Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 14 h „ „ „ dvakrat 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ Za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne noticc. pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide 23. oktobra t. I.
us pilim «i.
Podpisani odbor razpisuje dvoje pisateljskih nagrad, in sicer prvo v znesku 150 (stopetdeset) kron, drugo v znesku 100 (sto) kron za dva spisa pripovedne vsebine, namenjena slovenski mladini.
Vsak spis obsegaj po 6 (šest) tiskanih pol male osmerke, kakršne so knjige, ki jih izdaja »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani«.
Vsak spis obsega lahko eno samo povest ali pa več povesti. Vsaki povesti pa bodi vzeta snov iz dobe sedajne vojne.
Vsaki knjigi bodi namen, zbujati v slovenski mladini patriotiški čut ter ljubezen do cesarja in domovine, poveličevati junaštvo naših vojakov, navduševati za stalno slogo med avstrijskimi narodi.
Spise je poslati do 15. decembra t. I. na naslov: JurajRežek, učitelj v Ljubljani, Ključalničarska ulica. — Na spisu ne sme biti pisateljevega imena, nego mora biti to zapisano v posebnem zavitku, ki bodi označen z naslovom dotične povesti.
Za odbor »Društva za zgradbo^_
Učiteljskega konvikta v Ljubljani«,
dne 4. oktobra 1914. Jakob Furlan, t. č. predsednik.
Juraj Režek,	Jakob Dimnik,
t. č. tajnik.	t. č. blagajnik.
NOV DEŽELNI ŠOLSKI NADZORNIK ZA KRANJSKO.
Dunaj, 3. oktobra. (Kor. urad.) »Wiener Zeitung« javlja: Cesar je imenoval ravnatelja državne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Gorici, vladnega svetnika dr. Janka B e z j a k a, za deželnega šolskega nadzornika.
Dunaj, 2. oktobra. (Kor. urad.) »Wiener Zeitung« poroča: Minister za nauk in bogočastje je pridelil deželnega šolskega nadzornika, vladnega svetnika dr. Janka B e z j a k a, v službovanje deželnemu šolskemu svetu za Kranjsko.
&
Odbor S. Š. M. se obrača z nujno prošnjo do gospodov poverjenikov in gospo-dičen poverjenic, naj prejkoprej nabero letošnji prispevek od vseh Matičarjev ter ga takoj pošljejo blagajniku g. J. Dimniku, nadučifelju v Ljubljani, da bomo vedeli, koliko obsega smemo odmeriti letošnjim publikacijam. Vsaka okrajna učiteljska knjižnica, vsaka šola, vsak slov. učitelj in vsaka slov. učiteljica bi morali biti društveniki S. Š. M. Gospodje nad-učitelji in gospe nadučiteljice bi lahko veliko pripomogle k temu idealnemu stanju našega društva, ko bi hoteli svojo vplivno besedo porabiti o pravem času in na pravem mestu. In koliko zasluge bi si pridobili s tem za napredek slov. pedagogike in slov. šolstva! Več ko podvojilo bi se lahko število Matičarjev in obseg Matičnih knjig kljub vojni!
Iz poziva odbora S. Š. M. v „U. Tov.", št. 36 in „Pop." št. 9, 1. 1914.
Če bi ne bili izredni časi in izredne razmere, bi se človek za glavo prijel, da je sploh mogoč tak poziv; da je potreben! Zdaj ga časi in razmere upravičujejo. Zdi pa se mi, da bi moral pri nas iziti časih tak poziv celo v mirnih časih. Saj izkazuje »Letopis S. Š. M.« za 1. 1913. le 1675 članov, slovenskega ljudskošolskega učiteljstva pa je gotovo več kot dvakrat toliko. K temu pa še pridejo okrajne učiteljske knjižnice, domače učiteljske knjižnice in knjižnice učiteljskih društev. Da se oklepa S. Š. M. tudi slovensko učiteljstvo srednjih in drugih šol, da so ji naklonjeni razni p. n. zasebniki in društva, ki se zanimajo za vzgojna vprašanja, nam pove izkaz. Kako je torej to, da je število članov tako nizko?
Potrkajmo si, ljudskošolsko sloven-' sko učiteljstvo, na prsi: Naš in predvsem
naš greh je! Hočemo, da, in zahtevamo, da uvažuje odbor S. Š. M. predvsem želje in potrebe našega stanu; da nam nudi predvsem največ za ljudsko šolo; v nadomestilo pa ... Znabiti, da je res med temi 1675 člani največ še vseeno ljudskošolskega učiteljstva; a vedno je še tudi večina premala in premala z ozirom na .namen Matice. Tudi večina nas še ne opravičuje; tudi pri večini je za nas poniževalno, da se mora odločiti Matičin odbor do poziva. Ne samo letos, tud druga leta je bilo to, ko niso mogle opravičevati našega nezanimanja za našo stvar razmere in čas.
Nezanimanje! Ali ga opravičujejo razmere danes, ko ga nismo smeli pozabiti poprej?
Rekel bi, da tudi ne. Vzlic vsem razmeram ne sme pozabiti slovenski učitelj tudi v teh časih na eno: na svojo nadaljno izobrazbo. Zlasti ne tisti, ki ne stoje v bojnih vtstah. Odzovimo se klicu domovine doma; posvečujmo ji vse svoje moči, a pozabiti ne smemo, da ne živimo le zdajšnjemu času, arppak tudi prihodnosti, 'in da je ta še vedno v šoli. Sem pa nas je postavil naš poklic, in ta zahteva zaradi bodočnosti, da ne mirujemo v tem, kar je njegovega, ker s tem nazadujemo. In grešno nazadovanje bi bilo, če bi si morali priznati, da je ustavila — četudi le za eno leto — svoje delovanje S. Š. M. zaradi naše brezbrižnosti.
Niso očitki, kar sem napisal. Resnica je, ki podpira prošnjo:
Omogočimo S. Š. M. izdanje publikacij, podprimo jo gmotno, čimprej, tem bolje! Ponavljam ob koncu le odborov poziv na poverjenike:
»Če je morebiti ta ali oni poverjenik poklican k vojakom in ne bi mogel opravljati letos svojega posla kot poverjenik, bi bila Matica jako hvaležna, ko bi kateri nje-govih tovarišev ali pa katera tovarišica prevzela začasno njegov posel — dobri stvari na ljuba«
In vsemu slovenskemu učiteljstvu:
Ne manj! Več, več in še več! Če se omalovažujemo v kulturnosti sami, ki se nazivamo »pionirje kulture«, nas bodo o-malovaževali tudi drugi! Pav. Flerš.
Vojna,
JUNAKOV GROB.
PAVEL KURALT.
V bitki pri Grodeku je padel tovariš Karel Kuralt, učitelj v Šmarju in rezervni kadet 27. pehotnega polka.
Slava spominu tovariša junaka!
*
CESARJEV GOD.
Cesarjev god je dne 4. t. m. slovesno praznovala vsa monarhija, in so vsi narodi novič posvedočili cesarju svojo neomajno vdanost in zvestobo. Cesar seje ta dan lahko z veselimi pogledi ozrl po svoji državi, zakaj videl je, da so vsi njegovi narodi v tem težkem vojnem času pozabili, kar jih je ločilo, in so vsi združeni pod njegovo zastavo. — Vse šole, koder se vrši redni pouk, so večinoma že 3. t. m. na slovesen način praznovale cesarjev god.
*
O NARODNOSTNEM SPORAZUMU.
O narodnostnem sporazumu je priobčil nedeljski »Pester Lloyd«, oficiozno glasilo ogrske vlade, zanimiv članek, v katerem se naglaša med drugim: »Prebivalstvo čuti in se sigurno nadeja, da bodo narodnostne borbe po končani vojni dobile docela drugo lice, kakor so ga imele prej. Narodni sporazum se bo dal neprimerno laglje doseči, a državi kot objektivnemu sodniku v narodnih nesoglasicah se bo rade volje priznavala večja avtoriteta kakor dosedaj. Zelje posamnih narodov, ki se vkljub nesporni njihovi upravičenosti niso mogle izpolniti zaradi neugodnih nacionalnih sporov, se bodo brzo in brez truda
LISTEK
Ha k Hi knjigi „Moje
i".
n. r.
Pri tej črki in pri vseh naslednjih črkah sem obravnavala v knjigi narisan predmet v nazornem nauku, učenke so si zapomnile formulirane stavke, ob sklepu pa pesemco. Pri črki r sem vzela pojm riba, potem pa pesemco: Raca plava na vodi mirno in brez skrbi; riba se skriva v vodi, ribiča se boji; počasni rak pa kraj vode preži na mlade ribice.
C.
Cerkvica vrh gore, cerkvica bela, vsak dan pozdravlja te duša vesela.
C.
Po obravnavi črešnje sem podala zm-no uganko?

Belo ko sneg, zeleno ko detelja, rdeče ko kri — otrokom dobro diši.
t.
Pokaže se papirnat zmaj ter se navaja otroke, kako si ga napravijo sami. Potem:
Tinček priteče iz šole, nalogo najprej naredi, potem s papirnatim zmajem po travniku teče, hiti .
d.
Lepšega kraja nikjer ne poznam, ko kraj je domači, kjer dom svoj imam.
Z.
Ker je v berilu za II. razred dolga pesemca »Zvon na poti«, zato sem povedala učenkam v kratkih stavkih povest o »Zvonku, ki ni rad hodil v cerkev«, ter jim obljubila, da se bomo v II. razredu učili lepo pesemco o tem dečku.
"V
Z.
Žiga in Zeljko, dva čvrsta drvarja, v gozdu posekata močno drev6, zdaj pa na trati z žago železno žagata deblo z jako rok6: žiga-žaga, žiga-žaga.
1.
Lisica v nazornem nauku, potem pa basen »Lisica in raca«, ki je očrtana pri veliki črki »L« v kratkih in jedrnatih stavkih.
b.
Boris ima prav lep boben, & njim najrajše se igra ... Semtertja vesel koraka ter po bobnu ropota: bam-brbam; bam-brbam
S.
Srna in srnjak po gozdu se podita, zelenjave iščeta, da z njo se preživita.
-v
S.
V šolo, v šolo veselo hitim, v šoli se lepega mnogo učim.
h.
Tam stoji mi trata zala, poleg trate hišica, oj, ta hišica je mala, vendar lepo zidana.
k.
Konjič vriska ihaha itd. (Po Levstiku.)
Psiček laja hov-hoY-hov itd. (Po Levstiku.)
w
J-
Jež ima bodečo suknjo, če loviš ga, zleze v luknjo ali v klopčič se zvali;
če ga primeš, te boli.
g'
Kjer v gozdu je mokro, tam gobe rasto , na gobi si palček godi lepo.
i
Dva dobrodušna palčka na trgu sta bila, zdaj pa domov neseta, kar nakupila sta: za deco sladkosnedo fig suhih venec cel. a vsak odraslih palčkov fižola bo vesel.
Da je slovita francoska vedeževalka Marija Ana Lemormand, rojena leta 1772 v Nomardiji in umrla leta 1843 v Parizu, imela tekom svojega dolgega uspešnega življenja ne le v svoji domovini, ampak tudi v inozemstvu intimne zveze v najvišjih krogih ter da je poleg posla vedeževanja tudi pisateljevala: vse to morda ni

lahko izpolnile po končani vojni, v kateri se je s skupno prelito krvjo razvilo čuv-stvo vzajemnosti. Ne bo se pozabilo in ne sme se pozabiti, da so se nemški, madžarski, slovanski in italijanski vojaki z enako požrtvovalnostjo boril? za skupne interese, a tudi sami ti vojaki bodo iz te vojne do-nesli domov novo, boli zdravo državno čuvstvovanje, spojeno z medsebojnim spoštovanjem in z medsebojno obzirnostjo.«
*
UMESTNA, HVALEVREDNA NAREDBA.
Predsedništvo nižjeavstrijskega na-mestništva je razposlalo ppdrejenim oblastim naredbo, ki jim nalaga, naj v sedanjih časih, ko je enotno nastopanje državljanov vseh narodnosti tako potrebno, v jezikovno mešanih krajih preprečajo vse, kar bi moglo spominjati na narodnostne spore. V ta namen naj stopajo v stike z merodajni-mi krogi, da se bo opuščal vsak izraz narodnega nasprotstva brez škode za drugačno narodno uveljavljanje. In rečeno na-mestništvo je pridodalo nekaj pripomb, ki jih tukaj navajamo: »Ni smeti prezreti, da morejo narodna ali drugačna narodno-po-litiška trenja dovesti do tega, da se Iz golega sovraštva proti politiškim nasprotnikom delajo ovadbe, ki morejo imeti za o-vajence težkih posledic. Zato je naloga varstvenih oblasti, da take ovadbe preiskujejo s polno objektivnostjo glede na njihovo resničnost. Golih denuncijacij oblasti ne smejo poslušati. Izjemne naredbe niso naperjene proti nobeni narodnosti in niso po svojem bistvu določene v to, da bi pokrivale preganjanje novin, udruženj ali organizacij kateresibodi narodnosti, ako
ni dvomiti na njihovi državni zvestobi.«
*
KOLIKO JE MOBILIZIRANIH UČITELJEV NA ČEŠKEM.
»Učitelske Noviny« poročajo, da je nemških učiteljev na Češkem mobiliziranih 25%, nekaj več učiteljev češke narodnosti. V Pragi je mobiliziranih učiteljev 60, v Kraljevih Vinogradih pa 70. Več čeških učiteljev je že padlo na bojnem polju, veliko jih je pa ranjenih, bolnih in u-jetih.
*
POD KAKIMI POGOJI BI BILA NEMČIJA PRIPRAVLJENA SKLENITI MIR?
Korespondenčni urad: Reuterjev urad poroča iz Novega Jorka: Neko preko Say-villa došlo poročilo, najbrže inspirirano iz Berlina, pravi, da bi vočigled velikim žrtvam Nemčije bila ¡pripravljena nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg in šef generalnega štaba Moltke, skleniti mir le v tem slučaju, če bi bil položaj Nemčije v-bodoče nedotakljiv. To naziranje je v Nemčiji splošno razširjeno.
CESAR AVSTRIJSKI — KRALJ POLJSKI.
Nemški listi javljajo iz Kielc, da so tam zaprisegli oddelek rusko-poljskih legi-onarjev. Zaprisežna formula se je glasila: »Prisezamo vsemožnemu Bogu, da bomo Njegovemu Veličanstvu, našemu vzvišenemu monarhu in gospodu, Fran Jožefu I., po božji milosti cesarju Avstrijskemu, kralju Češkemu, apostolskemu kralju Ogrskemu, kralju Poljskemu, ohranjali zvestobo in vdanost . . .« Ta vest prihaja iz poljskega vira in ni potrjena od druge strani.
VOJNE RAZGLEDNICE.
Izšla je druga serija, št. 4—7, teh po vojni pomožni pisarni ministrstva za notranje stvari izdanih razglednic. Nova serija vsebuje zanimive slike s severnega bojišča, in sicer obtičanje artilerije v globokem pesku pri Krasniku, polom kozaškega napada po ognju naše infanterije in strojnih pušk pri Levovu, znano junaško rešitev avtomobilskega trena pri Bursz-tynu in posnetek inšpekcijske vožnje, ki je dovedla vrhovnega nadvojvodo Friderika, nadvojvodo - prestolonasledn. Karla Franca Jožefa in šefa generalnega štaba Conrada pl. Hetzendorfa do strelne linije v bitki pri Grodku. Naročbe je pošiljati: Kriegshilfsbureau, Wien, I. Bez., Hoher
Markt št. 5. Cena razglednice 20 vinarjev.
*
KAKŠNO PERILO RABIJO RANJENCI?
Pri »Rdečem križu« se oglaša mnogo oseb, ki bi rade darovale v bolniščnicah ležečim ranjencem perilo, pa ne vedo, kakšno mora biti. — Vodstvo »Rdečega križa« daje zato vsem darovalcem, ki žele pomagati mašim vojakom s tako dobrodošlimi darovi, sledeče navodilo o velikosti in kakovosti perila za ranjence: Kot posteljno perilo se rabijo rjuhe (170 cm široke, 260 cm dolge, iz platna ali bombaževega gradla); bulet za blazine (52X72 cm in letno blago); prevlake za blazine (55X 75 cm iz barvanega gradla ali platna); žimne varovalce (Matrazenschoner) 90X 190 cm iz platna ali bombažnega gradla); blazine iz vezaniice ali iz bombaža. Od bolniškega perila se rabi: dnevne srajce (preproste), srajce za ranjence (zadaj odprte, s trakovi);spodnje hlače,molino s trakovi; dokolenice iz bombaža (brez pete); žepni robci; bolniške halje (modro-bele, progaste za rekonvalescente). Nadalje omenjamo, da je sirovo domače platno prav dobro za posteljno perilo. Zimsko perilo in obleko za vojake na bojnem polju in bolniško perilo, platno in druge reči naj se pošlje v cesarja Franca Jožefa azil v Ljubljani. Pukana, ne nastrgana šarpija se naredi iz vsake vrste platna. Dalje pripominjamo, da so za vojnega stanja vse dopisovanje, denarne in zavojne pošiljatve (ob-vezila, perilo i. dr.), ki se pošljejo »Rdečemu križu«, poštnine proste. — Pristaviti pa se mora naslovu: Podpora za vojaštvo (Militär-Unterstützungssache) in tudi ime pošiljatelja.
