8554- AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PPtmukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	i «•
Abb. postale I gruppo Cena 400 1IF
Leto XXXVII. Št. 43 (10.865)
TRST, petek, 20. februarja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v vjovcu pri uorenjl Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO NOVEM PflRLMIEHTMHEM POUKU OB GLASOVANJI! 0 FlHflHČHEH ZflKMI)
FORLANI IN TAJNIKI VLADNIH STRANK PRED TEŽKO NALOGO KRPANJA VEČINE
Na današnjem posvetu bodo bržkone prisiljeni razpravljati ne le o gospodarskih ukrepih, ampak tudi o političnih vprašanjih - Craxi ustanovil «reformistično strujo» PSI
RIM — Trdnost Forlanijeve vlade, ki so jo sicer cesto pretresala nesoglasja med posameznimi ministri in med koalicijskimi strankami, bržkone ni bila še nikoli tako omajana kct sedaj, ko se zdi, da visi njena usoda na prav tanki niti. Ministrski predsednik in tajniki večinskih strank po vsem videzu se zato ne bodo mogli na današnjem posvetu omejiti na nelahko usklajevanje stališč glede same gospodarske politike, oziroma La Malfove-ga triletnega načrta in nasprotujočih Andreattovih ukrepov o omejevanju kredita, ampak bodo mora-1’’ krepko poseči v politično razpravo, da preverijo, ali ima vlada v takih pogojih sploh možnost nadaljnjega obstoja.
Po nemajhnem razburjenju, ki ga je izzval nedeljski govor predsednika ene izmed vladnih strank, republikanca Visentinija, ki je ponovno obsodil negibnost in nesposob-
nost Forlanijevega kabineta in zato predlagal ustvarjanje parlamentarnih večin o posameznih temeljnih političnih in gospodarskih problemih države, ne glede na sedanjo večino, ter po objavi Craxijevega kongresnega dokumenta, ki jasno postavlja njegovo kandidaturo za Forlanijevega naslednika, kar je o-boje precej razrahljalo solidarnost vladne koalicije, je zašla vlada včeraj v novo hudo zadrego pri parlamentarni razpravi o temeljnem finančnem aktu. ki pogojuje samo redno upravljanje državnih poslov.
Po krivdi že preveč običajne odsotnosti večjega števila zastopnikov vladnih strank, ki ji nekateri opazovalci pripisujejo tudi politične vzgibe, so bili predvčerajšnjim in včeraj zjutraj poslanci večine prisiljeni izvajati neke vrste obstrukcijo. da bi jih opozicija ne preglasila. Toda popoldne se je ob glasovanjih za 2 člena finančnega za-
PRIZADEVANJA NEUVRŠČENIH ZA PREMOSTITEV ZASTOJEV NA MADRIDSKI KONFERENCI
MADRID — Predstavniki devetih neuvrščenih in nevtralnih držav so vnovič proučili, kako postopati, da bi odpravili resne težave pri delu konference o evropski varnosti in sodelovanju. Na sestanku so se strinjali, da je nujno okrepiti dejavnost, kajti blokovsko tekmovanje povzroča grupiranje in zožuje manevrski prostor za dialog.
Včeraj je konferenca nadaljevala delo v komisijah. Največ pozornosti je veljalo delu prve komisije, v kateri poskušajo doseči soglasje o tem, kakšen naj bo sklepni dokument, ih sicer v zvezi z načeli helsinške listine.
Jugoslovanski predstavnik Milutin Čirič je pojasnjeval predlog o sklicu konference o razorožitvi v Evropi. Kot je znano, je namreč prišlo do ostre blokovske delitve v zvezi z vojaškim popuščanjem, ker vzhodna stran odločno zavrača francoski predlog, zahodna pa predlog poljske označuje za propagandni manever. Jugoslavija ponuja določene predloge, ki utegnejo prispevati k iskanju nujnega kompromisa, kar je tudi namen švedskega in romunskega predloga.
Glede druge in tretje košare so nekoliko napredovali, vendar je jasno, da ni mogoče pričakovati bistvenih rezultatov pri gospodarskem sodelovanju in zboljšanju človekovih pravic ter humanitarnega sodelovanja sploh, če ne bodo segli uravnotežene bilance tudi pri drugih «košarah». Toda za zdaj je največ težav v zvezi s sklicom konference o razorožitvi v Evropi, kjer so si stališča obeh velikih sil zelo različna.
Predstavniki 35 držav nadaljujejo potrpežljivo delo. Vsekakor gre zdaj za taktiko, kajti konferenca se je znašla v klasičnem Pogajalskem vzdušju. Pričakujejo, da bosta veliki sili naredili nove Poteze, ki bi deloma odmrznili sedanji položaj, ki sicer ne povečuje pesimizma, čeprav je jasno, da bodo nadaljnja pogajanja zelo težka, (dd)
kona (ki je priložen državnemu proračunu) in za 4 spreminjevalne predloge to vseeno zgodilo, tako da je ostala vlada še enkrat v manjšini Pri glasovanju je bila odsotna četrtina poslancev KD in PRI, v dvorani ni bilo kar dve tretjini zastopnikov PSI in PSDI, pojavili so se spet v vrstah večine «prosti strelci*, ki jih je bilo tokrat od 10 do 15.
Po moralni klofuti, ki jo je vlada prejela kar v šestih glasovanjih ter ob previdni umaknitvi predloga ministra Andreatte o omejitvi zadolženosti države na največ 79 000 milijard lir, je bil poročevalec večine prisiljen zahtevati prekinitev seje, da ministrski svet oceni položaj. Po splošni oceni pa je položaj tak, da smo na robu krize, čeprav se zastopniki vladnih strank trudijo omalovaževati pomen poraza in ga pripisovati zgolj malomarnosti poslancev. Zato so tudi načelniki parlamentarnih skupin K D. PSDI. PSI in PRI sklicali nujne seje svojih poslancev, da jih pripravijo k večji disciplini. Da bodo mogli biti prisotni tudi ministri, so sklenili odložiti tudi že napovedano jutranjo sejo vlade.
Ocena opoziciie ie seveda drugačna, saj je Di Giulio (KPI) po prekinitvi seje izjavil, da »večine ni», podobno mnenje so izrazili tudi liberalci, poslanci posameznih vladnih strank so pa zvračali krivdo drug na drugega, kar je spet svojevrstno znamenje trdnosti večine. Tajniki KD, PSI, PSDI. in PRI ter Forlani bodo imeli torej polne roke dela. da skušajo zakrpati enotnost koalicije, ki naj omogoči «upravljivost» države v hudih trenutkih krize, ki jo pretresa. Pic-coli se je vrnil iz ZDA zadovoljen z izidom srečanj z nekaterimi zastopniki nove ameriške uprave, Craxi pa je včeraj ustanovil na slovesni skupščini v neki rimski kinodvorani novo »reformistično stru-jo», ki' naj. bi mu zagotovila 70-od-štotno večino na aprilskem kongresu PSI.
Močan porast cen prehranskih artiklov
RIM — Z začetkom leta je dobila inflacija nov vzgon z močnimi podražitvami kruha, testenin, mesa, sira, jajc, vina in olja, ki so dosegle v povprečju raven 7,5 odstotka od decembra do januarja. V enem letu so se pa cene prehranskih artiklov povišale kar za 28 odstotkov. Naj-
NA SEJI GOSPODARSKE KOMISIJE ALPE-ADRIA V LJUBLJANI
Poudarek energetskemu vprašanju in vključevanju bančnih ustanov
Dežela F-Jk za uporabo načrtovanega tržaškega centra za znanstveno in tehnološko raziskavo
LJUBLJANA — Srečanja med Predsedniki trgovinskih zbornic, gospodarskih operaterjev, predstavnikov sejemskih ustanov; ustanovitev študijske skupine o energetskih Problemih in uporabi hidroelektrič-energije; pobu'e za poljedelstvo jn turizem; razvoj sodelovanja med krajevnimi bankami in kreditnimi nrštituti. To so osrednje teme, ki jte je v Ljubljani proučila in izoblikovala gospodarska komisija Alpe ‘ Adria. Teme in predlogi so naleteli na splošno odobravanje vseh Predstavnikov devetih dežel, ki sestavljajo to delovno telo vzhodnih Alp.
Velik poudarek je bil zlasti nategnjen perečemu vprašanju energije. Poudarili so, da je alpsko -Jadransko območje bogato z voda-te*’ ki bi jih bilo treba racionalneje ^koristiti. Z izmenjavanjem različ-teti tehničnih izkustev, naj bi torej nadoknadili neizkoriščeno energijo, riasti malih obratov. Proučili pa so tudi možnost, sodelovanja na yseh ravneh.
. V ta namen bodo prednost dajali zlasti srečanjem med predstav-teki gospodarskih ustanov, med o-Peraterji in organi, ki, vsak na ®VoJ način delujejo v posameznih deželnih stvarnostih. Izognili naj j.1. 86, torej ustanavljanju norih in-'jitucij in raje bolje izkoriščali že "bstoječe priložnosti, že načrtova-j)e. Pobude in stike ter gospodarske teriije Dežela F JK daje v ta na-teen na razpolago bodoči center } znanstveno in tehnološko razi-kavo v Trstu, ki ga finansirata de-_ela in država na podlagi osimskega sporazuma.
Podrobneje so tudi preučili mož-"'»K. da bi v načrte skupnosti ključili tudi bančne ustanove, zla-,l1 v luči nedavnega zasedanja kreditnih inštitutov, ki r bilo v Veroni Dežela Venelo se k , zavzema zp sodelovnaje z ne-**teriini kreditnimi inštituti skup-
nosti Alpe Adria, da bi globlje spoznala delovanje tržišča in okrepila blagovno izmenjavo.
Na podlagi preverjenih argumentov bo sedaj gospodarska komisija izoblikovala okvirni program, katerega bo moralo nato sprejeti plenarno zasedanje predsednikov devetih dežel, 1 i bo na sporedu prve dni junija.
Skrivnostna eksplozija v središču Moskve
MOSKVA — Skrivnostna eksploži-ja, ki je v središču sovjetske prestolnice, nedaleč od sedeža politične policije KGB, razdejala avtomobil in, kot kaže terjala smrt ene ali več oseb, ki so bile v njem, je razburila tuje poročevalce in sovjetsko tiskovno agencijo. Oblasti, kajpak, niso izdale nobenega uradnega poročila, čeprav so morale priznati dejstvo, da so ga v prvem trenutku sploh zanikale. Verzije pa so si protislovne. Nekateri so celo trdili, da gre za atentat na polkovnika vojske, ki mu je neznanec nekaj minut pred eksplozijo izročil sumljivi paket. Poluradni viri pa zatrjujejo, da je bil žrtev »navadni* inženir, tarča ljubosumnega moža ali izkoriščevalca.
Francoska knjiga o predsedniku Titu
PARIZ — »Titova zapuščina nujno samoupravljanje* je naslov knjige, ki jo ie napisal sekretar francoskega združenja »Socializem in samoupravljanje* Yves Durrieu. Knjigo so predsinočnjim v jugoslovanskem kulturnem informativnem centru v navzočnosti avtorja predstavili številnim obiskovalcem. To je bila tudi priložnost za zanimivo
razpravo o razvoju samoupravne družbe v Jugoslaviji, o njeni politiki neuvrščenosti in položaju v svetu ter o nekaterih ocenah avtorja, kot so tiste iz poglavja »Devet Titovih misli za Francijo* — od področja družbene lastnine do neuvrščenosti. (dd)
Do 5. marca čas za prijavo IVA
RIM — 5. marca zapade rok za predložitev letnih prijav davka na dodatno vrednost IVA za leto 1980. Prijave morajo davkoplačevalci (približno tri milijonov in pol) predložiti pristojnemu uradu IVA a’i pa odposlati po pošti.
bolj se je podražila povrtnina, katere cena je v enem samem mesecu poskočila za 35 odstotkov (zaradi slabih vremenskih razmer). Pri večini kmetijskih pridelkov so se pa cene v prodaji na drobno močno povišale, čeprav so se pri kmetu zmanjšale. Podražitve je torej pripisati navijanju cen pri trgovcih.
Visoko priznanje Enricu Zuccoliju
MILAN — V rezidenci jugoslovanskega konzulata v Milanu so včeraj podelili Enricu Zuccoliju, predsedniku italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice, «Red jugoslovanske zastave*. Poleg konzula Poropata so se slavnosti udeležili najvišje diplomatske oblasti, med katerimi tudi veleposlanik SFRJ v Italiji Marko Kosin.
Sporazum za «Montedison»
Po dn.gih in težkih pogajanjih so sinoči minister za delo, sindikati in «Montedison» podpisali sporazum, po katerem največje kemijsko podjetje prekliče množične odpuste. Na sliki minister Foschi ob podpisu (AP)
PRED KONGRESOM SOVJETSKE PARTIJE
Življenjski standard v ospredju kongresa?
MOSKVA - Delegati 26. kongresa KPSZ se že zbirajo v Moskvi. Kongres se bo začel v ponedeljek. Vsega skupaj so za kongres izvolili okrog 5.000 delegatov, odločnikov sovjetske družbe. Kongresi republiš kih partij so že končani. Na njih so potrdili generalno usmeritev', ki jo je bil predložil centralni komite za nadaljnji razvoj sovjetske družbe v tej petletki in tja do leta 1990.
V široki predkongresni razpravi so na najrazličnejših ravneh poudarjali predvsem tiste zadeve, ki najbolj motijo začrtani družbeni razvoj v želji, da bi dani sistem deloval bolj učinkovito, predvsem pa, da bi vsi odgovorni bolje delali, u-resničevali sklepe in direktive partije in da bi se učinkoviteje izboljševala življenjska raven prebivalstva. To je tudi poglavitno, saj je današnja »Pravda* zapisala v uvodniku, da naloge niso same sebi cilj, ampak mora njihovo uresničevanje prispevati k temu, da bi ljudje bolje in srečneje živeli.
Komentator »Pravde* Jurij Žukov je na televiziji povedal, da je samo
AMERIŠKI PREDSEDNIK JE PREDSTAVIL NAČRT ZA GOSPODARSKI PROGRAM
Za odpravo težav v ameriškem gospodarstva Reagan klesti sklade za najrevnejše sloje
Državni proračun, ki ga je pripravil Carter, namerava zmanjšati za 45 milijard dolarjev - Izdatke za vojsko pa bo povečal za nadaljnjih pet odstotkov
WASHINGTON — Ameriški predsednik Ronald Reagan je predvčerajšnjim zvečer predstavil v kongresu predlog programa za obnovo ameriškega gospodarstva, s katerim namerava odpraviti, kot je sam dejal, glavne težave domačega gospodarstva in zagotoviti blaginjo ameriškemu ljudstvu.
V govoru, ki so ga prenaša V* vse pomembnejše ameriške televi-zijske in radijske postaje, je Reagan dejal, da bo njegova gospodarska politika označila »zgodovinski preobrat* v gospodarskem razvoju ZDA.
Kljub temu, da bo Reagan šele marca predstavil popolnejši program svoje gospodarske politike, je namreč že sedaj jasno, da namerava zavreči sedaj prevladujoče ekonomske teorije, ki dajejo
prednost povpraševanju. Njegova administracija naj bi skrbela predvsem za krepitev proizvodnje. Že v volilni kampanji je napovedal, da bo z zmanjšanjem državnega proračuna in davčnih dajatev omogočil produktivnemu sloju prebivalstva, da bo tako pridobljen denar ponovno vložil v proizvodnjo. Pri tem pa je treba poudariti, da Reagan ni odkril nič novega, le iz zakladnice ekonomske misli je ponovno privlekel na dan staro liberalistično teorijo, ki pravi, da mora država pustiti čimbolj proste roke kapitalistom. Le-ti naj si zagotovijo čimvečji profit, ki naj ga ponovno vložijo v proizvodnjo, da bodo povečali profit in tako naprej.
Reagan trdi, da si mora ves a-meriški narod, prizadevati za povečanje finančnih sredstev za nove investicije!, za povečanje produktivnosti, za posodobitev in to tudi tako, da bodo morali nekateri sloji žrtvovati pridobljeni standard.
Te cilje namerava doseči z zmanjšanjem državnega proračuna, ki ga je predstavil bivši predsednik Carter, za približno 45 milijard dolarjev. Obenem naj bi v naslednjih treh letih vsako leto zmanjšal tudi finančne dajatve za 10 odstotkov. Med svojim štiriletnim predsednikovanjem namerava tudi zmanjšati razpon v odstotkih finan čnih dajatev od sedanjih 14 do 70 odstotkov na 10 do 50 odstotkov. Že samo iz tega podatka je razvidno, da bo Reaganova administracija ščitila interese predvsem bogatejših slojev ameriške družbe.
To je še bolj razvidno iz celotnega programa, v katerem je Reagan oklestil najrazličnejše sklade namenjene ogroženim slojem Američanov. Razpolovil je tudi sredstva za kulturne ustanove in za finan-
ciranje raznih raziskovalnih in znanstvenih programov. Republikanska administracija poleg tega tudi načrtuje, da bo za približno četrtino zmanjšala pomoč državam v razvoju in raznim mednarodnim u-stanovam. Povečala pa bo izdatke za vojsko in to za nadaljnjih 5•odstotkov.
Številni predstavniki republikanske stranke in tudi iz nekaterih a-meriških gospodarskih krogov so
včeraj že izrazili podporo načrtom novega predsednika. Njegov govor ocenjujejo kot tehten odgovor sedanjim težavam ameriškega gospodarstva. Prav nasprotnega mnenja pa so člani demokratske stranke, od- katere je precej odvisen sprejem Reaganovega v korigfešu, kjer ima ta stranka večino. Demokrati namreč menijo, da Reaganov program ne bo obrodil zaželenih sadov in bo le prizadel najnižje sloje.
Tudi v samih gospodarskih krogih ni čutiti prevelikega navdušenja nad Reaganovim gospodarskim programom. To se je pokazalo predvsem na denarnih tržiščih, kjer se je zmanjšalo povpraševanje po dolarjih. marka pa je zopet dobila nekaj pozicij glede na ameriško valuto.
MILAN — Agenti milanskega Di-gosa in karabinjerji so včeraj iz-
vedli nad 30 hišnih preiskav, z namenom, da bi našli zločince, ki so v torek zjutraj ubili ravnatelja kliničnega centra Luigija Maran-gonija. Preiskava poteka predvsem v krogih nameščencev bolnišnice. Do sinoči pa ni bilo konkretnih rezultatov.
Genscher v Rimu
RIM — Nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher se je včeraj popoldne v Rimu srečal s svojim italijanskim kolegom Emiliom Colorabom Seznanil ga je z rezultati razgovorov, ki jih je imel v Pakistanu in v Egiptu, obširno pa sta se diplomata razgovarjaia 0‘ tajnem srečanju, ki .ie bilo pretekli teden v Bonnu, medtem kč se je Colombo mudil na obisku v AVashingtenu.
to uredništvo dobilo čez 20.000 pisem, v katerih razlagajo ljudje svoje predloge in pripomba k osnutku šmarnic za sestavo petletnega plana.
Tudi po pripombah, ki jih objavlja dnevno sovjetsko časopisje, je meč sklepati, da so doživele smernice precejšnje pripombe zlasti glede življenjske ravni. Očitno namreč postaja, da so bile smernice sestavljene v temeljnih potezah še pred zapletom poljskih dogodkov in seveda prod oktobrskim zasedanjem centralnega komiteja, ki je skrb ra življenjsko raven postavil na prvo mesto.
Tako je tudi v sovjetskih krogih slišati mnenje, da bedo doživel« smernice temeljitejše spremembe in da bi bilo treba strukturo petletnega plana dopolniti če ne celo spremeniti, da izrazitejša rast življenjske ravni ne bi ostala le deklaracija. Toda nekaj je gotovo, planske bilance so napravljene in bi bilo treba zelo veliko časa, da bi jih znova preračunali.
Vprašanje je tudi, ali so sestavljavci plana lahko računali, za kakšno mednarodno politiko se bo odločil novi ameriški predsednik in kolikšne so planske rezerve, da bi lahko parirali bko ostremu kurzu, za katerega se je bil odločil Ronald Reagan s svojo administracijo. Za vojaško premoč nad Sovjetsko zvezo, ki naj bi v pogajanjih z drugim vojaškim blokom omogočila pogovore s pozicije sile. Na besedah v Moskvi takšno usmeritev seveda odločno zavračajo toda v realnih računih morajo upoštevati tudi te pritiske, ki v končni posledici vplivajo tudi na sovjetske planske kaza'ce. Morebiti ,ie tudi to razlog, da je o-stalo brez odgovora novinarsko vprašanje na prvi kongresni tiskovni konferenci,1 kdaj bodo v Sovjetski zvezi objavili novi petletni plan.
Pritisk seveda ni samo zunanji. Ta deluje v nasprotju s tistim, za kar so se v Moskvi odločili na oktobrskem plenumu. Deluje namreč proti standardu. Toda tudi v notranjem političnem življenju Sovjetske zveze je po poljskih dogodkih še močnejši pritisk na to, da bi morala življenjska raven rasti hjtre-ji. Veliko vprašanje je torej, ali so planerji že ob sestavljanju smernic predvidevali obe tako izključujoči se tendenci. Ker delujeta vsaka v stojo smer, bi bil dopusten sklep, da bo — ostalo pri starem. Pri vsem tem pa je po svoje značilno, da sovjetski komentatorji že p:šejo in govore, da so znali sovjetski ljudje tudi v najhujših časih zategniti pas in naj v Ameriki n:kar ne računajo na to, da j- ameriška gospodarska moč tolikšna, da bi Sovjete spravila na kolena.
POMEMBEN PRISPEVEK NAJBOLJ MNOŽIČNE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
Stališča in ocene zvezne konference SZDLJ o osnutku družbenega načrta SFRJ in o cenah
BEOGRAD — Socialistična zveza je bila od samega začetka angažirana v pripravah za sprejem novega srednjeročnega načrta in lahko ugotovimo, da je taka dejavnost pomembno prispevala tako k izdelavi načrtov, kot tudi k reševanju mnogih zapletenih vprašanj družbenega razvoja. Toda, kot je. rekel v uvodnem govoru na seji zvezne konference SZDL član predsedstva zvezne konference Marin Cetinič, »z dosedanjimi rezultati pri oživljanju bistva samoupravnega načrtovanja ne moremo biti zadovoljni, ker naši srednjeročni načrti še niso dosledno zasnovani na samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih*.
Pomembna obveznost je po Ceti-ničevih besedah boj za visoko storilnost dela in visok dohodek na zaposlenega, ker je očitno, da sto-
rilnost zaostaja in ponekod celo upada. Brez tega pa ni uspešnega razvoja socialističnega samoupravljanja, niti pogojev za hitrejši razvoj osebnega in družbenega standarda.
Ko je govoril o cenah, je Cetinič poudaril, da podražitve v začetku leta pomenijo nov močan udarec življenjski ravni' delovnega človeka. Nadaljuje se praksa, da v cene vpletejo mnoge nepotrebne stvari, kar je. tudi politično in gospodarsko nevzdržno. To samo potrjuje, da politika cen ni v dosegu samoupravnih in tržnih odnosov ter da se nadaljuje z administrativnimi, pogosto samo na videz samoupravnimi, v bistvu pa etatističnimi, tehnokratskimi, skupinsko lastniškimi in drugimi ne-samoupravnimi oblikami odločanja, kot primer je Cetinič navedel naj-
Svetovna recesija vpliva na gospodarstvo v Sloveniji.
LJLTBLJANA — Od ponedeljka, 23. februarja, nihče več v Jugoslaviji ne sme prodajati reprodukcijskih materialov in surovin za devize, niti ne sme dobavo teh surovin pogojevati s plačilom avansa ali zahtevkov za skupno vlaganje To so sklenili predstavniki ZLi> in republiških izvršnih svetov, proti vsem kršiteljem tega dogovora pa bodo ukrepale inšpekcijske službe, organi pregona, kršitelji pa bodo odgovarjali tudi politično To je bila osrednja vest, ki jo je soo-ročil predsednik slovenskega IS Janez Zemljarič na včerajšnjem sestanku direktorjev — komunistov. Na razgovoru je sodeloval tudi Franc Popit.