*
ZVEZA ZA OSVOBODITEV UKRAJINE.
V prvi številki »Ukrajinskega kores-pondenčnega lista«, ki ga izdaja načelnik ukrajinskega kluba, dr. Konstant. Levycki, se obrača Zveza za osvoboditev Ukrajine do javnega mnenja Evrope proti Panmo-skovitstvu, ki stremi za tem, da si osvoji morske ožine in Carigrad, kamor gre pot po receptu ruske diplomacije preko Dunaja. Nadalje izvaja oklic, da more tvoriti le prosta Ukrajina, ki se naslanja na tro-zvezo, močno zaščito vse Evrope proti Rusiji. Ukrajina je bila vedno najhujši so-vražnik Rusije, zato bo zastavila tudi seT daj vse svoje sile, da končno obračuna % Rusijo. Oklic apelira na vso Evropo, da naj podpira stremljenja Ukrajincev, ki ^ svojim odporom služijo obenem stvari evropske demokracije. Nikdar se ne bo Evropa pomirila, nikdar se me bo oprostila grozeče invazije carizma, nikdar ne bo svesta svojih kulturnih pridobitev, dokler so ne ustanovi na širnih stepah Ukrajine obrambna država proti Rusiji.
splošno znano. Ostavila je več nego 20 knjig, med katerimi so »zgodovinski in tajni memoar cesarice Josipine« najin-teresantneji pač zato, ker je bila s cesarico Josipino v jako zaupnem razmerju in je ta poslednja gotovo vplivala na sestavo knjge. Malo pred svojo smrtjo je zaključila svoje delo, ki je imelo naslov »Mes dernieres révélations« (Moja zadnja razkritja) in ki je izšlo šele po njeni smrti. Nekatera teh prorokovanj od onkraj groba čakajo še na svojo izpolnitev, in ker so po velikem delu politiške naravi, bo morda zanimalo čitatelje, ako jih spoznajo.
O Franciji piše — kakor omenjeno — v letu 1843 sledeče:
»Kraljestvo postane v drugič cesarstvo«. — To prorokovanje se je kmalo izpolnilo. In dalje je rečeno: »Meje, ki jih je nekdaj njega orel določil, bodo zopet pri-poznane in pride do zveze z nekim velikim narodom«. Tu se je torej francosko-ruska zveza napovedovala že pred dvema rodovoma.
Povratek Bourboncev napoveduje sledeče prorokovanje: »Lilija, ki so te zlomili, ki pa te niso mogli izkoreniniti, tvoje cvetice vzcveto vnovič, in tvoje steblo bodo čuvali zvesti in vdani prijatelji. Čuti bo krik, ki ga dvigne ljudstvo, in ti zasedeš zopet prestol svojih očetov«.
Turčji je prorokovala izid balkanske vojne takole: »Stara država proroka, vi-vidim, kako tvoj polmesec obledeva in
ugaša, iz slabotne ti roke pada meč«.
Ruski državi velja sledeče: »Vidim, kako na severu velikanski orel razpenja svoje peruti. Svit obdaja njegovo glavo. Neizmerna ruska država, pazi se pred belim orlom; misliš, da je mrtev, ali on le spi«.
Ta domnevani mrtvi, toda le speči beli orel je — Poljska.
■in';S . '"' ' Ak
O Angliji pravi: »Anglija! Anglija!
Dan, ko se boš morala pokoriti za svoje grehe, se bliža. Irska, veseli Se, ura maščevanja je prišla, tvoj tribun te osvobodi". Sedaj vidim kri, morilni boj, povsod grozo in razdevanje ...«
Takratni princ, kasnejši pruski kralj in nemški cesar Viljem I. je bil pri vede-ževalki 1. 1829. in jo vprašal: »Kdaj bom prvikrat poveljeval na bojnem polju?« Vedeževalka je vzela kos papirja in zapisala nanj: 1829+1+8+2+9. To da 1849. In res je princ Viljem tega leta na čelu svojih čet korakal proti Badenski. Potem je princ Viljem vprašal: »Kdaj se izvrši najvažnejši dogodek v mojem življenju?« Vedeževalka je zapisala: 1849+1+8+4 +9, t. j. 1871. Tega leta je bil princ Viljem — poznejši pruski kralj — proglašen za nemškega cesarja. Dalje je princ vprašal: »Koliko časa bom živel?« Vedeževalka zapiše: 1871 + 1+8+7+1, t. j. 1888, katerega leta je tudi v resnici umrl cesar Viljem I. Še zadnje vprašanje je stavil princ: »Kdaj bo vodila Nemčija najpo-
DIREKTNO DOPISOVANJE VOJNIH UJETNIKOV S SVOJCI.
Korespondenčini urad poroča: Ujet-niški pozvedovalni urad »Rdečega križa« se trudi, kakor poroča »Rdeči križ«, da bi omogočil direktno dopisovanje med ujetniki in njihovimi svojci. — C. in kr. ministrstvo je iz humanega stališča dovolilo, da vojni ujetniki sovražnih držav lahko dopisujejo s svojo domovino. To se uvede, kakor se sedaj vidi, tudi v Rusiji in Srbiji. To se lahko povzame iz tega, da je že več pisem, ponajveč sorodnih ujetnikov, prišlo iz imenovanih držav po posredovanju »Rdečega križa« k nam. Vodstvu »Rdečega križa« je v veliko veselje, da se iz teh pisem, ki morajo biti, preden se odpošljejo, kar je umevno, pregledana, lahko razvidi in poroča, da se naši ujetniki, ki so na Ruskem, povsem dobro počutijo in da lepo postopajo z njimi. — Pozvedovalni urad prosi ob tej priliki zopet, da se stavi vprašanja samo pismeno in mie ustno, ker bi bilo sicer nemogoče opravljati službe.
ODPIS HIŠNEGA DAVKA.
Vodja finančnega ministrstva je glede dovolitve odpisa hišnega davka od stanovanj, ki se povodom vojne krize brezplačno prepuste delavcem, izdal sledeče navodilo vsem finančnim deželnim oblastim: Tudi če se pri brezplačni prepustitvi stanovanj uslužbencem ne vračuna stanarina mezdi, se mora sicer vedno to upoštevati, da obstoja — dokler traja delovno razmerje — med tako prepustitvijo stanovanja in delom imetelja stanovanja gotova gospodarska zveza, tako, da ne moremo pravzaprav govoriti, da se je stanovanje zastonj (kot darilo) prepustilo. Če pa delavci zaradi ustavitve ali redukcije prometa niso več uslužbeni pri podjetniku, vseeno pa se dopusti, da ostanejo še nadalje brezplačno v dosedanjih stanovanjih, tedaj odpade zveza med delovnim razmerjem in prepustitvijo stanovanja. Tedaj pač ni nobene ovire, da se tudi v tem slučaju odpiše davek.
♦
LEGIJA BOGOSLOVCEV.
Iz Debreczina poroča koresponden-denčni urad: Vzvišen zgled patriotičnega navdušenja je dalo te dni štirideset absol-viranih bogoslovcev reformirane cerkve. Šli so k škofu, ki je bil storil potrebne korake, da v vojaško službo kot pomožni duhovniki poklicanim novo posvečenim iz-posluje oprostitev ter izjavili, da glede na najvišje interese domovine ne marajo o-prostitVe, temveč da žele iti pod orožje k armadi. — Škof je na to ukrenil pri hon-vedskem ministrstvu vse potrebno, da se prostovoljna legija bogoslovcev izvežba ter odpošlje na bojno polje.
MOLTKEJEVO PISMO.
Berlinski listi prvikrat priobčujejo pismo generalfeldmaršala grofa Moltkeja z dne 14. maja 1878 na nekega norveškega prijatelja. Moltke je pisal: »Morda se enkrat vsi germanski rodovi spomnijo svojega germanskega izvora in stvorijo krepak odpor proti poplavi iz vzhoda in zahoda.«
NEMŠKI SOCIALNI DEMOKRATJE V VOJNI SLUŽBI.
Socialno-demokraška okrajna zveza Magdeburg-Anhalt je izvedla štetje v vojno službo vpoklicanih socialno-demokrati-
ških strankinih članov, ki je dalo zanimiv rezultat. Okraj obsega osem državnozbor-skih volil, okrajev vladnega okraja Magdeburg in dva volilna okraja Vojvodine Anhaltske. V teh desetih okrajih je imela stranka dne 1. julija t. 1. 28.642 moških članov. Od teh je bilo dne 6. pret. m., ko se je izvršilo štetje, vpoklicanih v vojno službo 9162, nič man je nego 32 odstotkov. To število se še izdatno pomnoži, ko bo tudi vpoklic črne vojske izveden v polnem obsegu. Med vpoklicanci je bilo 489 funkcionarjev stranke. V nekaterih krajih so bili vsi funkcionarji vpoklicani v vojno službo. Kakor se daje izračunati, so postavili samo organizirani soc. demokratje okraja Magdeburg-Anhalt tri polke v vojnem številu. »Arbeiter Zeitung« izraža željo, naj bi strankine organizacije tudi pri nas izvedle
take statistične izkaze.
*
ITALIJANSKA SOCIALNA DEMOKRACIJA ZA NEVTRALNOST ITALIJE.
»Agenzia Štefani« poroča glasom ko-respondenčnega urada:Vodstvo združene socialistične stranke, ki je imelo skupno sejo s parlamentarično skupino, se je izreklo v prilog absolutne ohranitve nevtralnosti Italije do rešitve konflikta ter je sklenilo, da izda v tem zmislu proglas na delavstvo.-Razsežni menifest razlaga splo-kakor tudi posebne vzroke, ki govore za potrebo nevtralnosti Italije, kateri je kakor edini nevtralni evropski velesili s tem prečrtana misija, da postane posredovalka med vojujočimi in da na dan miru proglasi tista velika načela, ki naj tvorijo podlago združenih držav, namreč: omejenje oboroževanj, glasovanje po ljudstvu in odločitev po razsodišču.
*
40 NEMŠKIH NUN IZGNANIH.
Korespondenčni urad poroča iz Ant-werpna preko Berlina: Belgijski orožniki so udrli v nemški samostan v Borsbeeck in izgnali 40 nemških redovnic na Nemško. Kot vzrok so navedli, da je baje neka redovnica rekla nekemu delavcu, naj moli za .nemškega cesarja, ne pa za belgijskega kralja.
Otroci bi sploh ne smeli piti zrnate kave, temvet le dobro mleko s Kathreinerjevo Knelppovo sladno kavo.
b M plia gorfca aH airxta, mM I* Katlvatnerleva popolnoma —«kod-Ijhra, agajajofe In sprllo svole
priprave u naJboUSega
Slada tako Krapi H».
Vprašajte, prosim,:
o tem Svojega ->hßnega zdravnika.
membnejšo vojno, v kateri bo zmagala?« Gospa Lemormand je zapisala: 1888+1 + +8+8. To da letnico 1913. Torej se je vedeževalka zmotila le za eno leto.
II
ii.
Vojskovodje, ki so se dosedaj odlikovali v sedanji vojni, štejejo večinoma že vsi precejšnje število let. General Kluck, ki je premagal angleško armado pri St. Ouentinu v Franciji, šteje že 68 let, saški general Hausen in pruski general Hindenburg, ki je premagal Ruse v vzhodni Prusiji, pa štejeta 67 let. Osvojitelj Liitticha, general Emmerich, je star 65, general Heeringen pa 64 let.
Tudi v prejšnji nemško - francoski vojni 1. 1870. so imeli nemški generali, ki so se odlikovali, skoro vsi okolo 60 let.
Drugače je bilo v prejšnjih časih. Takrat so si iskali vojskovodje lavorike že v mladih letih. Aleksander Veliki, Hanibal, Friderik Veliki in Napoleon niso imeli še niti 30 let, ko so izvojevali že sijajne zmage na raznih bojiščih. Pri Rocroi je zmagal mladi princ Conde, komaj 22 let star, a Evgen Savojski je izvojeval svojo najlepšo zmago pri Zenti v 34. letu svoje starosti. Julij Cezar je v nekem oziru izjema, ker je prevzel vodstvo vojske šele v 42. letu svoje starosti. Mnogi odlični vojsko-
vodje so znali obvarovati in ohraniti svoj vojaški talent tudi še v globoki starosti. Tako je n. pr. princ Evgen Savojski še v 72. letu svoje starosti pokazal še velike strategične zmožnosti in sposobnosti. Tudi general Blücher je imel že bogate izkušnje, še preden je prevzel vrhovno vodstvo nad nemško armado. V 81. letu svoje starosti je vodil nemške čete od zmage do zmage, tako da je postal Marschal Vorwärts«, kakor so ga imenovali vojaki, pravi vzor nemških zmagovalcev. Bil je telesno že jako slaboten, ko ga je doletela dolžnost, da prevzame vrhovno poveljstvo nad nemškimi četami vboju proti Napoleonu. Sivolasi general je mnogo trpel v vojni zaradi svoje bolezni, toda njegova železna volja je vkljub temu triumfirala nad slabotnim telesom.
Blücherju je sličen v tem oziru naš nepozabni vojskovodja, maršal Radecki, ki je bil v 71. letu starosti imenovan za vrhovnega poveljnika avstrijskih čet v vojni z Italijani. Tudi on je imel mekaj strastno mladeniškega v svojem bitju, kar je stalo tako lepo v kontrastu z njegovo visoko starostjo.
Istotako je tudi stari Moltke v 66. letu stopil na čelo nemške armade. Do tedaj je bil vedno zatopljen le v svoje knjige in tudi ne dosti poznan. Odlikoval se je z veliko treznostjo in mirnim premotriva-njem vseh, najsibodi tudi najbolj kočljivih stvari. V poznavanju strategije, posebno pa terena, je bil v onih časih sploh nenad-kriljiv.
KRAKOV V ZNAMENJU VOJNE.
Neko pismo iz Krakova opisuje položaj v Krakovu sledeče: Vojno vzdušje s poljan, na katerih se bijejo Avstrijanci in Rusi, prihaja tudi do nas. Neprestani ambulantni vlaki prihajajo v polmraku. Odpirajo se vratca, in iz njih izstopajo lahko ranjeni, ki jih takoj namestjo v čakalnicah. Vlaki s težko ranjenimi ostanejo zaprti; kateri so in koliko jih je, zaradi prepovedi pristopa ne moremo vedeti. Zadnji begunci, ki se jim je posrečilo uiti, so dospeli semkaj pred par dnevi. Beguinici so Poljaki in Rusini, največ pa je Zidov. — Življenje v mestu je podobno težkemu bolniku. Neprestano odhajajo čete, a z vojnih krajev prihajajo bolni in ranjeni vojaki. V velikih vozovih za prevoz pohištva se dovažajo ruski ujetniki. Iz okoliških mest prenašajo Zidje neprestano na svojih vozovih velike množine svojega blaga, priganjaje z nervoznimi klici svoje mršave konje. Vsi so ogrnjeni z dolgimi, črnimi suknjami. Kar hipoma so velike mase ljudstva, ki vrve po ulicah, razdele. Po ulici koraka izpre-vod prepevajočih ljudi. To so procesije za srečen izid vojne. Nepregledni izprevodl se pomikajo tudi po najbolj zapuščenih ulicah, in sicer med prepevanjem litanij in molitvijo rožnih vencev. — Krakov se odlikuje po svoji pobožnosti. Malo je mest v Avstriji kakor Krakov, ki bi štela toliko samostanov in cerkev, ki se odlikujejo tako z vitkimi stolpi kakor tudi s ponosnimi zidinami iz srečne preteklosti. Po ulicah notranjega dela mesta se nahajajo še danes ponosne palače in hiše poljskih knezov, kakor tudi patricijska domovja. Toda vsa ta poslopja so v nekem oziru pokvarjena nazunaj z raznimi gostilnicami in trgovinami, dočim spominja notranjost teh hiš s širokimi hodniki, galerijami, stopnišči in visokimi saloni še vedno na staro poljsko slavo in minuli sijaj. Vsaka hiša, ki se nahaja na trgu, ima svojo zgodovino. Vse je podobno veličastnemu okviru, ki so ga pustili pretekli veki nedotaknjenega. Ravno po tem je najbrže spoznati, da je ostal Krakov poljski.
LOWENSKO VSEUČILIŠČE SE PRESELI V CAMBRIDGE.
Iz Londona poročajo, da je senat vseučilišča v Cambridgeju poslal belgijskemu ministru v Londonu pismo, v katerem se vabi Lówensko vseučilišče, naj se začasno preseli v Cambridge in naj tam nadaljuje svoje specialne tečaje ter izdaja svoje diplome. Vseučilišče v Cambridgeju bi stavilo na razpolago potrebne prostore ter bi nudilo vse olajšave. Ko se je kardinal Mer-cier pred nekaj dnevi nudil v Londonu, se je informiral o tej ponudbi ter je bil jako ginjen.
*
O JUNAŠKEM DEKLETCU PRI RAVI RUSKI.
O junaškem dekletcu Rozí Zenoch-ovi, ki jo je sam cesar odlikoval in obdaroval, pišejo listi: Med ranjenci pri Ravi Ruski je bilo tudi malo kmetiško dekletce, ki je med bitko neprestano hodilo v bojno linijo, da je ranjencem dajalo vode. Malo, 13-letno Rozo je zadel šrapniel, in privedli so jo z drugimi ranjenci na Dunaj. Spotoma se je pokazala žalostna potreba, da ji odrežejo eno nogo, in sedaj leži sirota v dunajski splošni bolniščniCi na kliniki dvornega svetnika Hochenegga. Fantaziji je dovoljeno preskočiti leta in se prestaviti v daljno bodočnost, ko bodo dogodki, ki nas sedaj pretresujejo, že davno pripadali zgodovini. Tedaj bo imela Roza moža, ki mu povije otrok in bo gospodaril na kaki kmetiji. In v sobo se priplazi starka, nje mati, ki je sedaj prišla s svojim otrokom na Dunaj in streže težko ranjena. Mamica maja z glavo. Ne more več prav razlikovati, kaj so bile sanje in kaj je v resnici doživela. Rozi pa se oživlja v spominu iz otroških let kratek, ali na dogodkih bogat čas, ki ji je določil smer in vsebino življenja. To je tisto zagonetno na silni, neraz-rušljivi uganjki, pred katero stojita sedaj posameznik in skupnost, da se usoda ljudi od danes do jutri preobraža in prevrača in nam odreka vse, kar smo poprej zamislili, izmodrovali, pripravili in dobro premislili. Mala Roza s: ni .Mala skrbi, ko je s svojimi z vodo napolnjenimi vrči letala v strelno linijo. A v njej se je gibalo pač še kaj drugega, nego radovednost in veselje na prizorih, ki jih še ni zrla in doživela nikoli. Ni samo krutost nekaj atavističnega, spečega v duši modernega človeka, kar ostri piš vojne razpalja v goreči plamen. Ne, tudi sočutjte in bol, ki jo zbuja v nas trpljenje človeka, sta nam prirojena. Ko je Roza, bosa, zasopljena in hropeča, letala med vrstami borilcev, je pač vedela, kaj dela, si je bila tudi v svesti, da nevarnost, ki tuintam ruši k tlom može, grozi tudi njej. In zgrudila se je v krvi, položili so jo na nosilnico ter odnesli na obvezova-lišče. In malo kmetiško dekle, ki ji morda ni bilo usojeno, da vidi kdaj v svojem življenju bližnje okrožno mesto, prihaja v glavno mesto. V vlaku so ji odrezali nogo.
Mala junakinja od Rave Ruske je postala pohabljenka za vse svoje življenje. Preko nje se sklanjajo zdravniki v strahu in skrbi. Učenjak, v katerega kliniki je nameščena, ji posveča posebno skrb. Pazijo na vsako njeno željo in naravnost preže na vsako nje kretnjo. Sprvega so se komaj razumeli ž njo. Zdravniki in strežniki vešči poljskemu jeziku, niso mogli razumeti nje narečja. Ali niso odnehali, in sedaj mala Roza tudi duševno ni več osmljena. Ozdravijo jo, povrne se v svojo rojstno vas, in ko bodo cerkveni zvonovi že zopet oznanjali mir, ko obledi spomin na dneve groze, krvi in pustošenja, se bo ob delopustu pripovedovalo otrokom in vnukom o hrabri Rozi Ze-nochovi, ki ji je leseno nogo plačal cesar sam na Dunaju, in ki nosi okolo vratu zlato verižico z žlahtnimi kameni, na katerih je
citati ime vladarjevo . . .
*
RENNENKAMPFOV SIN — ARETIRAN.
Otroci ruskega generala Rennen-kampfa so se že več let izobraževali v raznih šolskih zavodih v Vratislavi. Začetkom letošnjega poletja je Rennenkampf vse otroke vzel domov. Kako se pa začudi te dni razrednik na mestni nižji gimnaziji v Vratislavi, ko nenadoma zapazi med učenci 17-letnega Rennenkampfovega sina. Na profesorjevo vprašanje, kako pride vendar zopet semkaj, je fant odgovoril, da se je pridružil transportu ruskih vojnih ujetnikov in se med njimi zmazal čez mejo. Sedaj se hoče »dalje učiti«. Profesor je takoj obvestil zavodovo ravnateljstvo, to pa varnostno oblast, ki je mladega Rennen-kampfa zaprla.
*
VOJAK NIMA NOBENIH GREHOV.
V slavnem samostanu Klosterneubur-gu je kakih 1000 ranjencev, ki je zanje jako dobro preskrbljeno. Samostan jim daje dobro in izdatno jed in je preskrbel za dobre zdravnike. Tudi ljudje iz okolice prinašajo ranjencem jedi in pijače. Ker so ranjenci nastanjeni v samostanu, so ljudje nosili v dar tudi molitvenike, rožne vence, svetinjce itd. Naposled je pa bilo enemu samostanskih duhovnikov tega le preveč in je odločno izjavil: »Kdor je bil za svojo domovino ranjen, nima nobenih grehov več. Prinesite ranjencem rajši kvarte, da se bodo razvedrili.« Ta poziv ie imel uspeh, in ranjencem sedaj ne
manjka kvart za kratkočasje.
*
NEKAJ O VOJEVANJU.
Dolgotrajne vojne sedaj niso več mogoče, ker je obstoj odvisen od neprestanega dela industrije in trgovine. Strategija, ki bi zavlačevala vojno, dandanes v dobi, ko štejejo armade milijone borcev, ni več mogoča. Da se pa doseže hitra odločitev, se mora napad izvršiti z raznih strani. Dandanes je razmerje med velesilami skoro enako. Zato bi se mogel napad na bok izvršiti samo z oslabljenjem enega ali drugega krila ali središča. Toda takšen napad ni brez nevarnosti. Moderna puška je izborno orožje, toda pri rokah mora biti neprestano municija (streljivo). Namesto rezerve je bolje, da ima prva bojna vrsta pri sebi dovoljno zalogo municije. Najboljše rezerve so naboji, ki jih je treba neprestano z avtomobili dovažati na fronto. Ako se hoče navaliti na kak grič ali hrib, se mora preje vedeti, kje se sovražnik nahaja. To mora dognati konjenica ali dandanes tudi zrakoplov in pa aeroplan, ki od zgoraj bolje vidijo in hitreje dospo do sovražnih postojank. V moderni vojni velja vedno načelo: Konjenica proti konjenici, artilje-rija proti artiljeriji, zrakoplovi proti zrakoplovom, dokler ena stranka ne zmaga, da potem pomore k zmagi svoji pehoti.
s
AMERIŠKI OTROCI ZA SIROTE EVROPSKIH VOJAKOV.
Iz Novega Jorka poročajo: Lepo, krasno, ganljivo idejo je sprožila blaga, a neznana duša v Chicagu, in vse Združene severo-ameriške države so to idejo sprejele z veseljem, kakor bo sprejeta v Evropi s hvaležnostjo in ginjenostjo, posebno v onih državah, ki so zapletene v vojno. Ideja je enostavno sledeča: Otroci Združenih severo-ameriških držav naj za Božič pošljejo razne darove vsem onim evropskim otrokom, ki so izgubili očeta na bojnem polju. — Brzojavke iz Novega Jorka zatrjujejo, da je vsa Amerika pozdravila to idejo z navdušenjem. Ameriški časniki bodo nabirali darove, a otroci bodo sami s svojimi lastnimi prihranki kupovali igrače. Vsi se trudijo^ za čim večji uspeh te akcije. Mnogo vplivne gospe so aktivno pristopile k tej akciji. Predsednik Združenih držav jo odobruje in se ji je pridružil, a poslaniki vseh v vojno zapletenih držav so obljubili, da pridejo vsi darovi na določeno jim mesto. A to še ni vse: teh darov ne pošljejo preko Atlantskega oceana z navadnimi
tovornimi parniki. Prinese jih v Evropo poseben parnik — božični parnik — pod zaščito ameriške zastave s progami in zvezdami. Parnik bo označen z zvezdo in s Kristovimi besedami »Sinite parvulos« ter pojde v Evropi iz pristanišča v pristanišče s svojim ganljivim tovorom. V pristanišča ga pa bodo vodili med minami ter bo smel v najstrožje zavarovana pristanišča: Njega ganljiva misija mu bo
jamčila popolno varnost.
*
POLJAKI V NEMČIJI.
»Nowa Reforma« z odkritim veseljem objavlja, da se je zdaj v Nemčiji načelno naziranje o poljskih zadevah izpre-menilo. Poljski listi se lahko v vsej Nemčiji prodajajo, in Poljaki lahko v vsej državi brez nadzorstva orožnikov zborujejo, in se poljščina respektira v šoli, v uradu in v cerkvi.
-ŠE JE ČLOVEKOLJUBJA POVSOD!
01 ■ Neki nemški vojak je pisal svoji iz-voljenki iz Bussu ob Seini na Francoskem daljše pismo, iz katerega posnem-Ijemo: Namestili so nas v vaški šoli. Do 2. ure ponoči sva hodila z učiteljem po vasi in sva rekvirirala odeje. On spredaj s svetilnico, jaz s puško za njim. Tako sva šla od hiše do hiše. Ako niso odprli, sem udaril s kopitom po vrtih ali sem razbil okna. »Vi, Nemec, vi se znaste še bolj razjeziti, nego mi Francozi,« je rekel učitelj, kadar sem malce pretrdo nahrulil prebivalce... Naslednjega jutra me je pozval učitelj v svoje stanovanje poleg šole. Meni je dal kave in kruha, kave pa za vse ranjence, ki so bili v gradu. Družina je obstojala iz staršev in ene deklice, a nobeden njih ni razumel ni besede nemški. Pripovedovati sem jim moral torej francoski. Ko sem pokazal dekletu tvojo sliko, je začela jokati. Pozneje mi je prinesla nageljček, ki naj ga dam tebi, ljuba, ko se vrnem. Ljudje so sploh jako ljubeznivi z mano; ves dan sem v njihovi hiši in obžalujejo odkritosrčno, da moram jutri zjutraj ob 6. uri od tu. — Čudno je, da sem dobil vedno le dobrih ljudij v tej sovražni deželi. Pri učitelju sem vstopil kot sovražen vojak s puško v roki, in postopajo z mano kakor s svojim sinom. Ko sem sinoči sedel ž njimi v prijazni sobi, sem bil čisto pozabil na vojno. Pripovedoval sem jim le o tebi, dobro dekle, in o ljubi domovini in o hrabrih vojakih. Če bi bila ti poleg, bi bilo tako udobno
celo v sovražni deželi!...
*
NEMCI ZA SPORAZUM Z AVSTRIJSKIMI SLOVANI.
Dunajska korespondenca »Die Information« piše: »Kölnische Zeitung« je eden izmed glavnih organov nemškega imperializma in se je v prejšnjih časih nahajala na strani onih. ki so se v Nemčiji in v zvezni Avstriji borili proti Slovanom. Tem bolj mora sedaj Slovane te monarhije dirniti dejstvo, da je prav ta veliko-nemški list mirno izpregovoril besedo, ki je pravzaprav že zdavna zapadla in ki bi jo morali, ako se prav sodi, izpregovoriti avstrijski nemški krogi. Renski list opozarja na to, da stoji najboljši med Slovani ramo ob rami z Nemčijo. Na to se ne sme v Nemčiji nikdar pozabiti! Bridko se je občutilo, da so bili Nemci in Slovani v Nemčiji drug drugemu odtujeni, še večje pa je bilo nasprotstvo med Nemci in Slovani v Avstriji. Kakor je skupno prelita kri izbrisala zmote preteklosti, prav tako se morajo tudi Nemci za vso bodočnost spominjati teh usodepolnih časov in skrbeti za to, da se sklene med njimi in Slovani na zaupanju temelječa srčna zveza tako trdna, da bo lahko kljubovala vsem kapricam usode. — Tako piše vodilni ren-sik list, čigar lepe besede bi se naj bile, kakor smo že naglašali, izpregovorile v Avstriji sami, predvsem pa nä Dunaju kot nemškem glavnem mestu države. Stojimo šele ob početku orjaške vojne epopeje, in kakor je nade poln in vse dobro obljubljajoč gloriozni začetek na vzhodu in zapadu, vendar je konec, izid še na ne-vidljiv način skrit človeškemu pogledu. Veliki, v svojem bistvu neprecenljiv rezultat pa je dejansko že dosežen, zveza vseh narodov te države, ustvarjena s krvjo, prelito skupno za skupno stvar, je postala dejstvo, ki je ne bo mogla omajati nobena izprememba usode. Strašne in resne ure. ki smo jih preživeli, ure, ki niso samo ljudi, marveč celo človeštvo učile moliti, ki so z jekleno roko posegle v vest vesoljnega človeštva in nam v kričeči luči predočile zmote in ničevnost našega vsakdanjega življenja, te ure so nam tudi pokazale ničevnost nesrečnih narodnostnih sporov, ki sq do včeraj napolnjevali vse naše politiško življenje. Kakšna sramoteča primera med absurdnostmi onih sporov in med • enodušnostjo vseh narodov, zbranih sedaj pod vihrajo-
čimi vojnimi zastavami naše monarhije! Z obzidja, na katerem blišči proti sovražniku zavihteno orožje avstrijske narodnostne zveze, grmi sedaj dol v motne nižine narodnostnih prepirov z neodoljivo silo glas: Dol z orožjem! — Želeti bi bilo, da bi se že sedaj med Slovani in Nemci pojavili možje, ki bi pričeli z delom in pripravljali pot bližnji bodočnosti. Ako kdaj, je sedaj dana pot, da se odpravijo vse zmote in se z metlo pometejo vsi presodki, ki so se pojavili med narodi, ki jih je usodna ura zbrala na drugem polju in jih združila v iskreni zvestobi in v prijateljstvu.«
Izgovori
I. B.
V enem zadnjih člankov sem obljubil, da se hočem o priliki povrniti k izgovorom pivcev in pijancev. Storim to danes.
Vprašaj kogar hočeš, zakaj pije pivo, vino ali celo žganje, vsak bo imel takoj izgovor pri rokah. Kaki so ti izgovori — so pač izgovori samo. Pri nekaterih bo dotični sam prepričan, da je temu res tako, kakor trdi; pri drugih pa pač reče tako, da sploh nekaj reče.
Prvi pije, da bi se pogrel, ker ga zebe; drugi pije, da bi se ohladil, ker mu je vroče. Tretji zopet pije, ker je bolan, pa bi rad ozdravil; četrti pa zato, ker je zdrav in močan, alkohol pa škoduje le bolnim in slabotnim. Peti pije, ker je lačen, a nima denarja za živež; šesti pa, ker nima apetita, ne more jesti, dasi ima vsega na izbiro. Sedmi pije, ker je zaprt, osmi pa zato, ker ga preveč žene. Deveti pije, ker si je s slabo pijačo pokvaril želodec; deseti pa zopet pije, ker je izvrstna kapljica. Enajsti pije, ker se je preveč najedel; dvanajsti pa je imel slabo kosilo. Trinajsti mora mastne jedi zaliti s cvičkom, sicer mu želodec ne prebavi; štirinajsti pa je imel obed premalo masten, mora suhi hrani priliti. Petnajsti se mora krepčati za težko delo, šestnajsti pa tudi pije brez skrbi, ker ima lahko delo. Sedemnajsti potrebuje pijače, ker dela v hladni kleti, osemnajsti pa, ker dela pri vroči topilnici. Devetnajsti pije od žalosti, dvajseti seveda od veselja. Edenindvaj-seti ga mora na vsak način, ker imajo krst, dvaindvajseti se pa na pogrebščini ne more ogniti. Kako bi si ga ne privoščil triindvajseti, ker je zadel v loteriji; štiriindvajseti pa zopet, ker ne ve, kje bo jutri dobil denar za najemnino. Petindvajseti pije. ker je tako sam, šestindvajseti pa, ker je tako lepa družba. Sedemindvajseti pije »likof«, ker je izvrstno prodal, osemindvajseti, ker je dobro kupil. Devetindvajseti ga mora za slovo, ker gre od doma, trideseti pa, ker se je srečno vrnil domov. Edenintrideseti ga vsekako mora, ker se je oženil in se ne more braniti pijači na ženitovanju; dva-intrideseti ga pa tudi mora, ker je dobil košarico. Triintrideseti, ker je semenj, štiriintrideseti, ker je proščenje; petintrideseti pije, ker je nedelja, šestintrideseti pa pije, ker je praznik. Sedemintrideseti bi ne storil lepo, ko bi si ga ne privoščil na svoj god malo čez mero; da ga je pošteno žagal osemintrideseti na pustni dan, se razume samo po sebi. Itd., itd. Te li-tanije bi še lahko nadaljevali, a naj zadostuje. Kot amen še navadno prihaja prav resna trditev, kako alkoholna pijača redi. Sploh pij, pij, pa zopet pij! To ti bodi višek življenja! Življenja?!