Zemljarič je poleg tega opozoril na nekatera jiereča vprašanja in naloge pri uresničevanju štabi lizacijskih prizadevanj. Predvsem
je zaskrbljujoče stanje v slovensk' zunanjetrgovinski menjavi v januarju in prvih 15 dneh februarja. Doseženih je bilo le 78 odstotkov izvoza v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, poleg tega pa so izredno porasli pritiski za uvoz raznega blaga. V januarju in februarju je prišlo tudi do prave eksplozije cen in če bi popustili nadaljnjo takšno rast, bi letos inflacija segla preko 109 odstotkov. Tako visoka inflacija pa seveda lahko resno ogrozi uresničevanje osnovnih ciljev družbeno-ekonom-ske politike, hkrati pa odločilno vpliva na življenjski standard. Znova se trgajo reprodukcijske verige, zaradi česar številne organizacije ostajajo brez dela.
Tudi premalo čvrsta lin včasih nedorečena orientacija v ekonomski politiki vodi do številnih te-
žav. Poleg tega pa ukrepi ekonom ske politike niso dolgoročni, zato se pojavljajo tendence, ki poskušajo ponovno uveljavljati centralistični sistem obločanja. To lahko trdimo tudi za najnovejši predlog o vzpostavitvi deviznega trga, ki je vse premalo premišljen.
Ob ugotavljanju vzrokov težki; gospodarske situacije ne gre zanemarjati tudi vpliva svetovne reče sije in inflacije na slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Priča kovati pa je, da bo ta vpliv še močnejši, seveda pa ne gre zapostav ljati domačih vzrokov, predvsem pa porabo preko realnih možnosti, zadolževanje v tujini preko realnih zmožnosti, strukturna neskladja v gospodarstvu, nihanja v proizvodnji v nekaterih proizvodnih panogah .. Če k temu prištejemo še subjektivne vzroke, ki so po be-
sedah Zemljariča celo večje kot objektivni, je slika skoraj popolna.
»Očitno pozabljamo na stabilizacijsko obnašanje, vsak želi izvleči na račun inflacije čimveč* je dejal Zemljarič V 10 do 14 dneh bodo republike in pokrajine sprejele dogovor o zagotovitvi zadostnih količin blaga široke potrošnje, dogovor o preskrbi z energijo, zdravili in pralnimi praški, to je skupna naloga, ki jo je treba čimprej rešiti. da ne bi prišlo do ponovnega pomanjkanja na tržišču. Da ne bi več zmanjševali življenjski standard, se cene sladkorja, olja, mleka. mesa, moke in kruha do konca leta ne bi več povečale, pač pa bi proizvajalcem razliko nadomestili s kompenzacijami. Seveda ds jft še naprej osnovna naloga slovenskega gospodarstva čimvečji iz voz in selektivnost pri uvozu, (dd)
novejše ukrepe (zvišanje prometnih davkov), ki jih vnovič uporabljajo za zbiranje sredstev za različne investicije ter splošno in skupno porabo. Zvezna konferenca se mora zavzeti za odločno delovanje vseh družbenih dejavnikov proti divjanju cen in dopuščanju takega obnašanja, saj bi to imelo hude družbene in politične posledice.
Potem ko je govoril o pomenu razvoja agroindustrijskega kompleksa drobnega gospodarstva, varčevanja na vseh ravneh in po družbljanju kadrovske politike, je Marin Cetinič poudaril; »Čaka nas težak in dolgotrajen boj za izvajanje ciljev novega načrta.* Morda se, kot .je rekel, nikoli do zdaj nismo spopadli s tako zapletenimi gospodarskimi problemi kot sedaj. Toda dejstvo je, da tudi nikoli do zdaj nismo bili tako daleč pri dozorevanju nove družbe na codlagi samoupravljanja, pri graditvi e-notnega delavskega razreda, narodov in narodnosti ter utrditvi politične stabilnosti države in njenega ugleda v svetu. »Jugoslavija je pri svojem razvoju tudi do zdaj imela velike probleme. Vedno smo našli moči, da smo jih premagali, našli pa smo jih prav zato, ker smo ostali dosledni usmeritvi samoupravnega demokratičnega razvoja. nikoli se nismo zaradi težav vračali nazaj. Vedno smo ob premagovanju težav postali močnejši in bolj sposobni, da pospešimo svoj razvoj na podlagi socialističnega samoupravljanja.*
Ob koncu večurne razprave na seji zvezne konference je Todo Kurtovič predlagal, da bi mnenja in predloge z včerajšnje seje poslali organom skupščine SFRJ in ZIS, da bi ob končni obravnavi osnutka družbenega načrta Jugoslavije upoštevali tudi stališča zvezne konference. V sedanji fazi, je rekel Kurtovič, je rešitev številnih problemov odvisna prav od dejavnosti Socialistične zveze, vendar ne od delovanja njenih foru-
mov ali ozkih aktivov, temveč sposobnosti te najbolj množične družbenopolitične organizacije, da s svojimi delovnimi programi zagotovi polno udeležbo delovnih ljudi in občanov. »Pravzaprav celoten naš politični sistem »trpi* zato, ker Socialistična zveza še ni uspela razriti take akcije,* je rekel Kurtovič.
«Da bi dosegli ta cilj, je nujno, da se Socialistična zveza otrese sektaštva in ozkosti svojih vodstev in svojih organizacij. Ljudem moramo omogočiti, da bodo tisto, kar govorijo v kavarnah in ulicah, povedali v Socialistični zvezi in sicer glasno, ker se mi resnice nismo nikoli bali.* (dd)
BEOGRAD — Predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov je včeraj sprejel delegacijo KP Italije, ki jo vodi član direkcije in sekretariata CK KPI Giorgio Na-politano.
Na Poljskem so dosegli sporazum tudi za kmete
VARŠAVA — Namestnik ministra za kmetijstvo Andrzej Kaal in predstavniki kmetov, ki že cd prvega januarja dalje zasedajo sedež bivših državnih sindikatov v Rzeszovvu, so v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah dosegli sporazum. Dokument vsebuje norme, ki kmetovalcem ustavno jamčijo lastnino zemlje. Z včerajšnjim sklepom je poljska vlada posredno priznala obstoj »kmečke solidarnošč*, katere statut, je vrhovno sodišče zavrnilo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO POSVETU I UPNIKI IN SODNIM UPRAVITELJEM
Tržaško sodišče proglasilo stečaj miljske ladjedelnice
Obrat so včeraj popoldne zapečatili - V ponedeljek začetek začasne režije pod vodstvom stečajnega skrbnika - Resolucija delavcev, zbranih na sindikalni skupščini
Tržaško civilno sodišče, ki mu predseduje dr. Geraci, je včeraj popoldne po predhodnem posvetu z upniki in sodnim upraviteljem formalno proglasilo stečaj družbe »Can-tieri Alto Adriaticu*, lastnice istoimenske ladjedelnice v Miljah. Pasiva znaša skoraj 16 milijard lir. Takoj zatem so zapečatili obrat, delavci pa se bodo vrnili na delo v ponedeljek ob 7.30, ko bo novo imenovani stečajni skrbnik dr. Toma-sin (ki je že doslej upravljal ladjedelnico kot sodni upravitelj) prevzel obrat v začasno režijo.
Delavci ladjedelnice, ki so bili prisotni v obratu «v stanju pripravljenosti* in ki so si takšen epilog dolgotrajnega boja za rešitev ladjedel niče mimo stečaja žal pričakovali iz ure v uro, so s? ob uradni proglasitvi stečaja zbrali na sindikalni
skupščini, katere so se udeležili tudi zastopniki pokrajinske sindikalne zveze in sindikata kovinarjev FLM. Po daljši razpravi in temeljiti o-bravnavi posameznih aspektov nove stvarnosti, so delavci sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo dejstvo, da je bila za razplet vprašanja miljske ladjedelnice izbrana pot stečajnega postopka. Kljub pozitivnemu dejstvu, da se je vlada na pritisk delavcev, tržaške javnosti, krajevnih uprav in tržaških parlamentarcev, obvezala, da bo rešila to vprašanje z ustanovitvijo nove družbe (51% Fincan-tieri, 49% Friulia) — pravi nadalje resolucija — se morajo delavci sedaj spoprijet' z vsemi nevarnostmi in negotovostmi, ki so nujno povezane z izvajanjem stečajnega postopka.
Delavci in sindikalne organizacije
•MliliiliiiiiiiliiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiniiinlitiiiiHiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiH
POGOVORI 1PRCDSTi VNIKISTRANK HA POKRAJINI
LOCCHI (KD): POSKUSIMO DOSEČI SPORAZUM MED VSEMI STRANKAMI
mili
m
fcsfc.
Podpredsednik Dario Locchi, kako ocenjujete, ne kot podpredsednik pokrajinske uprave, ampak kot predstavnik svetovalske skupine KD, sedanji politični položaj na krajevni ravni?
Ko se bližamo glasovanju o pro-računih tržaške občine, pokrajine in devinsko - nabrežinske občine mislim, da smo prav gotovo pred evolucijo političnega položaja v mestu. Zaradi tega je še prezgodaj, da bi govorili o možnih -izhodih; gotovo pa je, in jaz sem tudi tega mnenja, da bomo v prihodnjih me secih v vsakem primeru prisostvovali spremembam v odnosih med političnimi silami in tudi spremembam pri vodenju krajevnih in mestnih ustanov.
V vaših vrstah se je končala dolga notranja razprava, po kateri ste dosegli sporazum o enotnem vodenju stranke. Kaj to pomeni za kra jevno KD, ki je v zadnjih letih pre živijala tudi težke trenutke?
Za našo stranko pomeni predvsem konec še kar težavnega obdobja, ki se je končno zaključilo z dosego sporazuma; ta sporazum je gotovo sad najširše večine, če že ne enotnosti, ki jo je KD imela v zadnjih letih v svojih vrstah. Dosega sporazuma pomeni tudi konec nevšečnih situacij in diverzificiranih stališč, ki so stranko razdvajale v njeni notranjosti in jo tudi v taki luči pred stavljale v javnosti.
Kako bo ta notranja enotnost lah ko vplivala, ali že vpliva na razvoj posvetovanj in pogajanj, oziroma na sedanjo politično razpravo, ki je v teku pred glasovanji o proraču nih?
Predvsem mislim, da predstavlja stališče, ki ga je zavzela KD, preo-kret glede na druge politične sile; mislim tudi, da jih je KD s tem postavila v določeno zadrego, ker niso pričakovale enotne KD na liniji velike razpoložljivosti soočanja z vsemi političnimi silami in brez prejudicialnih izključevanj. Že dejstvo, da se na pogajanjih z ostalimi političnimi silami predstavlja mo enotni, lahko le utrjuje KD; s tem nam je dana tudi ta možnost, di predstavljamo ne samo kompakt no stranko, ampak, da predstavlja mo tudi kompaktnost svetovalskih skupin v občinskem in pokrajinskem svetu, kar je za nas dokaz moči, v primerjavi s stanjem pred nekaj meseci.
Kakšni so torej vaši predlogi v sedanjem trenutku? Bi lahko obrazložili, kaj pomeni načelo upravlji-vosti in kako si upravljivost zamiš lj i KD?
Kot sem že rekel, je naš predlog v tem, da bi poizkusili doseči spo razum med vsemi političnimi silami na mestni ravni, seveda z izjemo radikalcev in neofašistnv Mislimo namreč, da je edini način, s katerim bi lahko zagotovili razvoj našemu mestu, prav v tem, da bi dosegli najširši možen sporazum med vse
SPOROČILO UREDNIŠTVA
V zadnjem času smo prejeli več pisem uredništvu, Se posebno v zvezi z znano Prešernovo proslavo v Bazovici, ki pa niso bila podpisana s polnim imenom in jih zato ne moremo objaviti. Bralce še enkrat opozarjamo, da m1, rajo biti pisma u-redništvu podpisana, po možnosti tudi z navedbo naslova. Seveda pa bo uredništvo upoštevalo *eljo tistih, ki ne želijo, da bi bil njihov podpis objavljen.
mi silami, brez prejudicialnih izključevanj, ne do komunistične partije in niti do Liste za Trst. Kako pa bi to lahko prevedli v formule, mislim, da je še prezgodaj, da bi o tem lahko govorili. Na vsak način mislimo, da je to edina možna pot, po kateri bi lahko dosegli stabilnost na ravni krajevnih uprav, torej edina pot, po kateri bi lahko Trstu določili točno vlogo in perspektive na gospodarskem in socialnem področju.
S predlogom o »demokratični alternativi* je tudi KPI spremenila politično linijo. Kako ocenjujete te predloge?
Stališče KPI ocenjujem kot precej kontradiktorno; v svojem zadnjem dokumentu KPI zagovarja stališče alternative do krščanske demokracije; tudi v Trstu torej zavzema stališče, ki ga stranka zagovarja na vsedržavni ravni, torej stališče, ki ga že poznamo. Glede na druge politične sile pa KPI kritizira vsako možno sožitje z Listo za Trst, za katero pa bi se po mnenju komunistov zavzemala KD v svojem zadnjem dokumentu. Istočasno pa KPI sproži niz posvetovanj z vsemi političnimi silami z edino izjemo neofašistov. Po eni strani se torej postavlja kot alternativa KD in izključuje ' vsako možnost sporazuma z listo, istočasno pa sproži vrsto dvostranskih sestankov z vsemi političnimi silami.
Komunisti pravijo, da je dejavnost pokrajinskega odbora težko pogojevala zavirajoča prisotnost KD. Kaj pravite k temu?
Mislim, da so očitki komunistov strumentalni. Z drugimi besedami: čs se bo sedanji odbor ohranil, ali pa bo padel, bo to odvisno samo ud političnih izbir, ki jih bodo sprejela tajništva strank, ne pa od tega, kar je bil zmožen narediti sedanji odbor v samih štirih mesecih, ali od tega, česar ni bil zmožen narediti. Šlo bo torej za oceno izključno političnega značaja, ki bo odvisna od skupnega sporazuma o mestnih krajevnih upravah, ne pa od opravljenega dela.
Kako pa ocenjujete te štiri me sece?
Dejavnost odbora, ki je bil umeščen šele pred štirimi meseci, je težko oceniti. Odprtih problemov je še precej, kljub temu pa smo dosegli določene rezultate. Sprožili smo na pr koordinacijsko vlogo, ki bi jo po mnenju vseh političnih sil morala imeti pokrajina in v ta namen priredili vrsto sestankov z občina mi. da bi začeli s koordinirano politiko na področju kulture na mestni ravni. Sprožili smo široko posvetovanje, ki naj bi se končalo z organskim predlogom o uporabi komprenzorija pri Sv. Ivanu ter delovali, da bi izboljšali in okrepili teritorialno mrežo centrov za Umsko zdravje. Kot pa sem rekel, o-staja še vrsta odprtih problemov, no katere je opozoril tudi predsednik Carbone ob predstavitvi proračuna.
Kot smo tudi mi poročali, je deželno vodstvo vaše stranke dalo na log parlamentarcem, naj pripravijo zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. Poleg tega, o čemer smo že poročali, bi nam lahko š» kaj an-ticlpirali?
Že dejstvo, da je naša stranka na eni od sej deželnega vodstva, katere sem se tudi sam udeležil, sklenila pripraviti svoj zakonski osnutek, je po mojem mnenju politični dogodek velike važnosti za vsako gar, ki pozna politično zgodovino krščanske demokracije teh krajev. Glede specifične vsebine ne morem ničesar anticipirati; delo, ki se mora začeti, bo opravljeno na ravni deželnega vodstva, nato pa ga bodo izpopolnili na ravni parlamentarne skupine. Mislim, da bo KD pozorno proučila zaključke dela Cassandro-ve komisije. Vsekakor bi dodal, da sta predsednik Carbone in sedanji odbor izpolnila obvezo o obisku pri vladi, da bi v vsakem primeru in v kratkem roku pripravila organski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine. Vsekakor pa bi še enkrat ponovil, da že dejstvo, da ip KD sklenila pripraviti lasten predlog, predstavlja gotovo važen pre-okret v odnosih med mestnimi političnimi silami, ki so se borile in razpravljale za rešitev tega vprašanja.
Vprašanja postavil A. S.
zahtevajo, da se v okviru začasne režije zagotovita nadaljevanje proizvodne dejavnosti v obratu in redna zaposlitev vseh delavcev ter da se hkrati zajamčijo vse pravice, ki so si jih posamezni delavci ladjedelnice nabrali do danes. Poskrbeti je treba tudi, da bo prehod pod novo družbo uresničen brez vsakršne prekinitve obratovanja. Zato je seveda tudi potrebno, da deželna u-prava čimprej uresniči sklep o pristopu finančne družbe Friulie s podpisom 49% glavnice nove družbe, ki bo prevzela ladjedelnico.
Resolucija na koncu poziva deželni odbor, krajevne ustanove in parlamentarce, da se na vseh ravneh zavzamejo za to, da bo omenjena družba ustanovljena v najkrajšem času in da bodo ladjedelnici zagotovljena nova naročila. V ta namen se bodo predstavniki pokrajinske sindikalne zveze in tovarniškega sveta ladjedelnice nemudoma sestali z deželnim odborom, z vodstvom Friulie, s predstavniki krajevnih u-stanov in s tržaškimi parlamentarci.
Delavci v železarni Italsider brez plače?
Včeraj so se sestali na sindikalni skupščini delavci železarne I-talsider pod Skednjem. Obravnavali so namero vodstva železarne, ki je te dni sporočilo, da jim bo v tekočem mesecu zaradi pomanjkanja denarja izplačala le dve tretjini plače in da ne more jamčiti za redno izplačilo marčnih plač. Po skupščini je tovarniški svet izdal tiskovno poročilo, v katerem u-gotavlja, da se je nekaj podobnega zgodilo že lani s trinajsto in decembrsko plačo. Vse to nakazuje na nezmožnost vodstva, pravi nadalje sporočilo, lri noleg vsega skuša zvračati na delavce posledice svojih režijskih napak.
Danes
vsedržavni dan boja upokojencev
Kakor smo že napovedali, bo danes po -vsej Italiji vsedržavni dan boja upokojencev za dosego preosnove socialnega “skrbstva' 'in" pokojninskega sistema. Upokojenci iz naše dežele bodo v tem okviru priredili v Trstu protestno manifestacijo: ob 10. uri se bodo zbrali pred železniško postajo, od koder se bodo podali v sprevodu po mestnih ulicah na Goldonijev trg. kjer bo ob 11. uri skupni sindikalni shod. Sindikalna zveza upokojencev CG IL - CISL - UIL vabi vse upokojence, da se manifestacije polnoštevilno udeležijo.
VČERAJ V VIDMU USTANOVLJENA
Furlanska delegacija italijansko jugoslovanske zbornice iz Milana
Doslej je pristopilo 38 podjetij iz vse videmske pokrajine - Delegaciji načeluje tajnik dr. Pericie Covre
Na trgovinski zbornici v Vidmu so včeraj ustanovili furlansko delegacijo Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana. Furlanska delegacija se tako pridružuje tržaški in palermski, ki delujeta že vrsto let v okviru milanske ustanove. Tudi podjetja iz goriške in por denonske pokrajine se zanimajo za možnost ustanovitve podobnih delegacij oziroma za pristop k furlanski, splošna težnja p« je, da bi v Furlaniji - Julijski krajini v bližnji prihodnosti ustanovili posebno deželno zvezo za pospeševanje gospodarskega sodelovanja s sosedno Jugoslavijo. V vodilnem odboru pravkar ustanovljene furlanske delegacije mešane zbornice so predstavnik videmske trgovinske zbornice, podjetij Caselli, Universal in Vetroresina ter Furlanskega konzorcija za zunanjo trgovino. Delegacijo vodi tajnik dr. Pericie Covre.
K delegaciji je doslej pristopilo 38 podjetij iz vse videmske pokrajine, pobudniki pa pričakujejo, da se bo njihovo število še povečalo. Slovesnosti na videmski zbornici so se udeležili predsednik Italijansko-jugoslo-vanske zbornice iz Milana inž. E. Zuccoli, predsednik tržaške delega cije dr. R. Latcovich, predsednik videmske trgovinske zbornice prof. Marangone, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj, zastopnik Jugoslovanske gospodarske zbornice v Trstu Paliska, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. V. Svetina ter številni podjetniki. Prisotni so ob tej priliki pregledali najnovejši razvoj blagovne izmenjave med sosednima državama in še posebej med obmejnimi kraji v okviru avtonomnih računov za Tržaško in Goriško, hkrati s tem pa so tudi počastili 25-letnico obstoja in delovanja italijansko-jugoslovanske zbornice iz Milana.
USPEH TRITEDENSKIH ŠTUDENTSKIH PROTESTOV
Položaj na univerzi spet normalen po preklicu povišanja cen v menzi
Ustanovljena 12-članska komisija za dokončno ureditev vprašanja cene obrokov hrane
Po skoraj treh tednih protestov, ki so dosegli višek z zasedbo rektorata s strani študentov, se ie včeraj stanje na univerzi normal i-znalo. Študentje so namreč prekinili avtoredukcijo v menzi, potem ko je upravni svet podporne ustanove sklenil umakniti ukrepe, s katerimi je 1. februarja letos povišal cene obrokov v menzi.
Od včeraj dalje stane posamezni obrok zopet 709 lir. mesečni abonmaji pa bodo s 1. marcem veljali
22.000	lir (oziroma 14.000 lir za študente, ki prejemajo štipendije ali druge oblike denarnih podpor). To stanje bo začasnega značaja, saj bi morale te cene ostati v veljavi do 30. aprila. V tem času naj bi dvanajstčlanska delovna komisi ja, ki jo bodo sestavljali po trije predstavniki sindikatov, študentov, upravnega sveta cer funkcionarjev podporne ustanove izdelala predlog
HiiiiiiiHiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiMMiuiiitiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiim
ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE
Včeraj v naši deželi celodnevna protestna stavka pristaniščnikov
Po sprevodu po mestnih ulicah so se delavci zbrali na pomorski postaji- Sindikalno odposlanstvo na deželi in na prefekturi - V ponedeljek nadaljevanje pogajanj
V okviru razčlenjenih stavk, ki se odvijajo ločeno po posameznih deželah, so včeraj za ves dan prekinili delo tudi pristaniščniki v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pristaniščniki iz Trsta, katerim so se pridružili pristaniščniki iz Tržiča in iz Porto Nogara. so včeraj dopoldne priredili po mestnih ulicah protestno manifestacijo, ki se je zaključila s tiskovno konferenco na pomorski postaji. Konference se. je udeležila tudi delegacija sindikalistov in pristaniščnikov, ki je poprej predočila zahteve stavkajočih delavcev deželnemu odborniku za promet Rinaldiju in generalnemu vladnemu komisarju Marro-suju.
Na tiskovni konferenci so razloge celodnevne stavke, ki je bila že druga v roku dveh tednov, obrazložili sindikalisti Masserano za UILTATEP - UIL. Veronese za Fl LP - CISL, Criscenti za FILT-CGIL in plan vsedržavnega tajništva sindikata pristaniščnikov FULP For-tunato.
Pristaniščniki se borijo za obnovitev delovne pogodbe. Ustrezna pogajanja z zvezama delodajalcev, Confindustrio in Assoporti, so bila
3.	februarja v Rimu prekinjena, ker so sogovorniki delavcev zavrnili nekatere njihove zahteve, zlasti tisto, ki se nanaša na priznanje pomembnejše vloge sindikatu pri načrtovanju razvojne politike posameznih pristanišč., V okviru tako imenovane V. platforme zahtevajo pristaniščniki poleg dolo-
V PRIJETNEM VZDUŠJU IN S PESTRIM PROGRAMOM
Prešernova proslava upokojencev
Slovensko pesem. Pod oknom, Vrab-čevo Od Portoroža do Devina ter Zdravljico.
Igralka Leli Nakrstova je potem prebrala dva prispevka izpod peresa Lada Premruja. V prvem smo slišali življenjsko zgodbo Ane Jelovšek, ki je bila poleg opevane Julije osrednja ženska figura v Prešernovem življenju. Kakor se je o tem razmerju spominjala Francetova hčerka Ernestina, jih je pozneje zbrala v knjigi »Spomini na Prešerna*. Drugo pismo pa je razmišljanje o pesnikovi knjigi «Poezije avtorja Franceta Prešerna* v smislu začetne poti najlepše slovenske knjige, ki je izšla leta 1847. Zatem se je občinstvu predstavila sopranistka Marta Valetič, ki je zapela Gerbčevo uglasbitev Prešernovih pesnitev Kam in Nezakonska mati. S toplim in prijateljskim aplavzom je občinstvo na koncu sprejelo recitacije Staneta Raztresena, ki je
Včeraj popoldne je Društvo slovenskih upokojencev priredilo v Gregorčičevi dvorani Prešernovo proslavo. V prijetno okrašeni dvorani se je zbralo številno občinstvo, tako da so obiskovalci napolnili ves prireditveni prostor. Proslava je bila zelo skrbno pripravljena in obsegala zelo pester spored.
Uvodoma je nastopil Lado Pre-mru, ki je v svojem nagovoru občinstvu podal kratek pregled življenja in ustvarjalnega dela Franceta Prešerna. Premru je v njem poudaril, da gre ravno Prešernu zasluga in zahvala, ker je z močjo in zaupanjem vase, v svoje delo in samobitnost utrl pot slovenskemu jeziku. Vseskozi je s svojimi pesmimi vztrajno dokazoval, da je slovenski jezik enakovreden drugim jezikom. To njegovo kulturno in narodnostno miselnost so najprej prevzeli vsi nasledniki - ustvarjalci od Levstika pa tja do moderne.
Premrujevim besedam je sledil
čenega poviška plač in mezd, — gre za povišek, ki niti ne krije deleža, ki je že naprej določen, da si ga prisvoji naraščajoča inflacija. medtem ko se govori, da je vodstvo tržaške luke brez težav pristalo na neprimerno večji povišek za višje uradnike — zlasti preosnovo dela v luki. kar je posebej pomembno za Trst. ki deluje pretežno za tujino. Nadaljnja zahteva se nanaša na skrajšanje delovnega urnika s 40 na 36 ur na teden. V deželnem merilu se pristaniščniki zavzemajo za uresničitev integriranega luškega sistema Furlanije Julijske krajine, v vsedržavnem merilu pa za nove naložbe v glavnih pristaniščih: te naložbe naj bi znašale vsaj 500 milijard lir na leto.
Kolikor bi se pogajanja v Rimu — ki se bodo ponovna začela v ponedeljek — ne nadaljevala do podpisa nove pogodbe, bodo pristaniščniki zaostrili stavkovno giban:e in pritegnili tudi delavce z drugih področij prometa.
Drevi seja tržaške občinske skupščine
Drevi, ob 18.30, se bo sestal tržaški občinski svet. V pričakovanju na predložitev proračuna, bo skupščina razpravljala o nekaterih resolucijah in proučila vrsto upravno - političnih sklepov. Seja se bo kot običajno začela z odgovori na interpelacije in vprašanja; po vsej verjetnosti bo občinski odbor drevi odgovoril na tri vprašanja, ki so mu jih zastavile svetovalske skupine KPI, SSk in PR glede vprašanja odsotnosti slovenskega govornika na nedavni manifestaciji na Trgu Unita.
Na včerajšnjem sestanku načelnikov svetovalskih skupin je podžupan Bassani kot odbornik za proračun obširno poročal o vprašanju predložitve proračuna. Glede na dejstvo, da je zelo malo verjetno, da bi dekret o krajevnih financah spremenili v zakon v predvidenem roku, ker ga je senatna komisija doslej bistveno spremenila, je občinski odbor odložil, kot ostale občine, predstavitev proračunskega dokumenta na nedoločen datum.
za novo razporeditev cen, ki naj bi poleg finančnega stanja podporne ustanove upoštevala tudi potrebe študentov, zlasti tistih, ki pripa dajo manj premožnim razredom.
Do tega pomembnega sklepa pod porne ustanove. Ki odpira pot k pozitivni rešitvi vprašanja menze jn z njim povezanih vprašanj v zvezi s pravico do študija, je pri šlo tudi po zaslugi široke solidarnosti. ki so si jo študenti pri dobili na politični in sindikalni ravni ter pod pritiskom sklepa u-pravnega sveta univerze, ki se je izrazil za revizijo ukrepov podporne ustanove in za konstruktivno soočanje s študentsko komponento. Kljub temu je bilo na seji uprav nega sveta podporne ustanove precej nasprotij (predsednik Isler je tudi podal ostavko, ki pa so io svetovalci zavrnili, ker bi v tem trenutku ne koristila čim hitrejše mu reševanju problemov* in je do pozitivnega sklepa lahko prišlo predvsem zaradi delne obnove v sestavi upravnega sveta samega, saj so prav njegovi ribvi člani zagovarjali potrebo po drugačnem, odprtejšem odnosu s študenti.
Študentje so se sestali še v sredo zvečer in ugodno ocenili sklep podporne ustanove, ki je dejansko sprejela njihove zahteve Za prihodnji teden, najbrž v sredo, na povedujejo splošno zborovanje, na katerem bi morali dokončno oblikovati predloge študentov glede cen v menzi ter imenovati širšo komi sijo.ki se bo sporazumno s sindi kalnimi organizacijami soočala ' vprašanji v zvezi s pravico do študija. Ta komisija naj bi ime
lo prej prevrnil s svojo vespo v Ul. Brigata Casale. Zdraviti se bo moral 20 dni.
KPI in PSDI. ki sta jih vodila taj-nika Tone! in Berce. V sredo pa i novala tri predstavnike študentov
sta se sestali delegaciji KPI in SSk;. delegaciji sta vodila-pokrajinska sekretarja Tonel ip Harej.
V sredo so se sestale delegacije KPI (Tonel, Speti". Depangher in Markovič), PSI (Pittoni in Pahor) in SSk (Harej. Štoka, Opelt. Brecelj, Terčon in Slama) in začele pogajanja v zvezi z devinsko na-brežinsko občino. Stranki levice sta iznesli predloge o oblikovanju tristranske večine; Slovenska skupnost bo na te predloge odgovorila v najkrajšem roku.
• Danes ob 18.30 bo v krožku za politične m socialne vede «Che Guevara* (Ul. Madonnina 19) predavanje časnikarja dnevnika «Unita» Massima Cavallinija na temo «Ali lahko s smrtno kaznijo ustavimo terorizem?*.
v dvanajstčlansko komisijo za pro bleme menze,- vendar se njeno delo ne bo omejilo na to vprašanje Prihodnji teden bo namreč v de želnem svetu razprava o regiona lizaciji. univerzitetnih podpornih u stanov, za katere se potegujejo študentje, sindikati in stranke levice. V zvezi s tem vprašanjem bo komisija študentov predočila svoje zahteve deželnemu odborniku za šolstvo, poleg tega pa bo ista ko misija pričela s pripravo javne konference' o pravici do študija, ki jo bo na zahtevo študentov in poli tičnih strank letos priredila tržaška univerza.
M.M.
llMIIIliiiiiiri
Ob 15. uri so na ortopedskem oddelku glavne bolnice sprejeli 52-letnega brigadirja jetniških paznikov Agostina Luzzija, ki se je ma
1111M ■ 1111,11 M, 111 IM III i Ol 11,111II11I,II,1,1,1,IM,I MUlm .ašll m UMMIIni ItlHM l< 1 M1111 i M u M11 UI*TmI
ALI JE BIL POŽAR V TREBČAH NAMEREN?
Nadaljujejo se sestanki
med KPI
in drugimi strankami
V	prejšnjih dneh se je nadaljevala pobuda KPI o dvostranskih pogovorih med strankami o krajevnem političnem položaju pred glasovanjem o proračunih krajevnih ustanov.
V	torek sta se sestali delegaciji
Baraka v Griži je zgorela; ta vest se je včeraj navsezgodaj razširila pa Trebčah. Koliko truda je šlo v prah, so si najprej rekli vaški športni delavci, ki so z brezštevilnimi u-rami prostovoljnega dela najprej zgradili na Griži nogometno igrišče, nato postavili še veliko barako za slačilnice in druge potrebe. To je zdaj zgoreio. Skoraj štiri ure zjutraj je bilo, ko je nekdo na cesti zapazil plamene in dim, in skoraj do šestih so se nato trudili openski gasilci, da bi kaj rešili, a jim ni uspelo. Člani trebenskega športnega društva »Primorec*, ki imajo ravno danes svoj redni občni zbor, bodo raznim drugim vprašanjem dodali še en ne ravno prijeten problem.
nastop Mladinskega pevskega kvar- odlično predstavil nekaj izmed bi-teta, ki je občinstvu ubrano zapel I serov Prešernove poezije.
STRPNOST IN PLURALIZEM... NA POKOPALIŠČIH
Usodno je, da moramo prej ali slej pospremiti na zadnjo pot sorodnika. prijatelja ali znanca. Smrt je nekaj naravnega, kakor rojstvo človeka, čeprav jo preganjamo iz naših misli, ker je živemu bitju konec vseh koncev razumljivo tuj in sovražen. In vendar se mora organizirana družba ukvarjati s tem vprašanjem in ga obdelati z vseh strani.
Med kočljivimi problemi so pokopališča. Tržaško glavno pokopališče pri Sv. Ani je mnogim meščanom v ponos, češ, glejtr kakšna strpnost in pluralizem vladata v našem mestu. Poleg katoliškega je pravoslavno in judovsko, nato evangeljsko, vojaško, celo muslimansko . .. Smešno, da se strpnost u-veljavlja samo med pokopališkimi zidovi, pa še to ni res. še pred kratkim so občinski upravitelji de lati težave družini, ki je pokojniku liotela zapisati na nagrobni kamen pristni slovenski, torej nepopačeni priimek. Za las ni iz tega nastal
pravi škandal.
Seveda, koga v oči bode, če po kopališča ostajajo kamniti arhivi preteklosti in pričevanje njihove narodnosti. Pred leti so se nestrpni oblastniki tako spozabili, da so celo avstrijskim vojakom na kraškem pokopališču začeli spreminjati imena, ko je Istvan postajal Stefano, Hans pa Giovanni itd.
Nekatere najbrž zato tako bodejo v oči vaška pokopališča v okoliških vaseh, ki pričajo o tem. da so bila povsem slovenska. Marsikdaj je ob kamnitih grobovih vaščanov še spomenik partizanom, tržaškim Slovencem ali pripadnikom drugih narodov Jugoslavije.
Regulacijski načrti tržaške občine so perspektivno zbrisali s svo jih map marsikatero Okoliško pokopališče. češ da ne ustreza potrebam in da bi bilo bolje tudi ta »občinsko uslugo* koncentrirati v e-notno mestno pokopališče.
Seveda jih ne morejo zbrisati čez
noč. Zakon določa, da se pokopališče lahko zravna šele 25 let po zadnjem pokopu. V zgodovini pa to obdobje ni tako dolgo. Kaj potem? Tržaški občinski upravitelji se zavedajo, da pokopališče pri Sv. Ani ne bo zdržalo preizkušnje prihodnji desetletij. Že bežen pogled na stolpce mestne kronike v časopisih nam pove, da je število smrti v našem mestu nesorazmerno visoko. Trst je pač staro mesto, kjer je približno 115 tisoč upokojencev. Od tega jih je več kot 20 tisoč v že častitljivi starosti. Račun verjetnosti življenja in smrti nam, pove, da bo tržaško pokopališče potrebovalo v enem desetletju po 2 do 3 tisoč grobov letno! Ga bodo razširili? Ne glede na to, da gredo za tako širjenje milijarde, pa sploh ni več vrtov na Kolonkovcu, kjer naj bi se še širilo sedanje mestno pokopališče.
Mnogi so zato začeli razmišljati o novem mestnem pokopališču, baje kar na Krasu. Sama misel na to
se nam zdi absurdna. Trst, ki noče novih delovnih mest na Krasu ip se pri tem sklicuje na ekologijo, čez noč misli preseliti na Kras deset tisoče grobov? Kako bi jih kopali, ko je Kras sama trda skalna zemlja? Z dinamitom? Namesto grobarjev — minerji. . .
Morda je napočil čas za drznejše izbire, ki bi jih ne smeli več o-bremenjevati predsodki preteklosti ali verski pomisleki. Civilizirani narodi se ne odrekajo upepeljevanju, saj ima velike prednosti tako s higienskega, kakor tudi iz prostorskega vidika.
Pri nas je sistem upepeljevanja malo razširjen, takorekoč le za zaprt krog ljudi, ne pa družbena norma ali pa storitev, ki bi bila vsem na izbiro. O tem bi bilo vredno razmišljati. Sicer bomo še dolga leta godrnjali ob tesnih pokopališčih in se razburjali ob enoličnosti in odbijajočem hladu mestnega pokopa iišča pri Sv. Ani.
nč
Predvsem pa bo treba ob vsej zadevi dokončno izreči sodbo o vzrokih požara. Gasilci se menda niso še dokončno izrekli, policija pa je dokaj na hitro odpravila rekoč, da je požar nastal, ker je nekdo pustil prižgano plinsko ogrevalno napravo za vodo. Če je sprva kdo lahko pomislil na takšno možnost, so mu jo kasnejša zagotavljanja članov društva, da so prejšnjega večera po treningu mladinske ekipe kot običajno prav gotovo izklopili tako električni generator kot plinske jeklenke popolnoma razblinila. Za vaščane, ki se ne soočajo prvič z vandalskimi dejanji proti njihovim športnim objektom (pred dvema letoma so neznanci posekali nad dvajset cipres okrog igrišča), ni dvomov, da je bil požar podtaknjen. Sinoči so se v Ljudskem domu zato zbrali predstavniki vseh vaških organizacij ter sklenili, da vložijo danes na openskem komisariatu prijavo proti neznancem. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri izražajo solidarnost športnemu društvu ter zahtevajo, da pristojne oblasti o-svetlijo to dejanje, kajti upoštevajoč, da se vse prepogosto dogajajo razna protislovenska izzivaška in nasilna dejanja, ne izključujejo, da gre tudi ob tem primeru za poskus ustvarjanja napetosti in kaljenja miru ter sožitja med tu živečima narodnostima.
Za 80-letno žensko usodne posledice prometne nesreče
Včeraj zjutraj je na ortopedskem oddelku bolnice izdihnila 80-letna Ebaldina Tunin vd. Vecchiet iz Ul. Orlandini 4. Tuninijevo je 20. decembra povozil avto znamke B MW, ki ga je vozil Luciano Nerin. Priletna ženska je bila le lažje poškodovana ;n sc ji prvotno določili prognozo okrevanja 25 dni.
Klavirski večer C. Ludvviga včeraj v Kulturnem domu
Klavirski večer Giinterja Ludwi-ga včeraj v Kulturnem domu je za dokaj številno občinstvo predstavljal lepo glasbeno doživetje. Pianista iz Kolna smo že pred leti, ko je nastopil z violinistom Igorjem Ozimom, spoznali kot polnokrvnega muzika. Tokrat pa je na samostojnem klavirskem recitalu še v večji meri prikazal svoje sposobnosti, solidno tehnično igro in i-skreno muzikalno podajanje, ki je prišlo do izraza v vseh delih zahtevnega programa. Ljubitelji glasbene umetnosti niso štedili s pohvalo in prisilili pianista, da .je dodal še dve skladbi izven programa.
Dr. Coassin zaslišal neofašisla Fioravantija
Namestnik državnega pravdnika dr. Claudio Coassin je bil predvčerajšnjim v Padovi, kjer je zaslišal padovskega neofašista Valeria Fio-ravaritija. Fioravanti je med drugim obtožen tudi ropa in poskusa ropa v dveh tržaških zlatarnah (v zlatarni Sedmak in v zlatarni v Ul. Revoltella) Priprti neofašist in pripadnik desničarske prevratniške organizacije «Terza posizio-ne» je priznal, da se je udeležil ropa v zlatarni v Ul. Revoltella, zanikaj pa je sodelovanje v poskusu ropa v zlatarni Sedmak. Dr. Coassin je iz njega skušal izvleči tudi imena morebitnih pajdašev, ki so mu v Trstu pomagali, toda nad temi leži preiskovalna tajnost. Na mestnik državnega pravdnika bo v prihodnjih dneh še enkrat odšel na zasliševanje Fioravantija v Padovo.
Danes znani rezultati obdukcije trupel S. Straniero in L. Zuardija
Včeraj smo poročali o tragičnem odkritju trupla matere in sina v Ul. San Marco 45. Savino Straniero in Luigia Zuardija je smrt presenetila med spanjem. Preiskovalci so že včeraj menili, da je smrt nastopila zaradi pomanjkanja kisi ka; odločilno besedo o vzrokih smr ti pa bi morala dati šele obdukci ja trupel, ki so jo izvedli včeraj Rezultati obdukcije bodo znani da nes zjutraj.
Razna obvestila
Slovenski kulturni klub vabi vse višješolce na sobotni večer 21. t.m. ob 19.30, na katerem bo pisatelj Alojz Rebula predstavil svojo novo knjigo «Duh Velikih jezer*.
KD Rovte - Kolonkovec, Ul. Monte Semio 29, priredi jutri, 21. februarja, ob 20. uri Prešernovo proslavo, na kateri bodo sodelovali Sergej Verč in trio kljunastih flavt Glasbene matice. Sledilo bo predvajanje filma na temo pesnitve »Povodni mož*. Istega dne bo ponovno odprta društvena knjižnica. Vljudno vabljeni!
Zveza žensk Ricmahjt Log vabi vse žene na množični sestanek, ki bo danes, 20. februarja, ob 20.30 v Babni hiši. Pogovorile se bomo o proslavi 8- marca (dan žena) ter o drugem.
Kolektiv slovenskih študentov ekonomske fakultete vabi vse kolege na tradicionalni praznik, ki bo danes, 2p februarja, v krožku «Polet» na Opčinah, od 20. ure'dalje '
ŠD Vesna priredi jutri, 21. februarja, v Ljudskem domu v Križu od 20.30 do 5. ure «Pustni ples* za člane in simpatizerje. Vabila lahko dvignete na sedežu društva vsak dan med 18. in 19.30. Igral bo ansambel Melodv. Vabljen'.
Razstave
V galeriji Rettori Tribbio bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del tržaškega slikarja Giannija Brumat-tija. Njegova najnovejša olja bodo na ogled d 7. marca.
Drevi ob 18.30 bo v videmski središčni galeriji Centro friulano artl plastiche v Vidmu, Via Beato Odo-rico da Pordenone št. 3, odprl razstavo svojih del tržaški slikar De-ziderij Švara.
I I II I I I I —
Ob 13. obletnici smrti dragega Bruna Trampuža darujejo žena in hčere 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 36-letnici smrti sina Emila,, padlega v NOB, ter v spomin na nedavno preminulega Ivana Sedmaka darujejo svojci 20.000 lir za sklad doma A. Sirk, 20.000 za spomenik padlim v Križu, 20.000 za cerkveni pevski zbor iz Križa, 20.000 za pevski zbor Vesna iz Križa ter 20.000 lir za spomenik padlim na Proseku.
Nenadoma nas je zapustil
Ignac Metlika
gostilničar iz Bazovice
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
SVOJCI



KD SLAVKO ŠKAMPERLE — SV. IVAN KD UNION - PODLONJER
priredita danes, 20. t.m., v komaj prenovljenih prostorih KD ŠKAMPERLE, stadion «1. maji, Vrdelska cesta 7
PREŠERNOVO PROSLAVO
Na sporedu bodo pevske, recitacijske in glasbene točke.
Na proslavo ste toplo vabljeni.
Skupni odbor
PD PROSEK — KONTOVEL
priredi jutri, 21. februarja, ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma na Proseku
PREŠERNOVO PROSLAVO
Sodelujejo osnovnošolski otroci, otroški pevski zbor, godba na pihala s Proseka, amaterski oder «J. Štoka*, pevski zbor Vasilij Mirk in harmonikarski ansambel Glasbene matice.
KD VALENTIN VODNIK - DOLINA
PRIREDI
jutri, 21. februarja, ob 20. uri in v nedeljo, 22. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu
PREDPUSTNI PLES
IGRAJO — Ansambel ARIES (v soboto) VESELI GODCI (v nedeljo)
Srečolov — zabave — kioski
Vabljeni!
Gledališča
^SLOVENSKO Sjg&STALNO
GLEDALIŠČE ” V TRSTU
LUIGl PIRANDELLO
ČLOVEK,
ZVERINA IN ČEDNOST
danes, 20. t.m., ob 16. uri
v Kulturnem domu
jutri, 21. t.m., ob 19. uri
v Kulturnem domu
VERDI
Jutri, 21. februarja, ob 17. uri za red S četrta predstava Puccinijeve opere «Manon LescauL.
V priredbi gledališča iz Palerma režira Carlo Maestrini, dirigira Daniel Oren. Orkester in zbor gledališča Verdi, vodi Andrea Giorgi. Prodaja vstopnic ori blagajni gledališča.
ROSSETTI
Daues, ob 20.30 gostuje gledališka skupina Teatro Carcano iz Rima s Shakespearjevim delom «Co me vi piace*. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Rezervacije pri osrednji blagajni.
- • * ■*
Od srede, 25 .t.m., «In boicca all’u-fo» z Renatom Rascelom in Giuditto Saltarini. Izven abonmaja. Za abonente popust. Rezervacije pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 20. t.m., ob 20.30 bo na sporedu premiera «Karl Valentin Kabarett» v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. Rezervacije pri osrednji blagajni. V abonmaju — odrezek 3.
K?;
|YC KASTA
11
ŠZ BOR
priredita danes, 20. februarja, ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma
filmski večer ALJOŠE ŽERJALA
«0 L I NI P Y A 80»
Vstop prost. Vabljeni vsi.
Koncerti
Koncert Mozartovih uvertur oodo ponovili v nedeljo,22. t.m., ob 11. uri v Avditoriju v Ul. Torbandena. Na sporedu bodo uverture iz oper: «Clemenza di Tito*. «Figarova svatba*, «Cosi fan tutte*, «Idomeneo, kralj Krete*, «Don Giovanni» in «Beg iz Seraja*. Poleg tega bo na sporedu tudi «Pogrebna glasba KV 477». Pri osrednji blagajni * Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 22. t.m., zimski izlet po tržaškem Krasu. Zbirališče ob 9. uri pred železniško postajo na Opčinah. Cilj izleta je vrh Medvedjaka ter še obisk jame Pri Briščikih
Včeraj* danes
Danes, PETEK, 20. februarja
LEON
Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.38 — Dolžina dneva 10.39. — Luna vzide ob 19.17 in zatone ob 7.54.
Jutri, SOBOTA, 21. februarja IRENA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 4,6 stopinje, najnižja 0,9, ob 18. uri 3 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb ustaljen, veter 19 km severovzhodnik s posameznimi sunki 36 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo skoraj jasno, morje malo razgibano, temperatura morja 5,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Andrea Bertoc-chi, Matej Brezigar.
UMRLI SO: 87 letna Maria Ber tuzzi vd. Torino, 68-letni Antonio Lose, 89-letna Teresa Pelc, 43-letni Vittorio Di Lernia, 70-letni Bortolo Venier, 70-letna Eufemia Pugliese vd. Manesi, 82-letni Ernesto Bonan-no, 84-letni Antonio Drizzi, 75-letna Gisella Pieruzzi vd. Comuzzi, 83-letna Maria Riva, 73-letni Luigi Ru-stia, 87-letna Florinda Corva vd. Stella.
KD VESNA
vabi jutri, 21. februarja, ob 20.30 v dom Albert Sirk na otvoritev raztave
KRIŠKIH
USTVARJALCEV
Sodelujejo: Mirko Dovšak, Robert Daneu, Miloš Kovač, Mario Bogateč in Liana Tence. Avtorje bo predstavil prof. Milko Rener.
Sodeloval bo Tržaški oktet.
Kino
Ariston 16.30-22.00 «Angi Vera». Veronika Papp.
Eden 18.00 «Assassinio allo spec-chio».
Ritz 18 00—22.15 «2 sotto il divano*. \V. Matthau, G. Jackson.
Excclsior 16.00 «Xanadu». O. N. John. '
Grattacielo 16.30-22.15 «Mano testa*. T. Milian.
Fenice 17.00 «1 seduttori della do-menica*. U. Tognazzi, R. Moore.
Aurora 16.30 «La dottoressa ci sta col colonello*. L. Banfi, N, Cassini.
Cristallo 16.30 «11 bisbetico domato*'. A. Celentano, O. Muti.
Vittorio Veneto 16.30 «Count down — dimensione zero».
Capitol 16.30 «Io e Caterina». Alberto Sordi. Barvni film.
Moderno 15 30 «Alla 39. eclisse*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Apriti con amore». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 «Perversione erotica di una minorenne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.15—22.15 «La moglie in-gorda*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Filodrammatico 14.00—22.00 «Sexy bistro*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.45 «Le autostopiste in ca,-lore*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) 17.00 «La febbre erotica del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ST
TABOR
in Zžl - UDI - OPČINE
danes, ob 20.30 v Prosvetnem domu Zveza žena iz Brega
ŽENSKE
SE PREDSTAVIJO
—	pestmi, črtice in lutkovni prizor
—	ženski zbor «V .Vodnik*
—	dramska skupina KD «F. Prešeren* iz Boljunca z veselo igro «Venderg’ie na plače*
Vabljene in vabljeni!
Pogrebno podporno društvo v Bazovici sklicuje svotj redni občni zbor jutri, 21. februarja, v Bazoviškem domu v prvem sklicanju ob 19. uri, v drugem pa ob 20. uri.