Oglejmo si nekoliko te izgovore! Sumljivi so že na prvi pogled, ker si nasprotujejo. No, pa alkohol je sploh najboljša stvar na svetu! Ker pijača greje, zakaj pa zmrzne največ pijancev? Ako bi bil ta izgovor resničen, bi moral vsak pijanec ležati na kopnem, na gorki zemlji; saj bi njegova vročina raztopila sneg in led okrog njega in posušila tla. Zakaj pa ni temu tako? Alkohol razburi kri, požene jo na periferijo; zato je človek ves rdeč in čuti hipno vročino. Ta kri pa se hitro ohladi, središče proizvaja le malo toplote, zato tak čovek tako lahko zmrzne. Ako hočeš toplote, daj želodcu dobre hrane, ne pa alkohola. Torej če ne daje prave gorkote, pa vsaj hladi. Tudi tu ne prideš na svoj račun. Če se hočeš ohladiti, pa piješ alkohol, boš čutil prvi hip vročino, kakor že omenjeno. In ti boš hladil in hladil, a ti bo vedno vroče, dokler kri ne oslabi. Bolnik pa vendar more piti, da bo ozdravil. Kako bi rekli zdravniku, ki bi dajal, vsem in za vsako bolezen enoinisto zdravilo? Alkohol pa naj bo za vse, prav za vsako bolezen ? Čemu pa zdravniška veda in različna zdravila? Ce te boli glava, oči, zobje; če trpiš na srcu, jetrih, pljučih, želodcu; če te muči kašelj, krč, trganje itd., pij, napij se! Tu je tako dobro pivo, tam; dobro stori črno vino; temu olajša brinjevec, onemu pomaga sli-vovka; ta je za rum, oni za konjak... Da
ne izgrešiš pravega, pij vse, saj vse koristi; pij, kolikor moreš. In garantiram ti, da boš kmalu ozdravljen za vselej vseh zemskih bolečin in nadlog! Ha, smejal bi se človek, da ni tako silno žalostno. Pa koliko je takih, ki res delajo tako. Zdrav in močan človek naj le pije, mu ne škoduje. Le poglej močnega, zdravega junaka čez par let, ko se je vdal alkoholu! Še vsakega je zlomil alkohol, kdor se je poizkusil z njim. Menda nisi tako radoveden, da bi delal ta poizkus na sebi; le rajši verjemi in slušaj, dokler je še čas. Natančneje o škodljivosti alkohola na človeško telo izpregovorim pozneje. Mnogi pije, ker je lačen, a nima denarja za hrano. No, ta je pa že celo abotna. Ce imaš za žganje, pa bi si vendar kupil za tisti denar kruha, če je za drugo premalo. Da, pa suhega kruha ne morem jesti. Pri-makaj z vodo! Hm, voda pa še za v črevlje ni dobra. Ali misliš, da bi lažje hodil, ko bi ti nalil šampanjca vanje?! Pa koliko je takih tepcev — ne morem jim reči drugače — ki si ne privošči poštene hrane, strada v pravem pomenu besede, le da ima za pijačo. Drugi pa zopet pije, da bi dobil tek; ne more jesti, dasi ima vsega dovolj. Ta je tudi pametna, s petrolejem gasiti ogenj. Saj vendar vidimo, kako pijanci malo jedo. Alkohol pokvari vso notranjost in tako izpridi tudi želodec. Ljudje, ki niso imeli nobenega apetita, so dobili izvrsten tek, ko so se odpovedali alkoholnim pijačam. Proti zaprtju ali pa nasprotno ti alkohol ne bo prav gotovo nič koristil, če ga uživaš redno. Potemtakem bi sploh ne bil mogel priti do teh bolezni, saj vsak dan uživaš to univerzalno zdravilo! Navada, s pijačo pokvarjeni želodec zdraviti s pijačo, je že sama dovolj smešna. Prav tako, kakor Krjavelj, ko je s kolom udaril svojo kozo in ji zlomil par reber, jo je na to še enkrat oplazil z njim, hoteč jo ozdraviti. Bože mili, koliko Krjavljev imamo dandanes.
Jako pogosto se sliši izgovor: Ker je izvrstna kapljica, bom ga še eno merico, takega ne dobim kmalu kje. Ta nam že sam nehote pove, da tudi dozdevne potrebe ne čuti, ampak pije, ker vleče, ker je dobro; pije, da pije. V takem slučaju se najprvo hvali izvrstno, zlato, rujno, božjo kapljico, in ne vem, kaka še, z govorom; kmalu pridejo napitnice, himne kralju alkoholu. Za čašo vinca rujnega, pošten kris,tjan življenje da.. Žalostna resnica; pa koliko jih je, ki dado življenje za in zaradi rujnega vinca ali pa njegovih vrednih bratcev, piva in žganja. Škoda krasnega napeva, da se ga navadno sliši hre-ščati le v zatohlih lokalih iz hripavih, ubitih posod — Prišla bo pomlad, včakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel sladko vince pil... Torej samo zato bi rad dočakal pomlad, da bi pil in pil? Je li to najvišji namen in cilj človekov? No, nazadnje se damo pa še fotografirati vsak s svojo mero v roki in glavi, da pred vsem svetom dokumentiramo pasjo sužnost, poniževalno hlapčevstvo, da vidi vsakdo, kaj je naš vzor, ideal... In zopet kričimo o žlahtni kapljici, dasi je že davno šel gostilničar s škafom vode delat v klet čudež .. Cisto prazni so tudi izgovori, da se pije zaradi dobrega ali slabega kosila, na mastne ali nemastne jedi. Ce si se preveč najedel, imaš vsaj dosti; lahko bi bil nehal prej. Ce si premalo kosil, pa za-grizni rajši kaj, namesto da zalivaš. Kjer so alkoholne pijače pri obedu, se tudi prigrizek dobi, če so namreč ljudje pametni. Da se mora na mastne jedi piti zaradi kisline, ki je baje potrebna za prebavo, slišiš trditi vsak dan. Pa kaka zmota. Da, ko bi ne bilo alkohola. Znano ti je, ako hočemo kako organsko svežo stvar hraniti za dlje časa, jo denemo v alkohol. Deni v špirit kos mesa in videl boš, da bo postal trd kot kamen. Misliš, da bo alkohol v tvojem želodcu deloval drugače? Sreča tvoja, da pride v želodec razredčen in pomešan v tekočinah. Nema-ščobne jedi pa bi se vendar lahko zalilo z brezalkoholno pijačo, saj tu ni izgovora glede prebave. Da, pa je bolje malo piva, vina ali žganja. Zakaj je bolje, pa ne pove, ker ne ve; je pač le izgovor, ker ga je sram povedati, priznati, da je to le razvada, strast po alkoholu. Menda najpogostejši izgovor, s katerim upajo tudi abstinentom najbolj zapreti sapo, pa je trditev, da se z njim krepčajo za delo, da alkohol daje moč. Da, kako pa bom delal, če si ga ne bi privoščil? No, kako moč daje alkohol, vidimo le prevečkrat. Najprej čutijo finejši deli n. pr. možgani, ki morajo zaradi pritiska močno delovati. Fantazija bujna, zdimo se duhoviti, postanemo zgovorni. A moč se širi dalje. Postanemo zmedeni, jezik se zapleta, in nazadnje smo tako čudno močni, da nas niti lastne noge ne drže več; silni junak leži pod mizo, v jarku... Ce bi res dajal alkohol moč, bi moral vendar tak človek prestavljati gore, saj je popil toliko moči. Da, če se za prav pije, je že dobro. Kdaj,
*
kako in kje pa je tisti »prav« ? Saj vendar moraš razumeti, če malo piješ, boš malo močan, če piješ dosti, mora tudi moči vsekako biti dosti. Piješ pač iz istega vzroka kakor oni, ki ima lahko delo, namreč iz navade, ali pa se ne zavedaš hipnih prevar. Prvi hip čutiš res nekako moč, ker ti alkohol požene kri; a ko ta pritisk odneha, je reakcija tem hujša. To je prav tako, kakor pri konju bič. Konj ni nič močnejši, ako ga udariš, le napne vse sile, da izpelje. Ako pa ga tepeš vedno, se bo pretegnil in prehitro opešal. Ce svoje sile napenjaš in večaš z alkoholom, boš ubil živce, srce bo odpovedalo, ker ga je vedno siljenje oslabilo. Ako elastiko do skrajnosti natezaš, se končno ne vrne več v prvotno ležo. V ta namen so delali poizkuse pri vojakih, v raznih podjetjih, a so prišli povsod do zaključka, da popolnoma zdržni delavci mnogo več store, kakor oni, ki pijo alkohol, četudi zmerno. V začetku se zaženo z velikim navdušenjem, a kmalu pešajo, v tem ko zdržniki, delajo enakomerno kot ura. Zato ne pijo telovadci, ki hočejo res kaj doseči; zato ne pijo hribolazci, ki delajo težke ture itd. Izgovor o delu na hladnem ali v vročini je že ovržen pri trditvi, da alkohol greje in hladi. Ljudje pravijo sicer: »Na žalost piti ni dobro«. Pijo pa le, mnogi še prav dosti in prav to jim je za vzrok. Pije, da bi postal vesel. Mogoče bo v svoji zmedenosti res nekoliko pozabil svoje nadloge in gorje, a ko bo prespal svojo pijanost, bo začutil vse še toliko hujše. Ce naj bi pil, da postaneš vesel, zakaj pa naj se pije torej v veselju? Da mar postaneš žalosten? Saj to se bo pa kaj rado zgodilo. Jezen boš sam nase in ves svet ter žalosten, ko boš čutil težko glavo in lahko denarnico in ko se boš domislil vseh mogočih neumnosti, ki si jih napravil v svoji umetni, prisiljeni dobri volji.
Silno razširjena in vkoreninjena razvada so botrovščine. Menda bi mladi človek ne imel sreče, ko bi se ob njegovem krstu ne pilo. A presneto žalostno upanje in garancija za njegovo srečno bodočnost, če bo novi zemljan kdaj hodil njihovo pot — v znamenju alkohola. Pa kakor bi moralo biti. Botri z babico vred sede in se goste v krčmi, pijo in pijo, mali črviček pa kriči na klopi ali peči; doma pa trpi mlada mati. In da otrok utihne, ga tolažijo z raznimi cuclji, namočenimi v dobrodejno kapljico seveda. Da so potem po poti domov otročiča celo izgubili z voza, se je tudi že zgodilo. Pije se, ko človek pride na svet, pije naj potem on sam vse življenje, piti se mora seveda tudi, ko zapušča svet. In ker on sam ne more več, pa pijo drugi toliko bolj. Ob grobu jokajo in tarnajo, da se ti krči srce; a kako hitra iz-prememba. Preden odidejo iz gostilnice, že zapojo, zaplešejo in za povrhu se še stepejo, ker je mogoče enemu zapustil malo več kot drugemu. Ali so to tisti ljudje, ki smo jih videli ob grobu?!
Pregovor pravi: Bog že ve, zakaj kozi rog odbije. Kaj bi počeli nekateri ljudje, ko bi imeli, kakor nimajo? Ce dobi kje kronico, jo mora hitro zadušiti. Pijem, ker sem zadel terno. Kakor bi se denar ne dal bolje porabiti. Ali pa pravi: Ko bi zadel glavni dobitek, bi kupil toliko pijače, da bi se vsa vas valjala po tleh. Kaj ne, kolika plemenitost!... In oni, ki pije iz pomanjkanja, bi gotovo še delal hujše, ko bi imel mnogo. Koliko bi se jih udušilo v pijači, a je ravno pičlo imetje njihova rešitev. Sam sem, dolg čas mi je, pa pijem, da si ga preženem. A če kdo prisede, ga pa spet pokliče merico še zaradi tega. In ko jih je polno omizje, pa tudi ne kaže hoditi domov, ker je tako lepa, vesela, prijazna, zabavna, duhovita družba. »Likof« mora biti seveda pri vsaki najmanjši kupčiji, ker je tako lep izgovor iin pretveza za pijačo. Podobni so vsi onemu kmetu, ki so ga hoteli dati pod kuratelo. Sodnik ga pokliče k sebi in ga lepo očetovski posvari, naj ne pije več. Da, gospod sodnik, pa tako - le pri kakšni kupčiji ne morem biti tak, da bi malo ne pil, da je boljša sreča pri blagu. No, da, kadar boste kaj kupili ali prodali, ga lahko malo pijete. Potem pa je hodil po vsako reč posebe: tobak, vžigalice, sol, itd. in seveda vedno pil »likof«.
Kadar kdo odhaja po svetu, ali ko se vrne v domovino, mora ga biti največja mera. In mnogo mladih ljudi porabi, oziroma zmeče proč na ta način vse svoje prihranke. Ko bi rad zopet odšel za kruhom, pa si mora že izposoditi za potnino. Prej pa je metal po mizi bankovce in tolarje, da je vse strmelo. V vsakem kraju se tudi dobe priliznjene pijavke, ki se mu dobrodejno laskajo in ga hinavsko hvalijo, le da jih zaliva s pijačo. A kadar čutijo, da je suh, izginejo vsi ti prijatelji kot kafra. Mnogi se izgovarjajo na svojo službo, ker morajo hoditi okrog in baje ni nič dobiti, mora človek piti. Ko bi bil vedno doma, bi sploh ne pil. No, pa doma prav tako pije. Pa zopet drugega sili obrt. Ce ne pijem, pa je zamera; ne kupi več pri meni, ne proda mi, ne pogleda me več. Le
ne varaj samega sebe in še drugih! — Vsakdo v srcu več ceni treznega človeka kot pijanca, čeprav mogoče besedici drugače; in to tudi, če ga morebiti sam še tako rad čuka. Moram piti, da bom lažje čul, ker moram biti vso noč pokonci. Slabo si zadel. Po alkoholu boš zaspan. Tudi oni je slabo izbral, ki se je napil, da bi bolje spal. Alkohol pač omami, a ker raz-draži kri in živce, je spanje nemirno. Vse je le nekaka omotica.
V mnogih ozirih je že bolje, zlasti pa se to opazuje pri svatbah, dasi se še vedno pije mnogo preveč. V kaki nevarnosti je njihovo morebitno potomstvo! Ali bi ne bilo nad vse žalostno, da je njihov prvorojenec bebast, epileptičen, idiot ali kaj podobnega, kar je posledica spočetja v pijanosti? Kako pogosti so pretepi na že-nitovanjih. In koliko pa še drugih nerodnosti. In mladenič, ki pije iz jeze, ker je dobil košarico, jo bo dobil od druge še go-toveje. Pametno dekle si dobro premisli, preden vzame takega, ki je nagnjen k pijači. Saj prav žena največ trpi pri možu-pijancu. Prenašati mora pomanjkanje in sramoto, ki ji jo provzroča on, ki bi ji moral biti vzor. Kak križ so otroci, duševno in telesno pohabljeni, divji, hudobni. In namesto ljubezni moževe, ki bi naj ji bila tolažba in plačilo za trpljenje in bridkosti, mora čutiti preklinjanje, zbadanje in njegovo težko pest. Pravi pekel. Zaman ves njen trud pri gospodinjstvu, pri vzgoji. Poizkuša vsa sredstva, s katerimi si je delala nado, da ga spreobrne. Nazadnje otrpne in pade še ona. Uboga taka družina! A mi hladno korakamo mimo take tragike na svojo merico ...
Semenj je našemu kmetiškemu ljudstvu huda strast. Iti mora tja, če ima kaj opraviti ali ne. In že dobi kak »likof«, kjer da potem še sam za pijačo, da ne bodo rekli, da je umazan, stisnjen, da morebiti nima. In mnogo jih je prišlo na kant prav zaradi te strasti. Semanji dan ne zdrži doma, pa ne zdrži; nič mu ni iti tri ali štiri ure daleč. Kolikokrat obleži kje pod milim nebom, in železen bi moral biti, da ne bi staknil bolezni. Tudi cerkvena prošče-nja so precej podobna strast, dasi niso več, kakor so bila nekdaj. Pa če tujcev ni več toliko, ga pa domači bolj pijo. Potem pa kdo je bogatejši, močnejši, lepši, pre-brisanejši od mene! Nobeden nima takih krav, konj, njiv, gozdov itd. Baharija im prevzetnost na vseh koncih in krajih. Beseda da besedo, klofuta pa klofuto. Fantje se tudi skavsajo zaradi lepe plesalke, ki z ongavim preveč pleše. Splošen pretep je tu, da se navada ne opusti. Nato eni v bolnico, drugi v ječo. Ljudje pa govore: Prav lepo je bilo v nedeljo, jaz sem ga toliko izpil...