Prosimo člane, da se polnoštevilno udeležijo.
Odbor
Prosveta
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt vabi starše jutri, 21 februarja, ob 11. uri na «Prešer-novo proslavo*, ki bo na sedežu šole v obnovljenih prostorih II. nadstropja.
KD Primorsko vabi na družabni večer, ki bo v nedeljo, 22. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačko-ljah. Gostovalo bo KD F. Prešeren iz Boljunca z mešanim pevskim zborom, tamburaši in veseloigro «Ven-derigTe na plači*.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
USLUŽBENEC Fiata proda fiat 124-1200 kub., letnik 1973, v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na štev. 225320.
IŠČEM majhno stanovanje tudi o-premljeno. Telefonirati na štev. 764310 — agencija Alpe Adria v jutranjih urah.
PRODAM dežni plašč primeren za deklico staro od 7 do 8 let. Telefon 71322.
PRODAM gorilno peč 20.000 kalorij z gorilnikom na plinsko olje, rezervoar — 150 litrov, štedilnik na drva in plin ter štedilnik samo na drva. Telefon 762-380.
KUPIM fiat 500. Telefonirati na št. 228626 v večernih urah.
PRODAM prikolico VS 390 letnik 1980, s štirimi ležišči, pečko in verando. Telefonirati po 17. uri na št. (0481) 5584.
OSMICO
je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v Doberdobu odprl Ar-naldo Jarc - Kukukov. Toči belo in črno vino.
MLAD zakonski par išče trosobno stanovanje — Zajamčena resnost in poštenost — Telefonirati v jutranjih urah na št. 733033, Stefa-nini.
OBČINA Dolina razpisuje javne natečaje za dve mesti šoferja (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih) in tri mesta splošnega delavca (eno mesto je namenjeno mladim, ki so vpisani v posebnih brezposelnih seznamih). Rok zapade 10. 3. 1981 ob 12. uri. Po-drobhejše informacije na oglasni deski na občinskem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah.
IMPORT - EXPORT išče uradnico z znanjem knjigovodstva. Telefon št 795*822
PRODAM fiat 128 letnik 71 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 211-997.
ZVONKO OSTROUŠKA • Zagradec št. 1 je odprl osmico. Toči belo in črno domačo kapljico.
TRGOVSFC podjetje sprejme v službo uradnika/co s prakso. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul, Montecchi 6, pod šifro «Takojšn!a zaposlitev*.
PRODAM fiat 128 letnik 1980 prevoženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744 021
PRODAM peugeot letnik 1978 tip 304 brek prevoženih 67.000 km, 4 nove gume in 4 ježevke. Cena 3.800.000 lir. Razlog prodaje — nakup avtomobila na dizel gorivo. Telefon 229-190.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul Rossetti 33. Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN .	. (od 20.30 dalj?)
Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20 00 do H ure tel. 732 627. predpraznična od 14 do 21 ure in praznična od 8. do 20 ure, tel 6R441
LKKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124. Bazovica tel 226 165: Opčine: tel 211 001 Prosek: tel 225 141, Božje polje Z»onik: tel 225 596; Nabrežina: tel *°0-121: Seslja n: tel. 209 197; Žavlje W. 213-137; Milje: tel. 271-124.
MOTORNA LADJA «DIONEA» program 1981
Odhodi Iz/v:
TRST, GRADEŽ, KOPER, IZOLA, PIRAN, UMAG, NO VIGRAD, POREČ, ROVINJ, PULJ
Izven sezone:
od 24 2, 81 do 19. 4. 81 in od 29. 9. 81 do 13. 12. 81 štiri vožnje tedensko z različnimi linijami
V sezoni:
od 20.4.81 do 27.9 81
sedem voženj tedensko z različnimi linijami
LLOYD TRIESTINO di Nav. S.p.A.
Urad za potovanje in turizem Ul. deirOrologio 1 - 34121 Trst Tel. 778542« - 7785203 — Telcx 460327
KRIŽARJENJA - LETALSKI POLETI - TURISTIČNA NASELJA OB MORJU IN V HRIBIH
KAKO IN KAM LETOS NA POCITNKE
Cene turističnim storitvam v Gradežu letos manjše od inflacijske stopnje
V Gradežu sc prepričani, da bodo tudi letos prišli Nemci in Avstrijci v velikem š te vik Povprečna dnevna oskrba v hotelu tretje kategorije med 20 in 30 tisoč lirami
V	Gradežu ni bojazni, da bi jim v glavni sezoni zmanjkala kliente-la, še zlasti ne tista iz Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Tako nam je povedal včeraj predsednik gradeške samostojne letoviščar-ske ustanov? dr. Gregori. Do njega smo se obrnili, da bi izvedeli, kakšne so napovedi za letošnjo počitniško sezono v tem kraju, potem ko smo v velikih italijanskih dnevnikih brali vznemirljive vesti iz Riminija. Jesola in drugih večjih italijanskih letoviščarskih krajev. kjer pravijo, da so nemške turistične agencije kar na veliko odpovedale že najavljene prihode turistov, še zlasti iz nemških dežel. Baje bodo letos Nemci, tudi zaradi številnih podražitev, ki so jih prizadele. raje ostali kar doma. Poleg tega pa Nemcem naj ne bi bile všeč podražitve turističnih in drugih storitev v Italiji, prav tako jih vznemirjajo terorizem in marsikoga tudi posledice potresa v južni Italiji. Seveda severni turisti vprašanja okrog popotresne obnove posplošujejo, kajti Rimini ni bi smel imeti ničesar skupnega z Neapljem. Vesti iz teh večjih turističnih središč so bile torej vznemirljive in vsi turistični operaterji so zelo zaskrbljeni.
Kljub podražitvam, ki so ponekod celo nižje od inflacije, niso doslej v Gradežu opazili osipa. Vsaj za glavno sezono ne. Tako nam je dejal dr. Gregori. Gradež lahko računa na posebno kliente-lo. Turisti so na Gradež navezani, prihajajo skoro leto za letom v že znane hotele, za rezervacijo se pozanimajo sami. Niso tu angažirane turistične agencije, ki tisoče potnikov prevažajo s čarterskimi letali ali avtobusi. V Gradež pride turist s svojim avtomobilom. Že od nekdaj so bile v Gradežu penzionske cene in tudi cene raznih storitev nekoliko višje kot v drugih jadranskih letoviščih, zato pa so v to mestece prihaiali bolj petični gostje in tudi usluge ter postrežba so bili in so boljši kot marsikje drugje. Ta klientela bo vedno prihajala v naš kraj, nam pravi predsednik letoviščarske u-stanove. Ne razpolagajo pa še s podatki, kako je z rezervacijami v predsezoni in posezoni.
Cene v hotelih so poskočile v primerjavi z lanskim letom za 16 -18 odstotkov. To je manj od inflacijske stopnje. Vstopnice na plažo in razne storitve so se podražile za 20 - 22 odstotkov. Vstopnica na plažo bo tako letos stala 1.200 lir namesto lanskih 1.000. So pa uvedli vrsto olajšav za družine. Dražje pa so cene za apartmaje. Za en apartman bo treba letos v glavni sezoni odšteti za enomesečno uporabo tudi do 800.000 -1.000.000 lir. Morda bo kak apartman ostal tudi v glavhi sezoni prazen.
Tudi v sosednem Lignanu. kjer so bolj vezani na turistične agencije, pravijo, da bodo imeli dovolj turistov v glavni sezoni. Tudi pri njih nimajo še podatkov o predsezoni in posezoni. Sicer pa' imajo v Lignanu drugačno vrsto turistov kot v Gradežu.
Našim bralcem postrežemo še z nekaj številčnimi podatki. Letos bo treba za popolno enodnevno oskrbo v hotelu prve kategorije Villa Bernt plačati 54.000 lir. lani pa je bila tu cena 46.000 lir. V Astoria Palače hote'u vedno prve kategorij. velja dnevni penzion letos 48 tisoč lir. lani pa je bila tu cena
40.000	lir. V prvo kategorijo sodi tudi penzion Villa Reale, kjer bo treba letos odšteti 49.000 lir za celodnevno oskrbo, lani pa je bil tam penzion 41.000 lir.
V	hotelih druge kategorije se cena letošnjega enodnevnega peh-ziona giblje med 31.000 lirami (lani 26.000) hotela Adriaco in in
50.000	lirami (lani 40.000) hotela Argentina. Naiveč pa je hotelov tret j kateeoriie. V tel. se cene gibljejo med 20.000 in 31.000 lirami za celodnevno oskrbo. V tej ka-tegoriii niso bile v Drimeriavi z lanskim letom Dodražitve tako občutne. sai skrbijo v takih hotelih v glavnem družinski člani lastnika. Je pa cela vrsta hotelov tretje kategorij, kier so v zadnjih letih zaprli kuhinj in tam nudiio gostom le prenočišče in jutranji zajtrk. Cene za dvoposteljno sobo s tušem ali kopalnico pa so med
dvajsetimi in tridesetimi tisoči lir dnevno.
Turistični «špas» bo torej letos precej drag. Ne samo pri nas, marveč tudi v drugih deželah. Pred dnevi smo dobili cenik jugoslovanskih hotelov in tudi tam smo videli v primerjavi z lanskimi ceniki precejšnji porast cen. Kljub temu pa je cena oskrbe v poletnih mesecih še precej nižja kot v italijanskih letoviščih. Zato predvidevajo, da bodo letos jugoslovanski hoteli ob jadranski obali polni. V evropskem merilu pa baje vlada letos veliko zanimanje za Grčijo, kjer so cene ostale v primerjavi z lanskim letom nespremenjene.
Skupščina v Ansaldu
V tržiški tovarni Ansaldo je bila včeraj predpoldne skupščina delavcev. na kateri so razpravljali o trenutnem položaju v podjetju, zlasti pa o neizvajanju lani decembra sklenjenega sporazuma. Na skupščini so določili tudi, da do nadalj-
njega ne bodo opravljali nadurnega dela.
PRIHODNJI TEDEN
V Tržiču skupščina prometnega bazena
Prihodnji teden, v četrtek, 25. februarja, ob 16.30 bo v dvorani Palazzetto Veneto v Tržiču seja glavne skupščine prometnega bazena za Gorico in Trst. Na tej seji bodo prisotni zastopniki vseh občin goriške in tržaške pokrajine, ki so bili izvoljeni na sejah posamičnih občinskih svetov. Prišlo je. po lanskih upravnih volitvah, do precejšnjih sprememb v sestavi, te skupščine. Na dnevnem redu imajo imenovanje podpredsednika (predsedniku prof, Ferrari ju mandat ni potekel), imenovanje članov upravnega odbora namesto tistih svetovalcev, ki jim je zapadel mandat, pregled in odobritev proračuna za leto 1981.
liliuiiilitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiimnafiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiumium
PRIZADEVANJE OBČINSKE UPRAVE
Še letos začetek del za razširitev ceste na Vrhu
Sinoči so o tem vprašanju razpravljali na vaškem posvetu na Vrhu
V okviru rednih posvetov med u-pravitelji in občani je sovodenjska občinska uprava sinoči priredila vaški posvet na Vrhu. Sestanek, ki ga je odprl občinski odbornik, sicer pa domačin. Dominik Juran, je vodil župan Vid Primožič, ki je najprej poročal o nekaterih ukrepih splošnega značaja, nato pa potrdil, da je uprava že sprejela vse ukrepe, da bi se še v teku leta pričela dela za razširitev prvega odseka ceste med Gabrjami in Vrhom. Predviden strošek za dela znaša 150 milijonov lir, za kar bo občina zaprosila posojilo pri Cassa depositi e prestati v Rimu. Izvršilni načrt bo izdelal geometer Antonio Grusovin, dela pa naj bi se predvidoma pričela že konec poletja att"v začetku .jeseni. Nasploh pa je bilo sinoči veliko govora o ureditvi poti na Vrhu in še zlasti o ureditvi razsvetljave. Občinske upravitelje čaka v prihod njih tednih še sestanek v Gabrjah in Rupi. S tem bo prvi ciklus srečanj med upravitelji in občani sklenjen.
Prešernova proslava drevi na Vrhu
S priložnostnim govorom in recitacijami ter nastopom Sovodenj-skega noneta ter dekliškega zbora PD Danica, bodo drevi na Vrhu počastili slovenski kulturni praznik. Prešernovo proslavo prireja PD Danica ob 20. uri v prostorih o-snovne šole.
V torek rajonski svet v Loeniku
Rajonski svet v Ločniku se bo predvidoma sestal v torek, 24. t.m., ob 20.30 v Vili Nella, v Ulici Cam-posanto 7. Tudi na tej seji bo govor o javnih delih na področju tega mestnega okraja. Seje se bosta predvidoma udeležila goriški župan Scarano in občinski odbornik Gianni-no Ciuffarin.
Olajšave za kmetovalce zaradi lanskega neurja
31. avgusta lani je silovito neurje povzročilo ogromno škodo v nekaterih krajih na Tržiškem. Posebej prizadeti so bili kmetovalci, saj jim je vihar skoraj povsem uničil pridelek. Občine so od pristojnih oblasti takoj zahtevale, da
(iiiinMimiiiiiMiiiiiiiiiiimuMiiiimiiitiiitHiiMitiiiiiiiiiHitimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimKiMiiMiimtiiiitniit
HA OSNOVI MINISTRSKEGA DEKRETA
Obvezen tehnični pregled avtomobilov in drugih vozil
Obveznost za lastnike avtomobilov, ki so bili prvič registrirani do 31. decembra teta 1963
Ministrstvo za prevoze je te dni objavilo dekret o obveznem pregledu motornih vozil v letu 1981. U-krep zadeva tako vozila, ki služijo za prevoz tovora in javni prevoz potnikov (za slednja je sicer obvezen reden letni pregled), kakor za osebna vozila.
Revizija motornih vozil poteka, menda zaradi pomanjkanja osebja v pristojnih uradih z veliko zamudo, Tako bodo morali lastniki osebnih avtomobilov, ki so bili prvič registrirani pred 31. decembrom leta 1963, letos urediti to obveznost ter vozilo pripeljati na predpisan tehnični pregled. Ministrski dekret določa tudi rok, do katerega je treba pregled opraviti.
Za vozila, katerih evidenčna tablica se konča s številkami 1, 2 in
3, je rok določen do 31. marca, za vozila s končno številko evidenčne tablice 4, 5, 6 do 30. junija, do 30. septembra za vozila s končno številko evidenčne tablice 7, 8 in 9 ter do 31. oktobra za vozila s kor.čno številko 0.
Kljub strogim določilom dekreta pa v prihodnjih tednih in mesecih najbrž ne bo veliko gneče na pristojnem uradu krajti osebnih vozil, starih nad 17 in več let. .je bolj malo na cestah. Po približnih ocenah, naj bi jih bilo v celi pokrajini samo nekaj deset.
Sicer naj bi v prihodnjem in naslednjih letih s hitrejšim postopkom skušali nadoknaditi zamudo, tako, da bi v letu 1984 opravili obvezen tehnični pregled za vozila, ki so bila prvič registrirana L 1970.
se za prizadeta območja priznajo ugodnosti in olajšave, ki jih predvideva državni zakon o naravnih nesrečah. V tej zvezi je ronsko županstvo sporočilo, da so bili za prizadeto področje priznani kraji Giare, območje južnega dela občine, Rom-jan, Selce, Corbatto in Soleschiano ter kraj, ki je označen z imenom Prato del vecchio. Prizadeti kmetovalci naj se čimprej zglasijo na županstvu, oziroma pri strokovnih organizacijah, ki jim bedo svetovale, kako najhitreje in najboljše izkoristiti ugodnosti.	-! ‘
Razprava o širjenju mamil v Tržiču
Končno bodo o mamilih razprav, Ijali tudi krajevni upravitelji. Na pobudo tržiške občinske uprave bo namreč jutri dopoldne sestanek med načelniki svetovalskih skupin, kjer bodo razpravljali o vzrokih zaskrbljujočega obsega tega pojava zlasti med mladimi ter o tem, kaj ukreniti, da bi ta družbeni pojav omejili, ali vsaj skušali omejiti. Uživanje mamil je na Tržiškem v zadnjem času doseglo, zaskrbljujoč obseg in menda je Tržič glede tega pojava ori samem vrhu lestvice v deželnem merilu.
V FEIGLOVI KNJIŽNICI
P. Merku in M. Kravos
j •	*	'	- ■ -
prikazala «Plemiška pisma»
Odprta je tudi razstava knjižnih izdaj ZTT
m
t?
•IB
V Feiglovi knjižnici v Gorici smo c sredo ponovno imeli zanimiv kulturni večer. Tokrat je bila na 'vrsti predstavitev ene najnovejših knjig izdanih v Trstu od Založništva tržaškega tiska, knjige, ki je v slovenskem literarnem in zgodovinskem svetu vzbudila zanimanje. Gre za «Slovenska plemiška pi-smat>. ki jih je uredil Pavle Merku. Gre za zbirko pisem, ki so jo pred desetimi leti našli v zapuščini tržaške plemiške družine Ma-renzi, ki je v, Trst prišla iz lom-bardijskega Bergama, odkoder izvirata tudi Valvasor in Zois. Pisma, gre za dopisovanje med plemkinjam iste družine, ki sta živeli v Trstu in, na Slovenskem, so pisana ,ti tistem slovenskem jeziku, ki ga je sto let kasneje uporabil Anton Tomaž Linhart v «Županovi Micki» in .«Matičku». Predavatelj-ured-nik knjige je povedal, da je izdaja teh pisem vzbudila ne le zanimanja v slovenski kulturni javnosti. Ta pisma, so nekaj izrednega, saj so tudi znani slovenski možje, sam Trubar in sam Prešeren v svojih zasebnih pismih uporabljali v glavnem nemščino. Ob koncu izvajanja so prisotni prof. Merkuju postavili vrsto vprašanj,
Še prej pa je urednik knjižnih
ifmiiiiiiniiimiiitmiiMiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitimifiiMiiiiinihtiiiiifiitiiiiiniiiiiiiiimniiiiiMiiiiM
NEKOLIKO NEOBIČAJNA PRAVDA
Obtoženca istočasno tožnika
Pretor ugotovil, da zadeva ne sodi v njegovo pristojnost Zdaj bo o zadevi moralo odločati drugostopenjsko sodišče
izdaj ZTT. pesnik Marko Kravos, povedal kako se. je tržaška založba odločila, da izda 'to zanimivo knjigo in.nadaljuje tako s svojo založniško politiko izdajanja del, ki naslajajo v našem primorskem pro-stbr.u. Prikazal je tudi splošne smernice založbe, ki se je v zadnjih letih zelo uveljavila v slovenskem prostoru.
V prostorih knjižnice so istočasno odprli tudi razstavo knjižnih izdaj Založništva tržaškega tiska. Odprla bo v dopoldanskih in popoldanskih urah ta in prihodnji teden.
Glasbena matica Zveza
slovenskih kulturnih društev Zveza
slovenske katoliške prosvete
vabijo na
klavirski recital pianista GUENTERJA LUDVVIGA
danes ob 20.30 v palači Attems v Gorici.
Koncert prirejajo v okviru letošnje abonmajske sezone.
Pred goriškim okrajnim sodiščem je bii včeraj kazenski postopek proti 51-letnemu trgovskemu potniku Silviu Jordanu iz Gorice, Kor zo Italia 225 zaradi žalitve iavnega funkcionarja, 56-lelnega podoficirja javne varnosti, Luigija Boccolona iz Farre, Verdijeva 33. Običajna zadeva, toda le na prvi nogled kajti tudi proti Boccolono je bila vložena tožba zaradi žalitev, kj naj bi jih izrekel na račun glavnega obtoženca. Skratka nekoliko zapletena zadeva, s katero se ’bo čez nekaj mesecev prav gotovo ukvarjalo goriško okrožno sodišče. Pretor .je namreč namesto običajne razsodbe ugotovil, da sodi primer v pristojnost drugostopenjskega sodišča ter akte posredoval državnemu tožilstvu.
Dogodek, oziroma dogodki, ki so Jordana in Boccalona spravili pred sodišče, naj bi se pripetili 6. maja lani, pravzaprav - pa naj bi bil vzrok celotnega spora in kasnejših žalitev v nekoliko predrzni vožnji Jodran naj bi namreč v nekem križišču v mestnem središčO izsiljeval prednost ter s tem povzročil reakcijo Boccolona. ki rro/ je vsled tega tudi naprtil denarno kazen. Menda pa ,ie prav pri tem dejanju prišlo do medsebojnih žalitev zaradi česar je Boccolon prijavil Jordana, slednji pa oodčasl nika.
Aretacija zaradi poneverbe
Državno pravdništvo v Gorici je izdalo zaporni nalog za 27-letnega Maurizia Bertulina iz Gorice, Ul. Michelstaedter. Bertulin naj bi izmaknil namreč čekovno knjižico nekemu goriškemu trgovcu ter poskusil nekaj čekov iz omenjene knjižice tudi vnovčiti.
Predstavitev revije Metodi e ricerche ■
V Attemsovi palači na Kornu bodo drevi, ob 18. uri predstaviti strokovno revijo «Studi e ricerche*. ki jo urejuje skupina univerzitet
ftih profesorjev iz Vidma, izdaja pa založba Grillo.
Revija objavlja V glavnem prispevke s področja srednjeveške in novejše zgodovine Furlanije in naše dežele nasploh. Dosle’ sta izšli dve številki.
Revijo ■•Studi e ricerche* bo predstavil dr Paolo Cammarosano. profesor zgodovine na tržaški univerzi, pobudo za predstavitev te nove revije pa je prevzela goriška pokrajinska uprava
Razstave
V galeriji Al chiostro v Lantieri-jevi palači v Gorici, kjer razstavlja te dni furlanski kipar Guido Co-letti, bo drevi ob 17.30 prijeten literarni večer z branjem Colettije-vih poezij. 1"
Prosveta
PROSVETNO DRUŠTVO «NAŠ PRAPOR*
priredi
danes zvečer, ob 20. uri, v Prosvetni dvorani v Pevmi
PREŠERNOVO
PROSLAVO
SPORED: *
priložnostni govor, nastop domačih osnovnošolskih otrok z recitacijami, nastop društvenega otroškega zbora, nastop mešanega zbora «Oton Župančič* iz Štandreža.
Vabljeni!
SKFD «F. B. Sedej* iz števerja-na priredi jutri, 21. t.m., ob 20.30 v Sedejevem domu, Prešernovo proslavo. Poleg priložnostnega govora Saše Martelanca bosta nastopila oktet «Primož Trubar*, ki ga vodi Hi larij Lavrenčič ter dramska skupina prosvetnega društva Sedej.
Prešernovo proslavo bodo imeli jutri, v soboto, ob 20. uri v Domu Andreja Budala v štandrežu na pobudi domačega prosvetnega društva «Oton Župančič*. V gosteh imajo tokrat solkanski pevski zbor «Marij Kogoj*, ki ga vodi prof. Ivan Mi-gnozzi. Nastopajo tudi domači recitatorji. Začetek ob 20. uri.
Prosvetno društvo «Oton Župančič* pripravlja, "kupaj s turistično agencijo Gotour iz Gorice petdnevno križarjenje po Jadranu in sicer od 15. do 20. aprila. Tako bodo o-biskali Poreč, Pulj, Mali Lošinj. Šibenik, Split, Hvar, Korčulo in Dubrovnik. Prijave sprejemajo ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 21. ure v domu Andreja Budala do 15. marca.
Razna obvestila
Za danes napovedanega koncerta klarinetista Gicrgia Brezigarja in pianista Roberta Repinija v deželnem avditoriju v Gorici, ne bo' zaradi bolezni.
Kino
Coricu
VERDI 17.30-22.00 «Stardust me-mories*. W. Allen in K. Ronpling, Čmo-beli film.
CORSO 17.00—22.00 «Ben tornato picchiatello*. G. Lewis in S. Oli-vers. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Sesso infuo-cato*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «Io e Cate-rina*.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «11 Papoc-chio*.
Aorti Carica in okolico
SOČA 18.00—20.00 «črni meč*. Španski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Ne beseda, ne zakon*. Madžarski film.
DESKLE 19.30 «Krč groze*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, UL
1. maja, tel. 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORI! Danes v>es dan in ponoči je v ( rici dežurna lekarna D'Udine, 7 sv. Frančiška, tel. 21-24.