Nekateri menijo, da se mora v nedeljo in praznik samo piti. Posledice te razvade so razvidne iz zapisnikov po sodnijah, kjer stoji črno na belem, da se prav te dneve napravi največ neumnosti, prestopkov in hudodelstev. Ker je godovni dan navadno za dotičnika praznik, se seveda pije; prav kakor bi bil patron vseh Bah. Škoda, da so nam dali imena drugih svetnikov! Pijo in nazdravljajo vezovancu, da je drugi dan vse bolno. Na zdravje!... Praznik vseh praznikov pa je pust. Kdor je ta dan pameten, pa sploh ni pri »ta pravi«! Ubogi ljudje nekateri, da ne izpregledajo, da je njihovo življenje nepretrgoma en sam pustni torek. Je li to življenje življejije človeka, pametnega bitja?
Še ena jim je silno dobra, namreč, da alkohol redi. Zlasti pivo radi nazivljejo »tekoč kruh«. Dokazano pa je, da niti dva litra piva nimata toliko redilne vrednosti, kot košček kruha za štiri vinarje. Sedaj pa računi, če si krščanski! Prvič je to silno drag kruh, drugič pa koliko boš škodoval svojemu zdravju z alkoholom, ki je v pivu, ako hočeš telesu v tej obliki dovajati dovolj redilnih snovi? Za malo dobro na eni strani te nešteto oškoduje na drugi. Poglej ga, kako je lepo rdeč, rejen, ker pije. Počakaj, prijatelj! Ko bi si mogel o-gledati njegovo notranjost, bi govoril drugače. Ali pa ko bi oni videl samega sebe, bi obšla vaju groza, da bi vama takoj padla čaša iz rok in bi je več ne napolnila z alkoholno pijačo. Alkohol dela zlasti pri ta-kozvanih zmernežih počasi, skrivaj, hinavsko; pozneje pa bolj hitro in očividno, a takrat je že navadno prepozno. Kralj alkohol je dobil trdnjavo v oblast, mi smo vrgli puško v koruzo in ponižno kapitulirali. Glavno je, da si zdrav, čil in krepak telesno in duševno. Saj vendar ni naš prvi in glavni namen, da se debelimo. V to svrho redimo živali, do katerih pa se, žal, mnogi, premnogi imenovani ljudje, ponižajo in z njimi krulijo in rijejo po blatu ...
Da, pije se iz nevednosti, zaslepljenosti, iz ukoreninjenih navad, ki dajejo povod in služijo v izgovor pitju, pijančevanju. Ne pije se iz potrebe, ker je sploh ni. Vsak pošten človek mora izprevideti, da je treba v tem oziru pouka, da je treba nezdrave razvade in priložnosti odpraviti, da se s tem omeji in zajezi povodenj, ki
razdira najlepše domove, ki uničuje naše najboljše moči, ki preti utopiti vso našo lepo domovino. Treba je, da v prvi vrsti izpregleda inteligenca in se o stvari pouči, potem pojde hitro dalje. Mi učitelji pa moramo korakati pred narodom z zastavo treznosti. V tem znamenju sme in mora pričakovati narod lepše bodočnosti.
(Dalje.)
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega
učiteljstva.
Delegate so dalje prijavila:
VIII.	Savinjsko učiteljsko društvo.
20.	Ivan Jakše, učitelj na Vranskem.
21.	Pavel Flere, nadučitelj v Letušu.
Namestnica:
11.	Nika Fleretova — ?
IX.	Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice.
22.	Mihael Bregant, nadučitelj v So-strem.
23.	Ivo Trošt, nadučitelj v Tomišlju.
Namestnika: — ?
X.	Pedagoško društvo v Krškem.
24.	Karel Humek, strokovni učitelj v Krškem.
25.	Avgusta Kofaik, učiteljica v Radečah pri Zid. mostu.
26.	Kristina Demšar, učiteljica v Cerkljah na Dolenjskem.
Namestnik:
12.	Maks Hočevar, strokovni učitelj v Krškem.
XI.	Ljubljansko učiteljsko društvo.
27.	Ljudevit Dermelj, strokovni učitelj na gluhonemnici v Ljubljani.
28.	Alojzij Kecelj, učitelj v Ljubljani.
Namestnik: — ?
XII.	Goriško učiteljsko društvo.
29.	Franc Bajt, nadučitelj v Solkanu.
30.	Ignacij Križman, nadučit. v Dorn-bergu.
31.	Alojzij Urbančič, nadučitelj na Vogrskem.
32.	Peter Medvešček, nadučitelj pri Sv. Križu.
33.	Karla Leban, učiteljica v Kanalu.
34.	Tereza Pipan, učiteljica v Ročinju.
Namestniki:
13.	Anton Možina, učitelj v Berjah.
14.	Josip Berce, nadučitelj v Oseku.
15.	Franc Baša, nadučitelj v Crničah.
16.	Franc Križman, nadučitelj v Šem-pasu.
17.	Anton Lenarčič, učitelj v Rihem-bergu.
XIII.	Slovensko učiteljsko društvo v
Istri.
35.	Fran Venturini, naduč. v Borštu.
36.	Gregor Leonardis, nadučitelj v Krvavempotoku.
37.	Josip Bertok, nadučit. v Škofijah.
Namestnika:
18.	Fran Orel, nadučitelj v Kortah.
19.	Marija Orel, učiteljica v Kortah.
Vodstvo Zaveze.
Književnost.
Nova učna knjiga ža slovenske ljudske šole. V c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju je izšla učna knjiga: »Brinar Josip, Slovenska slovnica za obče ljudske šole. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja, v treh stopnjah.« Dozdaj je izšla I. stopnja (2 in 3. šolsko leto), ki stane vez. 40 vin. in II. stopnja (4. in 5. šol. leto), ki velja vez. 90 vin. — Pisatelj je v tej najnovejši slovnici opustil Kernovo metodo, ki je prinesla toliko zmede v slovniški pouk, ter naslanja izvajanja slovniških pravil na zglede, posnete iz slovstva, ne pa na suhoparne »šolske zgledne stavke«, kakršni so se dosedaj šopirili po nekaterih slovnicah.
Odborova seja »Matice Slovenske« se je vršila dne 28. avgusta. Odbor je govoril o daljšem romanu iz slovenske zgodovine, a je odložil definitivno sklepanje na poznejši čas. Neki rokopis, ki je bil le pogojno sprejet. Matica zavrača, ker vlagatelj noče ugoditi njenim željam. Zaradi izrednega zunanjega položaja je Matica primorana, svoja izdajanja nekoliko skrčiti. Izda pa Zbornik z Vošnjakovo korespondenco, Zabavno knjižico z daljšo povestjo E. Kristana, Knezovo knjižnico z obsežno povestjo Zofke Kvedrove, zbirko novelic Fr. Ks. Meška in v Prevodih iz svetovne književnosti dvoje Shakespear-jevih komedij, ki jih je prevedel g,- O. Zupančič.
»Popotnik«. Vsebina štev. 8.:1. Pav. Flere: Kruleč — Wider. (Razmotrivanje o novih začetnicah.) 2. Dragotin Humek: Pouk v geometriji in geometrijskem risanju na meščanski šoli z ozirom na vsak-
danje življenje. (Dalje.) 3. Miro Šijanec, Maribor: Jezikovni pouk in dušeslovje. (Dalje.) 4. —k.: Podrobni učni načrt za prirodopisje. 5. Književno poročilo: Ocene, Novosti. 6. Razgled: Pedagoški pa-berki. — Jezikovne črtice. — Skrb za obrambo mladine. — Srednje in višješolski vestnik. — Inostransko šolstvo. — Prosvetna kronika. — Razne vesti. — Mala poročila. — Vsebina 9.štev.: 1. Pav. Flere: Kruleč — Wider. Razmotrivanje o novih začetnicah. (Konec.) 2. Miro Ši-janec, Maribor: Jezikovni pouk in dušeslovje. (Dalje.) 3. —k.: Podrobni učni načrt za prirodopisje. 4. Evgen Sajovic: Učna osnova in inštrukcija za pouk telovadbe in odredba o prirejanju mladinskih iger na gimnazijah (vseh tipov) in na realnih šolah. 5. Glose. 6. Razgled: Slovensko učiteljstvo in vojna. — Pedagoški paberki. — Šolske in učiteljske vesti. — Mala poročila. — Razne vesti.
»Zvonček« objavlja v svoji 9. letošnji številki to-le vsebino: 1. Ob rojstveni petinosemdesetletnici. 2. Fr. Roječ: Visoki gost. Mladinska dvodejanka. (Konec.) 3. Fr. Roječ: Po dežju. Pesem. 4. Cveto-mirski: Cesar. 5. Fr. Roječ: V težkih dneh. Pesem. 6. Stric Tine: Citati — dobro, poizkusiti — bolje! (Dalje.) 7. J. Bau-kart: Prva žalost. Pesem. 8. Papež Pij X. Podoba. 9. J. Baukart: Dvoočnica. Pravljica. 10. Ded Marko. Podoba. 11. Antonija Grmkova: Še nekaj o našem Rudlu. 12. Slovan Slovanov: Iz predmestja. 13. Cvetko Gorjancev: Jernejevo. 14. Tinče Ravljen: Marica. Pesem. 15. Deklica za drevesom. Podoba. 16. Pouk in zabava: Besedna uganka. — Rešitev uganke v uri v sedmi številki. Rešilci. — 131etna deklica podedovala 200 milijonov dolarjev.
—	Štirinajst dni v odprtem čolnu na oceanu. — Žalostna usoda ubogega dekleta.
—	Perzijske šale. — Kotiček gospoda Do-ropoljskega. — Kotičkove risbe. — Vsebina 10. štev.: 1. Borisov: Iz sedanjih dni. Bratec je šel; Vladimir žaluje; Naša Vikica. Pesmi. 2. Fran Zgur: Zvezde. Pesem. 3. Tone Rakovčan: Mati. Povest. 4. Pred pohodom na bojno polje. Slika. 5. Cvetomirski: Jesenska slika. Povest. 6. Davorinov: V Beli krajini. Pesem. 7. Hin-ko Medič: Jelica. Pravljica. 8. Novi papež Benedikt XV. Slika. 9. Naši ranjeni vojaki. Dve sliki. 10. Odmor. Slika. 11. H.: Marijika. Povest. 12. Na bojnem polju. Slika. 13. Ivo Trošt: Čebela in čmrlj. Basen. 14. Borisov: V gozde seli se tišina.. Pesem. 15. Straža na bojnem polju. Dve sliki. 16. Pouk in zabava: Tajinstveni napis. — Rešitev besedne uganke v deveti številki. Rešilci. — Odlikovan slovenski junak. — Prva lokomotiva. — Ves gimnazijski razred v vojni. — Mati zemlja. — Dijaški knjižni trg pred Mestnim domom v Ljubljani. Slika. — Kotiček gospoda Doropoljskega. — V listu čitamo to-le opazko: Zaradi hipoma nastalih razmer smo morali 8. številko »Zvončka« izdati za 4 strani zmanjšano, tako da je moral izostati oddelek »Pouk in zabava«.
—	Da svoje naročnike odškodujemo, ima 9. številka 4 strani več.
Kranjske vesti.
IVAN OKOREN.
Ze v zadnji številki smo poročali, da je dne 25. septembra t.l. umrl tovariš Ivan Okoren, učitelj na mestni nemški deški ljudski šoli v Ljubljani. Pobrala ga je vodenica, ki se ga je lotila letos okrog Velike noči: — Pokojni tovariš Okoren je bil vnet in praktičen šolnik, ki je imponiral s svojim odločnim in moškim nastopom. Služboval je Preddvorom, v Kamniku, v Tržiču, na Premu in naposled v Ljubljani. — Kako zavzet je bil za šolo in za svoj poklic, kaže tudi dejstvo, da je prišel na konferenco še zadnji ponedeljek pred smrtjo, čeprav je rabil do šole pol ure, ko je pot od njegovega stanovanja do Vrtače dolga komaj tri minute. Na konferenci je bil še vesel in šaljiv, dasi se mu je že bližala smrt z ledenim svojim objemom. — Pokopali so ga ob velikem spremstvu tovarišev, tovarišic in šolske mladine na pokopališču na Viču. - Bodi mu blag spomin in sladak počitek!
—r— Deželni odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se draginjske doklade v vojni službi se nahajajočim učiteljem ne izplačajo.
—r— Razpis učnega mesta. Na tri-razredni šoli v Srednji vasi je stalno po-polniti učno mesto. Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom na c. kr. okrajni šolski svet v Radovljici do 20. oktobra 1914. leta. — Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
—r— Učiteljske vesti. C. kr. dež. šolski svet je pripustil abs. učit. kand. Albino Iskrovo k brezplačni praksi na pet-razrednici v Velikih Laščah in Katarino Punčuhovo na štirirazrednici v Zg. Logatcu. — C. kr. dež. šol. svet je dovolil def. učiteljicama Mar. Smolikovi v Blatni Brezovici in Josipini Zakrajšek-Vercetovi v Vavti vasi zamenjavo dosedanjih učnih mest. — C. kr. dež. šolski svet je vzel na znanje izstop službe učiteljic Frančiške Leskovčeve in Josipine Stojeve in nastop službe abs. učiteljske kand. Maksimiljane Sušnikove in Ane Pirčeve na osemraz-redni privatni lj. šoli v Lichtenturničnem zavodu.
—r-- Darovi društvu »Mladika« na korist ranjencem. Šolsko vodstvo v Bu-čeči vasi 5 zabojev sadja; Ana Wessner-jeva, učiteljica v h . ' ah, ve. pri dobrotnikih nabranega perila; učiteljica Čopova v Krškem 2 para nogavic in 6 parov zapestnikov.
—r— Plod vzgojnega učiteljevega dela. Tovariš Jakob Zebrè, nadučitelj v Starem trgu pri Ložu, piše v »Slovenskem Narodu« z dne 3. t. m.: »Okolo 25 let službujem v lepi loški dolini in ponosen sem na to, da so vsi slovenski junaki te doline, ki se bojujejo za našo staro domovino in ljubljenega cesarja, moji bivši učenci. Od navadnega vojaka tja do častitljive sarže oficirja, vsi so bili korenjaki in da so res, kaže lepo število njih, ki so ranjeni... A tako ginljiv prizor, ki sem ga 29. septembra 1914 doživel moram objaviti: V Starem trgu pri Ložu biva uboga rodovina z imenom Jakob Namre, vulgo Slane. Dva vrla korenjaka-sina se bojujeta za dom in cesarja, doma ima še 191etnega Jožefa. Dolgo že prosi očeta, naj mu dovoli prostovoljno iti v boj. Oče ga rabi kot podporo, mož je čez 60 let star. Včeraj pa, ko je slišal slavne čine naših fantov, je rekel očetu: »Oče, pustite me k bratoma, kjer sta brata, tam hočem biti tudi jaz.« Z žalostnim srcem mu je oče dovolil prošnjo, in jutri gre na nabor in ker je »fest kranjski fant«, ni dvoma, da bo kmalu v vrsti dveh bratov. — Tako delajo slovenski očetje in tako slovenski fantje.«— A mi dostavljamo: In tako slovenski učitelji!
—r— Ranjena sta Teodor Šetina. rezer. poročnik 52. pešp., in Alojzij Šetina, artilerijski inštruktor na Nj. Vel. monitoriju »Temes«, oba na južnem bojišču. Prvi leži v bolniščnici v Novem Sadu, drugi v Petrovaradinu. Oba sta sinova tovariša Franca Šetine, nadučitelja v Črnomlju.
—r— Tovariš Fran Silvester, nadučitelj v Boh. Bistrici, se nahaja kot ujetnik na Ruskem, od koder je te dni poročal svojcem. V dopisu pravi, da so naše ujetnike Rusi izredno gostoljubno sprejeli. Toliko v vednost, ker so o njem z gotovostjo trdili, da je bil v boju ubit.
—r— Redka požrtvovalnost. Iz Št. Jerneja na Dolenjskem: V tukajšnji občini so nabrale gdč. Hudoklin, Kesler, Re-celj, Sever ter učitelj Josip Polanc več sadja za ranjence. Ker se je pa zvedelo, da imajo ranjenci zadosti svežega sadja, se je sklenilo posušiti nabrano sadje. Gospa Ema Witscherjeva je dala na razpolago brezdimno sušilnico z 12 lesami, Na teh lesah so neumorno delovali 18 dni podnevi in ponoči učitelj Josip Polanc ter gdč. Tinca in gospod Rafko Hudoklin.' Ta redka požrtvovalnost učitelja Polanca tèr gdč. in gospoda Mudoklina zasluži pač najlepše javne pohvale.
—r— Patriotičen sklep. Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja in »Mladike« je na svoji 1. konferenci novega šolskega leta 5. oktobra sklenil odstopiti od svoje mesečne placé 1 odstotek v svrhe »Rdečega križa«. Za človekoljubni domovinski namen bo mesečno prispevala tudi ženska šolska mladina s prostovoljnimi doneski in z ročnimi deli.