Dve veliki filmski slavi
j	•	■	■	«
Zenska in njena stvarnost
■	..	" -v-
Liz Taylor. in Gina Lollobrigida, ki ju poznamo iz cele vrste včasih celo zelo dobrih filmov, sta prispeli v newyorški Palače hotel, kjer so jima dodelili posebno nagrado, ki jo dobe iz sklada, ki je bil ustanovljen že leta 1882. Kot vedo povedati, je italijanska «bersagliera» še vedno «v liniji«, vtem ko je Liz baje »dokaj zaobljena«
SREČA JE POSTALA «NESPOLNA»
Zenska ne sprejme več katerekoli zaposlitve - Hoče se uveljaviti ali bolje zadovoljiti svojim težnjam - Kaj «kariera» v bistvu pomeni
Sodobna ženska ne teži več pretežno za tem, da bi imela neko kakršnokoli zaposlitev, temveč, da bi si poiskala primerno delo. Kategorična ugotovitev je sad najnovejših raziskav, ki so jih zadnje čase izvedli v raznih državah tako imenovanega zahodnega sveta.
V Italiji je podobno analizo za CNR (Vsedržavni raziskovalni svet) izdelala Gaetana Cazora Russo, ki je intervjuvala približno 5 tisoč žensk v starostnem razdobju od 21. do 65. leta. Celih 90 odstotkov intervjuvank je namreč zatrdilo, da ima ženska pravico, da si izbere službo in jo tudi mora opravljati (mora tokrat pomeni, da ji more biti to dovoljeno in omogočeno).
Naj bi torej zašla v pozabo vloga ženske kot angela varuha domačega ognjišča?
Prav gotovo ne povsem, kajti tu govorimo o mnenjih, ne pa o dejstvih, vendar je izredno zanimivo in tudi nekoliko nepričakovano to, da je tak visok odstotek žensk sebi in vsem predstavnicam ženskega spola pretežno mesto določil v svetu dela in ne več v družinskem krogu.
Pri odgovarjanju na zastavljena vprašanja pa so ženske povedale še nekaj več: opredelile so namreč pojem »kariere«. Za večino žensk je uspešna »kariera« nadvse pomembna, če že ne kar
bistvena postavka v njihovem življenju, vendar «kariera» pomeni največje možno razvitje profesionalnih nagnjenj, osebno kakovostno rast in tudi opravljenega dela, ter končno realizacijo posameznikovega jaza in njegove ustvarjalnosti.
Seveda je takšna opredelitev zelo jasno prišla do izraza predvsem pri mlajših intervjuvankah, ki so zelo odločno zavračale predvsem ustaljeno prakso in sicer, da je pač zaposlitev ženske pretežno začasna — do poroke ali do prvega poroda. Zato da bi to odpravili, pa se morajo tudi ženske same bolj angažirati, oziroma se zavestno pripraviti in u-sposobiti za takšna delovna mesta, ki nimajo značaja začasnosti ali pomožnosti
Naskok torej na odgovorna mesta? Odgovor intervjuvank je bolj razčlenjen: zavzeti se je treba, da vsak zaseda tako mesto, ki mu po njegovem mnenju odgovarja in za katero ima tudi primerno izobrazbo. In že smo pri velikem problemu, kajti večina deklet že pri izbiri študija in strokovnega usposabljanja štarta s prepričanjem da bo njena zaposlitev začasna, da ni glavni cilj njenega življenja.
Tako prej omenjena raziskava kakor tudi druge študije zadnjih let bi sicer kazale, da se, vsaj kar zadeva Italijo, ženske in de-
Silili tlllll IIHIIIII lili UMI >11 Hilli III lili II lili UMI H     lil II11IIIIIIIIIIIIIIIIII lli I I ■ I tl I Itlll I IVI! III lltBIl ■ IIVII >■ I IVI 11III f Ulit IIII l III ■ 11 llllf III ■ lil lil ■ ■ I lil lil I • 11 ■ IIII Hill l«l 11IIII111 laitlltll 111 Hilli III lil IIIII lllllta I lili III1111111*
REZULTATI MALE ANKETE MED NAŠIMI LJUDMI
Odločno proti uvedbi smrtne kazni
«Nasploh nasprotujem smrtni kazni» - «Neofašisti si hočejo s tem pridobiti v javnosti oporo» - «Proti nasilju ne uspeš z nasiljem»
Na tržaških ulicah so se, kot smo žc pisali, pojavili pred petnajstimi dnevi, misovski aktivisti in k svojim »zbirateljskim« mizicam za' u-\ id bo smrtne, kazni vsaj v prvih dneh uspeli privabiti gruče radovednih ali mogoče tudi zainteresiranih Tržačanov. Marsikateri mi nridcči se je zaustavil, vsaj zato, da bi zvedel za kaj gre. ka teri drugi pa, da bi po premisleku (ali ne) podpisal. Najbrž je ravno' osrednje geslo transparentov «s smrtno kaznijo v boj- proti terorizmu« uspelo privabiti k podpisu tudi tiste, ki se sicer ne opre deljujejo. za njihovo politiko. Mi-sevci so namenoma sprožili svojo akcijo v času: ko italijanske državljane, preveva zaskrbljenost za rt\tli razširjenosti terorizma. Ob tem so griovo računali, da bodo ljudje pripravljeni oprijeti se kakršnegakoli ukrepa, ki bi mogel zatreti terorizem.
Hoteli smo izvedeti, kaj menijo o zahtevi n po fašistov po uvedbi smrtne kazni nari ljud e in jih poklica'i po telefonu za kratek pogovor. Skoraj pri vseh klicih smo začutili rahlo presenečenje in iz-nenadanost, ki sta se kmalu oblikovali v jasno nasprotovanje akciji MSI. Večina telefonskih »anketirancev« je h gornji oceni takoj pri stavila mnento. da se za to akcijo misovcev skrivajo neki njihovi širši politični cilji. V tem smislu
#WiiiHmiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii,tiimii«,i,M,»ii
RIBIŠTV D NA JADRANU
ZAGREB — Strokovnjaki za ribištvo in ribarsko gospodarstvo Italije in Jugoslavije, ki so se pogajali konec lanskega decem bra in v začetku januarja, se bodo ponovno srečali v začetku marca, da bi razpravljali o nekaterih skupnih programih, na Jadranu. Kakor se je zvedelo iz jugoslovanskih krogov, imajo Jugoslovani na tem področju vrsto načrtov tako glede skupnega ribarjenja plave ribe, kot glede i-talijanskih naložb v jugoslovansko ribištvo, pa tudi glede , skup-iph naložb v ribolov
je odgovoril tudi profesor Franko Drasič: »Nasploh nasprotujem smrtni kazni" toliko bolj pa. ko pobuda za njeno uvedbo prihaja s strani MSI. Po mojem mnenju se za to kampanjo skriva želja misovcev, da uveljavijo svojo politiko.« Njegovega mnenja je tudi Korado Švab (predstavnik Združenja staršev iz Milj), ki je dodal, da «je smrtna kazen proti terorizmu absolutno neučinkovita, saj so teroristi pretežno mladi in zagnani ljudje, ki itak tvegajo svoja življenja«. Svojo misel pa je zaključil s pripombo: »Kot demokrat upam. da jim ta akcija ne bo uspela.« Znanstveni raziskovalki Mariji ščuki se pa zdi, da »si hočejo neo-fašisti na ta način pridobiti v javnosti tisto politično oporo, ki je danes nimajo«. V ilustracijo odmeva, ki naj bi ga imelo pod pisovanje za smrtno kazen, nam je še pristavila. «da bo v Trstu odziv mogoče nekoliko večji«, na vsedržavni ravni pa meni, da se več kot 10 do 20 odst. državljanov ne bo odločilo za pedpis. Josip Sancin (kmetovalec) nam je povedal. da doslej še ni opazil, da bi po slovenskih vaseh zbirali podpise. zato pa misli, da »bi se merali organizirati in jim to preprečiti«.
Lapidarno izjavo, o tem kaj pomeni zbiranje podpisov za smrtno kazen, nam je dala profesorica Alenka Rebula - Tuta v jedrnatem stavku: «S tem, da greš z nasiljem proti nasilju gojiš iluzijo, di si na redil nekaj učinkovitega proti nasilju; poti nasilja so veliko bolj težavne.« Podobno je pomislil tudi podjetnik Dušan Pangerc, ko je opozoril, da «se ne smemo vračati v stare, temne čase, gledati moramo v bodočnost in spoštovati življenje«. Zato se mu je zdelo nujno poudariti, da »tudi če je življenje človeka še tako negativno, je vendarle nekaj, česar ne smemo uničiti«. Mnenje učiteljice Marije Batagelj o smrtni kazni se ’ ribli-žuje stališču, ki ga zavzema Pri morski dnevnik. Pogovarjala se ,ie večkrat s svojimi učenci in jih opozorila na nevarnost te pobude.
Na nevarnost, ki bi jo predstav-
ljala ponovna uvedba smrtne kazni, je pomislila tudi Bruna Mahne, študentka arhitekture ko nam je odgovorila, da se z njeno uvedbo ne strinja.
Namen neofašistov z zbiranjem podpisov m samo uvedba smrtne kazni, hkrati naj bi se uveljavili
tudi drugi mehanizmi vojaškega značaja: ponovno naj bi se uvpdlo vojno stanje, spet bi dobila pristojnosti vojaška sodišča. Zato nam je tudi odvetnik Mitja Bitežnik dejal, da močno dvomi, da bi s smrtno kaznijo mogli omejiti število teroristov, (vb)
uh tu um 11111111 m Min iiiiit iiiii im m iiiiiimiii«ini 11111111111 iiitiiMimimtmi m ihiiiii mm imin iiiiii iiiiuiitn
... DEŽELNA KOMISIJA PROUČUJE ZAKONSKI OSNUTEK
Za zaščito jezikovnih in kulturnih skupnosti
Zakonski osnutek dokazuje voljo deželnih zakonodajalcev, da se v teku letošnje spomladi uresniči načrt kulturnih dejavnosti
Deželna komisija za šolstvo in kulturno preučuje deželni zakonski osnutek, ki naj zaščiti in o-vrednoti jezikovne in kulturne skupine v Furlaniji - Julijski krajini. Namen komisije je preprečiti, da bi se v luči današnjega enotenja in masifikacije izgubila jezikovna in kulturna bogastva pri nas. Po besedah deželnega odbornika Barnabe je potrebno predvsem koordinirati in usmeriti napore in dosedanje delo za vrednotenje kulturnih stvarnosti. Odbornik Barnaba je nato dodal, da se delo komisije giblje v mejah vsedržavnega zakona v spoštovanju državnih pristojnosti. Delo korhisije ima torej predvsem kulturne namene in se ne loteva vprašanja globalne zakonske zaščite Slovencev Italiji/ saj problem presega stvarnost ostalih jezikovnih skupin v naši deželi in je zato pod pristojnostjo državnih zakonodajalcev.
Deželni zakonski osnutek se loteva v prvi vrsti ohranjevanja in ovrednotenja furlanščine in furlanske kulture, ne zanemarja pa drugih jezikovnih značilnosti, ki
so prisotne v naših krajih. Zakonski osnutek dokazuje tudi voljo deželnih zakonodajalcev, da bi se v teki letošrije pomladi u-resničil globalni načrt za urejanje določenih kulturnih dejavnosti. V ta namen naj bi dežela dodelila za dobo dveh let (1980-81 j 750 milijonov lir, ki naj bi jih prejele pokrajine, občine, združenja, razne javne ustanove in kulturna društva, ki se ukvarjajo z jezikovnimi in specifičnimi kulturnimi problemi. Sredstva naj bi služila raznim filološkim raziskavam, seminarjem in znanstvenim srečanjem, ki naj bi pripomogla k ovrednotenju kulturne stvarnosti v naši deželi. Predvideni so tudi posegi na področju šolstva in posebni izpopolnjevalni tečaji za učno osebje. Vsem tem dejavnostim gre dodati še razne založniške pobude Da bi bili deželni ukrepi učinkovitejši, bodo ustanovili tudi posebno komisijo, ki bo imela posvetovalni značaj in ki bo skrbela za probleme, ki se dotikajo jezikovnih in kulturnih skupin v Furlaniji - Julijski krajini.
kleta približno od leta 1970 dalje ravnajo drugače. Veliko več se jih odloča za zahtevnejši in seveda daljši študij, oziroma se zaveda pomembnosti takšne investicije, kakor je zapisala Susan-na Acerbi, profesorica gospodarske zgodovine, ki je opravila zanimivo študijo o diplomirankah na milanski univerzi Bocconi od začetka tega stoletja do prvih povojnih let:
«Nedvomno je za ženske v I-taliji pojmovanje višje izobrazbe ne zgolj kot kulturne rasti, temveč kot sredstva za dosego profesionalnega uspeha desežek zadnjih let.«
Vsekakor pa lahko ta zavest premaga eno izmed ključnih zaprek na poti polnopravnega vključevanja žensk na delovno tržišče, odpravi lahko namreč manjvredni položaj, ki ga predstavlja njihova nižja stopnja izobrazbe glede na moške vrstnike.
Za uspešno profesionalno pot pa tudi Acerbijeva kakor raziskovalka pri turinski univerzi Daniela del Boca pojmuje »kakovostno opravljanje nekega dela, ki smo si ga prosto izbrali glede na osebne težnje in sposobnosti.« V zadnji številki revije Econo-mia. istruzione e formazione pro-fessionale (Gospodarstvo, izobrazba in strokovno usposabljanje) je namreč izšla daljša študija na temo «ženska in zaposlitev«, v kateri Daniela del Boca ugotavlja. da je težnja po zaposlitvi, ki bi bila prosto izbrana, močno razširjena v različnih družbenih slojih in da zato ni več privilegij višjih družbenih slojev. Zagovarjajo pa jo skoraj v enaki meri mlajši pripadniki obeh spolov, za katere boljši zaslužek ni več ali je v manjši meri odločujoči dejavnik pri izbiri.
Naj vse to pomeni, da mladi rod z ženskami na čelu išče u-teho in osebno realizacijo v delu, točneje v »karieri«? To drži samo na pol. oziroma paziti je treba na opredelitev nekdaj tako nepriljubljene besede, vsaj med ženskami, kakor je «kariera».
Spet si sposodimo mnenje »strokovnjaka«: Giacomina Lapenna, izvedenka v tistih vedah, ki jim na splošno pravimo komunikacije, in ki je že pred desetimi leti napisala knjigo o novih profesionalnih poteh in izbirah žensk, je »kariero« takole opredelila. Je sestavni del težnje po določeni kakovosti življenja, je pot, katero moramo prehoditi, zato da bolje doživljamo svoje delo.«
Sestavni del, torej, življenja na splošno, javnega in privatnega, kateremu se ne sme in se mu ne zoperstavi. Da to ni gola teorija. priča veliko mladih Francozinj, ki so pred kratkim med štirinajstimi možnimi definicijami uspeha izbrale naslednjo: «uspeh je, če imam zaposlitev, ki mi je všeč in če tvorim srečen par.«
Potemtakem naj bi zamrl tudi rek, da se mora ženska, ki je profesionalno uspešna, odpovedati privatnemu življenju, oziroma so izneveriti «svoji ženski naravi«. Oboje — javno in privatno življenje — tvori celoto, kateri se sodobna italijanska ženska ne namerava več odpovedati. To jo seveda stane veliko naporov, kajti nesporno je, da ženska v prvi vrsti skuša usklajevati družinsko življenje in če na njena ramena ne pada več toliko fizičnih opravil, je prav gotovo njena nepisana dolžnost, da družinsko življenje drugače uredi.
Kakšno vlogo naj pri vsem tem torej igrajo moški, kajti nesporno je, da ne morejo samo nepremično spremljati sprememb, ki jih ženska načrtuje in večkrat tudi uresničuje? Vse ostaja še pri vprašanju, oziroma pri upanju, kakor ga je izrazila Susan-na Acerbi: »kajti, v tpj kvaliteti življenja, ki se odigrava na dveh igralnih mizah, na javni in zasebni, in kjer nastopata dva, tiči tudi upanje, da bo privatno življenje pravičneje urejeno.«
Zaenkrat pa je seveda ženska še vedno glavni »steber« družine
in tudi para pa čeprav kaže, da se tudi takšno presojanje in obsojanje s časoma spreminja. Do nečesa pomembnega pa je, če zaupamo raznim raziskavam in zakaj jim pravzaprav ne bi, le prišlo: sreča je postala »nespolna«. Ni več moške in ženske zapovedane sreče, temveč obstaja samo sreča ljudi, ki si določene stvkri ali dosežke želijo in se zanje tudi potegujejo. Seveda če ne ostane le pri željah, oziroma, če imajo za to možnosti in preveč bi se ponavljali, če bi še enkrat zatrdili, da jih ima ženska še zmeraj nekoliko manj. (bp)
O NAČRTOVANJU DEJAVNOSTI MLADINSKIH ORGANIZACIJ
Pred dnevi je na sedežu kulturnega društva Rdeča zvezda v Sale-žu potekal sestanek mladinskih krožkov in odsekov, ki delujejo v Trstu in v okoliških vaseh. V zadnjem času se je namreč delovanje mladih pri nas precej razživelo: že pred leti je nastal mladinski krožek, v katerem -uspešno deluje mladina s Preseka in Konto-vela, pred kratkim pa so nastali mladinski krožki tudi v Nabrežini, v Repnu, Gropadi in Saležu. Nekatere od teh mladinskih organizacij, predvsem odseka v Saležu in Gropadi, so tesno povezane s krajevnim kulturnim društvom in tudi delujejo v njegovem sklopu.
Sploh pa opažamo, da se mladi že pri petnajstem, šestnajstem letu radi priključijo domačemu društvu in da- jih delovanje na področju kolektivne kulture veseli."
Zamisel o sodelovanju mladinskih organizacij, pa naj gre za mestne ali vaške krožke, je nasta- . la pred meseci, predvsem iz skup- , ne želja po novih oblikah kulturnega in družabnega življenja. ki: bi vzbudilo zanimanje vseh, tudi tistih fantov in deklet, ki doslej niso kazali posebnega zanimanja za pobude naših mladinskih organi- , začij.
Širša manifestacije kot koncerti, . športna srečanja, izleti ter druge oblike alternativnega-kaHuniaga in političnega udejstvovanja, sč . za mlade zanimive, zahtevajo pa sveže zamisli in predpostavljajo tudi večje organizacijske napore. Prav zato je zamisel o sodelovanju med posameznimi krožki in mladinskimi cdseki društev pozitivna. Paziti pa bo vendar treba, da bodo pri skupnem sodelovanju prišle do izraza težnje in potrebe vseh, saj imejo mladi, ki živijo na vasi, drugačne probleme od mestne mladine, potrebe mladega delavca pa se močno razlikujejo cd potreb dijaka ali študenta. Poleg tega je pomoč tistih organizacij, ki že več let delujejo na mladinskem področju, mlajšim krožkom potrebna, obstaja pa nevarnost, da bi stari klišeji ponovno zadušili spontane in žive zamisli, ki so včasih pomembnejše od izkušenj.
Na sestanku v Saležu, k: je že drugo tovrstno srečanje, so se zbrali mladi, ki delujejo v doma: čem'društvu ter v mladinskem odseku KD Rdeča zvezda, predstavniki mladinskih krožkov iz Repna, Nabrežine, Proseka, Trsta in Gorice, nekateri člani KD Škamperle ki deluje pri Sv. Ivanu ter predstavniki mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze.
Do izraza je prišla zavzetost mladih za take pobude, kot je bil Domicljev koncert, mladinski krožki so zato vključili v svoj letošnji program koncert ljubljanskega kantavtorja A. Šifreja ter Tržačana Angela Baiguere. V pripravah je tudi obisk tržaške tovarne dizlovih motorjev VM ter velikonočni 'zlet v matično domovino, ki naj bi se ga udeležili mladi iz Trsta in Gorice.	-sp-
2.
MAKS ZADNIK
V levjem žrelu»
O mučeniški smrti partizanskih obveščevalcev v nemški vojski
Bilo mi je jasno, da zaradi prikrivanja zvez. in preostalih sodelavcev niso mogli v poročilu omeniti imen ustreljenih tovarišev. Zato sem nadaljeval z raziskavanjem okoliščin in ugotavljanjem sodelavcev, povezanih s poko fnima Majcnom in Marhlom. Najbolj sta mi delovanje obveščevalne službe v nemških enotah in štabih v Sežani in na Opčinah opisala Miro Kranjc iz Sežane in že omenjeni Anton Serajnik. In da bi ugotovil podatke pokojnih in se poklonil njihovemu spominu, sem se 11. novembra 1974 v poznih popoldanskih urah napotil na sežansko pokopališče. Bil je mrzel in vetroven dan in med sunki bu-rje so se usipale ledeno mrzle kapljice dežja, ki so kot ose vznemirjale ugodno toplotno počutje. Navzlic takim motnjam sem po krajšem iskanju odkril v levem kotu pokopališča med venečimi šopki cvetja skoraj ob pokopališki zid naslonjeno skromno nagrobno spominsko ploščo in na njej prebral imena:
TITI MAJCEN IN VITI NARHEL IZ MARIBORA ustreljena 20.2.1945 v Sežani
Našel sem, kar sem iskal. Zamišljen nad njuno t.rr-gično usodo sem fotografiral grob in se vrnil. Ob tem me je boleče ganilo vprašanje, ki se mi je pod tem vtisom in pod vplivom nekaj mesecev prej prejetega pisma hudo bolnega Antona Serajnika o usodi obveščevalca NOV — t.j. njega samega v Avstriji — samo po sebi zastavilo:
»Koliko ljudi, zlasti šolske mladine v Sežani in drugod tudi v zamejstvu je seznanjenih z junaškim tveganjem teh in drugih - partizanskih obveščevalcev, ki so jih med NOB vodili narodna in razredna revolucionarna zavest ter hrepenje po 'svobodi tudi v samo sovražnikovo »levjo žrelo«?
Tja sta šla podobno kot tisoči drugih izpolnjevat svojo bojno dolžnost tudi Mariborčana Majcen in Marhel in v 27. letu življenja mučeniško padla.
Preden peidem na opis Majcnove in Marhlove obveščevalne dejavnosti v prid NOV, njunega razkritja in obsodbe po naglem nemškem divizijskem vojaškem sodišču, bi rad še pojasnil, da sta me napotili na njun grob, razen že omenjenega poročila, tudi razgovor s Serajnikom in Kranjcem, pokojnikovima sodelavcema in v nemškem fondu arhiva IZDG v Ljubljani najdena odredba komandanta 188. NRDGL generalleitnanta Hansa von Hosslina, s katero je 24. januarja 1945 (najbrž potem, ko je bilo že jasno, da jima je bila prošnja za pomilostitev zavrnjena — op. pisca) ukazal, naj se v naslednjih dneh izvrši smrtna kazen nad Majcnom in Marhlom ter zadolži! kapetana’dr. Leopolda Bergerja, šefa Ib odseka, ki je bil tudi porotnik pri njunem sojenju, kot odgovornega za Izvršitev. Ta je potem, 28. januarja izdal podrobna navodila in jim priložil skico o izvršbi in jo tudi 20. februarja
organiziral tako, da so obtoženca ustrelili pred zborom divizijskega moštva v široki dolini približno 850 m južno od Sežane ob cesti za Bazovico.
Ob tem pa bi želel tudi posebej poudariti, da mi zaradi obsežnosti in prepletenosti tedanjega obveščevalnega delovanja navzlic 8-letnemu prizadevanju še ni uspelo razkriti in pojasniti nekaterih zvez in vidikov Majcnovega in Marhlovega delovanja. Zato se bom moral k temu še vračati. Tokrat pa se bom, čeprav njuno delovanje zasluzi kompleksnejšo obdelavo, omejil le na oris najosnovnejših ugotovitev.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Kako živijo živali
13.00	Hišna beležnica
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Gospa iz Monsoreaua, 1. del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Dnevnik 1
15.30	Dvojna preiskava,
3.	in zadnji del detektivke
16.30	Remi, risani film
17.00	Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1. . . stik!
18.00	Šolska vzgoja:
Kinoteka
18.30	Dnevnik 1 — Kronike
Se-'er kliče Jug — Jug kliče Sever
19.00	Opla cirkus 19.20 Salty
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam, tam:
Aktualna tema dnevnika 1
21.30	S.P.Y.S., film
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Lihi prostor:
Branimo naše zdravje
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja Ekcncmija
14.00	- 18.00 Popoldan Vmes ob
14.10	Manzonijev roman «Zaročenca», 4. del
15.30	Dnevnik 2 — Replav
17.00	Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan
Program za otroke
17.30	ČEBELICA MAJA, risam' film
18.00	Šolska vzgoja:
Glasba ih znanost
18.30	Iz parlamenta — Dnevnik 2 — Športne vesti
18.50	Dober večer z. . .
Aliče in Ellen Kessler Vmes glasbena oddaja »Muppet show«
Dvojčici Kessler bosta prikazali dal svojega programa, v katerem nastopata skupno z Rito Pavone. Pravzaprav se dvojčici pomenkujeta s publiko v studiu, prikažeta svojo sintezo glasbene komedije Can-Can, končno zaplešeta svoj balet Tcgsther Sledi tudi Muppet Show, v katerem sodeluje Aliče Cooper.
Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 — Vesti
20.40	PORTOBELLO
21.55	Pozdravljen, Nenni
Pozdravljen Nenni je naslov V> posebne oddaje, ki pride nocoj na spored, oddaje, ki jo pripravil ob . pomoči Giuseppe Tamburra-na. Kot sam naslov pove, gre za obujanje življenja predsednika italijanske socialistične stranke Nennija, ki je umrl pred letom dni. Vendar to obujanje življenjepisa ne predvideva nekega kronološkega opisovanja življenja tega velikega italijanskega političnega delavca, pač pa gre za obuditev nekaterih bolj pomembnih življenjskih trenutkov, nekaterih epizod; ki naj bi gledalcu omogočile dojeti obseg tega velikega moža tudi v njegovem zrsebrrm življenju. Marco Leto in Giuseppe Tamburrano sta posvetila veliko pozornost tudi fotografskemu materialu, ki govori o Nenniju, kot tudi raznim tekstom, ki doslej še niso bili objavljeni.
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3
19.35	Giovanni Testori
in njegova triologija 20.05 Šolska vzgoja
20.40	L’ambleto
23.25	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45	in 10.00 TV v šoli:
Ruščina, Andrija Mohorovi-čič. Angleščina, Risanka, Zgodovina. ..
17.25	Poročila
17.30	Olimpiada smeha, risanka
17.55	Čez tri gore:
Srečanje oktetov
18.25	Obzornik
18.35	Vloga in pomen čustev v našem življenju
V tretji oddaji iz serije »Čustva« bo govor o vlogi in pomenu čustev v človekovem življenju. Vloga čustvovanja ni omejena le na prvobitno prilagojevalno in ohranitveno funkcijo, ki jo lahko opazujemo tudi pri živalih, pač pa ima predvsem veliko druž-beno-sccialno vlogo. Socialna čustva in čustva ob ustvarjanju so dejavnik družbene e-volucije človeka, prav tako tudi dejavnik osebnega razvoja pri vsakem posamezniku.
19.00	Ne prezrite
19.15	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Vreme
20.00	P. Yeldham:
SREČNO, nadalj.
Na sporedu je drugi del na daljevanke v štirih delih, ki * je nastala po romanu K. Ten-nanta. Dogajanje je postavljeno V Avstralijo v trideseta leta, ko je dežela pravkar prebrodila notranjo krizo. Hkrati pa prihajajo slabe vesti iz Evrope, kjer se že začenjajo prve priprave na novo vojno.
20.22 Muppet show
21.35	Državno prvenstvo v alpskem smučanju
21.55	Ncčni kino:
Zaklenjena soba
Dekle se z možem vrne na svoj dom ob obali, kjer je priživela otroška leta. In tu zve neke čudne stvari o Sfvo jih prednikih. Poleg tega začne v hiši tudi strašiti. Kot vidimo, gre za napeto zgod bo, ki pa je tako napeta, da je včasih tudi neverjetna. Koper
17.30	Zasebno življenje javnega to žilca, film
(ponovitev)
,13.00 Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček
29.00	Risanke
20.15	Stičišče
20.35	Modra gardenija — film
22.00	Danes
22 20 Po kal'torni iških cestah
23.10	Baletni koraki
r -Zagreb
17.40	Poročila
17.45	Naši pesniki
18.25 Kronika občine Reka 18 45 Mladinski studio
19.30	TV DNEVNrK 20 00 LJUBIM TE. film
21.45	D~krmentama oddaja
22.45	Glasbeni atelje
ŠVICA
18 00 Prozram za otroke
18.50	VRNEM SE DOMOV,
TV film 20 50 Reporter
22.15	II palcoscenico e tutto il mondo - TV film
Partizanski obveščevalec v nemški vojski Vladimir Majcen - Titi
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Pcročla; 7.20 Dobro juiro po naše; 8.10 Jutranji almanah; Zimske slike; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski krncert: Za ljubitelj-- operne glasbe; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije;
12.00	Na goriškem valu; 12 30 Melodije od vsepovsod; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam — UDI: Materinstvo, spolnost, splav; 13.20 Zborovska glasba; 13.45 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanju — Janez Jalen: »Bobri«, 6. del: 15.00 Doba kantavtorjev; 16.00 Okuole ognjišča — pred studencan, snopič prafe in muzike naših judij; 17.10 Mi in glasba: Diplomiranci šole Glasbene matice v Trstu: 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi: 18.40 Slovenska imena naših krajev.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30.	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasbeni program; 945 Poje Duško Lokin; 9.32 Lucia-npvi dopisniki; 10.00 Z nami je... .;
10.32	Mozaik; 11.00 Kirn; 11.35 Plesna glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskpteka; '4.33 Zbrani za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15.10 Italijanski zbori; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasba; 16.32 Crash;
16.55	Izletnik; 17.00 Prisluhnimo jim skupaj; 17:32 Merit fa centro;
18.32	Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame: 6.37 Kinospored. objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov, najava sporeda: 13.05 To smo mi; 13.40 Svirac svira, kolo igra: 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zborovska skladba na vaš telefonski klic 25-888; 16.30
Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00.
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.C0 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch’io; 12.03 Vi in jaz; 13.30 Gla-sbeno-govomi program; 14.30 Šolska vzgoja, 15.03 Rally; 15.30 Er-repi 1; 17.03 Patchwork; 18.20 S«xy West, 19.30 Zgodba jazza;
20.00	Vrtiljak; 20.30 Enakopravnost; 21.03 Simfonični čas; 23.00 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Ot tocento; 9.32 Radio 2 — 3131; 12.45 Hit parade 13.41 Sound - Track;
15.00	Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club: 17.32 Skuptoa MM; 18.32 Petito story; 19.57 Prostor X,
LJUBLJANA
7.00,	'.00, 9.00, 10 00. 11.00, 12.00,
14.00,	19.00 Poročila; 5.20 Rekrea-
cija; 5.30 Prva jutranja kronika:
6.10	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Otroške igre; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napot ki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. .	11.C5 Znano in
priljubljeno; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Ketijski nasveti;
12.40	Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. . d
13.50	Človek in zdravje; 14.05 Iz baleta »Zimski palček«, Bohuslava Martinuja: 14.25 Naši poslušalci če stitajo: 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Napotki za turiste, 15.35 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16,00 Vrtiljak; 17.00 Studio pb 17.00; 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjiž lega trga; 18.55 Minute za EP; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Vita Muženiča: 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. .	21.05 Oddaja o morju in
pomorščakih; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Besede iz logov domačih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 - 4.30 Nočni program.
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
Bosna in Sinudy ne izgubila v gosteh
Podvig Beograjčank v Turinu proti Accorsiju
CSKA — Bosna 93:83 ( 54:40)
CSKA MOSKVA: Jeremin 10. Gu-sov 10, Miloserdov 16. Kuzmin 4 Lopatov 7, Miškin 22. S. Kovalen ko, Pankrašin 6, Tarkanov 18, K Kovalenko
BOSNA SARAJEVO: Vučevič 10. Benaček 10, Djogič 2. Izid 16. Radovanovič 31, Bilalovič, Varajič 6. Mutapčič, Hadžič 6, Mitrovič 2.
SODNIKA: Soltyasyak (Poljska) in Atanaescu (Romunija)
GLEDALCEV: 3.000
MOSKVA — Ko bi ne sarajevska Bosna v prvem polčasu igrala tako katastrofalno, bi verjetno zmagala v Moskvi proti moštvu CSKA v nadaljevanju finalnega dela evropskega tekmovanja za pokal prvakov.
Sarajevčani so bili namreč v prvem polčasu izredno slabi in domačini so vodili že z 22 točkam’ razlike. V drugem polčasu pa se je predvsem razigral Radovanovič, ki je bil za domače košarkarje nerešljiva uganka. Dosegel je namreč kar 31 točk in ie bil tudi uspešen v obrambi. Presenetilivo dobro Je igral tudi Izič.
Kljub zmagi pa so Sovjeti zopet Potrdili, da so letos le poprečno moštvo.
Makabi — Sinudyne 92:88 (54:''9)
MAKABI TEL AVIV: Aroesti 3, Perry 1-1, Berkowitz 19. Silver 28, VVilliams 20. Boatwright 8, Schvvartz, Keren, Zisman, Hersko-Witz.
SINUDYNE BOLOGNA: Caglieris 6. Villalta 28. McMillian 12, Bo-namico 15, Marquinho 26, Generali L Valenti, Cantamessi Porto, Pos-semato.
TEL AVIV — Bolonjskemu Sinu-dyneju za las ni uspel velik podvig. Bolonjčani so še minuto in P°1 do konca vodili z dvema točkama prednosti (86:84), nakar pa so jih domači košarkarji dohiteli in v končnih sekundah nadigrali.
V vrstah Sinudyneia sta še zlasti dobro igrala Villalta in Mar-duinho, pri domačinih pa sta se izkazala Wi"iams in Silver.
IZIDI 7. KOLA
Real Madrid (Šo.) - Nashna Den B"sch (Niz.) 99:92; CSKA Moskva (SZ) - Bosna Sarajevo (Jug.) 93:83; Makabi Tel Aviv (Izr.) - Sinudyne Bologna (It.) 92:88.
Sinudyne Makabi Real Madrid Bosna CSKA Nashua
LESTVICA 7 5 2
595:562 5 3 716:673 4 3 641:611 3 4 628:639 3 5 ' 652:694 2 5 601:654
POKAL PRVAKINJ
AccorsI — C. zvezda 63:80 (32:39)
ACCORSI TURIN:	Gaudenzio,
Dapra 9, Vigilucci 2, Palombarini 4. Antonione 18. Gianusso 6 Guz zonato 15, Piancastelli 9, Botta, Aimone.
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Markovič, Piplovič. Vukmirovič 2. Mitič 5, Mažibr- da, Milosavljevič 8. Djurkovič 35, Bacanovič 16, Pekič 13, Delič
TURIN — V prvem polfinalnem srečanju košarkarskega pokala pr vakinj je včeraj v Turinu beograjska Crvena zvezda nepričakovano visoko premagala domače moštvo Accorsija.
Daleč najboljša na igrišču je bila Beograjčanka Djurkovičeva.
V drugem polfinalnem srečanju tega pokala pa je Daugavva iz Rige kar sredi Sofije premagala domači Spartak s 85:44.
PO SKORAJ LETU DNI OD ZADNJEGA NASTOPA V LAS VECASU
Mate Parlov ne misli več na ring
K boksu se ne namerava za sedaj vrniti niti kot trener niti ko! manager ■ Čimprej bi rad končal študij na gospodarski takulteti
Preteklo je skoraj leto dni. odkar je Mate Parlov, ki je pred kratkim praznoval 32. rojstni dan, dokončno zapustil aktivni boks. Zadnjič je namreč stopil na ring 31. marca lani, v Las Vegasu, kjer se je pomeril z Marvinom Camelom. Kaj je Parlov pravzaprav počel v tem času? Mnogi, tudi priznani strokovnjaki, so zatrjevali, da se je posvetil trenerskemu poklicu, drug' so pravili, da je postal manager že u-veljavljenih boksarjev ali atletov na začetku briljantne kariere. Govorilo se je celo. da je v Italiji. skupaj z Borisom Kramaršičem kot svetovalec ali manager znanih italijanskih boksarjev.
Pa poglejmo, kaj o vsem tem pravi neposredno zainteresirani, Mate Parlov. «Marsikaj se je govorilo, pa tudi napisanega je bilo mnogo. V glavnem pa je šlo za netočnosti. Ne bi hotel biti polemičen, toda kaže, da je moje ime še vedno zanimivo in nekateri okrog njega spletajo razne zgodbe, govorijo o povratku k boksu kot trener, tehnik, manager...*
— Kot nam je znano, pa je en podatek le verodostojen: kmalu boš
• -m- W
na
Mate Parlov ob prostem času z veseljem p mag?, pri dozidavi svoje hiše v Fazani blizu Pulja
opravil še zadnje izpite za boksarskega trenerja . . .
«Tega ne zanikam. Veš, da imam rad izpite. Doslej, v več kot tridesetih letih, sem opravil na stotine izpitov. Do diplome za boksarskega trenerja pa mi manjkata še dva . ..»
— Mar to pomeni, da želiš ostati v boksarskem ambientu? Govori se, da ti je nekdo že predlagal, da prevzameš mesto Bruna Hrastinskega, trenerja jugoslovanske državne reprezentance.*
»Tudi to sem že slišal. Jaz pa bi si sedaj hotel privoščiti nekaj počitka. Na ringu ali v telovadnici sem preživel skoraj petnajst let, tako, da sem se vsega že nekoliko naveličal.
' ;, amaterski boks je čisto nekaj i gega kot profesionalni. Dokazal s.m namreč (ne zamerite, če nisem skromen), da lahko zasledujem pomembne dosežke tako na enem kot na drugem področju.*
«V Pylju, v mestnem središču, sem odprl bar, z obiski pa se prav gotovo ne morem pritoževati. Prav gotovo se moram zahvaliti moji popularnosti, tega ne zanikam. Nadel sem mu ime «Kavama bar Mate*. Posli ne gredo slabo. Nekaj denarja sem si tudi prihranil v sorazmero-ma dolgi in uspešni karieri. Trenutno se prav gotovo ne želim vrniti v boksarski svet.*
— Vendar pozneje, saj nameravaš opraviti trenerski izpit, je tvoj povratek mogoč? S svojimi izkušnjami bi prav gotovo veliko koristil ..,
«Morda bi se o tem dalo še razpravljati. Lahko bi tudi prevzel krmilo jugoslovanske državne boksarske reprezentance, vendar pod zelo jasnimi in točnimi pogoji: moj mandat bi moral trajati štiri leta in bi mi moral pustiti precej proste roke, moral bi delati v miru, po svojih i kriterijih, in ne sprejemati nasve-! to'- od kogarkoli. Morali bi delati zlasti resno in zavzeto z mladimi in obetajočimi boksarji.*
— Mnogi pravijo, da si skupaj s Kramaršičem prevzel pokroviteljstvo nekaterih znanih jugoslovanskih in italijanskih boksarjev, ki sedaj skušajo doseči vidnejše mesto med boksarskimi kolosi.
»Kramaršič in jaz sva ostala dobra prijatelja. Pred kratkim sva bila kot gosta na nekaterih pomembnih boksarskih prireditvah. Kar pa | zadeva sodelovanje na boksarskem i področju, to je končalo. Kar je bi-! io, je bilo. Naša pogodba je zapadla in pika. V zadnjih mesecih sem to neštetokrat ponovil, vendar se mi zdi, da mi je le malokdo verjel.*
— Poleg trenerske diplome pa i-maš pred sabo še en pomemben cilj...
«V kratkem bom na gospodarski fakulteti v Ljubljani dokončal prvo
stopnjo podiplomskega študija in upam, da postanem magister ekonomije. Veš dobro, da sem fakulteto že dokončal pred nekaj leti. Sedaj se hočem posvetiti študiju gospodarstva in trgovine, obsežnima in tudi pomembnima področjema. Morda se bom nekoč lahko profesionalno posvetil tema področjema, za katera imam diplomo in sedaj upam še doktorat. O tem časopisi ne pišejo, ali pišejo zelo poredkoma. Vsi mislijo, da moram za vedno ostati med vrvmi ringa ali v njegovi bližini*, je najin pogovor zaključil Mate Parlov. (E. Opassi)
OLIMPIJSKE IGRE
LOUSANNE — Kaže, da se večina od 83 članov mednarodnega o-limpijskega odbora ne strinja s predlogom, da bi poletne olimpijske igre stalno prirejali v Grčiji. To je izjavil glasnik mednarodnega o-limpijskega odbora, ki je dejal, da večina članov ne soglaša niti s predlogom, da atleti ne bi nastopali pod lastno zastavo in državno himno.
OBVESTILA
ŠD Mladina
obvešča, da organizira v nedeljo,
1.	marca, ob priliki Zimskih športnih iger na Zoncolanu avtobusni izlet. Odhod izpred spomenika padlim v Križu ob 6.30. Vpisovanje v baru doma «Albert Sirk* ali pri Stojanu (tel. 220423). Zainteresirani naj se čimprej javijo!
• * *
ŠD Mladina
obvešča, da zainteresirani za nastop na Zimskih športnih Igrah na Zoncolanu, ki bodo 1. marca, naj se javijo najkasneje do sobote,
21.	t.m. zjutraj, pri Stojanu (tel. 220423).
• « «
SK Devin
priredi 1. marca smučarski izlet na Zoncolan ob priložnosti 15. zimskih športnih iger.
Vpisovanje pri Lucijanu Sosiču, telefon 20-85-51 od 19. do 20.30. # # •
ZSŠDI
obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade tečaj za vaditelje košarke.
# # *
Mladinski odsek SPDT
vabi 22. t.m. na smučarski izlet v Trbiž (z obelim vlakom*). Zbirališče ob 6.45 pred železniško postajo. Cena prevoza 6.000 lir.
SPDT
priredi v nedeljo, 1. marca, avtobusni smučarski izlet na Zoncolan ob priliki 15. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 12.30.
* * *
Ob priliki 15. zimskih športnih iger organizira ŠD Polet AVTOBUSNI IZLET na Zoncolan, dne 1. marca. Vpisovanje za izlet in tekmovanje bo v društvenih prostorih Prosvetnega doma na Opčinah in sicer danes, 20. februarja, med 20. in 21. uro, ter jutri, 21. t.m., med 18. in 19. uro.
* * *
TPK Sirena
obvešča, da se za vsa potrebna pojasnila v zvezi z vpisovanjem na zimske športne igre, ki bodo 1 marca na Zoncolanu, zainteresirani lahko obrnejo na Bogdana Miliča, tel. 743071. Vpisovanje zapade jutri, 21. t.m. Odhod bo tokrat z osebnimi avtomobili.
15. zimske športne igre
SPDT obvešča, da je vpisovanje na sedežu v Ul. sv. Frančiška, 20/3 danes, od 19. do 21. ure ter jutri od 10. do 12. ure.
ŠZ Sloga - Planinski odsek
vabi člane in prijatelje v nedeljo,
22.	februarja, na družinski izlet r dolino Glinščice in na vrh Malega Krasa. Zbirališče na Jezeru ob 13. uri.
• « «
ŠD Primore«
sklicuje danes, 20. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah
15. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Poročila
3.	Pozdravi in diskusija
4.	Razno
Vabljeni!
• ••
ZSŠDI
obvešča, da se bo v ponedeljek,
23.	t.m., pričel tečaj za vaditelje košarke. Začetek bo ob 16.30 na sedežu ŠD Kontovel (košarkarsko igrišče). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) od 10. do 12. ure vsak dan.
» » «
SPD Igo Gt uden - ŠD Sokol
vabita člane in prijatelje na «REDN1 OBČNI ZBOR* ki bo c društveni dvorani danes, 20. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.

ODBOJKA
NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
Zelo pomembni zmagi Nabrežink in borovk
Kljub porazu borovci pokazali napredek - Kontovelke ugodno presenetile
Pretekli konec tedna je v višjih ligah nastopilo sedem odbojkarskih ekip. V ženski C-2 ligi je bil na sporedu slovenski derbi, in sicer v Dolini med domačim Bregom in Kontovelom.
Tokrat sta • bila uspešna oba naša zastopnika v ženski B ligi. Odbojkarice Sokola so se po izredno dragocenem uspehu v gosteh in povrhu še z neposrednim tekmecem za obstanek v tej konkurenci — II Pellicanom iz Fratte — oddaljile iz nevarnega spodnjega dela razpredelnice. To je bil drugi zaporedni uspeh varovank trenerja Ušaja, katerim se v soboto ponuja enkratna priložnost, da v derbiju z Orna Zanardo tretjič zapored zadenejo v črno, kar bi bil izjemen in spodbuden uspeh, čeprav mestni derbi med Oma Zanardo in Borom Intereuropo ni bil kaj posebnega, so se naše igralke oddolžile za poraz v prvem delu prvenstva ' in tako izbojevale peti prvenstveni par točk.
Odbojkarji Bora JIK Banke zadnje *čase igrajo vse 'bolje, toda' so žal izgubili po petih setih igre.

SMUČANJE
I Na italijanskem prvenstvu
NOGOMET
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Nockler prvak v slalomu
Vei kot 60 tekmovalcev, med katerimi tudi Gros, ni prišlo do cilja - Danes na sporedu ženski slalom
PILA (Aosta) — Na italijanskem državnem smučarskem prvenstvu s® je Bruno Nockler v včerajšnjem slalomu oddolžil za spodrsljaj, ki ?a je doživel v veleslalomu, kjer le nepričakovano zmagal mladi Fop-Pa. Včeraj se Nockler ni pustil pre senetiti, čeprav v drugem spustu ni dosegel najboljšega časa, vendar le bil še vedno hitrejši od neposredna zasledovalca. Paola De Chie-e- Na precej tekoči in ne preveč zahtevni progi se je namreč v dru-'? Preizkušnji izkazal Marco Tonaz-J' je bil daleč najhitrejši, ven-,?r je imel prevelik zaostanek, da J dosegel kaj več od tretjega me sta.
Včerajšnji slalom je zahteval ve «žrtev*. saj je odstopilo okrog totdeset tekmovalcev, med njimi Udi Piero Gros, ki je v prvem spu-u dosegel najboljši vmesni čas, vendar je nato preskočil vratca.
. vegal sem, kolikor sem mogel.* dejal, «bil sem v formi in edino aga nekaj velja. Sedaj mi pre-toneta še dve perizkušnji v sve-vnem pokalu in če hočem ostati ®d prvimi petnajstimi, moram mal. enkrat prit5 z zaostankom, seJp-S'm 0<* 2”. Cilj seveda ni nedo-PraJ1V' pa m' ne b° uspe'0, P°m gotovo nehal s tekmovanji.* jv/to®. bolj zagrenjen je bil Paolo ital- esa’ »Nikoli ne bom osvojil
«Prog3an!1fgaK iPrVenStV!'* jL df'ial'
Čimea Je b“a preveč položna, s u*er se je okoristil močnejši No-ei!itr'-	Grosa niso prišli do
rim- druSi smučarji, med kate-Mm! Maurizio Poncet. Plank, Tino
uerelh,
hesIVbnstvo se b° nadaljevalo da-lom’ i0 k° na sporedu ženski stoto QJer sta favoritinji Maria Ro-
in Daniela Zini. , KRSTNI RED: i’ Bruno Nockler 3	0 De Chiesa po
V m arco Tonazzi k' i*.zlano Bieller ■ Riccardo Foppa n' Rtono Edalini • Karl Mussner o' ^frmann Rungalldier 10 Rle,x Giorgi Boland Brenner
1’33”69 8/100 E’l6 2''24 2"43 2"62 2"76 2"99 3”08 3"22
državnem prvenstvu Švice.
De Agostini.ieva je zmagala pred Walliser:evo. Nadigr.vo in Hesscvo.
KOLESARSTVO
ŠEiTDnEVNA DIRKA V MILANU
Moser in Sercu še vedno prva
MILAN — Na šestdnevni krožni kolesarski dirki v Milanu sta Italijan Francesco Moser in Belgijec Patrick Sercu še naprej v vodstvu. Na drugo mesto pa sta se prerinila zahodna Nemca Hermann in Schutz.
Vrstni red ob 18.30 včeraj je bil med profesionalci naslednji:
1.	Moser (It.) - Sercu (Bel.) 228
2.	Hermann - Schutz (oba ZRN) 170
3.	Algeri (It.) Peffgen (ZRN) 148
4.	Clark • Allan (oba Avstral.) 110
5.	Pijnen (Niz.) - Fritz (ZRN) 48
AMATERJI
1.	Bidinost - Bressan (oba It.) 415
2.	Govaerts - Hendrichs
(oba Bel.) po 3 krogih 318
3.	'Vrolik - Asten (oba Niz.)
po 3 krogih 308
Brežani pred težko nalogo
Kadeti bodo igrali proti prvouvrščeni Costalungi, najmlajši cicibani pa proti ekipi For You ■ Cicibani Primorja jurišajo na zmago
V prvenstvu kadetov bo jutri na sporedu zelo važna tekma za Brežane. V Dolipi bodo igrali proti prvouvrščeni ekipi Ccstalunge. Remi bi bil torej za Breg že lep uspeh. Tudi pri naraščajnikih (na sporedu je 5. povratno kolo) je nekaj zanimivih srečanj, od katerih bi omenili tekmo ki jo bodo Križani igrali v gosteh z vodečo ekipo CGS.
Po zasluženem remiju v prejšnjem srečanju z vodečim moštvom Giarizzole bodo jutri Prosečani v prvenstvu cicibanov igrali doma z ekipo Esperie, ki sodi med slabše ekipe, zato bi moralo Primorje po dolgem času ponovno izbojevati obe točki.
Tudi mlajši cicibani Brega bodo jutri pred važnim nastopom, saj irodo doma ' sprejeli vodečo ekipo S. Luigi For You.
KADETI
6. POVRATNO KOLO (21.2.81)
Fortitudo - Libertas; Roianese -Supercaffe; Breg - Costalunga (Dolina ob 15 00); Opicina Edil A-driatica; Portuale - Rosandra; S. Marcn - Stock; Zaule proste.

atletika
JUTRI NA «1 MAJU*
Sklepni del tekmovanja za nižje srednje šole
Ro rovi organizatorji pričakujejo zadovoljivo udeležbo
asPoz švicarski prvak
GaI^GS - PIZOL (Švica) - Joel šVj P0* Je osvojil naslov državnega ar.s|:ega prvaka v veleslalomu. Kern ga* ^ prec* Muthyjem in
k RIGELS — Doris De Agostini 0Sv°jila prvo mesto v smuku na
Jutri popoldan z začetkom ob 15. uri bo na stadionu «1. maj* v Trstu zadnji del atletskega tekmovanja za nižje srednje šole tržaške pokrajine.
V običajnih panogah, in sicer v teku na 20 m, v metu krogle in v skoku v višino bodo nastopile šole: »S. Kosovel* z Opčin, »Ciril in Mptod* od Sv. Ivana in «Fran Erjavec* iz Rojana.
Po izredni udeležbi med prvim tekmovanjem in zelo slabi iz prejšnje sobote, se za jutri obeta udeležba kakih 50 atletov in atletinj, kar predstavlja številko, katero organizatorji pričakujejo.
K. B.
nogomet
Basel - Napol!	2:2
BASEL — V prijateljski nogometni tekmi, zaslužek katere so namenili potresencem v južni Italiji, sta Basel in Napol! igrala neodločeno 2:2 (1:2).
Strelci:	Geisser (30.), Capone
(43, in 44.). Mullis (59.).
MADRID — Z zadetkom, ki ga je v 87. minuti iz enajstmetrovke dosegel Juanito, je Španija v prijateljski tekmi premagala Francijo z 1:0 (0:0).
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA B
5.	POVRATNO KOLO (22.2.)
Inter Trieste - Don Bosco; O limpia - Primorje (Križ ob 10.30); Kras - Stock (Repen ob 10.30); CGS - Vesna (Opčine Alpini ob
9.00)	; Domio - Primorec (Domjo ob 8.30).
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
4.	POVRATNO KOLO (22.2.)
Portuale - Blue Star; Campanel-
le Fortitudo: Ponziana - Monte-bello; Libertas - S. Luigi; Costalunga - S. Vito: Breg prost.
SKUPINA B
5.	Andrea - CGS; Roianese -Chiarbola; Zarja • Giarizzole (Bazovica ob 12.00); Esperia S. Gio-vanni - Inter TS; Primorje - Opicina Supercaffe (Prosek ob 8.45).
ZAČETNIKI
SKUPINA A
5. POVRATNO KOLO (22.2.)
Portuale - Domio; Breg - Fortitudo (Dolina ob 10.30); Ponziana A - Libertas; Costalunga - Rosandra ■ Soncini B - S. Sergio.
SKUPINA C
S. Luigi - Chiarbola B; Giarizzole - CGS; S. Andrea A - Esperia A; Ponziana B - Onicina; Gaja - Opicina Supercaffe; Primorje prosto.
CICIBANI
SKUPINA A
5. POVRATNO KOLO (22.2.)
Costalunga Muggešana: Domio -Ponziana A; Soncini B - Rosandra: Breg - Portuale B (Dolina ob 15.15); Chiarbola - Zaule A.
SKUPINA C
S. Andrea' - CGS: S. Luigi For You - Giarizzole: Primorje - E-sneria S. Giovanni B (Prosek ob
16.00)	: Libertas - Zaule B; S. Vito - Opicina
MLAJŠI CICIBANI
5. POVRATNO KOLO (21,2.)
S. Andrea - Campanelle; Domio -CGS; Soncini - Giarizzole; Breg -S. Luigi For You (Dolina ob 16-00); Chiarboh Cave; Fortitudo - E-speria S. Giovanni.
:	W. H.
Z'DEV4 NOGOMETNIH STAV
Za rimsko sodišče se nič ni zgodilo
RIM — Rimski sodniki so včeraj objavili utemeljitev razsodbe, s katero so 22. decembra preteklega
leta oprostili triintrideset igralcev A in B lige. predsednika Milana Felieeja Colomba, trenerja Bologne Marina Peranija in tri stavce, Alvara Trinca Massima Crucianija ter očeta Cesareja Bartoluccija. ki so bili vpreteni v zadevo nogometnih stav. Tedanja razsodba je vzbudila precej polemik in .je prišla dokaj nepričakovano glede na hude kazni, ki jih je izrekla nogometna disciplinska komisija. Sedaj je rimsko porotno sodišče potrdilo, da ni dokazov, da bi igralci, ki so bili vpleteni v afero nogometnih stav, naredili Kaj takega, kar bi odločalo o, rezultatu tekme, kot tudi o tem, da so prevarali stavce. Sedaj bo treba seveda še počakati, če bo prišlo do priziva in če bo športna pravica, kot si to obetajo izključeni ali suspendirani igralci, upoštevala razsodbo rimskega sodišča.
TENIS
Davisov pokal
BUENOS AIRES - Guillermo Vi-las in Jose Luis Clerc bosta branila barve argentinske reprezentance v Davisovem pokalu.
Pomanjkanje menjav in tudi sreča i sta našim fantom prekrižali račune. S tem pa ni še vse izgub-1 ljeno saj je pričakovati v bližnji prihodnjosti pomoč Veljaka in Kodriča, ki bosta prinesla Borovi vrsti prepotrebno svežino in tudi ostrino. Kljub dejstvu, da sta se Reden-tore in Montecchio oddaljila za štiri točke, je do konca prvenstva še 8 tekem in prav ta dva neposredna tekmeca morata gostovati pri naših fantih,
V edinem slovenskem derbiju med Bregom in Kontovelom pa je prišlo do velikega in toliko bolj nepričakovanega presenečenja. Okrnjena postava Kontovela (brez Banove) je v Dolini igrala letošnjo daleč najboljšo tekmo. Domačinke so naletele na izredno slab dan, da jih ni bilo prepoznati. To so gostje seveda skrbno izkoristile in veliko presenečenje je bilo neizbežno. Po tep3.^podrsi:aju,je Breg izgubil stik z ekipama Cus iz Trsta in Fiat Comolli iz Gorice. Precej težav je imela tokrat Sloga opreden je strla odpor ne preveč dobrega Vi vila. Vsekakor pa je vrsta trenerja Peterlina še naprej na več kot dobrem četrtem mestu. Izdaten korak na bolj varno mesto razpredelnice je seveda napravil Kontovel. Ob vsem tem pa ne gre prezreti dejstva, da se bo jutri odigralo šele zadnje. U. kolo prvega dela prvenstva, kar pomeni, da .ie pričakovati tako prijetna kot tudi bridka presenečenja.
Med vsemi našimi šesterkami pa je še edina praznih rok goriška Oiympia, ki brani barve slovenske odbojke v C-2 ligi. Goričani so izgubili tudi deseto tekmo, tokrat doma s Consuledilom iz Pradamana. Tako ostajajo Goričani še bolj osamljeni na repu lestvice, saj so bili njihovi zadnji nasprotniki s 4 točkami predzadnji.
MOŠKA B LIGA
IZIDI 14. KOLA
Pallavolo Mantova - Legnago 3:2; Redentore - Volley Videm 3:1; Cal-zaturificio 3 A - Solaris 3:0 (b.b.); Olimpia Karmak • Apips Fiume Veneta 3:2; S. Giorgio Mestre - Montecchio 3:2; Bor JIK Banka - Iso-la Scala 2:3.
LESTVICA
Olimpia Karmak Bergamo 26, Calzaturificio 3 A Verona 24, Pallavolo Mantova in S. Giorgio Mestre 20, Legnago in Volley Videm 16, Apies Fiume Veneta 14, Pallavolo Isola Scala 12, Mcntpcchio in Redentorp 8, Bor JIK Banka 4, Solaris Trst 0.
PRIHODNJE KOLO
Legnago - Calzaturificio 3 A, Redentore - Mantova, Solaris - Bor JIK Banka, Isola Scala - S. Giorgio, Volley Videm - Olimpia Karmak, Apies Fiume Veneto - Montecchio.
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 11. KOLA
Barribi Brescia - Mogliano Veneta 3:1; Spinea - Don Bosco Padova 1:3; Oma Zanardo - Bor Intereuropa 1:3; H Pellicano Fratte-Sokol 2:3; Schio - Pielle Immobi-•liare 1:3.
LESTVICA
Pielle Immobiliare Cenate Sotto 20, Mogliano Veneto in Spinea 16, Barribi Brescia in Don Bosco Padova 14, Bor Intereuropa 10, Sokol in II Pellicano Fratte 6, Pallavolo Schio in Oma Zanardo 4.
PRIHODNJE KOLO
Bor Intereuropa - Barribi Brescia. Mogliano Veneto - Don Bosco Padova, Sokol - Oma Zanardo, Pielle Immobiliare - II Pellicano, Schio - Spinea.
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 10. KOLA
Sloga - Vivil 3:2; Rivignano -Fontanafredda 2:3; Breg - Kontovel 1:3; .Virtus Volley - Intrepida l:8:jJulia >- Cus Trst 0:3; Fiat Comolli - Celinia 3:0.
Kolesarska dirka za 5. ^Trofejo ZSŠDI*
Dne 1. marca se bo že petič odvijala po cestah tržaške in go-riške pokrajine mednarodna a-materska kolesarska dirka za 5. »Trofejo ZSŠDI*. Ta dirka je edina v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki je vključena v mednarodni koledar FIAC. Sodelovali bodo kolesarji iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in Češkoslovaške.
Dirko organizira Kolesarski klub Adria iz Lonjcrja. Organizator pričakuje, da bo na startu te pomembne špnrtne manifestacije vsaj 100 atletov iz raznih držav.
ta:; Sacile 12 Gasilci Pordenon 10, , Torriana Gradišče 8, Ginna-stick Spilimbergo, Libertas Turjak in Consuledil 6, Oiympia Gorica 0.
PRIHODNJE KOLO Jinnastica Spilimbergo - Liber-ta. Turjak, Consuledil - Vivil. O-!yrnpia Gorica - Torriana Gradišče, Rojalese - Fiat Comolli, Gasilci Pordenon - Intrepida, Libertas Sacile - US Friuli.	G. F.
PO ANKETI «IL MERIDIANO*
Ekipa Cividin športnik leta
Za športnika leta v okviru celoletne ankete tržaškega tednika «11 Meridiano* je bila na sinočnji zaključni slovesnosti v gostišču Furlan na Colu, proglašena rokometna ekipa Cividin, Na drugo mesto se je uvrstil vratar Triestine Lucianu Bartolini, na tretji olimpijski zmagovalec v jahanju Federico Roman, na četrto pa član košarkarske ekipe »Hurlingbam* Alberto Tonut, ki je kot glavno prejel nagrado — pokal Primorskega dnevnika.
Med nagrajenimi je bila tudi Sn-nji Milič, članica ŠK Kras.
NOGOMET
Mladinski turnir v Viareggiu
Milan in C. zvezda igrala neodločeno
V prvem kolu mladinskega nogometnega turnirja v Viarpggiu sta včeraj Milan in Crvena zvezda igrala neodločeno 2:2, potem ko so Beograjčani po prvem polčasu vodili kar z 2:0.
* LESTVICA
Fiat Comolli Gorica in Cus Trst 18, Breg 16, Sloga 14, Julia in Intrepida 10, Kontovel 8, Vivil, Virtus Volley in Fontanafredda 6, Celinia in Rivignano 4.
PRIHODNJE KOLO
Cus Trst - Celinia. Intrepida -Julia. Kontovel - Virtus VoIley, Fontanafredda - Breg. Vivil - Rivignano. Sloga - Fiat Comolli. MOŠKA C-2 LIGA IZID 10. KOLA
Libertas Sacile - Gasilci Pordenon 3:1; Intrepida - Fiat Comolli 3:0; Torriana - Rojalese 3:0: O-lympia Gorica - Consuledil 1:3: Vivil - Ginnastica Spilimbergo 3:1; US Friuli - Libertas Turjak 3:1.
LESTVICA
Intrepida 16, Fiat Comolli. Rojalese, US Friuli in Vivil 14, Liber-
Naraščajniška košarkarska ekipa nabrežinskega Sokola s trenerjem Andrejem Pupisem
KVALIFIKACIJE ZA SP
Minimalna zmaga Belgijcev
BRUSELJ — V izločilnem srečanju druge skupine za SP v Španiji je Belgija premagala Ciper le s 3:2 (2:1).
STRELCI: Plessers (12.), Bandeu-bergh (17.), Lysandrou (41.), Vra-himis (59.) in Cuelemans (67).
LESTVICA 2. SKUPINA Irska	5311 12:6
Belgija	4	3	1	0	7:3
Francija	2	2	0	0	9:0
Nizozemska	2	0	0	2	1:3
Ciper	5005	4:21
Danes: Nizozemska — Ciper.
CIKLOKROS
Uspešni nastopi Petelina (Adria)
Sezona v ciklokrosu se bliža koncu, saj manjkata do zaključne slovesnosti ie dve nedelji. Vendar pa se v deželi ne tekmuje več na zveznih dirkah, pač pa nastopajo le ci-kloamaterji in to le v konzulti,
V	zadnjih časih dirka tu tudi lo-nj:rski predstavnik Petelin, ki ni zaključil tekmovanj s trofejo »Al fo-golar*, pač pa je nadaljeval sezono in je bil drugi na deželnem prvenstvu, nato enajsti na italijanskem prvenstvu cikloamatcrjev v Silvelli, nato pa se je spret vrnil v deželo in nastopa sedaj na dirkah za trofejo OFMA (dvajset tekmovanj), čeprav je Petelin nastopil na manj kol p> lovici dirk, p>a je sedaj petnajsti na skupni lestvici. Tako ji v soboto nastopil na kraju Campnlongo al Tor-re, kjer je bil peti za Del Biancom, Marangonejcm, Savo in Bonom (sami specialisti v krosu).
V	nedeljo pa je nas'opil v San Canzian dTsonzo, verdar mu je šlo zaradi blata nekoliko slabše in se .je uvrstil komaj na sedmo m:sto za Marangonejem, Savo, Petterossom, Del Negrom, Vicenzuttom in Candus-som. Dvodnevni nastop ni bil slab. To nedeljo pra bo Petelin spret nastopil v Furlaniji na predzadnji dirki v krosu in upa na osvojitev točk, da bi se tako prerinil v vrh tega tekmovanja.
R. Pečar
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek.
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačano celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00. letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADITi DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
20. februarja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
in tiska f
(ztt
"Trst založnikov. FIEG^
PO VSTOPU GRČIJE V EGS
Težave za izvoz jugoslovanskega mesa v države gospodarske skupnosti
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
BRUSELJ — Februarski sestanek ministrskega sveta evropske deseterice, na katerem so zaradi nesoglasij o količini govedine (ibabjj-beef»), ki bi jo jugoslovanski gove dorejci poslej smeti izvoziti v novo članico EGS Grčijo, znova odložiti pričetek pogajanj o protokolu, ki bo lanski sporazum o gospodarskem sodelovanju med Jugoslaviiu in skupnim trgom razširil na jugoslovansko južno sosedo. Kaže, da se slovesno ozračje, ki ga ie bilo t deveterici čutiti po podpisu sporazuma, polagoma umika neizprosni logiki sodobnih trgovinskih od nosov, v katerih :nočneiši praviloma skuša svojo koncepcijo vsiliti šibkejšemu partnerju. Togo fran cosko stališče — državni sekretar Pierre Bernard-Raymond je «po-nudih kontingent 3.000 ton ali natanko desetino predloga bruseljske komisije — so v tukajšnjih krogih skušali pojasniti s pripravami na predsedniške volitve v Franciji, a Pariz ima bržkone vrsto drugih — učinkovitejših — priložnosti za pritegnitev glasov kmečkega prebivalstva, kot ie dogovarjanje o cenah pridelkov v EGS ali znani proračunski spon.'
Glavni trgovinski pogajalec bruseljske komisije (in njen podpredsednik) Včilhelm Haferlcamp. ki je pred ministrskim svetom utemeljeval nujnost, da deseterica upošteva tradicionalni izvoz jugoslovanske govedine v Grčijo, je zadržke obeh članic zaman skuša! omajati z navajanjem nadvse prepričljivih protiargumentov:
Z odobritvijo letnega kontingenta
30.000	ton za Grčijo (atenski minister Micgtakis je dekli, da je ta količina minimum) irski in fran coski rejci ne bodo nič na slabšem. kajti grški trg mesa je bil zanje že doslej marginalnega pomena, sploh pa Jugoslavije iz EGS uvaža več mesa, kot ga tja prodaja. Z novim gospodarskim sporazumom je za devet članic skupnosti določena kvota 34.860 ton govedine, lani pa je Jugoslavija na skupnem trgu kupila 00.00(1 ton ali skoraj tretjino presežkov, ki so 200.000 ton. Če bi Irska in Francija privolili v kompromisno formulo bruseljske komisije, bi se blngovni tok kvečjemu izenačil.
Obe članici sta svoji nenavadno nizki rponudbi* (Francija je, koi rečeno, predlagala 3.000 ton, irski predlog pa je nihal od 3.500 do
7.000	ton) utemeljili s statistiko iz let 1974-76. ki pa ne kaže prave slike, kajti teda j je EGS z tzaščit-m klavzulo» omejevala izvoz jugosla panskega mesa in zaradi tega so deveterici prodaiali precej manj govedine kot običa jno. Sploh ie v-EGS navada, da pri pogajanjih upoštevajo zadnja tri leta, ko je jugoslovanski izvoz govedine bil višji.
In slednjič, po Haferkampoven zatrdilu je irsko in francosko stališče v navzkrižju s cilji novega gospodarskega sporazuma, ki določa. da je potrebno uravnotežiti trgovinsko menjavo med podpisnicami ter jo razvijati na enakopravnih osnovah.
Torkovo nesoglasje na minislr skem svetu, ki je postavilo na eno stran osem članic, na drugo pa dve, je spravilo v nevarnost že sprejeti pogajalski koledar EGS. po katerem bi do konca marca zaključili dogovarjanje o cgršlzem protokolu*. Sporno vprašanje bo do 17. marca v rokah komisije in od bora stalnih predstavnikov, nato pa bosta na voljo le še dva tedna, kajti sedanji začasni režim za izvoz jugoslovanske govedine v EGS poteče 31. marca, podaljševani? pa bi bilo čedalje bolj v škodo jugoslovanskih izvoznikov, ne nazadnje tudi zavoljo dejstva, da se precej pogodb sklepa ravno v začetku leta.
Pogajanja o izvoznem kontingen tu govedine za Grčijo imajo za jugoslovanske trgovinske odnose z evropsko deseterico dvojni pomen. Približno 50.000 ton govedine pome ili jugoslovanski izvozni bilanci kakšnih sto milijonov dolarjev iztržka, kar je največia posamična trgovinska postavka jugoslovanskega izvoza v EGS, česar gotovo ne gre zanemarjati. In drugič, pogajanja o <t grškem protokolu» imajo širši, gos)x>darsko-strateški aspekt: gre namreč za prvo fazo dogovar janja po lani podpisanem gospodarskem sporazumu in pogajanja o govedini tako pomenijo nekak šen barometer politične volje članic evropske skupnosti, ki naj pokaže, ali je EGS še vedno pri pravi jena razvijati dolgoročno in enakopravno gospodarsko sodelova nje z Jugoslavijo, ali pa je zgolj želela regulirati dosedanje trgovinske odnose, ne da bi se njihova vsebina kvalitativno spreme »lila. Vztrajanje obeh članic pri tako nizkem kontingentu za govedino bi pomenilo odstopanje od te meljnjih načel gospodarskega spe razuma, kar ugotavlja tako Wil-helm Haferkamp kot tudi nečina držav evropske skupnosti.
Nekajkratno odlaganje spornega dosjeja — ki se vleče ie od zadnjih mesecev lanskega leta — je navsezadnje tudi kaj slabo znamenje za dogovarjanje o trans-portno-tranzitnih problemih. Finančni protokol, ki je sestavni del go-
spodarskega sporazuma, omogoča 200 milijonov obračunskih enot posojila (po sedanjem tečaju dobrih 230 milijonov dolarjev) v naslednjih petih letin, kar pa je komaj dva odstotka jugoslovanskih dejanskih stroškov s posodabljanjem cestnega omrežja po katerem se bo pre takalo skoraj tri četrtine celotnega blagovnega prometa med deveterico in njeno novo Članico. Grški član komisije Kontogeorgis. ki v Thornovi garnituri koordinira transportno politiko EGS, bo vprašanje večjega finančnega sodelovanja skupnosti pri gradnji avtomobilske ceste skozi Jugoslavijo, sicer postavil na dneimi red transportnih razprav, a sedanji zastoj ob izvozu govedine bržkone ne daje najboljših upov.
BOŽO MAŠANOVIČ
BENETKE — Zadružna zveza in Zveza kmetijskih zadrug sta na včerajšnjem simpoziju, ki sta ga priredili p>od geslom «Za združeno Evropo je treba spremeniti skupno
kmetijsko politiko*, sta odločno zavrnili sklep izvršne Komisije EGS o povprečnem 7,8-cdstotnem px>višku kmetijskih cen, o katerem bodo dokončno odločali pristojni ministri deseterice, ki se sestanejo v ponedeljek. Prav tako nasprotujeta predlogom, da se zmanjšajo podpore EGS za žito, olivno olje in teleta, ker taka politika poglablja prepad med bogatimi in revnimi članicami EGS.
Spor med EGS in Italijo zaradi carin in jekla
BRUSELJ — Izvršna komisija EGS je poslala Italiji zadnji poziv, naj upraviči sklep o zmanjšanju na tretjino carinskih izpostav za uvoz jekla, preden jo prijavi Sodnemu zboru skupnosti. Proti takim omejitvam so se pritožile zlasti Francija in vzhodne države, italijanska vlada p>a doslej ni odgovorila na u-govore EGS.
Vrsta pred Kolose jem
TRŽAŠKI DNEVNIK
Zahodnokraški rajonski svet razpravljal o najbolj perečih krajevnih problemih
Vprašanje italijanske šole med Nabrežino in Križem - Ozko grlo sredi Proseka - Nujnost športnega objekta na Krasu
Pred Koloscjem so včeraj uspešno zbirali podpise za odpravo zakona, ki omejuje obračunavanje draginj ske doklade za odpravnine od 1. januarja 1977 dalje	(Telefoto AP)
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiniiiiHiHimiitiniiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiainuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiui
REAGANOVA ADMINISTRACIJA NAKLONJENA LATINSKOAMERIŠKIM VOJAŠKIM REŽIMOM
Zaskrbljenost v Mehiki zaradi podpore Washingtona salvadorski vojaški hunti
Mehiški predsednik Portillo napadel hegemomstično politiko sosednje velesile - Poziv italijanskih parlamentark proti salvadorskemu režimu
CIUDAD DE MEXICO, RIM — Mehika je z razumljivo zaskrbljenostjo in presenečenjem sprejela izjavo voditelja odbora za zunanje zadeve ameriškega senata Percyja, da ZDA «ne izključujejo možnosti vojaškega posredovanja v Salvadoru*.
Že isti dan je mehiški predsednik Portillo napadel hegemonistič-no politiko sosednje velesile in jasno povedal, da Mehika nasprotuje vsaki agresiji, osvajanju in vojaški zasedbi. Mehiški časopis tUno mas uno» ugotavlja, da so bile te izjave namenjene novi ameriški administraciji. Obenem pa se spra
šujc, če ni nova administracija v Washingtouu sklenila »obnoviti politiko svetovnega žandarja*. Latin ska Amerika naj bi prva občutila posledice te politike. Zato časopis »ExeIsior» izraža prepričanje, da se bo vsa napredna latinskoameriška javnost uprla kateri koli o-bliki vplivanja v suverene pravice narodov te celine.