—r— Pouk na c. kr. obrtni soli v Ljubljani se je sistiral do konca septembra. Vkljub temu se v enem delu šole živahno dela. Na ravnateljev poziv se je 40 učenk ženske obrtne šole prijavilo, da šivajo za »Rdeči križ« in za upravo bol-niščnice. Ker je celo poslopje prirejeno za bolniščnico, so dekleta nastanili v posebnem oddelku, kjer pod nadzorstvom učiteljic šivajo perilo. Izdelale so že 300 hlač, veliko brisač, spalnih jopičev, nogavic itd. Učenke zaslužijo zaradi" svoje pridnosti pohvalo.
—r— Na kmetijski šoli na Grmu se prične novo šolsko leto z mesecem novembrom. Učenci se sprejemajo v z i m* s k o in v 1 e t no š o 1 o. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in
je namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in je namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. Pouk je brezplačen. Plačujoči učenci plačujejo za vse skupaj, t. j. za hrano, stanovanje, kurjavo in svečavo po 30 K na mesec. Za sinove kranjskih posestnikov se dobe prosta mesta. Prošnje za sprejem in za prosta mesta je vložiti zadnji čas do 15. oktobra t. 1. na ravnateljstvo šole.
—r— Na deželni gospodinjski šoli v Šmiheiu pri Novem mestu, ki je v zvezi s kmetijsko šolo na Grmu in ki stoji pod vodstvom šolskih sester De Notre Dame, se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. Šola traja od oktobra do konca julija. Pouk je brezplačen. Notranje go-jenke stanujejo v zavodu in plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, (svečavo im perilo po 30 K na mesec. Za hčere kranjskih posestnikov se dobe ustanove po 15 kron na mesec. Prošnje za sprejem in za deželne ustanove je vložiti do 15. oktobra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmiheiu, p. Kandija.
—r— Ljudska šola v Loškem potoku priredi v nedeljo dne 18. oktobra t. 1. šo-larsko predstavo, na katere vzporedu je tudi dramat. slika tov. E. Gangla »Zadnji obisk«. Čisti dohodek je namenjen »Rdečemu križu«, oziroma za nabavo voljne, ki bodo iz nje učenke pletle vojakom nogavice.
—r— Na meščanski šoli v Postojni
se prične šolsko leto dne 16. oktobra ob 8. zjutraj.
—r— Začetek šolskega pouka. C. kr.
učno ministrstvo je želji deželnega odbora kranjskega ustreglo in odredilo, da se prične šolski pouk na vseh šolah, ki jih obiskujejo večinoma kmetiški otroci, za^ četkom novembra, na drugih pa takoj. Okrajnim šolskim svetom se naroča, da imajo za to šolsko leto porabo šolskih otrok pri poljskem delu smatrati kot opra-vičbo pri šolskih zamudah.
—r— Mestni dekliški licej v Ljubljani. C. kr. deželni šolski svet kranjski je vzel na znanje imenovanje dosedanjih suplentinj: Fride Kleče ve, Irme Petkove in Albine Zalarjeve za prave učiteljice na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani.
—r— Iz ljudskošotske službe. Deželni šolski svet kranjski je vzel na znanje izstop učiteljice Marjete T r a 11 n i k o v e in vstop učiteljice Marije Tschadove na nemško privatno šolo na Savi-Jeseni-cah.Angela Hafnerjeva je pripuščena k brezplačni šolski praksi na deški ljudski šoli v Kranju.
-^r— Poročil se je Andrej Horvat, c. kr. finančni nadpaznik, sedaj c. kr. desetnik pri poljskem topničarskem polku št. 7, nad. bat. v Ljubljani, z gdč. Minko Nosanovo, def.učiteljico na• Banjaloki. Obilo sreče!
Štajerske vesti.
JAKOB HRNKO.
Iz Dramelj nam poročajo: Dne 29. septembra 1.1. je umrl v bolniščnici v Gradcu tovariš Jakob Hrnko, učitelj v Dramljah, star komaj 33 let. — Bil je rezervni poročnik. Ob mobilizaciji je bil poklican v Gradec, kjer pa je moral zaradi bolezni v bolnico. Po kratki in mučni . bolezni je moral v cvetu svojih let leči v hladni grob. — Ljubi pokojnik je bil blaga, dobra duša, priljubljen pri šolski mladini, občanih in tovariših. Namesto v krvavi boj je odšel predčasno tja. kjer vlada mir in bratoljubje. — Počivaj sladko, dragi tovariš!
—š—r Začetek ljudskih šol na Štajerskem. C. kr. deželni šolski svet štajerski je vnovič odredil, da začno ljudske šole po kmetih s poukom dne 1. novembra 1.1.
—Št— Na severnem bojišču je padel nad poročnik 17. p. polka Alojzij K o r ž e, sin tovariša nadučitelja Leopolda Koržeta v Ribnici na Pohorju. — Vrlemu borcu blag spomin!
—š— Odlikovanje. Tovariš Ivan Trobej, učitelj v Slov. Bistrici, je dobil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje. Čestitamo!
—š— Graško univerzo izpreminjajo v lazaret. Vpisovanje se redno vrši, in predavanja se bodo vršila nekoliko v omejenem obsegu.
—š— Umrl je v Mariboru 6mesečni sinček prof. dr. L. Pivka — Tugomer.
—š— Iz Slivnice pri Celju nam pišejo: Učiteljstvo šmarskega okraja je hotelo o priliki letošnje uradne konference čestitati svojemu priljubljenemu nadzorniku g. Josipu Supanku k štiridesetletnici njegovega učiteljevanja. — V hvaležen znak tega proslavja je prispevala vsaka učna oseba tega okraja, da smo kupili g. nadzorniku srebrn črnilnik za trajen spo-
min. — Ker je pa uradna konferenca odpadla, so izročili imenovani dar o priliki seje okrajnega šolskega sveta 28. septembra 1.1. v Šmarji tovariši Jurkovič, Stritar in Kurbus. — Ravnatelj Jurkovič se spominja slavljenčevih zaslug za naše šolstvo, naš stan in naš narod. Gospod nadzornik nam je v vseh slučajih pravičen voditelj učitelj, svetovalec in bra-nitelj. Radi bi mu v proslavje njegove štiridesetletnice poklonili dragocen dar ter prosili, naj sprejme tega z istim dobrim srcem, s kakršnim je darovan. Ze-leč mu še mnogo let zdravega in uspešnega delovanja, mu izroči tintnik. — Nadučitelj Kurbus čestita v imenu šmarskega učiteljskega društva. — Gospod nadzornik se ginjen zahvali ter prosi, da navzoči to njegovo zahvalo tolmačijo ostalemu učiteljstvu do prihodnje uradne konference.
—š— Umrl je v graški deželni bolniščnici bivši nadučitelj v Hočah in kasneje okr. pomožni učitelj v Celju Jožef Leskovar, 59 let star. Tovariši so ga kot poštenjaka jako cenili, v svojem politi-skem mišljenju se je pa nagibal na nemško stran. Bodi mu blag spomin!
—š— 251etnica knezoškofa lavantin-skega. Dne 29. pret. m. je slavil eksce-lenca dr. Mihael N a p o t n i k, knezo-škof lavantinski, 251etnico na lavantin-skem knezoškofijskem sedežu. Slavljenec je bil rojen dne 20. septembra 1850, a knezoškofom je bil imenovan še v mladostni dobi 39 let. Knezoškof dr. Mihael Napotnik je med najuglednejimi člani avstrijskega episkopata.
—š— Izpred deželnobrambnega sodišča v Gradcu. Iz Gradca poročajo, da so bili poleg drugih osumljencev izpuščeni na svobodo naši štajerski tovariši: nadučitelj Jos. Lasbacher in hčerka, učitelj M. Lichtenwallner in gospa, učitelj Davorin Lesjak in učitelj Tom. Stani — vsi iz Ruš. Vsi imenovani so bili le žrtev grdega natolcevanja. Sedaj je zmagala pravica! Pozdravljeni iskreno na zlati svobodi!
—š— Iz Trbovelj poročajo: V prid »Rdečemu križu« je priredil učitelj tovariš Oskar Moli v nedeljo pret. tedna z učenkami hčerkami tuk. restavr&terja g. Franja Dolničarja lep pevski večer. Tri-peresna deteljica Ivankica, Micika in Zor-ka Dolničajeve so pele več troglasnih pesemc s spremljevanjem klavirja. Za »Rdeči križ« so zaslužile naše majhne umetnice 147 K. Bilo drugim v posnemanje!
—š— Iz Maribora poročajo: Pouk na mestnih ljudskih in meščanskih šolah se prične dne 15. oktobra.
—š— C. kr. samostojni nemško-slo-venski gimnazijski razredi v Celju. Pouk na slovenski gimnaziji v Celju se je začel 1. oktobra 1.1. ob 2. popoldne v starem poslopju nemške gimnazije.
—š— Razmere na Spodnjem Štajerskem. Pod tem naslovom poroča »Slov. Gospodar«: »Poslanca Roškar in Pišek sta bila dne 18. septembra sprejeta v avdienci pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu. — Opisala sta mu razmere na Sp. Štajerskem, osobito v mariborskem in ptujskem okraju. Ministrski predsednik je dal zadovoljiv odgovor.«
—š— Iz Celja poročajo: Umrla je v soboto, 26. septembra, zjutraj ga. Amalija BeranČeva, po daljši bolezni v 32. letu starosti. Zapustila je dva majhna otroka. Naše sožalje!
—š— 25 let učitelj v kaznilnici. Dne 21. t. m. je slavil Henrik Triebnik 251etni-co. odkar je učitelj v mariborski kaznilnici.
—š— Štajerski deželni šolski svet je
imenoval v svoji seji dne 19. septembra Marijo Paulškovo iz Rač za učiteljico ročnih del v Mariji Reki, def. nastavil prov. učitelja Petra Mavrica v Makolah in prestavil def. učitelja ter šolskega vodjo Jožefa Peitlerja iz Šmiklavža pri Slo-venjgradcu v Št. Primož na Pohorju; odobril je, da so stopili v pokoj: def. učiteljica na Cvenu Marija Mursova (začasno), nadučitelj v Sromliah Moric Tramšek, def. učiteljica v Kostrivnici Olga Franzeva, def. učitelj v Breznem Franc Harrich, nadučitelj v Št. Vidu pri Planini Franc Bračič, nadučiteljica v Tr-bovljah-Vodah Ivana Volčeva, nadučitelj na Bizeljskem Anton Skubec in nadučitelj v Velenju Valentin Brence. Nadučiteljem Tramšku, Bračiču, Skubcu in Brencetu je izrekel deželni šolski svet za dolgoletno in uspešno delovanje priznanje.
mm^mmmmmmmm^BBmmmmmmmam^Ba^mmmmm
Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so:
Učiteljski Tovariš ----
---Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!
Goriške vesti.
—g— Začetek pouka na deželni glu-honemnici. Deželni odbor je sklenil, da se letos prične pouk na deželni gluho-nemnici dne 15. oktobra tega leta.
—g— Dijaki slovenske gimnazije v Gorici so nabrali za »Rdeči križ« 208 K 70 vinarjev.
—g— Razpis natečaja. Goriški deželni odbor razpisuje mesto učitelja in učiteljice na deželni gluhonemnici. Učitelju pripade letna plača 1600 K in stanarina 400 K, učiteljici pa letna plača 1400 kron, stanovanje v naravi in brezplačna hrana. Obema gre nadalje pravica do šest petletnic po 10% plače. Prosilci morajo z listinami dokazati: a) da so usposobljeni poučevati na ljudskih šolah, b) da poznajo metode in predmete glede poučevanja gluhonemih, c) da znajo deželne jezike, č) da so v nravstvenem oziru neomadeže-vani in d) da so avstrijski državljani. — Prednost za imenovanje imajo prosilci, pripadajoči podkneženi grofiji Goriško-Gradiščanski, za mesto učitelja pa oni, ki znajo poučevati tudi risanje. — Prošnje naj se predložijo deželnemu odboru do 15. oktobra 1.1. Nadaljna pojasnila daje tajnik deželnega odbora.
—g— Iz Dutovelj poročajo o delu za »Rdeči križ«. Po iniciativi učiteljice to-varišice F. Zivčeve so se tukajšnje šolske deklice pridno lotile pletenja volnenih nogavic in zapestnikov našim hrabrim domačim vojakom. Za nakup volne so si same izprosile milih prispevkov v znesku 85 K 76 v. — Šolskim deklicam, ki so res neutrudljive, pomagajo tudi šoli odrasla dekleta in celo nekatere blage gospe. Učiteljica pa vodi in skrbi, da se delo hitro in prav vrši. — Bodi ji izrečena iskrena zahvala za domoljubno delo!
—g— Dekliški Hcej v Gorici je pričel kakor vse druge srednje šole v Gorici svoje šolsko leto 18. septembra. To se javlja posebno staršem na Kranjskem in drugod, ki bi svojim hčerkam hoteli poskrbeti nemoteno nadaljevanje dekliško-licejske izobrazbe. Učni jezik je nemški, vendar je slovenščina za vse Slovenke obligatna, ter se poučuje v materinem jeziku v vsakem razredu več ur na teden. Francoščina je tudi obvezen predmet za vse učenke brez izjeme. Vsaka učenka ima tudi priliko, na željo staršev in po svojih zmožnostih obiskovati še angleščino ali italijanščino, ki se na liceju tudi poučujeta. Z licejem je združena dvoraz-redna dekliška trgovska šola. Učni jezik je tudi tukaj nemški; toda poučuje se poleg nemške korespondence za Slovenke še posebe slovenska, ki tvori zanje obvezen predmet.— Nadaljma pojasnila daje ravnateljstvo liceja.
—g— Kuhinjska šola v Gorici. Kuhinjska šola, ki se nahaja v Gregorčičevem domu v Gorici, ulica Vetturini št. 9, se je otvorila letos zopet dne 1. oktobra. Voditeljica te šole je Marija Grebenoeva. Ta šola se priporoča cenj. gg. stalnim gostom. Sprejema na hrano opoldne in zvečer.
—g— Na c. kr. slovenski državni gimnaziji je bilo vpisanih za tekoče šolsko leto 463 dečkov in 17 deklic. Vseh razredov je sedaj 5 v 11 oddelkih, in sicer ima I. razred 3 oddelke, II. razred tudi 3, III. dva, IV. dva in V. en odd. Poučuje letos 14 rednih učnih oseb in dva pomožna suplenta.
—g— Slovenski stenografski tečaj v
Gorici je pričel s 1. oktobrom zopet delovati.
Tržaške vesti.
—t— Državna poslanca dr. Rybaf in dr. Laginja sta se mudila pretekli teden na Dunaju, kjer sta informirala centralno vlado o pravnih razmerah našega Pri-morja.
—t— Vsakomur svoj prav! »Edinost« piše: »Naš poluradni nemški tovariš »Tr. Tagblatt« je priobčil v svoji številki pod naslovom: »Ein wackerer deutscher Lehrersoldat« sledečo vest: »G. Rudolf Gregoritsch, c. kr. učitelj na tukajšnji nemški deški šoli, se je udeležil na severnem bojišču peterih bitk in je bil težko ranjen po dveh ruskih kroglah. Bil je povišan v desetnika in so ga zdravili na Dunaju in v Lincu, a sedaj je na okrevanju v Krminu.« — K temu poročilu naj pripomnimo, da tudi nas veseli, da šteje tržaško učiteljstvo v svojih vrstah take junake, kakor je zgoraj omenjeni gospod učitelj, in to tembolj, ker je »Triester Tagblatt« v tej vesti zagrešil pomoto, ki naj jo popravimo. Naslov bi se namreč moral glasiti: »Ein wackerer slovenischer Lehrersoldat«, kajti g. Rudolf Gregorič (ne pa Gregoritsch) je, kolikor nam je znano, rodom Slovenec. Zato mu moremo
le še tem prisrčneje čestitati na njegovi hrabrosti in mu prav tako želimo, da čim preje okreva.«
—t— Glasbena šola podružnic Glas-bene Matice v Trstu. V težkih časih in I pod splošno neugodnimi razmerami je začel naš glasbeni zavod svoje šesto društveno, oziroma šolsko leto. Šest učiteljev s šolskim vodjem vred je bilo vpoklicanih k vojakom, in odbor je mislil, da mu skoro ne bo možno začeti z rednim delovanjem v šoli. Vendar je prevladalo mnenje, da ne kaže prekiniti otrokom začetega glasbenega pouka. — Ob tej priliki se je zopet pokazalo resno stremljenje našega naroda po glasbeni izobrazbi. Vpisalo se je že 98 gojencev za klavir in violino, a upamo, da se sedaj, ko so srednje in ljudske šole že v redu, vpiše še mnogo drugih. Violino poučuje kakor dosedaj g. kapelnik Peter Teply; za klavir pa je pridobil podružnični odbor novo učno osebo domačina g. Srečka Kumarja. G. Kumar je absolviral pred,dvema letoma tukajšnji konservatorij »Tartini«. Nato ie šel v Lipsko, kjer je nadaljeval svoje študije pri priznanem klavirskem učitelju J. Pembauerju. Poleg tega je poučeval klavir na glasbenem zavodu dr. Seibla. Odbor pa bo izkušal pridobiti še druge učne osebe, dokler se ne vrnejo bivši učitelji zavoda. — Z mesecem oktobrom pa se je pričel tudi pouk glasbene teorije združeno z zborovim naraščajem. Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši vsak dan v društvenih prostorih, ulica Galatti št. 20, med 4. in 5. uro popoldne.
—t— Lačne nasititi, žejne napojiti, nage obleči... Še nikdar, kakor sedaj ni imel ta svetopisemski rek tolikanj prilike uresničiti se, še nikdar nista imela človekoljubje in usmiljenje toliko polja za razvijanje, kakor v sedanjem težkem času. Kdo more našteti vse one nesrečnike, ki so prizadeti direktno ali indirektno zaradi vojne?! Državne in deželne oblasti tekmujejo z vso vnemo, da olajšajo in odstranjujejo mnogobrojne neprilike, ki so nastale zaradi vojne. Država skrbi po možnosti, da napolni s svojimi podporami družinam vrzel, ki je nastala, ker so družine izgubile svoje reditelje, oziroma ker so njih reditelji ostali brez zaslužka. Za hrano in stanovanje je kolikor toliko preskrbljeno. Ali človek potrebuje obleke in sedaj v nastopivši zimi gorke obleke, potrebuje obuvala, in kdo, kdo bo skrbel za to? Kdo bo skrbel za našo slovensko de-co, da dobi gorke obleke, da obuje bose nožice, da bo lahko pohajala v naše šole? Italijanske šole dobe od mesta vsako leto lepo število črevljev; naših trpinov se ne spomni nihče, ako se ne spomnimo zopet mi. Vlada bi nam mogoče ob tej priliki dala kakšno podporo, toda moremo se li v teh težkih časih obrniti do nje, ko ima itak nebroj stroškov, da se človeku kar vrti v glavi, ako začne le približno računati? — Zato se obrača tržaška ženska podružnica C. M. D. z gorko prošnjo do našega zlatega občinstva, da bi ono po možnosti zopet odprlo roko in srce za trpečega brata. Te dni razdeli podružnica med svoje neutrudljive pionirke nabiralne pole za prispevke k božičnici, ker je odločila, da letos izostane božičnica, ker se bo pravzaprav začela kolikor mogoče kmalu ter se bodo začela razdeljevati kmalu oblačila in obuvala. Letos bo potreba dosti večja nego druga leta. Dočirn so bili prejšnja leta obdarovani le potrebni, bodo letos morali dobiti tudi taki, ki sicer niso bili potrebni. Zato, dragi rojaki, pomagajte tudi sedaj in dajte, kolikor si morete odtrgati od svojih dohodkov brez svoje škode. Sprejmite prijazno naše vrle čebele in ako jih odslovite praznih rok, odslovite jih, prosimo ljubeznivo. Njih pot je trnjeva, jako bodeča. Ni pri-1 jetno trkati vedno na ista vrata in prositi takorekoč »miloščine«, posebno v sedanjem času je to še bolj težavno nego v normalnih časih. Res je, da je zavest, da prosijo za milo našo slovensko rajo, vzvišena nad vsakim1 poniževalnim čutom, toda pot ostane vendarle — trnjeva. Zatorej bratje, rojaki, olajšajte jim delo ter izročite jim še tako mal dar — vsak bo hvaležno sprejet — saj vemo, da so časi hudi —.hudi časi. — Še z drugo prošnjo še obrača naša podružnica posebno do našega slovenskega ženstva. V marsikateri družini z deco ostane nekaj nerabljene obleke bodisi ker je deca dorasla ali ker je nerabna za njo, ker dobi boljšo, novo. Zato iskreno prosimo naše vrle matere in gospodarice, naj zberejo vse one obleke, plaščke. črevlje in mogoče tudi kaj perila, ali kdor nima malih oblek, kakšno obleko odraslih, da se prekroji, in vse to naj nese v Narodni dom k gospe Biček-Razbornikovi ali gospici Manko-čevi, ulica Fontana št. 4. I. nadstr. Vse, vse je dobro, da je le čisto in celo. Razdeli se vse po potrebi med slovensko šol- • sko deco. Prepričani smo. da naše slovenske matere sprejmejo i to hvaležno
in v zavesti, da storimo, kolikor je v naši moči, da jim pomagamo. Naša družba ima velikanske stroške z vzdrževanjem slovenskih šol in nam nikakor ne more pomagati v tem slučaju s kakšno vsoto — še ona pričakuje, da ji pomnožimo dohodke. Zato naša ženska podružnica nima druge podpore, kakor vas, mile tržaške rojake in rojakinje, vam izročamo »na milost in nemilost« deco slovenskih šol in prosimo vas še enkrat iskreno : od-zovite se nam ter pomagajte obleči in obuti našo slovensko deco, da bo lahko pohajala v hram prosvete ter da bo čvrsto napredovala duševno in telesno ter dorasla v krepostna dekleta in krepke mladeniče, ki bodo stali zvesto na braniku domovine.
—t— Dekliški »Trgovski tečaj« T. I. D. se otvori v prvi polovici oktobra. — Sprejema se učenke vsak dan od 9. do 12. ure v T. I. D., ulica sv. Franč. št. 2, I. nadstr. — Učenke, ki stopajo v II. letnik, se morajo istotako javiti. — Mesečni prispevek znaša 4 K 30 v, ki ga je pri vpisovanju za mesec oktober takoj vplačati. — Natančnejše podatke se pozve v društvenem uradu.
—t— Mladeničem v pouk. Prejeli smo: 2e večkrat sem napisal kako pritožbo o vedenju 14.—18. letnih mlade-ničev obeh narodnosti; in ker smatram za potrebno, obnavljam še enkrat te pritožbe. Stvar je namreč taka-le: Mladeniči gredo ob nedeljah in praznikih iz mesta v okolico. Tam se ga malo »na-vlečejo« in potem uganjajo, nazajgrede, razne nedostojnosti. Osobito mladina druge narodnosti prepeva in izgovarja stvari, ki nikakor ne spadajo v usta poštenih ljudi. Tudi napravljajo časih škodo okoličanom na njihovem imetju. Apeliramo na mladino in na starše, da opuste, oziroma da vplivajo na to, da se te in slične nedostojnosti nehajo. Meščani moramo nositi na deželo kulturo in ne bruturo! Lepo je in koristno, da hodimo na sveži zrak, a nelepo je, ako se kmetom kažemo neolikance, kakršni bi meščani ne smeli biti!
—t— Otroški vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu. Šentjakobska podružnica Ciril-Metodove družbe je otvorila tudi letos, akoravno se sedaj nahajamo v vojnem stanju, otroški vrtec pri Sv. Jakobu v hiši stare policije. Ni se prestrašila ogromnih stroškov, ki jih bo morala izdati za vzdrževanje otroškega vrtca, ne da bi ji otroški vrtec donašal v tem času kak dohodek. Zaradi tega se je pričakovalo, da bodo slovenski starši polnoštevilno vpisali svojo deco v ta prepotrebni otroški vrtec. To pa se ni zgodilo, vpisanih ie sicer mnogo otrok, toda prostora je še za druge. — Vabimo torej starše, ki imajo deco za otroški vrtec, naj jo sedaj vpišejo in pošiljajo vanj, kjer se nauči marsikaj lepega, dobrega in koristnega.
Istrske vesti.
—i— Družba sv. Cirila in Metoda začekom šolskega leta. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro razglaša: Silen orkan, ki z velikansko silo vihra po vsej Evropi, je nemilo zadel in ošinil našo Družbo, ali ona, svesta si svoje naloge, ni klonila glave, ampak stoji nepremična in čvrsta ter gleda, da v Istri ohrani svoje pozicije. — Vkljub težki krizi je naša Družba te dni odprla svoje šole, kjer je le mogla. Družba mora stati na straži, zakaj ako bi ona klonila in ne bi odprla šol, kjer so italijanske, bi se njeno izdatno delo umikalo. — Težki so časi, ali kjerkoli bije kako hrvatsko srce, naj se spominja naše Družbe in naj priskoči v pomoč, v teh izjemnih časih! Ako bi padla Družba pod Udarci tega viharja, se zruši delo za hr-vatstvo v Istri polnih 40 let. Vemo, da tega ne dopusti ni en Hrvat, da bo vsak, ki ljubi svoj narod in jezik, v teh usodnih trenotkih nudil svojo pomoč Družbi, tej hrvatski straži v Istri! Naprej za Družbo! — Tak klic istrske Družbe naj velja tudi Slovencem za našo dobrotnico in zaščit-nico — slovensko Družbo sv. C. in M;.
—i— Učiteljstvo na delu. Tudi slovensko in hrvatsko učiteljstvo Istre vrši v teh resnih časih v polni meri svojo domoljubno dolžnost. Tovariši in tovarišice delujejo pri »Rdečem križu«, zbirajo prispevke in darove, da tudi oni pomorejo po svojih najboljših močeh domovini in nje hrabrim sinovom. Slovansko učiteljstvo Istre se tudi v tej bojni vihri zaveda svojih nalog.
Splošni vestnik.
»Učitelske Noviny«, ki izhajajo v Pragi, poročajo v svoji številki z dne 1. oktobra pod naslovom »Slovinske uči-telstvo a valka« o dosedanjem pomožnem delu naših organizacij.
Nove pisemske znamke. Trgovinski minister je izdal s 4. oktobrom nove znamke po ? in 12 vinarjev. Te znamke bodo v prometu ves čas vojne, in se bo nadplačilo dosedanjih znamk 2 vinarjev pri vsaki znamki porabilo za podpiranje družin na bojišču padlih vojakov.
Družba sv. Cirila in Metoda za »Rdeči križ«. Družba sv. C. in M. je poslala lepo število slovenskih knjig za ranjence, ki se zdravijo po raznih bolniščnicah.
Zdravniške zapovedi proti okuženju. Kolera, legar, griža in druge bolezni kužnega značaja so se zaradi sedanje vojne že začele pojavljati v nekaterih krajih naše države. Zato opozarjamo na naslednje zdravniške zapovedi: 1. Snaži svoje telo, kopiji se pogostoma v čisti vodi in umivaj se z milom! 2. Pusti zrak in luč v svoje stanovanje in skrbi, da bo v hiši vedno vse snažno! 3. Bodi zmeren v jedi in v pijači! 4. Ne uživaj sirovega sočivja, nezrelega in neolupljenega sadja! 5. Pij samo čisto vodo ali kuhano! 6. Ne obiskuj po nepotrebnem bolnikov in ne jej in ne pij ničesar v bolnikovi sobi! 7. Če kdo oboli, pokliči takoj zdravnika! 8. Ne upiraj se, če te je treba v bolnico prepeljati! 9. Pusti si koze cepiti! 10. Izpolnjuj vse ukaze sanitetne oblasti!
Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v jesenskem terminu se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 20. novembra ob 8. uri. Pravilno' opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti c. kr. okrajnemu šolskemu svetu pravočasno tako, da bodo do 16. novembra v rokah izpraševalne komisije.
Našo notico »Delo šolske mladine in učiteljic«, prioboeno v zadnji številki našega lista, je doslovno objavila tržaška »Edinost« z dne 29. septembra t. 1.
Poljska vas na Češkem. »Narodni Listy« poročajo: Pri Chocnu prično te dni graditi vas za 20.000 galiških beguncev. Začasno postavijo 20 poslopij. V vsakem poslopju bo 600 postelj. Ustanovi se tudi šola, bolniščnica, skladišča in oro-žniška postaja. Za vsako osebo je za pre-hranitev določena 1 krona. Vodil bo upravo v vasi neki namestniški uradnik.
Proti nemškim in avstrijskim podav nikom na Ruskem. Korespondenčni urad piše: »Vossische Zeitung« poroča iz Pe-trograda: Kronštadski poveljnik je pozval kronštadskega, petrograjskega in svitorškega guvernerja, naj ukrenejo najstrožje odredbe, da vsi Nemci in Avstrijci, ki so še ostali v trdnjavskih okrožjih, nemudoma zapuste ta okrožja, ker bi sicer ravnali z njimi kakor z vohuni. Poleg tega pa je bila prepovedana tudi uporaba nemškega jezika.
Uvrščenje enoletnih prostovoljcev.
Sedanje stanje enoletnih postovoljcev, ki službujejo pri fronti, in pa oziri na iz-vežbo zahtevajo, da se do preklica ne bo več uvrščalo enoletnih prostovoljcev v trdnjavsko artiljerijo. V nadomestne čete poljske artiljerije, ki so podrejene vojaškima poveljništvoma na Dunaju in v Budimpešti, se do preklica sprejemajo le oni enoletni prostovoljci, ki imajo lastnega jezdnega konja, ki je sposoben za službo. V brzojavni regiment, železniški regiment in sanitetnim četam se morejo uvrstiti le oni enoletni prostovoljci, ki imajo sprejemno dovoljenje dotičnega voja. Te naredbe veljajo tudi za one enoletne prostovoljce, ki postopajo na podlagi črnovojniškega nabora prostovoljno v skupno armadb.
Z ozirom na notico »Knjige za ranjence« mi je došlo od vseh strani toliko lepega in koristnega berila, da si štejem v dolžnost, se vsem cenj. darovalcem javno zahvaliti. Darovali so sledeči: gospe: Ernestina Kramar, Antonija Legan, Terezija Medič, M. Pajk, M. Benedikt, Frančiška Widmayer. Julija Gerstenmayer, Amalija Schaffer, Mici Pogačnik, Marija Jungvvirth, Boška Bradačeva, J. Miala-verh; gospodične: Hilda Grebenoeva, Elizabeta Lederer, J. Friedrich, I. Persche, Ivana Barle, Marija Pristov.Nina Pressel; gospodje: mons. Zupan. Ivan Jeločnik, Bogumil Roš, Ivan Štajer, Fr. Kos, Franc Cerar. Franc Golob, dr. Peter Grassl, dr. Heinrich, pl. Cron, tvrdka Bonač, gospod in gospa Lorant. Nadalje moram izreči zahvalo slav. »Gospodarskemu in izobraževalnemu društvu za dvorski okraj«, »Učiteljski tiskarni«, slav. »Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta« in »Zavezi avstrijskega jugoslovanskega uči-teljstva«, posebno gospodu nadučitelju Jakobu Dimniku, za prepustitev velikega števila vezanih, jako poučnih in zabavnih knjig. Zahvaljujem se tudi onim cenj. darovalcem, ki so poslali knjige direktno v bolniščnico. Knjige se bodo po končani vojni v c. kr. garnizijski bolniščnici v posebni knjižnici spravile, da bodo tudi v naprej vojakom-bolnikom na razpolago.
—	Superior c. kr. vojne mornarice in duhovnik v vojaških bolniščnicah: Karel
K o k o 1 j.
Vojna in moda. Dunajski in berlinski listi pišejo cele članke o preosnovi mode. Dosedaj je vedno Pariz dajal modi smer. In ves svet se ji je pokoraval. Sedaj pa so razmere drugačne, pa se je začelo resno misliti, da se moda emancipira od Pariza. Dunajčani so že začeli s pripravami za to in istotako tudi Berlin. Eni in drugi iščejo domače motive za modo, ki bi imela vbodoče povsem poseben karakter. Berlinski umetniki so ponudili svoje sodelovanje za ustvaritev te uniforme, a na Dunaju so domače umetnice začele akcijo v tem smislu. Eni in drugi naglašajo, da je zdaj najprimernejši čas, da se enkrat ustvari od Pariza povsem neodvisno oblačenje, ker so ženske itak že preveč opustile svoje in se pokoravajo tujemu, kar je nepatriotično in je oškodovalo domačo industrijo. Vojna je najprimerneja prilika, da se temu stori konec — tako pišejo nemški listi — in je potrebno, da se takoj izdelajo domači modeli. Mnoge tvrdke so že ukrenile potrebno, in zato poživljajo listi ženske, naj ne pozabljajo svoje dolžnosti in da nikdar več ne denejo nase druge obleke, nego samo ono, ki bo izdelana po domačem modelu.
Akademična legija. Pred kratkim so ustanovili priglaševalnico za prostovoljne voine dajatve, ki poziva mladeniče v starosti od 17. do 20. leta in pa akademike, naj se prostovoljno priglase za vojno službo. Vojna uprava namerava zbrati vse te prostovoljce, ki doprinesejo dokaz znanstvene sposobnosti za enoletno pre-zenčno službo, v posebnih oddelkih ter jih vojaško izobraziti, da se dobe na ta način y kratkem novi šarži. Vojno ministrstvo je izdalo v to svrho posebno na-redbo. V te oddelke se sprejemajo: 1. prostovoljci v starosti od 17 do 20 let; 2. črnovojniški službi podvrženi, ki dozdaj na podlagi mobilizacijskih odredb, oziroma na podlagi specialnih ukazov še niso bili vpoklicani; 3. avstrijski in ogrski državljani, ki niso več podvrženi črnovojniški službi in ki nameravajo prostovoljno vstopiti v armado za vojne; 4. osebe, ki bi prišle po § 10:2 brambnega zakona v nadomestno rezervo domobran-stva.