Mehiški minister za agrarno reformo in eden od kandidatov za mesto predsednika, Garcia Paniagua je izjavil, da Mehika ne podpira terorističnih skupin ampak samo na rodnoosvobcdilna gibanja. Tudi ta trditev je bila odgovor VVashingto-
na. ki označuje ljudska gibanja v Latinski Ameriki za teroristične skupine.
Izjavi senatorja Percyja in tudi državnega sekretarja Haiga. da bodo ZDA povečale vojaško pomoč salvadorskemu režimu, bosta prav gotovo vplivali na odnose med Wa-shingtonom in Ciudadom de Mexi-com. Mehica namreč ne skriva, da podpira salvadorsko nacionalno fronto in zato ne odobrava represivne politike sedanjega režima v Salva-doru.
Mehiška vlada se obenem zavzema, da bi vse zainteresirane strani dosegle sporazum. Vendar \Va-
Tragedija osmih handikapirancev
RIM — Gre za žalostno zgodbo s še bolj žalostnim epilogom, kjer ni usmiljenja za prizadete ljudi, kjer so handikapiranci žrtve ne le družbene stvarnosti, temveč tudi struktur, ki imajo — ali vsaj bi morale imeti*— dolžnost, da jim nudijo najnujnejše. Javne strukture pa se na to svoje poslanstvo požvižgajo in s svojim brezbrižnim, ravnanjem še bolj porinejo v skrajni kot prav tiste prizadete, ki imajo vso pravico in dolžnost, da so del družbe. In tu mislimo na handikapirance, to je na tiste osebe, ki so bile stoletja in stoletja izrinjene iz družbenega dogajanja. Letošnje leto so' proglasili za leto handikapiranca, kljub vsemu pa nič ne zaleže, kljub vsemu iz dneva v dan beležimo trpko, nezaslišno ravnanje.
Kronika zadnjega primera se prične že pred leti, ko so ukinili odvečne in nepotrebne ustanove in med temi tudi ustanovo EN AIP. Ustanova, ki je delovala v okviru Aclija, je sprožila pobudo, da bi v rimski mestni četrti Magliana ustanovili dve mini - družini, ki bi združevali handikapirance tistega področja. Pobuda je uspela in nudila prizadetim prve znake tiste družinske topline, ki so jo od vedno pogrešali. Zadeva pa se zasuče in obe mini - družini preideta v pristojnost pokrajine. Kljub znatnim težavam skupini u-spe. da se vključi v družbeno stvarnost: ždravstveni operaterji jim poskrbijo zaposlitev in cilj je nekako dosežen.
Decembra lani skrbstvo handikapirancev prevzame krajevna zdravstvena enota USL in od tu dalje se za skupino pričnejo prve realne težave. S 1. januarjem postane skupina »protizakonita*. ne prejema niti dohodka niti pomoči Občina, pokrajina in dežela jim nudijo le peščico razumevanja, ki pa je daleč premalo. Zdravstvena enota je tako prisiljena, da skupino osmih handikapirancev razpusti. Nastopijo policijski agenti, ki s silo odvedejo prizadete v bolnišnico.
Veliko je bilo protestov, a brez odziva pristojnih oblasti. Handikapiranci so tako doživeli nadaljnji šok in zgubili vsako upanje za obstoj svoje družine. Skupina osmih prizadetih se bo morala tako ponovno pričeti boriti za najosnovnejše pravice: za vključevanje v družbo, (kt)
shington je bil doslej vedno gluh na predloge upornikov. Nova administracija baje namerava za vsako ceno ohraniti sedanji režim, ki najbolj ustreza interesom severnoameriškega kapitala.
Po vsem svetu si sledijo protestne manifestacije proti represivni politiki salvadorske hunte, ki je že terjala več tisoč žrtev. Skupina italijanskih parlamentark in senatork, članic KPI. PSI, kčščahske demokracije. neodvisne levice, PR, PRI in PDUP je včeraj podpisala poziv proti krvavi politiki salvadorske hunte, ki ga je izročila predsedniku Pertiniju. V pozivu je rečeno, da v Salvadoru p»teka pravi genocid, «v katerem so doslej p»bili na stotine otrok, ženske p>a so deležne še bolj krutega nasilja.* Lani naj bi več kot 13 000 nedolžnih oseb izgubilo življenje. Vojaške oblasti zatirajo tudi verske organizacije, pred meseci so celo zakrivile umor škofa Romera.
Italijanske parlamentarke so se zavzete, naj italijanska vlada prevzame vse potrebne korake, da bi v Salvadorju ponovno začeli spoštovati temeljne človekove pravice. O-benem so se podpisniki dokumenta zavzeli, naj Vlada prepreči posredno in neposredno pošiljanje orožja vojaški hunti in naj zagotovi, da bodo italijanska sredstva množičnega obveščanja posvečala dovolj pozornosti tragediji salvadorskega ljudstva.
Genocid v Salvadoru je obsodilo tudi Stalno sodišče ljustev. Član tega sodišča Raniero la Valle je v tiskovni konferenci izjavil, da je vojaška hunta zakrivila številna kriminalna dejanja proti človeštvu: izvaja genocid, muči in neusmiljeno pobija nasprotnike. Sodišče je še ugotovilo, da so za to sokrive tudi ZDA.
Podpredsednik socialistične skupine v evropskem parlamentu Petro Lezzi je včeraj v imenu vseh socialističnih parlamentarcev, ožigosal delovanje hunte in izrazil potrebo za posredovanje pri ameriškem zunanjem ministrstvu zaradi razmer v Salvadbru.
Sestanek voditeljev slovenskih tečajev v Benečiji
ČEDAD — Pred dnevi so se na sedežu čedadskčga < »Inštituta za slovensko izobraževanj^* sestali profesorji, ki vodijo tečaje slovenskega .jezika v območju beneške Slovenije. V tem trenutku redno delujejo' štirje tečaji v Čedadu (za otroke), eden v Tipani. eden v
fipetru Slovenov, eden v Grmeku (za otroke) in eden v Petjagu. Vpisanih je skupno 164 oseb, redno pa sledi predavanjem poprečno 113 tečajnikov, to je 67 odstotkov.
Tečaje prirejajo krajevni kulturni krožki, koordinira pa jih »Inštitut za slovensko izobraževanje*. Načrtujejo, da bodo v kratkem v Čedadu uvedli eksperimentalni tečaj za otroke.
Namen ponedeljkovega sestanka pa je bil predvsem v tem, da se čimprej pripravi orogram skupnih pobud z uporabo didaktičnih filmov in diapozitivov s prirejanjem kulturnih predavanj, poučnih izletov in gledaliških predstav. Nakazani program bodo nato proučili krajevni krožki, ki se bodo izrekli o njegovi izvedljivosti Treba priznati, da je v tem obdobju prišlo do nadvse spodbudnega razmaha slovenskih tečajev v Benečiji, ob vedno konkretnejši pomoči SKGZ. ki se opira na koristno delo tajnice inštituta, Marine Cernetig.
Mario Lizzero Jošt špetrske KP
ŠPETElt - Bivši poveljnik brigade »Garibaldi* Mario Lizzero. je bil p>red dnevi častni gost sreča nja, ki ga je, ob priliki 60-letnice ustanovitve partije. organizirala krajevna sekcija KPI.
Lizzero je obudil spomin na pretekle boje v NOB in pozval vse komuniste Nadiških dolin, naj bodo prisotni in odločni na poti svo-
Predsinočnja seja zahodnokraške-ga rajonskega sveta je bila (kot sicer že prejšnje) marsikomu v dober poduk. Pripadnikom večinskega naroda zato, ker so se lahko otipljivo soočili z demokratičnim, torej nepristranskim duhom, ki preveva Slovenca, ko prek sredstva javnoupravne decentralizacije zagovarja pred občinskimi upravitelji želje in potrebe krajanov ne glede na narodnostno pripadnost, sloj in splošno nazorsko opredelitev posameznika. Marsikateremu tržaškemu Slovencu pa zato, ker ga je opozorila, da lahko vendar aktivneje sodeluje z inštitucijo, kakršna je rajonski svet. Potek seje' je sicer motila hiba, da je spričo stavkovnega gibanja občinskih uslužbencev bila odsotna tolmačica, dejstvo pa je, da se seje tega rajonskega sveta formalno odvijajo v slovenščini, kar ni le prav, ampak tudi naravno, saj se je Kras vselej istovetil z našim človekom.
Brž na začetku je bil govor o želji, ali bolje zahtevi staršev otrok, ki obiskujejo italijansko šolo tam sredi poti med Križem in Nabrežino, da se ta šola premesti v sam Križ; to p« zaradi nevarnosti avtomobilskega prometa, ki mu je res odmerjena brzinska omejitev, ki p>a se kljub temu divje steka. Predsednik Slavko Stoka se je odločno zavzel za rešitev problema. Vtis smo dobili, kot da bi nekateri italijanski krogi radi vprašanje izkoristili v nacionalistične smotre, kolikor zadeva novo lokacijo šole, a hkrati je bilo z zadoščenjem opaziti, da italijanski svetovalec temu naklepu ni želel nasesti.
Sledil je niz predsednikovih sporočil. Spregovoril je o volitvah za oblikovanje krajevnega zdravstvenega okoliša v okviru zdravstvene reforme (volitve bodo 23. marca), nato pa je svetovalce obvestil, da bo na tržaški pokrajini njenemu predsedniku Carboneju predočil pekoči problem preozkega prometnega grla sredi Proseka. To vprašanje je že od zdavnaj zaman na dnevnem redu, ko pa bodo dogradili avtocestni odsek Sesljan - Opčine ter ustrezni yo&J}šči piri Križu iti Proseku, se bo zaostrilo do skrajne mere in utegnilo povzročiti pravo prometno zadušitev vaškega središča. Zadevo mora pač rešiti pokrajinska uprava, in to v najkrajšem. saj ne gre pozabiti, da se Prosčk postopoma razvija v pomembno trgovsko središče, a trgovina ozkih grl ne sme poznati.
FTedsednik Štoka je zatem sporočil, da je tržaška občina pozvala rajonski svet, naj poišče primerno zemljišče, na katerem bi zgradili telovadnico, to je športno - rekreacijski objekt, kakršnega ni na vsem območju od Bazovice pa do Križa. Seveda tu ne gre zgolj za telovadnico, temveč za malo športno potečo, ki jo številna športna društva ondod — slovenska, p»a tudi italijanska — še kako potrebujejo. Štoka je nakazal več lokacijskih možnosti, menimo pa, da bi takšna zgradba morda našla i-dealen prostor za nogometnim igriščem »FTimorja*, čeprav je to odročno. Mimo vprašanja, kje in kako, je p>a zlasti pomembno že samo dejstvo, da se je na potrebo po športni pialačici spomnila občina, ki doslej za takšnele zadeve ni imela kdo ve
koliko posluha, denarja pa vsekakor več kot dovolj, kot je bilo predsinoč-njim izrecno naglašeno. Gre morebiti za korak naprej v odnosu tržaškega županstva do stvarnih potreb prebivalstva na planoti?
Ob seji smo v nevezanem pogovoril čuli še marsikaj zanimivega. Na primer žolčne tožbe ljudi, ki stanujejo ob kriški železniški postaji: občina jim je z zaprtjem cestnega odseka za promet onemogočila, da bi se še naprej, kot vselej v preteklosti, vozili v vas po najkrajši poti, zato morajo skoraj tja do Grljana in nato navzgor proti Križu. Ne samo, kmetovalci, ki imajo trte piod železniško progo, do vinogradov ne morejo več s svojimi vozili, ampak so prisiljeni razno opremo nositi na ramenih čez pirogo. To je absurd in seveda krivica, ki jo je treba popraviti z u-streznim posredovanjem pri želez-
..Milinimi,,m,
SEJA VZHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA
Sest predlogov in zahtev k pokrajinskemu proračunu
Stališče sveta do variante PEEP iz leta 1974
niški upravi.
Predvsem p>a nas je prizadela tožba domačina zaradi divjanja mestnih izletnikov pio obdelani zemlji. Z avtomobili vozijo po paštnih, odstranjujejo prepovedne znake na poljskih poteh, povzročajo vsakovrstno škodo pridelkom, ki so sad trdega celoletnega dela, nato pa še arogantno nastopajo, če jim kmet prijazno skuša dopovedati, da takega ne gre počenjati. Toda čemu do-tični ni spregovoril med sejo rajonskega sveta? (dg)
• Tržaška sekcija Italijanske zveze za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo obvešča, da bo danes ob 18. uri v njenih prostorih v Ul. Torre-bianca št. 13, I. nadstr., konferenca prof. Franke Corretti o velikem ruskem pisatelju Fjodoru Dostojev-skem.
V sredo se je sestal rajonski svet za vzhodni Kras, da bi odgovoril na pobudo tržaške občinske uprave glede variante številka 2 načrta za ljudske in cenene gradnje (PEEP) iz leta 1974. Rajonski svet v svojem odgovoru županu, ki je bil soglasno odobren, izreka sicer {»voljno mnenje glede variante, vendar pa opozarja občinsko upravo, da so se po eni strani gradnje v okviru PEEP že začele, medtem ko ni ne duha ne sluha o primarnih in sekundarnih urbanizacijskih delih, za katera bi morala poskrbeti občina, in to kljub temu, da je rajonski svet že v preteklosti priklical pozornost občine na ta problem. Prav tako vzhodnokraški rajonski svet obžaluje dejstvo, da še ni prejel od župana odgovora na pismo izpred več kot dveh let, ki je vsebovalo predloge in opazke, ki so aktualni tudi za PEEP iz leta 1974. Končno pa rajonski svet poziva občino, naj vendarle pristopi k reviziji PEEP iz leta 1978, kot je med drugim zahteval tudi sam tržaški občinski svet.
Rajonski svet za vzhodni Kras je tudi razpravljal o proračunu tržaške pokrajine z ozirom na poziv pokrajinskih upraviteljev predsednikom rajonskih svetov, naj dajo svoje pripombe in predloge glede proračunskega dokumenta. Svoje predloge je rajonski svet strnil v šest točk, ki jih bo posredoval predsedniku pokrajine: 1. pokrajina naj da pobudo za sestanek pristojnih organov, na katerem nai bi rešili problem kanalizacije za deževnico pred opensko osnovno šolo; 2. poskrbeti je treba za dvojezične horizontalne in vertikatee prometne znake na ob močju vzhodnega Krasa: 3. treba ie zajamčiti hitrejšo odstranjevanje snega na pokrajinskih cestah; 4 upoštevajo naj se oroblemi. ki zadevajo prisotnost centra za handikapirance na Opčinah: 5. na mostu na cesti k Banom .ie treba postaviti zaščitno ograjo; 6. v središču Opčin
bode in demokracije.
»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiummiiiinnninimuiuiiiinMiiMiiin«iM»iiiiiiiiiiniiiiiiiimmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiwiiiiii>iiiiMiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
VEČER SLOVENSKIH ZAMEJSKIH USTVARJALCEV V TOLMINU
Zanimiv prikaz slovenske kulturne ustvarjalnosti
Literarni večer v novi tolminski knjižnici
..........niHHiniuMnimiiuMiuniminiuiiHiininM.minit.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiniiiiimiiiliiiiiimmiiiiiiiniiiiiii»
Pičlo razumevanje televizije za potrebe koroških Slovencev
CELOVEC — V osmih tednih naj bi pristojna mesta avstrijskega radia izdelala predračun za možno razširitev slovenskih radijskih oddaj, to pa naj bi bila osnova za nadaljnje razgovore. To je v kratkih besedah rezultat razgovora, ki je bil v sredo na povabilo zvezne; ustavne službe v prostorih urada zveznega kanclerja na Dunaju. Razgovora, ki je zadeval potrebe koroških Slovencev na področju radia ir televizije, kakor so formulirane v operativnem koledarju in v posebnem dokumentu, so se poleg vodje ustavne služ-
be dr. Adamovicha udeležili predstavniki ORF, intendant koroškega deželnega studia Ernest Willner, Gerhard Weis in generalni sekretar ORF dr. Peter Radel, sedemčlansko delegacijo slovenskih osrednjih organizacij po sta vodila tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser in član predsedstva narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle.
Predstavniki avstrijske radijske hiše niso pokazali nobenega razumevanja za želje koroških Slovencev, medtem ko je zastopnik ustavne službe iskal kompromisno reši-
tev. Predračun, ki ga bo sestavil ORF, ne bo nič prejudiciral in tudi ne pomeni načelnega pristanka na razširitev slovenskih radijskih oddaj, temveč naj bo samo osnova za razgovor o možnosti. Glede televizijskih oddaj v slovenščini predstavniki prav tako niso pokazali razumevanja, glede nemotenega sprejema RTV Ljubljana pa so izrazili stališče, da ni nobenih pravnih možnosti, da bi ORF na tem področju kaj storil. Dogovorili so se za nadaljnji krog pogovorov, ko bo 'izdelan predračun. (Sindok)
TOLMIN — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije iz Tolmina je včeraj priredila v tem kraju srečanje z zamejskimi ustvarjalci. Pravzaprav ni šlo samo za srečanje s piesnikoma A-cetom Mermoljo in Marijem čukom, amp>ak za celoten prikaz zamejske kulturne ustvarjalnosti v I-taliji. In prav to je bil naslov včerajšnjemu srečanju: »Kulturna dejavnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji*. Najprej so v šolskem centru v Tolminu predstavniki kulturnih organizacij Slovencev v zamejstvu Igor Komel, Vojko Slavec, Rudi Pavšič, Milan Pahor, A-ce Mermolja in Marij Čuk, predstavili zbranim dijakom celovito kulturno dejavnost na tem prostoru.
Vojko Slavec je na primer spregovoril o ustanovitvi in razvoju Slovenske prosvetne zveze oziroma Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in podčrtal, da samo novi prijemi lahko privabijo mladino h kulturnemu udejstvovanju in 'prav v to smer se je v zadnjem času ZS KD zagnala, da bi zajela tudi šir-ii prostor v zamejstvu.
Podpredsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič je obrazloži) kulturno dejavnost na Goriškem in pri tem povedal, da prihaja tudi na tem področju do novih dejavnosti v kulturnem delovanju.
Milan Pahor, načelnik odseka za
zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, pa jc predstavil zbranim dijakom v šolskem centru delovanje knjižnice Slovenskega raziskovalnega inštituta, dejavnost Založništva tržaškega tiska in periodičnega ter dnevnega tiska v zamejstvu ter poudaril pomen tega delovanja.
Na koncu sta piesnika Marij Čuk in Ace Mermolja govorila o kulturnem oziroma umetniškem delovanju v zamejstvu. Jasno je, da sta Izhajala iz predpostavke, da ne moremo danes govoriti samo o zamejskem kulturnem prostoru, ampak da se zamejski kulturni prostor enakovredno vključuje v vseslovensko u-metniško in kulturno prizadevanje. Ob tem sta podala sliko sedanjega stanja umetnosti, ki se poraja na Tržaškem in Goriškem ter dejala, da ni nič manj vredna kot tista u-metnost, ki se danes rojeva v slovenskem prostoru. Za to je veliko dokazov, kar potrjujejo tako književniki kot slikarji, saj nekateri izmed teh spadajo v sam vrh slovenske umetnosti. V nadaljevanju o-biska v Tolminu so si gostje iz Ita lije ogledali še šolski center, ki je zgled modernega pojmovanja v današnjem šolstvu In bi si ga lahko o gledali tudi nekateri naši pedagogi, da bi lahko tako boljše uravnavali svoje delo in kakovostno delovali s svojimi dijaki.
Zvečer p« je bil v novi tolminski knjižnici literarni oziroma kulturni večer, kjer so člani zgoraj omenjene delegacije spet predstavili Tolmincem kulturno delovanje zamej cev v Italiji. Ace Mermolja in Marij Čuk pa sta prisotnim prebrala tudi nekaj svojih poezij ter s tem sklenila večer, ki bi ga bilo treba v prihodnje tudi ponoviti, saj so stiki naših kulturnih delavcev s primorskimi kulturnimi delavci v matični domovini vse preveč redki in bi jih bilo že zaradi tega treba stopnjevati .
Danes predavanje prof. Merkuja
SPET ER -. Danes zvečer ob 20.30 lo v občinski sejni dvorani v Špetru Slovenov, v okviru «Benečanskih kulturnih dnevov* predaval prof. Pavle Merku. Tema predavanj* bo »tradicija slovenske pisane besede v beneški Sloveniji*. Med srečanjem bodo tudi razdelili brošuro, ki vse buje predavanje videmske univerzitetne profesorice Silvane Schiavi -Faccin, ki se je 16. januarja udeležila špetrske konference na povabilo »Študijskega centra Nediža*. Brošura je zlasti namenjena osnovnošolskim učiteljem in staršem.
je nujno potrebno postaviti semafor.
Končno je rajonski svet vzel na znanje pismo občinske uprave v zvezi z nujnostjo pokritega športnega objekta na Krasu in ” tej zvezi sklenil, da skliče v kratkem sestanek s predstavniki športnih društev in pristojnimi šolskimi organi, da bi proučili problem lokacije tega o-bjekta.
KPI odločno obsoja novo fašistično provokacijo na Rocolu
Tržaška federacija KPI obsoja pred javnim mnenjem obnovitev te' pističnih dejanj, za katerimi se skrivajo fašističn’ škvadristi. V noči msd sredo in četrtkom je bila ponovno pomazana tabla rocolske sekcij-KPI, ki je že bila v prejšnjih leti'1 tarča škvadrističnih provokacij n' zažigalnih atentatov. Federacija KPI poudarja, da se provokacija uokvirja v poskus krajevne desnice, d® bi se prebila iz izolacije, v kateri se nahaja v Trstu. KPI zato poziv® komuniste, delavstvo in tržaške demokrate, naj v teh dneli okrepijo mobilizacijo ter demokratično in protifašistično budnost, da bi vsako pr°' vokacijo zatrli že v kali; oblasti P® poziva. naj s širšim in odločnejš-ni preventivnim delom potrdijo voljo, da bi preprečile naraščanje krajevnega desničarskega ekstremizma.
Odlikovanja SSk štirim zaslužnim Brežanom
V dvorani Mladinskega doma V Dolini je bilo prejšnji teden družabno srečanje članov in somišljenikov krajevne sekcije Slovenske skupni sli. Večera se je udeležilo velik® število prijateljev in znancev, ki s® se ob prigrizku in domači kapljic* ter prijetni glasbi zadržali do p°z' ne ure.
Ob tej priložnosti so predstavniki sekcije izročili štirim svojim zasluz-nim članom odličje, ki jim g® I® bil podelil tretji deželni kongres SSk meseca novembra lani. Odlikte vanci so Josip Štrajn in Ignacij IT" ta iz Doline, Mirko Žerjal iz ^ ljunca in Bernard Žuljan iz. Ricm®nT Odlikovancem je čestital sekciri., tajnik Sergij Mahnič, pomen odličij pa je orisal Alojz Tul v imenu deželnega tajništva SSk.
Spet pred sodiščem zadeva Rognoni-Rapotez
■ Danes bo na tržaškem civilne®* sodišču sodnik Šansone verjetno > rekel razsodbo o tožbi, ki jo je LU ciano Kapoiez vložil zopiet notranJ mjnistrstvo, oziroma ministra n , gnonija. Od njega zahteva narnee povračilo škode, ki jo je utrpel j*
radi zapora in mučenja leta
1955.
ko so ga po nedolžnem obtožili (sk . paj z drugimi komunisti in bivši partizani s Čampnr) za umor z* tarja Trevisana, njegove zaroce ke in hišne pomočnice.	.
Kot smo že poročali, so R®P° na prvostopenjskem procesu »P stih zaradi pomanjkanja dokazu « nekaj let pozneje pa sta ga .^rU^0. stopenjsko in kasacijsko sodišče P' polnoma oprostila krivde. Med ^ pa je postalo njegovo življenj® Trstu popolnoma nemogoče, saj Jr izgubi) službo, tudi njegova dr 'j na se je razbila. Zato se je v Nemčijo. V vseh teh letih je potez skušal doseči od državni! blasti, da bi mu priznale storj oV krivico in mu jo poplačale. NJ1.* boj pa vsekakor gre mimo nje a samega, saj je vprašanje P°Yr® u. škode, ki jo nedolžen državlj® ^ trpi zaradi preventivnega zap< širšega političnega, moralnega pravnega značaja.