Patriotizem in miliionarii. Dunajska »Reichspost« piše: »Na Dunaju ni bilo leta 1912. nič manj kakor 3809 milijonarjev, to je takšnih oseb, ki so pri davčni oblasti priznale, da imajo na leto več kakor 40.000 kron dohodkov. Po davčnih podatkih je imelo na Dunaju letnih dohodkov več kakor 40.000 kron 419 oseb, več kakor 52.000 kron 267, nad 60.000 K 173, nad 80.000 K 115, nad 100.000 K 59, nad 200.000 K 29, nad 250.000 kron 20, nad 280.000 kron 24, nad 290.000 K 17, nad 300.000 kron 6. nad 500.000 kron 5, nad 670.000 kron 5, nad 1 milijon K 20, nad 2 milijona kron 7, nad 3 in pol milj. kron 1, nad 4 in pol milijona kron 1, nad 5 in pol milijona kron 1 in 27 milijonov kron letnih dohodkov 1 oseba. 3809 du-ajskih milijonarjev so torej sami priznali, da imajo skupaj 453 milijonov 392.000 K letnih dohodkov. — Ako bi torej ti milijonarji žrtvovali samo 5% svojih dohodkov za »Rdeči križ« in druge človekoljubne svrhe, kakor so to storili marsikateri meščani, obrtniki in delavci, bi te človekoljubne naprave dobile 32 milijonov kron. Ako pa bi se ti bogataši odločili žrtvovati 5% svojega imetja, kar bi se jim prav nič ne poznalo, bi to znašalo najmanj 575 milijonov kron. — Doslej pa se je v to svrho nabralo samo 7 milijonov, večino te vsote pa so žrtvovali manj imo-viti sloji. — Ako imajo naši milijonarji samo še iskrico sramu in domoljubja, potem bodo vedeli, kaj je njihova dolžnost.«
—	Ako pomislimo, da so dale »Rdečemu
križu« naše učiteljske organizacije iz svojega uboštva 1000 K, ne moremo skoposti milijonarjev dovolj obsojati!
Sorodstvo nemškega, angleškega in ruskega vladarja. Sedanji nemški cesar Viljem in angleški kralj Jurij sta prava bratranca. Mati nemškega cesarja, cesarica Viktorija, je bila sestra pokojnega angleškega kralja Edvarda, njiju mati je bila znana angleška kraljica Viktorija, ki je vladala čez 60 let. Tudi angleški kralj Jurij in ruski car sta prava bratranca. Mati angleškega kralja in mati sedanjega carja sta bili sestri, obe doma z Danskega. Sedanja ruska carica je doma iz Nemčije in car in nemški cesar sta si v bližnjem sva-štvu.
Tržnice in klalnice narejajo sedaj sko-ro v vseh večjih mestih, zakoj povsod si prizadevajo, napraviti proizvajanje in raz-pečavanje živil in nasladil vprid prebivalstvu tako higiensko in snažno, kakor je sploh mogoče. Tudi industrija živil stremi za tem. Tako na primer se znana Kathrei-nerjeva Kneippova sladna kava izdeluje-na naravnost vzoren način. V obsežnih Kathreinerjevih tvornicah za sladno kavo, kjer podnevi in ponoči ropočejo in delajo stroji iz svetlega jekla, se ves čas, ko se kava napravlja, niti ena roka najmanje ne dotakne blaga. Dovršeno natančna osnaži-tev sirovin, pripravljanje, da postane »pristna Kathreinerjeva« in, kar se zdi skoro neverjetno, tudi vsa zavojnina, namreč zamotanje in zapečatenje znanih »zavojev s sliko župnika Kneippa« se vrši z jako umetno sestavljenimi stroji. Kathrei-nerjevi zavoji so poleg tega absolutno trdno zaprti, da tudi kesneje v prometu ne pi opuščajo nobenega prahu in druge nesnage. Torej tudi to načelo dovršene higiene, ki vodi občine pri napravi tržnic in klalnic.
Razgled.
Izpiti na vseučiliščih. Naučni minister vitez Hussarek je izdal na vseučilišča odlok glede olajšav pri prošnjah za polaganje izpitov od strani slušateljev vseučilišč, ki tačas še ne bodo otvorjena.
—	Avstrijska vseučilišča se ne od-pro. Naučni minister Hussarek je izdal razglas, po katerem bodo prošnje za državne izkušnje na avstrijskih vseučiliščih olajšane. Vseučilišča se pa letos ne odpro. <.
—	Prvi padli hrvatski profesor. Izmed profesorjev, ki so bili poklicani pod zastave, je padel kot prvi zagrebški profesor Ivan K o v a č i č.
—	Živinozdravniška visoka šola na Dunaju. Kor. urad poroča: Profesorski kolegij živinozdravniške visoke šole je sklenil izključiti francoske, ruske, angleške, belgijske, srbske, črnogorske in japonske državljane od imatrikulacije in hospitiranja na tej visoki šoli.
Poslanec Vaclav Kotlar — zblaznel. Češki agrarni poslanec Vaclav Kotlar, zastopnik okraja Melnik-Mlada Boleslava, je zblaznel. Morali so ga internirati. Kotlar je dobro znan tudi v mnogih slovenskih krogih. Njegova pred par leti umrla soproga je bila Slovenka.
Po sklepu lista.
t SEBASTIJAN KROTKY.
Dne 9. septembra t. 1. je umrl junaške smrti na srbskem bojišču tovariš Sebasti-jan K r o t k y, učitelj v Poljčanah. Slava
spominu učitelja-junaka!
*
V ruskem ujetništvu se nahaja tovariš Karel J e r e t i n a, pomožni učitelj III. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Kakor poroča iz kraja svojega ujetništva, je popolnoma zdrav.
—r— Delo učiteljstva za »Rdeči križ«.
Učiteljstvo pri Sv. Križu poleg Kostanjevice nabralo 223:91 K; učiteljstvo v St. Rupertu 12:02 K; učiteljica Mar. Štraus-sova v Zameškem nabrala 50 K; naduči-telj Leopold Levstik v Krškem nabral 18:10 K; zbirka šolskega vodstvaČadreže 38:60 K; učiteljstvo v Leskovcu 4:79 K; učiteljstvo v Mokronogu 11 K; šolsko vodstvo v Telčah 10 K; zbirka naduči-telja Josipa Pečnika pri Sv.Jurju 54:36 K; zbirka šolskega vodstva v Veliki dolini 45 K; zbirka učiteljstva v Cerkljah 214:48 K; nadučitelj Fran Lovšin na Vinici 10K; donesek uprizoritve Ganglove igre »Zadnji obisk« v Metliki 308 K; skupaj 1000 K 26 v. — Za vojni oskrbniški sklad: Zbirka učiteljice Avrelije Vrezečeve v Velikem Trnu 80,K; nadučitelj Fran Lavtižar v Spodnji Šiški 4 "K; nadzornik J. Novak 3 K; Antonija Rottova, učiteljica v Ljubljani, 6:06 K; Lea Rottova,učiteljica v Zagorju, 4:06 K; skupaj 97 K 12 v.
■j .. " *
—š— Posojilnica v Mariboru (Na-; rodni dom) razpisuje za šol. leto 1914-15 za visokošolce iz ustanove Franca Rapo-ca 9 podpor po 300 K ter še posebe 2 ustanovi po 300 K. Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti (zapodpore iz Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja), ki dokažejo, da so v pretečenem letu kolok-virali vsak semester iz dveh predmetov po tri ure ali iz enega najmanje 6 ur. — Prošnje, obložene s krstnim, oziroma domovinskim listom, izpričevalom uboštva ter izpričevalih o izpitih in z indeksi je vložiti v pisarni posojilnice (Narodni dom) do 30. vinotoka tega leta. — V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prošnjik že drugod kako podporo in v katerem znesku ter se naj tudi navede študijski semester.
Srednješolske vesti.
Poljska gimnazija v Pragi. Iz Prage poročajo: Za poljske begunce otvorijo v Pragi gimnazijo. Poučavali bodo poljski profesorji iz Galicije.
Privatna češka gimnazija na Dunaju. Iz čeških listov doznaiemo, da osnujejo na Dunaju (v IV. okraju) zasebno češko gimnazijo. Ustanovil jo je — dobivši dovoljenje brez vseh okolnosti — dr. Doubrava, em. profesor lipske vojaške akademije. V I. razred se je priglasilo 50 učencev.
Slovanska gimnazija v Gradcu. Za poljske ubežnike iz Galicije in Bukovine bodo najbrže ustanovili v Gradcu slovansko gimnazijo. Prijave so sprejemali te dni ha graškem magistratu.
Gimnaziji v Mostaru in Tuzli — zaprti. Uradni »Sarajevski list« piše o vzrokih, zaradi katerih so te dve gimnaziji zaprli, sledeče: Zapretje gimnazij v Mostaru in Dolnji Tuzli je vlada odredila zaradi neprestanih dijaških nemirov in izgredov in celo žalostnih antidinastičnih in antimi-
litarističnih pojavov, ki so se dogajali posebno v zadnjem letu. Dijaki iz teh dveh šol se morejo sprejemati na druge zavode v Bosni in Hercegovini, ako je bilo njihovo vedenje ob zadovoljivem uspehu v zadnjem letu neoporečno v disciplinarnem pogledu. Pa tudi v tem oziru se bo moglo na najbolje kvalificirane dijake jemati obzir le vtoliko, vkolikor bo dopuščal prostor. O vzrokih, ki so dovedli do takih razmer med dijaki na teh dveh zavodih, pravi uradno glasilo, da so na eni strani v brezbrižnosti domače hiše v vzgoji mladine, na drugi strani pa v nevarnem in pogibnem vplivanju časopisja, ki je zavajalo dijake na slabe poti. Neprestani u-pori in napadi na učitelje so v mnogih slučajih napravili iz teh zavodov gnezda, iz katerih so se porajale najnevarneje misli in ideje, ki so grozile izpodkopati temeljne zakone, na katerih slonita moč in bodočnost teh dežel.
Listnica uredništva. Tovariš Adolf Šustr, šolski voditelj v p., bivajoč sedaj na Smichovu v Pragi, Resslova ul. 38, nam piše, da je na bojnem polju padla že cela vrsta čeških učiteljev. Na nekaterih ljudskih šolah na Češkem je pouk ustavljen, ker so šolska poslopja izpremenjena v la-zarete. Drugod je uveden poldnevni pouk, ker sta po dve šoli nastanjeni v enem poslopju. — Nekateri tovariši, oziroma šolska vodstva nas vprašujejo, smejo li uprizoriti Ganglovo dramatično sliko »Zadnji obisk«. Pooblaščeni smo izjaviti, da je brezplačna uprizoritev te igrice v dobrodelne namene (za »Rdeči križ«, za družine vpoklicanih itd.) sploh dovo^ ljena vsakomur in ni treba posebe prositi dovoljenja. Igrica je natisnjena v listku »Slovenskega Naroda« z dne 23. septembra t. 1., št. 226. Z rokopisom pa ne moremo nikomur po-streči, kar tudi ni treba, ker je delce že tiskano.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Št. 1568/m. š. sv.
Razpis službe.
Na pomožnem oddelku za duševno zaostalo mladino na IV mestni deški ljudski šoli je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 21. septembra 1914, št. 6528, stalno popolniti na novo ustanovljeno učno mesto s sistemiziranimi prejemki.
Zahteva se poleg kvalifikacije za stalno name-ščenje na občih javnih ljudskih šolah tudi dokazilo o potrebni praksi na kakem otroškem vrtcu in pa na kakem pomožnem razredu za duševno zaostalo mladino.
Pravilno opremljene prošnje za zgoraj omenjeno učno mesto je vlagati pri predsedstvu c. kr. mestnega šolskega sveta najkasneje do 2 8. oktobra 1914.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri podelitvi ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 30. septembra 1914.»
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obr niti na tvrdho
•K
A. Sc E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
j,	obstoji od leta 1883.	&
Vzorci poštnine prostol	c	Izredno nizke cene!
Ali ste že pridobili našemu listu novega
naročnika ?
lil «>'l<! .ti •'-">«<
• • • • • •
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
reg. zadr. z omejeno zavezo :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naroČilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, ¡pr V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".
j
Učiteljska služba.
Pri Sv. Duhu pri Lučanah je razpisana učiteljska služba. Šola je trirazredna in je v I. pl. r. Prošnje do 15. septembra 1.1.
Učitelj, oziroma učiteljica dobi meblo-vano sobo, malo kuhinjo, klet in dve klaftri bukovih drv.
Knjigoveznica
Anton Janežič
vlTdIJ a:n.a,
ZFlorijanslca ulica 1A BI
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadaj^ih
------------ del.....................
Pri večjih naročilih 10'/« popusta.
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3"— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajote se trme denar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik.
Orgle, harmonije piana in pianina
dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tucek
Kutna Hora, Češko.
Pošilja cenike brezplačno
Ustanovljeno'leta 1869.
in franko.
Hajizvrstnejše in najboljše tam buri ce izdeluje in •j	razpošilja	q
Prva sisečka ročna izdelovalnica tamburic
J. Stjepušin Sisek.
Odlikovana na pariški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem V/ vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica",
______ ki prinaša razun pouka tudi
kjasne tamburaške parti ture tef stane letno samo 8 K.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naloiim, t pomoč le sebi podarim
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov »i» ladrue» i omeienim otroštvom.
Promet do 30. septembra K 144.63076
Uradne ure: Vsak čet/tek od '/«2.—lltz popoldne in vsako soboto od 6.—7 ivečer
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakil informacij, naj za odgovor priloži 20 h ? pošt aih znamkah. Na prošnje brei vpošiljatve na vedenih znamk se ne odgovarja
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
prej Fxano Scuvan ein.
Ljubljana,
Posebno bogata zaloga
CSVlljPVtâ za moška II
» M Bk M Cl oblačila ■ »
Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
rut in šerp.

Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri šifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgofee "\7" Grorici
Tržaška -ulica štev.
v lastni hiš!
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica «e nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem ▼ mesta in na deželi. ^
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
wm~ Izprašani optik.
Z*lagate(J c. in kr. armade, vojne mornarice, , domobrancev i. t. d.
Očala in ščlpalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Bnsch, Oocrz, Zeiss l.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki J brezplačne.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inže-nirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdka ! 1
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne 1
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1-50 naprej vAl™Lv
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini
A. Sc E. Skaberne
Velika izbira!
Ljubljana, Mestni trg 10
Solidna postrežba!
OOHOODDDDDDDDDDDDDDDDDDDODDSIDODBPDQQiSDQDDDDaQDODDDPDDDDODDODnDQDB □	D
n
o
Veletrgovina z železnino MERKUR i
CI
PETER MAJDIC v Celju, Graška ulica 12
jn priporoča p. n. gospodom učiteljem, šolskim vodstvom in šolskim svetom svojo bogato zalogo raznovrstnega železninarskega blaga, kakor: peči za šole, železne hišne oprave in kuhinjske posode, vrtnih ograj, čebelarskega orodj^ in sploh n vseh v železninarsko stroko spadajočih sredstev najboljše kakovosti, po najnižjih
cenah. Postrežba točna.
o o n o
CS ■
s
B D O a a a a n a
E
n
annncciciDDaDnaDDDDDDDaBaalanananaDDDaaaaaDDDaDnanDDaDDaDaaElDaaDDDaa
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3.
^Tajvečja slovenska	I
Denarnega prometa koncem leta 1913 . . K 700,000.000-—
Vlog............... 43,500000-
Rezervnega zaklada.......... 1,330.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
II 01 2 0
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr, deželne vlade.
:: Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. ::
® V
avstro-ogrske monarhije
na, JDTO.aaa.j-u., I., TT^ipplizi^erstrasse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
največja, Tj-čiteljslra čLarv:ištva
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje leta 1913.......86*8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.
S Zaloga p jhi-' štva in tapetniškega blaga
J. Pogačnik
mizarstvo.
Ljubljana, Ma- S ; rije Terezije c. I \ št. 11 (Kolizej) | :
■•■■••■■••■■■■■■•a.......•■■•■••■■■■■■n.................■■■■■■■■■■■■■■■•»■•■■••■lam.........
:
Zaloga spalnih ter je- [ Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih [ : -> vanov, žimnic :
■
: najnovejših slogih. : : in otroških vozičkov.
. zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. ; Ker je trpežni izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo, s Obstoječa: 2 dvovratnl omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik a marmornasto ploščo in ogledalom.
: Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik.