PODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela st,raw Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=. -. i,"/ D RA I. V sredo dne 9. oktobra 1935 je poteklo leto, ko je padel kralj Aleksander od zločinske roke v francoskem mestu Marseille. Ta dan žalosti je hkrati spominski dan velikih zaslug pokojnega kralja za državo in posebno še za preprosti narod, čigar dobrobit je bila kralju vse. Po vseh cerkvah v državi so se vršile 9. oktobra molitve za kralja, katerih se je udeležila šolska mladež, uradništvo in v lepem številu narodni verniki, ki so s svojim obiskom na najlepši način počastili spomin svojega blagopokojnega kralja. Kralj Aleksander bo ostal v najboljšem ter trajnem hvaležnem spominu pri vseh, ki čutijo z našo Jugoslavijo, jo ljubijo in jo bodo tudi kot kraljevo oporoko čuvali zoper vse protivnike. Neprecenljive zasluge kralja Aleksandra za narod in državo ga bodo ohranile v najlepšem spominu pri onih, ki znajo ceniti, kaj je bil pokojni kralj mladi Jugoslaviji. Kralju se bomo vsaj nekoliko oddolžili za njegov ogromen trud in neumorno delo, ako se ga bomo spominjali v molitvah in skušali vsak po svoji moči skrbeti za notranji sporazum v državi, za narodno slogo, za krepak razvoj in vsestranski napredek naroda in naše jugoslovanske države. „ Oospodarsfvo In politika. Ministrski predsednik dr. Milan Sto-jadinovič je rekel zadnjo nedeljo septembra v Sarajevu med drugim tudi to: »Ko bomo izvedli narodno slogo, še bomo lahko posvetili tudi velikim gospodarskim in finačnim vprašanjem jn jih zadovoljivo rešili. Ko je v starih časih neki francoski kralj vprašal svojega finančnega ministra, zakaj so finance slabe in zakaj gospodarstvo ne .uspeva, je ta odgovoril: Dajte mi dobro politiko, pa vam bom lahko dal dobro gospodarstvo in dobre finance!« Da so besede predsednika vlade docela resnične, spričuje tudi gospodarski in finančni položaj v naši državi. Ivo je sedanja vlada prišla na krmilo, je našla državne finance v slabem stanju in ljudstvo v gospodarskem propadu. JNS vlade, ki so prejšnja leta imele v' svojih rokah usodo države, so z državnim denarjem tako gospodarile, da so državno blagajno izpraznile. Ko bi JNS morala o tem polagati natančne račune, bi se dognalo in bi tudi ljudstvo spoznalo, za kaj vse se je tro-šil državni denar, ki je plod žuljev in znoja delovnega ljudstva. Krivda politike prejšnjih vlad je tudi, da se je gospodarstvo ljudstva od meseca do meseca, od leta do leta tako poslabšalo, da je sedaj v obupnem stanju. Tudi druge države trpijo pod udarci gospodarske krize, saj je ta kriza svetovna. Toda drugod so se vlade trudile, da ljudstvu pomagajo ter ga usposobijo za boj proti kači — krizi, da se ne ovije popolnoma okoli ljudskega gospodarskega života ter da mu ne polomi vseh kosti. Ko je svetovna kriza kakor polip segla tudi na našo državo, je težka usoda hotela, da je bila na čelu te države nesposobna JNS vlada, ki ni imela za boj proti krizi ne smisla ne volje. V drugih državah so se delali ter izvrševali učinkoviti ukrepi proti ikrizi, vsled česar se je kmalu opažalo od leta 1932, ko je kriza bila na višku, znatno zboljšanje razmer, pri nas pa je šlo od dne do dne navzdol. Protiljudski režimi, v katerih so sodelovali dr. Ma-rušič, dr. Kramer in Ivan Pucelj, so vneto pobijali klerikalnega zmaja, preganjali »protidržavne elemente«, vodili »svobodne volitve«, za gospodarska vprašanja pa niso imeli razumevanja, niti niso storili kakšnih pametnih ukrepov. To velja zlasti za vprašanje kmečkih dolgov, za vprašanje cen fcme tijskili pridelkov in za davčno vprašanje. V teh vprašanjih so JNS režimi (pri nas Kramer - Pucelj - Marušičevi režimi) toliko opustili, odnosno podvze-li tako slabe korake, kar so sploh storili, da je sedanja vlada od njih morala prevzeti vprav obupno dedščino. Tako globoko v blatu tičočega voza ni lahko potegniti iz blata in postaviti na pravo pot. V par mesecih je to nemogoče stoniti. Treba bo daljše dobe, preden se bo sedanji vladi posrečilo, da zaceli glavne gospodarske rane Pucelj-Kramer-Marušičevih režimov. Kolovodje JNS so tako drzni, da zdaj širijo med ljudmi okrožnico, ki v njej očitajo vladi, da davi ljudstvo s centralizmom, da o samoupravah ni še sledu, da so narodne mase obubožane, da je zaupanje Jjudi v denarne zavode padlo pod ničlo itd. Brezprimerna drznost je to. Kdo pa je v državni upravi vpeljal najstrožji centralizem? JNS. Kdo ni ljudstvu djil samouprave niti ni izdelal zakona o samoupravah? JNS. Kdo je povzročil, da je gospodarska kriza narod treščila v uboštvo? JNS. Kdo ni hotel ali mogel priti denarnim zavodom pred 4 leti na pomoč, ko je še bil čas? JNS. Te grehe je na svojo kosmato vest nakopala JNS. Sedaj ko se Stojadino-vičeva vlada trudi, da bi vse te strašne rane zacelila, pa hočejo gospodje od JNS s hujskanjem in beganjem ljudi to preprečiti ali otežkočiti. Naše ljudstvo pa dobro pozna veliko razliko med gotovimi političnimi tiči in med solidnimi ljudmi, ki so v Stojadinovičevi vladi. Sedanja vlada ima popolno razumevanje za gospodarska in finančna vprašanja in trdno voljo, da jih reši v korist ljudstva. Zaupajmo nji! Predsednik vlade dr. Stojadinovič je v Sarajevu izjavil: »Potruditi se moramo, da dobimo v svojii državi dobro politiko; dobra pa je tista, ki se opira na ljudstvo in ki dela za ljudstvo. Mislim, da bomo mogli s to dobro politiko rešiti vsa gospodarska in finanča vprašanja.« Vofna v vzhodni Afrflcl. Prva izjava abesinske vlade o prodiranju italijanskih čet v Abesiniji. Abe-Sinska vlada je podala 2. oktobra celemu svetu iz svoje prestolnice Addis Abebe uradno izjavo, v kateri pravi, da so prodrle italijanske čete do 2. oktobra že 50 km globoko na obesinsko ozemlje. Prodirati so pričeli Italijani zahodno od gorovja Musa Ali v bližini tromeje med Abesinijo, italijansko Eritrejo in francosko Somalijo. Abesinci se Italijanom niso postavili nikjer po robu, ker bo njihova obrambna črta šele onstran skoraj neprodirne danakilske puščave. Omenjeni vpad italijanske vojske ima namen, ustvariti na abesiiv sikih tleh primerna oporišča za letala in motorizirane oddelke. Pričetek vojne 3. okto-bra. Dne 3. oktobra še vojna med Italijo in Abesinijo ni bila napovedana, vendar so se sovražnosti že pričele. Abesinska vlada je ta dan izročila italijanskemu poslaniku v abesinski prestolnici v Addis Abe-bi potni list in mu je dala cel vlak na razpolago. Za zaščito tujcev je bil ustanovljen v Addis Abebi poseben oddelek policije, ki šteje 5000 mož. Italijani so 3. oktobra vrgli na Aduo 80 bomb in je bila pri prvem napadu zadeta bolnica Rdečega križa. Bilo je več oseb ubitih, več ranjenih in precej hiš porušenih. Istočasno kakor Aduo so napadli Italijani tudi Orado in Adi-grat. V abesinski pokrajini Ogaden so se razvili srditi boji med Italijani in Abesinci. O prvih spopadih je bilo Društvo narodov obveščeno od Italije in Abesinije. Italijani so tudi javili v Ženevo, da so njihovi prvi sovražni koraki v Abesi-niji povsem obrambnega značaja. Abesinci so sporočili v Ženevo 3. oktobra naslednje: »Danes so bombardirali Italijani Aduo. Bombe so padale na bolnico Rdečega križa in mnogo bolnikov je bilo ranjenih. Ker nas Italija ni samo izzvala, ampak je italijanska vojska tudi dejansko napadla in prekoračila mejo na več krajih, nam ni preostalo ničesar druzega, kakor da branimo svojo državo, kar bomo storili do zadnjega moža.« Dnevi srditih V.jcV SO bi" i., 5» in 6. oktober. Italijani so prodirali z ¿Ornimi oddelki pod zaščito topništva, tankov in bojnih bombnih letal v abesin-sko deželo Tigre na severozhodu ob francoski Somaliji, na južnovzhodu pa od Ualuala v abesdnsko provinco Ogaden. Najljutejši boji so se vršili na se- veru za Aduo, katero so sicer Abesinci hrabro branili, vendar so se morali umakniti italijanski premoči v varnejše postojanke, kjer ne bodo toliko izpostavljeni napadom iz zraka. Letalske napade na Aduo so izvršila italijanska letala pod vodstvom Mussolini-jevega zeta grofa Ciana. Prodiranje Italijanov se je nadaljevalo tudi na severovzhodni fronti pri gorovju Musa Ali, kjer je zbranih 50.000 Abesincev. Cesar Haile Selasie je ukazal, da morajo njegove čete v tem oddelku vztrajati do zadnjega moža . Mnogo Abesincev še nikoli ni videlo letal in se jih loteva nepopisen strah pri pogledu na bombardiranje iz zraka. Alarm vseh fastičnih pristašev v Italiji. Dne 2. oktobra je alarmiralo vodstvo fašistične stranke po radiju, s pomočjo ladijskih ter tovarniških siren in zvonov vse pristaše fašistične stranke v Italiji od Brennerja do Sicilije. Fašisti so odbrzeli na dolčena zbirališča. Vsi uradi, vsi obrati in sploh celotno delo je počivalo. S hiš so zapla-polale zastave, zvonovi so zvonili in vse je bilo na najslovesnejši način pripravljeno na govor Mussolinija, katerega je imel na narod zgoraj omenjenega dne v Rimu ob 18.30. V kratkih besedah je naznanil, da se je zbralo na klic fašistične stranke 20 milijonov Italijanov in je to največje zborovanje ter plebiscit za italijansko ekspedicijo v vzhodni Afriki in za stremljenje, da se italijanski narod razširi! Z armado v vzhodni Afriki bo korakalo nasproti svojemu cilju tudi 44 milijonov Italija-jjflv, G i; koncu svojega govora je izjavil" Mussolim sfžčailo Ysera Italijanom, ki so ga poslušali, da bo poskusil vsč, da se prepreči, da bi se spor za kolonije izprevrgel v evropski spor. Mussolini-jeve besede so sprejele zbrane fašistične množice z burnim navdušenjem. Pri zaprt)«, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec 69i naravne F R A. NZ J 0§EF grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. NOVA UREDBA O KMEČKI ZAŠČITI. Kmetijski minister je dal 5. oktobra časnikarjem pojasnilo o novi uredbi glede kmečke zaščite. Glavne spremembe dosedanje nredbe so naslednje: 1. Kmečki dolžnik, ki je mnenja, da presega njegov celotni dolg 20% celokupnega imetja, lahko zahteva od sreskega sodišča, da mu zniža obresti od 4.5 na 2K% ter podaljša odplačilni rok od 12 na 25 let. To valja za dolgove napram denarnim zavodom. Za dolgove zasebnikom se mu rok prav tako lahko podaljša do največ 25 let, obrestna mera pa ostane 1%. Vrednost imovine dolžnika bode ocenjevalo sodišče po pravilniku, ki ga izda minister za kmetijstvo v sporazumu z ministroma pravde ter za trgoviro in industrijo. proti' odločbam sodišča bo mogoč priziv na okrožna sodišča, katerih razsodbe pa bodo končnoveljavne. 2. Dolžnik, ki je mnenja, da znaša njegov skupni dolg preko 50% njegovega imetja, sme zahtevati od sodišča, da mu zmanjša skupni dolg na 50% vrednosti njegovega posestva. Kolikor dolgovi presegajo 50% dolžnikove imovine, se za dolžnika črtajo, uredba pa predvideva, da bo del dolga, ki preseoa 50%, a le do 80% dolžnikove imovine, plačala država. Kolikor dolžnikovi dolgovi presegajo 80% njegovega imetja, se črtajo brez odškodnine za upnike. Če znaša na pr. vrednost imetja 100.000 Din, dolg pa 90.000 Din, tedaj ostane kmet dolžan 50.000 Din, država plača 30.000 Din, 10.000 Din dolga pa se črta. Upniki, katerih terjatve so zavarovane z vknjižbo na dolžnikove nepremičnine, imajo prednost pred nezavarovanimi terjatvami, tako da v primeru, če dolžnikovi dolgovi presegajo 80% njegovega imetja, upniki, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih, lahko izgubijo vse svoje terjatve, kolikor presegajo sku- pno z ostalimi terjatvami 80% dolžnikovega imetja. Odškodnina, ki naj bi jo v smislu uredbe plačala država, v uredbi še ni zagotovljena. Uredba predvideva poseben zakon, ki ga iima sprejeti narodna skupščina in s katerim naj bi se določila pravična odškodnina za vse upnike. 3. Kmečki dolžnik, ki je bil doslej zadolžen samo do 2000 Din in je moral po dosedanji uredbi plačati svoj dolg v 4 letih, ga bo smel po novi uredbi plačati v 12 letih, če dokaže, da ne more plačati prej. 4. V primeru nezgod in vremenskih nesreč sme sodišče odgoditi eksekutivno plačilo dolga, odnosno zapadlega obroka največ za leto dni'. 5. Kmet sme pri plačevanju svojega dolga denarnim zavodom uporabiti vložnei knjižice, ki se morajo kompenzirati za njegov dolg. 6. Terjatve kmečkih kreditnih zadrug načeloma niso zaščitene, nego imajo zadruge pravico, zahtevati plačilo svojih terjatev v smislu določb ministrstva za kmetijstvo. Z ozirom na zadružne zveze je vnešen v novo uredbo poseben člen, po katerem sme vsaka zadružna zveza dovoliti, da se posluži zaščite v smislu nove uredbe. Zadružna zveza ima pravico, svobodno izdajati taka dovoljenja. 7. Do 15. novembra 1935 mora vsak dolžnik plačati obresti za svoje dolgove za leto 1934, kolikor jih še ni, obresti za leto 1935 pa se pribijejo h kapitalu. Če dolžnik obresti za 1. 1934 ne plača do 15. novembra, jih sme upnik eksekutivno izterjati. 8. Nova uredba predvideva, da minister za kmetijstvo v sporazumu z ministroma pravde ter za trgovino in industrijo izda pravilnik, po katerem se ima ocenjevati vrednost dolžnikovega imetja, minister pravde pa pravilnik, po katerem ima sodišče postopati v smislu te uredbe. . • • - »šef« dr. M'ač£g. DiVKilkov^ ki ga smatrajo za vodjo slovenskega uči ¿T združene opozicije, je poročevalcu beo-gradske »Politike« izjavil, da je bil pri g. dr. Mačku v Zagrebu, kjer se je tri ure razgovarjal z »našim šefom«. Dr. Ivukovec lahko smatra g. dr. Mačka za svojega šefa, slovensko ljudstvo pa ima voditelja iz svoje sredine ter se ne mara pokoriti tujim »šefom«, ki bi predpisovali, kakšna bodi slovenska politika. Ako je združena opozicija za resničen sporazum med Srbi, Hrvati ter Slovenci, bo že morala dovoliti, da bo tak sporazum, kar se Slovencev tiče, sklepal sin našega naroda, in to je dr. Korošec. Dr. Maček je zastopnik Hrvatov, Slovencem pa more biti samo prijateljski zaveznik, nikdar pa ne »šef«. V DRUGIH DRŽAVAH. V kali zadušena zarota na Bolgarskem. Dne 2. oktobra je bolgarska vlada v kali zadušila obširno zaroto, ki je hotela 3. oktobra ob priliki proslave obletnice, odkar je zasedel kralj Boris bolgarski prestol, strmoglaviti sedanji režim in se polastiti oblasti. Zarotniki so hoteli spraviti k državnemu krmilu s pomočjo vojaštva pristaše bivšega ministrskega predsednika Cankova, ki je znan po krvavem prevratu 9. junija 1923, kojega smrtna žrtev je postal veliki bolgarski državnik Aleksander Stambolijski. Vodja sedajne zarote je bivši polkovnik Damjan Velčev. Zapletenih je pa v prekocuško zadevo več znanih bolgarskih politikov. Vlada je bila o nakanah zarotnikov pravočasno poučena in je zasegla takoj glavno gnezdo zarote in aretirala kolovodje. Po aretaciji zarotnikov je bilo razglašeno po celi državi obsedno stanje in so začela takoj delovati nagla sodišča. Dva lepa shotia ministra ir. K Kreka. V Slovenjgradcu. Zadnjo nedeljo predpoldne so napolnile ljudske množice v Slovenjgradcu Slomšekov trg. Govoril je okrog 4000 zbranim minister dr. M. Krek, ¡ki je izrazil posebno veselje, da je prihitelo toliko zborovalcev v dežju izpod Pohorja, iz Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline in s tem dokazalo, ¡kako so ostali naši pristaši trdni, odločni ter strnjeni. Pritisk in trpljenje zadnjih let sta naše ljudi še bolj združila in jih navdušila za svobodo zborovanja in govora Posebno je pobijal lažne govorice nasprotnikov o nestalnosti vlade. Minister je slovesno izjavil, da je sedanja vlada tako trdna, da v doslednem času sploh ni mogoče govoriti o njenih notrajnih slabostih. K sodelovanju na vladi so tudi Hrvatom odprta vrata. Za dr. Krekom sta govorila: marib. podžupan g. Franjo Žebot, M. Ivranjc, KATOLIŠKIM Radi slovenske pridige. V Doberdobu, ki je bil med svetovno vojno slovenskih fantov grob, je bila v letošnjem poletju birma. Prišel je goriški nadškof Margotti. Ob njegovem prihodu so se pokazali slovenski domačini popolnoma ravnodušni in hladni. To je bil protest ne zoper nadškofa, marveč zoper italijanskega duhovnika, ¡ki upravlja to župnijo ter proti volji slovenskega ljudstva pridiga dosledno v italijanskem jeziku. Ko je nadškof videl ta mrzel sprejem kot protest slovenskega ljudstva, je naročil otrokom ob skušnji iz veronauka, naj doma naznanijo, da bo naslednjega dne on sam imel sv. mašo in pridigo v slovenskem jeziku. Drugi dan se je cerkev napolnila, mnogo jih je moralo ostati zunaj cerkve. Ljudje so prišli ne samo iz Doberdoba, marveč tudi iz sosednih vasi. Kakor je nadškof obljubil, tako je tudi storil: govoril je Slovencem v slovenskem jeziku. Ljudstvo se je tega razveselilo ter bilo nadškofu hvaležno. Pri obedu v župnišču pa so nadškofa radi slovenske besede hudo napadli. Navzoči so bili, kakor navadno, zastopniki oblasti, vojaštva, fašistični tajnik itd. Začel je z napadom na nadškofa doberdobski italijanski župnik, sledil mu je fašistični tajnik, ki je nadškofu zapretil s politično preiskavo. Nadškof ni nič odgovoril, marveč mirno vstal, poklical svojega šoferja ter se odpeljal. lomačin od Sv. Jederti Vrhnjak in 2 zastopnika JRZ iz prevaljskega okraja. Pri Sv. Frančišku Ksaveriju. Popoldne v nedeljo je zboroval minister dr. Krek pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Savinjski dolini, ikjer se je zbrala na .dvorišču posestnika Slatin-šeka gornja Savinjska dolina. Minister je spominjal zbrane na krivice, katere so morali pretrpeti zadnja leta in dokazoval, da je le v strnjenih vrstah celega naroda upanje na boljše čase. Govorila sta še g. Žebot in Kranjc. Ob koncu zborovanja je prejel minister dr. Krek od nad ŠOletnega nadškofa dr. Jegliča naslednje pismo: Gospod minister! Žal mi je, da Vas na shodu pri Sv. Frančišku ne morem osebno pozdraviti. Moram v Stično k proslavi 8001et-nega obstanka cistercijanskega samostana. Zato Vas pozdravim pismeno, želeč in proseč Boga prav mnogo izdatnega uspeha pri Vašem trudu za narod in našo kraljevino. Upam, da jo bo sedanja vlada rešila lin obvarovala razdora in pogina, kamor so jo dosedaj porivali. Pozdrav in blagoslov! Vdani nadškof Jeglič. Kako Nemčija moralno pada. Salc-burški nadškof, ki ima naslov primas Nemčije, dr. Waitz, je dal poročevalcu lista »Excelsior« pojasnilo o razmerah v Nemčiji, iki v njem med drugim pravi to-le: »Metode, ki se jih vlada poslužuje, presegajo vse, ¡kar se je godilo doslej. Tako so n. pr. v Munchenu postavili tajne mikrofone v razne sobe nadškofove palače (pripomba: da bi vlada doznala za vsako besedo, ki se v tej palači spregovori). Vlada izziva nerede po ulicah in ministri osebno podpirajo manifestacije proti cerkvi. To je lahko dokazati. V Munchenu, da navedemo samo en slučaj, so se gibali po ulicah veliki tanki z napisi: »Smrt Židom«, »Dol s popi«, »Dol s samostani«! Kdo je te tanke dal na razpolago narodnim socialistom, da manifestirajo, in od koga so dobili dovoljenje, da smejo voziti takšne tanke po ulicah? Narodno-socialistična mladina se povsod postavlja pred cerkvena vrata ter napada in zasramuje vernike, ko gredo ik božji službi. Tako pada, o tem ni dvoma, morala v Nemčiji!« Poganstvo jih mika. Nemški narodni socializem hoče» napredek nemškega Zal DINAR Aspirin-tableta, pa preneha bolečina Kot zaščito pred ponaredbami nosi vsaka /T\ / A \ tableta Aspirina utisnien (BAYEPj V j| J Bayerjev kril ASPIRIN Ofl.1 r- S. Bf. 1122 od ly.fVUI. 1911 ljudstva dovršiti na ta način, da na merava ljudstvo za več kot 1000 let nazaj vreči v poganstvo. Ta poganska kuga se je zdaj začela širiti tudi na Poljsko, ki je z Nemčijo v prijateljskih odnošajih. Med radikalno poljsko mladino tudi na kmetih se namreč širi agitacija za povratek v staro slovansko poganstvo. Glasilo te mladine priob-čuje članke z ostrimi napadi na ¡katolicizem in krščanstvo vobče in s pozivi k povratku ¡k starim poganskim izročilom, običajem in šegam. Posnemanje velegermanske poganske komedije na Poljskem je ne samo velika nespamet, marveč tudi še večja nesreča za narod, ako bi zavzelo širše kroge, kar pa se ne bo zgodilo. Poganski Slovani, med njimi tudi Poljaki, v zgodovini niso ničesar pomenili, dokler niso sprejeli krščanstva. S tem so stopili v krog kulturnih narodov ter tako zasigurali sebi obstoj, razvoj in napredek. Ako pretirani nacionalizem proslavlja poganstvo kot začetno zgodovinsko sta-njj naroda, dokazuje s tem, da zanika pravi kulturni napredek ter da je po svojem bistvu element in sila nazadovanja. Duhovne vaje za ianie v Domu Srca Jezusovega v Mariboru, Levstikova ulica 29 se bodo vršile od 19. do 24. oktobra. Začetek 19. oktobra ob G zvečer. Oskrbnina za vse dni 100 Din Javite se pravočasno na gornji naslov! Velečastiti gg. dušni pastirji se prosijo, da opozorijo mladeniče na ta tečaj in jim gredo na roko. Osebne vesli. Prosvetno imenovanje in premestitev. Za nadzornika srednjih šol pri ikr. banski upravi v Ljubljani je imenovan profesor Ivan Dolenec, doslej pro-lesor v Mostarju. Profesor Bogomil Remec, doslej ravnatelj na drž. gimnaziji v Kruševcu v Srbiji, je premeščen za ravnatelja na II. realno gimnazijo v Ljubljano. Pri obeh je s tem popravljena krivica, katero jima je svojčas napravil JNSrežim! Duhovniške vesti. Umeščen je bil g. Mihael Kristovič, provizor v Širju, kot župnik istotam (2. sept. 1935). — Postavljeni so bili gg.: Adolf Adamič, kaplan na Dobrni, za provizorja pri Sv. Joštu na Kozjaku (!. sept. 1935); Janko Breznik, župnik na Muti, za soprovi-zorja pri Sv. Jerneju nad Muto (1. sept. 1935); Matija Medvešek, kaplan v Dolu, za vikarja-pomočnika istotarn (12. sept. 1935) in p. Kerubin Tušek, kn.-šk. duhovni svetovalec, gvardijan in žup-nik-vikar v Nazarjih, za soprovizorja pri Sv. Martinu ob Dreti (13.sept.1935). —Nastavljen je bil p. Norbert Klement, duhovnik križniškega reda, za kaplana pri Veliki Nedelji z delokrogom v Ormožu (1. sept. 1935). — Prestavljen je bil g. kaplan Jožef Klemene iz Sv. Ru-perta v Slov. goricah v Makole (15. sep tembra 1935). — Odpovedala sta se gg.: Kari Lampret na župnijo Sv. Lenarta nad Laškim, in Martin Ulčnik, kn.-šk. duhovni svetovalec, na župnijo Sv. Flo-rijana v Doliču (1. sept. 1935). — Bolezenski dopust je dovoljen gg.: Rupertu Pušnjak, kaplanu v Ormožu, in Ignaciju Grodina, kaplanu pri Sv. Juriju v Slov. goricah. — Stalni pokoj sta nastopila gg.: Janez Lovšin, kaplan pri Sv. Jederti nad Laškim, na dopustu v Vrbju pri Žalcu, in Franc Štiglic, župnik pri Sv. Martinu ob Dreti. Koliko bogoslovcev šteje letos mariborsko bogoslovje? Mariborsko bogo-slovnico je pričelo letos obiskovati 97 bogoslovcev. V petem letniku jih je 19, v četrtem 16, v tretjem 16, v drugem 25 in v prvem 21. V prvi letnik so vstopili naslednji gg.: Aužner Mirko od Sv. Jurija ob južni žel., Breznikar Viktor iz Braslovč, Fekonja Franc iz Maribora, Grešak Mihael od Sv. Jederti nad Laškim, Gungl Stanko iz Jareni-ne, Hlad Janez iz Vipave (Italija), Jan Lovro od Sv. Jurija ob Taboru, Kases-nik Ivan iz Šoštanja, Kolenko Ivan iz Črensovcev, Končan Oskar iz Šoštanja, Lipičnik Franc iz Celja, Luskar Jožef iz Sv. Viida pri Planini, Mere Viktor od Sv. Trojice v Halozah, Pajk Janko iz Maribora, Povh Ivan iz Trbovelj, Sa-velli Viljem iz Celja, Savinšek Jožef iz Noveštifte, Štefane Anton iz Turnišča, Zagradišnik Franc iz Noveštifte, Žel Karel od Sv. Jakoba v Slov. goricah in Žmavc Rado iz Maribora. Zlata poroka. V Krčevini pri Mariboru sta obhajala v nedeljo dne 6. oktobra zlato poroko krščanska in vzgle-dna zakonca Franc in Terezija Pinter. "lati ženin je predsednik krčevinske-bralnega društva, ki je zlatemu ju- eju v počastitev vprizorilo v Društ-enem domu veseloigro »Izgubljeni raj« v nedeljo popoldne. Naše iskrene čestitke! Najstarejša oseba v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru. Od 27. avgusta in ves september pri Sv. Križu ni bilo nobenega pogreba. Dne 30. septembra pol ure pred polnočjo pa je umrla v Dobravi, nekdajna občina Staranova-vas štev. 58, spoštovana stara mati M. Rožman, rojena Kump. Rojena je bila v Percetinoih v župniji Mala Nedelja dne 2. februarja 1840 ter je dosegla visoko starost 95 let. Pokojna je vzredila osem otrok, od katerih je še sedaj šest živih. Babica, počivaj v zasluženem miru! Širite „Slov. gospodarja!" Cirilov» hnfigarna lll!lll!!!!lll!llllllllil!!ll!|j|||!IIIHI!lll!l!ll!M v Mariboru priporoča gg. duhovnikom najnovejša dela: F attinger: Der Katechet erzählt, I. Band, v polplatno vezana knjiga 100 Din Fattinger: Der Katechet erzählt, II. Band, najnovejši del te zbirke, ki obsega 900 zgledov iz bližnje preteklosti in sedanjosti, stane v polplatno vez. 130 Din Nikolussi: Sonntag auf der Kanzel, Predigtskizzen für das ganze Kirchenjahr, kart. 40 Din. Dr. Otto Schiling: Das soziale Evangelium, 20 Predigten im Dienste der Sozial-christlichen Bewegung, kart. 38 Din Godier: Jez. Christus als Mensch unter Menschen, broš. 160 Din Romano Guardini: Christliche Verwirklichung, kart. 70 Din Dr. Penz: Kinder ansprachen, kart. 40 Din Lippert: Die Kirche Christi, kart. 44 Din Lippert: Der Mensch Job redet mit Gott, vez. 82 Din Hättenschwiller: Wie gut der Heiland ist, I. und II. Band, kart. 130 Din. _;____ Nesreče. Višji pravoslavni duhovnik iz Celja v svoji domovini smrtno ponesrečil. — Celjski pravoslavni protojerej (po naše dekan) Emanojlo Čudič se je peljal dne 3. oktobra iz Celja v svoj rojstni kraj v Slavonsko Požego, da bi kupil konja za svojega mlajšega sina, ki je končal vojno akademijo. V soboto dne 5. oktobra je Čudič konja napregel in se peljal z doma. Konj se mu je spla-šil, duhovnik je padel z voza in priletel tako nesrečno na tla, da je po pre-peljavi v bolnico umrl radi počenja lobanje in drugih poškodb. Požar v tovarni. V Rajhovi kemični tovarni na Teznu pri Mariboru je povzročil požar 3. oktobra 10.00 Din škode. Šesti požar v Razvanju pri Mariboru. V Razvanju je upepelil ogenj kljub požrtvovalnemu gašenju posestniku Limonšeiku pred dvema letoma postavljeno gospodarsko poslopje. Zgorela sta tudi senik in prešnica. Škode je 60 tisoč Din. Sigurno gre za peklensko zloben požiig. Gospodarsko poslopje je zgorelo v Spodnjih Hočah pri Mariboru v noči posestnici Rozi Pahič. Cela družina skoraj zgorela. V mariborsko bolnico so pripeljali posestnika Alojzija Dvoršaka od Št. Petra pri Mariboru, njegovo ženo in osemletnega sinka Ivana s hudimi opeklinami. Cela družina bi bila skoro žrtev eksplozije petrolejke. Dvoršakova žena je stopila s petrolejko v roki v noči v sobo, v kateri sta spala oče in sin. Svetilka ji je zdrknila iz rok, se razbila in na tleh je eksplodiral petrolej. Goreči petrolej je pognalo po slami v postelji. Naenkrat je bila izba v plamenih in dimu. Od groze preplašena ženska je obdržala še toliko duha prisotnosti, da je potegnila iz goreče postelje sina. Mož se je opekel pri gašenju. Družina je ušla za las smrti, vendar so dobili vsi trije hude ^pekline. Otrok podlegel opeklinam. Pri Sv. Jurju v Slov. gor. je zadela hišo posest-nice Magdalene Ferland smrtna nesreča. Dveletna hčerka je prevrnila gorečo petrolejko, si užgala obleko in dobila tako hude opekline, da jim je podlegla v mariborski bolnici. Velika požarna škoda. V Grušovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Matije Rola. Ob izbruhu ognja so vsi domači spali. Komaj so rešili iz hleva nekaj živine, zgorelo je 8 svinj, 1 tele in vsa perutnina. S poslopjem vred je uničenega mnogo raznega orodja, vitelj in stiskalnica. Škoda 100.000 Din, zavarovalnina 20.000 Din. Gašenje je bilo zelo otežkočeno radi oddaljenosti vode. O vzroku požara ni nič prav znanega. Dva splava se razbila. Pri mostu V Ptuju se je razbil splav, ki je bil namenjen v Belgrad. Splavarji so popadali v Dravo, vendar so se rešili. — Drugi splav iiz Savinjske doline se je razklal na dvoje na Savi in so rešili en del. Junaški sosed. Pri Makolah je izbruhnil ogenj na domačiji posestnice Colarič. Ob izbruhu požara gospodinje ni bilo doma in sta se pravočasno rešili iz goreče hiše dve starejši hčerki, v zibelki je ostal štirimesečni otrok. V zadnjem trenutku je skočil v hišo sosed in otel življenje otročiču. Stanovanjsko poslopje ¿yp pogorelo do tal. Sreča'v nesreči. Srečo v nesreči je doživel 3. oktobra veleposestnik in trgovec Ivan Končina iz Gorenje vasi pri Stični na Dolenjskem. Omenjeni se je peljal na koleslju od krčme, ki jo ima tik ob cesti baš v času, ko vozi iz Novega mesta osebni vlak na postajo Stična. Na križišču banovinske ceste Stična-žužemberk z železniško progo je zagrabila lokomotiva Končinovega konja ter voz in ju vlekla do bližnjega mostička. Tamkaj je konja odtrgalo in je ostal nepoškodovan na mostu. Lokomotiva pa je porivala voz dalje, ga popolnoma razbila in razmetala posamezne dele. Trgovca Končino je vrglo vstran in je obležal ob progi nezavesten s petimi ranami na glavi. Hudo ponesrečeni je star 73 let. Razne novice Izpila očetovo kislino mesto žganja. Na Zgornjem Breznem pri Humu ob Sotli je izpila 36 letna dninarica Katra Podhraški pomotoma mesto žganja oce- tovo kislino. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer je podlegla zastrupljenju. Griža se je pojavila v precejšnjem obsegu po nekaterih krajih na Dolenjk skem. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so nabrali na sedmini po t Jožefu Trampuiš, bivšem posestniku v Nebovi pri Sv. Petru Din 170.—. Darovalcem Bog povrni! Blaznikova »Velika Pratika« za leto 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasl. Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen din.zanimiv; Zato ga hoče imoti loto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še ¡večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. Pelančičeva »Miklova Zala«, ki so jo igrali že na več krajih, se naroča v Tiskarni sv. Celi vlak je padel v bližini Forta Madison v severnoameriško reko EEissisippL Kolodvor v Klajpedi, kjer so se vršile 29. septembra volitve v deželni zbor. Cirila in stane samo 10 Din izvod. Igralci in režiserji, ki jih zanima, kaka je dgra na prostem, naj si jo takoj naročijo. Fare, ki naročijo eden izvod, smejo igro prirediti brez tan« tijetme. Igra je tiskana v majhni nakladi in bo hitro pošla. Kjer bi jo hoteli vprizoriti v. prihodnjem letu, naj si jo sedaj oskrbe. Slovenske gorice v fotografiji. Prejeli smo izredno lepe posnetke sledečih krajev: Sveti Miklavž pri Ormožu, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov. goricah, Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Andraž v Slov. gor., Svetinje, Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Tomaž v Slov* gor., Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Anton v Slov. gor., Velika Nedelja, Kapela. Oglasite se, kjer potrebujete v teh krajih razglednice, navadne ali fotorazglednice, od 100 komadov dalje vam jih nabavimo. Vprašajte za ceno! — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Sanatorij v Mariboru, Gosposka alica 49, telefon 23—58. Najmodernejša urejen za operacije. Najnovejši zdravilni aparati. Vodja Specialist za kirurgijo dr. Cernič. Prosta iz-bira zdravnikov. 10 Ljubosumnost zahtevala 5 smrtnih žrtev Ljubosumna žaloigra je zahtevala v okraju Bethume na Francoskem 5 smrtnih žrtev. Poljski delavec Ladislav Nestor, rodom iz Poljske, je ustrelil v vasi Saint Ililaire svojo izvoljenko Marijo Ziadzira in njenega ljubimca delavca Re-neja Jarlet. Po opravljenem prvem krva-/vem dejanju je fcdiv-'jal nazaj v Ligny, kjer se je podal v stanovanje očeta svojega tekmeca. Z očetom je začel prepir, je potegnil revolver iim je ustrelil tudi starega Jarleta, ki je umrl po prevozu V bolnico. Po drugem zločinu je zažgal bližnji škedenj in se je ogenj bliskovito razši- Januš Goleč: 13 Po divjinah Kanade Ljudska povest po raznih virih'. — (Dalje.) Med na kratko označenim opazovanjem in premišljevanjem o mirnih volkovih, se je zdelo Francu, da je čul strel iz jugo-vzhoda. Tudi volkovi so dvignili ušesa. Po preteku pol minute je že odjeknil drugi strel. Tokrat ni bilo nobenega dvoma več. Franc je celo prepoznal rezki pok tovariševe puške. Najbrž je zadel tudi prijatelj na kako volčje krdelo. Zopet sta se razgubila dva strela po planjavi. Gruberja je stresla zavest, da morajo to biti drugi streli. Vsekako ni bil Lavison sam tamkaj dol na jugu! Že je zaropotala kar cela salva! Franca se je oprijemal strah. Krik se mu je zmuznil iz ust. Nekaj se mu je posvetilo v glavi ter mu pošepnilo, da morajo biti Indijanci na bojnem pohodu. Napadli so Lavisona. Oddal je v obrambo dva strela, tema so sledili brzostreli od nasprotne strani. Rezko lajanje tovariševe puške je obmolknilo . . . Franca je predramila in streznila iz razglabljanja resna nevarnost. Pripognil se je, si privezal bolj tesno snežne obroče na noge in stekel navzdol po hribu v smeri, iz katere so se bili oglasili streli. Prav nič se ni več bal volkov, ki so se razkadili pred njiim na dve strani. Franc se ni zmenil za mrak, za brezmejno samoto severne pokrajine, za nevarnost, ki mu je pretila od napadalcev, vse njegove misli so bile osredotočene v to-« variša. Dober tucat mlajših in bolj radovednih članov volčjega krdela je začelo ovohavati lovčevO sled in ji je sledilo na precejšnjo razdaljo. Nekako do opoldne je preiskoval Lavison z nižjim drevjem posuto pokrajino kamenitega razvodja, koder se je navadno podilo iskano volčjo krdelo. Ker tamkaj ni srečal zverin, je krenil dalje proti jugovzhodu, da bi pregledal tamkaj lisicam nastavljene pasti in bi se vrnil nato proti domu. Ne da bi bil slutil, da stopa sam v smrtno past, se je bližal skupini črnih debel. Obžalovanja vredni slučaji. Samomor. Na Pobrežju pri Mariboru se je spri 76 letni prevžitkar Rudolf Horvat s hišnim posetnikom. Streljal je nanj in na njegovo ženo, a ju ni zadel. V prepričanju, da sta oba zadeta, je zbežal v svojo sobo, se zaklenil in se ustrelil. Mladina brez Boga in krščanskih vzorov. Dne 2. oktobra krog 6. ure zjutraj se je odigrala v Racah pri Mariboru mladostna žaloigra, ki je zahtevala tri smrtne žrtve in nam kaže, kam plove mladina brez Roga in krščanskih vzorov. Ob 5.55 je zapustil zjutraj-ni ljubljanski osebni vlak postajo Ra-če. Kakih 50 m proč od postaje Rače-Fram sta se vrgla pod lokomotivo dva mladca. Vlak 30 sicer takoj ustavili, a vendar se je nudil potnikom strahoten prizor. Enemu mladeniču so odrezala kolesa lokomotive glavo, drugega pa so popolnoma razmesarila. Koj so ugotovili, da gre za 171etnega čevljarskega vajenca Karla Mihorko in za 151etnega livarskega vajenca Feliksa Koder iz Rač. Oba samomorilca sta skupnQ oboževala 161etno posestnikovo hčerko Mimiko Rauman iz Rač. Sklenila sta, da usmrtita dekleta in izvršita skupno samomor. Miliorko in Koder sta se podala dne 2. oktobra zgodaj na dom Mimike Baumanove. Zvabila sta deklino, ki ni slutila ničesar hudega, iz hiše. Eden je ustrelil dekleta in koj nato sta zbežala oba v smeri proti železniški postaji, kjer sta se vrgla pod vlak. Mladinska žaloigra je globoko pretresla celo okolico in bo odprla marsikaterim staršem oči, kako potrebna je danes krščanska vzgoja, ki edina lahko odvrača odraščajočo mladino od zablode samomora in drugih zločinov. Vlom v gostilno. V noči je bilo vlomljeno v krčmo Lah na Radvanjski cesti pri Mariboru. Tat je odnesel gramofon s ploščami ter nekaj cigaret in jestvin. Škoda znaša 1500 Din. Izsledeni potvorjeni novci. Orožniki od Sv. Marjete ob Pesnici so našli pri 271etnemu posestniku Jožefu Bajšiču v Spodnji Ploderšnici pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah 36 kovancev po 20 Din, 13 do 50 in obliki za vlivanje. Orožniki so uverjeni, da je lastnik ko-vačnice za potvorbo srebrnjakov imel še doslej neizsledene pomagače. Smrtna žrtev prepira. V Slov. Bistrici sta se sprla 201etni Ivan Mlaker in 241etni Maks Braučič. V prepiru je potegnil slednji nož in ga je zasadil Mla-kerju dvakrat skozi prsa. Zabodeni je imel še toliko moči, da je krenil proti domači hiši, kjer je omahnil na pragu in izdihnil. Strel v vrat si je pognal v Celju 23-letni redov 39. pešpolka Smail Meme-tovič. Nevarno ranjenega so prepeljali v bolnico. Tatvina treh krav. V Veliki Loki na Dolenjskem je ukradel in odgnal neznanec gonjaču Miletu Vugujeviču tri lepe krave, ki so bile last posestnika Janeza Bohleta iz Koroške vasi. IZ PREISKAVE O KOŠAJNČEVIH VLOMIH IN TATVINAH. Zadnjič smo poročali, kako je bil aretiran v Mariboru po hudi bitki g policijo na starem mestnem pokopališču že več nego pol leta zasledovani vlomilec, tat in ubijalec Franc Košajnc. Vendar enkrat prijeti ni uganjal vlomov samo v Mariboru in okolici, ampak predvsem tudi v Avstriji po Grazu. Ko je mariborska policija bila gotova z zasliševanjem zločinca, je pripeljal dne 2. oktobra opekarnar Eustac-chio iz Graza v avtomobilu tri uradnike od graškega policijskega ravnateljstva. Avstrijcem je Košajnc priznal 6 težkih vlomov, katere je zagrešil po stanovanjih boljših ljudi v Grazu. Med okradenimi so: feldmaršallajtnant Seydler-Sanwehr, generalmajor Jožef Kubin, major Helfert, vsi stanujoči v Grazu. Dalje opekarnar Eustacchio v Št. Petru pri Grazu, krčmar VVazinger iz Lustbuclila in deželni uradnik IIo-fer z Ruckerlberga. Košajnc je predvsem izmikal pri vlomih dragocenosti, katerih je odnesel pri omenjenih v Grazu in okolici za več nego 100.000 Din. Največji plen mu je padel v roke v hiši opekarnarja Eu-stacchija. Med tem, ko je opekarnarje-va družina pozno popoldne kvartala v pritličju, se je splazil lopov v I. nadstropje in je odnesel več starinskih družinskih dragocenosti, dva brovning samokresa, eden revolver na boben in potni list na ime Franco Eustacchio. S tem potnim listom je prekoračil brez težkoč državno mejo in se vpisal v hotelu v Mariboru. Kam je Košajnc skril in razpečal ukradeno zlatnino, še ni dognano. V Mariboru je prodal dragocenosti za 4000 Din. S kako drznostjo je bil Košajnc na delu, je razvidno iz dejstva,.da se je večkrat znal odtegniti aretaciji s samokresom v roki. V Grazu je skočil enkrat iz vozečega voza cestne železnice. Ob tej priliki je potegnil s seboj enega potnika, ki se je znatno poškodoval pri padcu. Dalje je imel tolovaj navado, da se je podajal na zločinske pohode v telovadnih čevljih, ki so mu bili znatna pomoč pri pobegu in posebno pni plezanju preko obzidja. Težkoče ie imel z umetnim zobovjem, katerega je na hitrem pobegu na zasledovanju večkrat zgubil. Pri zaslišanju v Mariboru je ropar priznal, če bi bil imel na nogali telovadne čevlje, bi ga ne bil nikdo dohitel in podrl na tla. Po končanem zaslišanju na policijske m komisarijatu so predali Košajnca v zapore okrožnega sodišča. Izpred sodišča. Tudi mladoletnik prejel zasluženo kazen. Letos 24. aprila je udaril mladoletnik I. G..iz Celestrine v Št. Petru pri Mariboru z motiko po glavi Srečka Ko je prodrl v črni les, ga je.pričel oplazovati notrajni nemir. Zdelo se mu je, kakor bi bil stopi na starodavno pokopališče, ki je bilo tedaj še zeleno, ko je tudi cela pokrajina proti severu kazala drugačno lice. Tukaj so se podili pred tisočletji že davno izumrli mamuti. Trenutna sprememba podnebja je pomorila drevje, ki pa ni strohnelo, ampak prepojeno z mokroto — okame-nelo. Ta drevesa so stala tukaj od bogznaj fcedaj in so molele zverižene veje proti nebu, kljubujoč tisočletjem. Temno-črni so bili drevesni mrliči. Nobeden podmladek ni poganjal pod njimi, nobena ptica jih ni obiskovala. Vse naokrog je bilo brez življenja — mrtvo! Približno 100 m dalje v črnem lesu se je zbrk-nil volk s svojega zasneženega brloga. Lavison je sprožil prenaglo in ga zgrešil. Liki sivkasta senca je zbežal volk globlje v gozd, proti zamrz-lemu jarku, v kojega bližini se je nahajala Ame-rikančeva lisičja past. In kar naenkrat je postal volk pred kopico kamenja, da se je kar zakadil sneg izpod krempljev njegovih šap. V istem trenutku se je obrnil in zdirjal nazaj po poti, po kateri je pribrzel, ter naravnost proti Lavisonu. Lovec je nastavil puško k licu in ustrelil. Tokrat je zadel zver sredi skozi prsa. Volk se je prekotalil, začel besno stresavati s tacami in je obležal poleg debla. Amerikanec je pognal iz cevi prazno pa-tronsko stročnico, ogledoval volka in lukal proti skali, ki se je skoraj zgubljala v mraku. Čudno, da se je zver s tako naglico obrnila nazaj. Nekaj jo je moralo tamkaj le prestrašiti. In taisto nekaj je tičalo in se skrivalo za kamenjem. Ničesar ni slišal, nič videl. Kljub temu ga je vznemirjalo čudno obnašanje volka. Mogoče bi bilo dobro, če bi se vrnil, obšel gozd in poiskal morebitno sled, ki je vodila v črni les. Prepozno! V trenutku, ko se je okrenil, je dvakrat za-blisnilo izza kupa kamenja, dvakratni pok je pretrgal tišino. Ena krogla mu je zažvižgala ravno mimo vrata. Druga mu je oprasnila mečo na nogi in ga vrgla na kolena. Iznenaden od čisto nepričakovanega napada, je spustil puško in se je poskušal obdržati ril. Pred požarom ja Nestor zbežal proti sosednemu mestu llila-ire. Med potjo je ustrelil s kolesa mladega Francoza Patigniera, katerega je smel pomotoma za brala svojega tekmeca. Prišed-ši v svoje stanovanje, se je zaklenil v sobo in si pognal kroglo v prsa. Ranil se je lažje. Orožniki eo ga prijeli v postelji. Roparski umor v vlaku. V nedeljo dne 29. 9. t. 1. zgodaj zjutraj eo našli železniški uslužbenci med postajama Admont in Frauenberg v Avstriji truplo 501et-ne ženske, ki je bilo vrženo iz brzovlaka na progo. Poizvedbe so dognale, da gre za 50* letno ravnateljico šole Bohla. Udarec je bil tako silovit, da mu je udarjeni podlegel. Mariborsko sodišče je obsodilo 1. oktobra mladoletnega ubijalca na 3 leta strogega zapora. Radi uboja matere 6 let robije. V Za- potoku na Kranjskem sta se sprli 1. sept. 66 letna Marija Vode in njena 19-letna hčerka Amalija. Hči bi se bila rada poročila, pa se je mati branila, da bi prepisala hišo pred svojo smrtjo. Amalija je ubila mater s polenom in je bila v Ljubljani 4. oktobra obsojena radi težke telesne pošokdbe s smrtnim izidom na 6 let robije. * Slovenska Mrajfoa. Vssela vest. Kakor smo zvedeli, se je končno le doseglo na posredovanje slov. ministrov gg. dr. Korošca in dr. M. Kreka, da se je otvo-ril peti gimnazijski razred kot samoupravni. Je to za nas velikega pomena, zlasti v teh težk h gospodarskih časih, ko naši kmečki ljudje bijejo težak boj za. obstanek. Tako bo marsikateri dijak lahko končal srednjo šolo, kar bi mu sicer bilo onemogočeno, ker starši ne bi mogli nositi stroškov za njegovo zdrže-vanje pri študiranju. Peti gimnazijski razred, četudi samoupravni, nam daje upanje, da se bodo v doglednem času in postopoma otvorili tudi ostali trije višji razredi in se bo končno .tako uresničil tako dolgo zaželjeni sa.n naših dolgoletn h borb za popolno soboško gimnazijo v Slov. krajini. Slovenskima ministroma pa naša iskrena zahvala! Sobota. G. Josip Benko, znani industrijalec v Soboti in sedanji narodni poslanec za sobo-šk; srez, je bil na predlog trgovinskega ministra odlikovan za zasluge na trgovskem polju z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje. — 22. septembra sta se spoprijela na zelenem polju naša nogometna rivala ŠK Mura iz Sobote in ŠK Lendava iz Lendave na igrišču Mure v Soboti. Tekma je sicer končala z malenkostnim viškom za Muro, vendar pa je Lendava daleč presegla vse pričakovanje in je žela splošne s-impatije s svojo igro. Take tekme nas izredno veselijo, ker kažejo res pravi užitek gledalcu in tudi igralcem nudijo krasno šolo za igranje nogometa. — Sreskl odbor Rdečega križa za soboški srez bo priredil tro-mesečni bolničarski tečaj. Tečaj se bo pričel 14. oktobra. Obiskovalci se bodo morali obvezati, da ee bodo redno udeleževali tega tečaja. Xa koncu se bodo polagali izpiti, ki dajejo s pridobljeno diplomo pravico za poklic prostovoljnega bolničarja in prostovoljne sestre. Tečaj je brezplačen, zato se pričakuje precejšen odziv za obisk tega tečaja. — Zbirka za nakup rešilnega avtomobila Rdečega križa precej dobro uspeva. Upamo, da bo v doglednem času potreben denar nabran in bo tako omogočen nakup tako potrebnega rešilnega avtomobila. — Tudi letos se bo vršil tečaj za učenje francoskega jezika za začetnike in za nadaljevalce s konveržacijo, pod okriljem francoskega krožka v Soboti. — V vrtni ulici so trije pobalini povzročili zelo nepremišljeno dejanje, ki bi lahko zahtevalo smrtno nesrečo. V svoji nepremišljenosti so namreč zvezali žico z električnem vodom in jo nato pritrdili na železno ograjo. Tako so napeljali tok do železnih vrat. Potem so poklicali v bližini se igrajočega dečka in mu dejali, naj se prime železnih vrat. Deiček je seveda prijel za vrata in v tem trenutku ga je začel tresti močan električni tok, ne da bi se ga mogel rešiti. Fantje so v strahu, da bi tok dečka ubil, s kolom naglo pretrgali žico, ki je spajala" električni vod z ograjo in tako povzročili pregore-nje električnih zavarovalk v bližini. Zadevo preiskuje soboško orožništvo. Lendava. Naša slovenska Lendava le malokdaj doživi kaj izrednega in zanimivega, čeprav je sedež sreza. Vendar pa je dne 21. septembra doživela lep večer. Obiskali eo nas namreč: pevci »Lipe« iz Slovenske Bistrice in priredili koncert pod vodstvom bivšega uradniškega pripravnika v Lendavi g. Janka PJ-dobnika. Spored je bil zelo posrečeno izbran in posamezne točke izredno dobro izvajane. Nekatere pesmi so bile izvajane res odlično in je tako pevski zbor »Lipa« žel zasluženo priznanje od občinstva z burnim ploskanjem, ra, je bila slovesno otvorjena kmetijsko-obrtna razstava. Otvoril jo je sam ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen ob 10. uri dopoldne ob velikem številu predstavnikov oblasti, korpo-racij in občinstva. V imenu razstavljalnega odbora kmetijsko-obrtne. razstave je pozdravil g. bana na Cvetkovem trgu, ki je bil pravi cvetličnjak, g. Ignac Vindiš ter se mu v toplih besedah zahvalil za prevzem pokroviteljstva nad razstavo. Nato je pozdravil še g. bana predsednik ptujske občine. Po pozdravnih govorih se je g. ban prav lepo zahvalil za iskren in lep sprejem in je imel na zbrane globok in lep govor. Nato je g. ban otvoril razstavo ¿n si ogledal vse njene znamenitosti. Vpisal se je tudi v knjigo na lovski razstavi. Kmetijsko-obrtna razstava je bila res nekaj lepega in marsikateri razstavi bi bila lahko za vzgled. Deljena je bita na štiri dele: pohištveno, čebelarsko, gozdarsko ¿xi sadjarsko-obrtniško v Društvenem domu. Sadjarska razstava je bila nekaj veličastnega. Raznovrstno sadje je bilo razvrščeno in okusno predočeno in to jabolka vseh vrst iz celega sreza, nato grozdje iz Slov. goric in Haloz. Tudi zemeljski pridelki s krompirjem, bučami iai ogromnimi pesami so vzbujali splošno pozornost. Raznovrstno klasje je bilo okusno opredeljeno in pritrjeno na steno. V isti dvorani so obrtniki razstavili svoje izdelke prav lično. Čebelarska razstava je v jasni sliki predstavila slovenskega čebelarja v vseh njegovih iznajdljivostih in domačnostih. Lovska razstava v Narodnem domu je bila v ponos vsem lovcem jn videli smo vseh vrst divjačine v ptujskem srezu prav nazorno. Pohištvena razstava je prav dobro uspela. Kot uvod v to kmetijsko-obrtniško razstavo se je vršil sortiralni in pa-kovalni tečaj sadja, kf ga je obiskovalo 26 fantov in dekleit. 28. septembra je bila tudi razstava goveje riji konjske živine na sejmi- škem prostoru mestne občine. Obiskovalcev te razstave je bilo precej in prišli so celo iz inozemstva. Delale so se tudi kupčije. V splošnem so razstavljalci dosegli svoj namen in tako je ptujski srez zopet vstal pred ljudmi kot eden najdelavnejših in podjetnih srezov v dravski banovini. Istočasno s kmetijsko-obrtno razstavo se je vršila tudi poskušnja vin iz Haloz in Slov. goric. Razstava se je zaključila 6. oktobra s popolnim moralnim in materijalnim uspehom in moramo vsem raz-stavljalcem kakor organizatorjem iskren«} čestitati k uspehom tako uspele razstave! Št. Vid pri Ptuju. Dne 30. sept. smo obhajali v Trnovcih veselo gostijo. Zgledni mladenič Jakob Gojkošek je dobil roko pridne Marijine družbenice Katarine Turk in se preselil na njen dom, kjer bosta zanaprej skupno gospodarila vzorno Turkovo domačijo. Mladi par je poročil na Selah ženinov brat g. p. Marijan, minorit iz Ptuja. Novoporočenca naj Bog obilno blagoslovi! Teharje pri Celju. Društveno se lepo razvijamo. Ob prvih nedeljah v mesecu vidiš močno četo Apostolstva mož u'n fantov, kako pristopajo k obhajilni mizi, da si pridobivajo svežih moči za vsakdanje življenje. S kora slišiš lepo petje moškega zbora pod vodstvom delavnega organista Maksa Feguš, ki je bil letos potrjen k vojakom. Tudi katoliško prosvetno delo reže zopet veselo svoje brazde, da nadomesti to, kar je v bližnji preteklosti vsled nasilja bilo zamujeno. Ustanovili smo tudi krajevni odbor Jugoslovanske radikalne za-jednice za občino Teharje. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen ugledem kmet g. M. Rebov. Sv. Peter pod Svetimi gorami. Predzadnji »Slovenski gospodar« je poročal o velikem razmahu naše božje poti na Svetih gorah, danes pa poglejmo, kako je kaj v župniji, kamor spada ta božja pot, v prijetnem Sv. Petru. Orgle, pokvarjene vsled svoje starosti, saj so služile v božjo slavo nad 100 let, smo podrli, nabavili velik harmonij, napravili novo hrastovo ograjo na koru, predelali pevski kor, kakor tudi postavMi novo betonsko stopnišče na kor. Po dolgem pričakovanju smo vendar dobili organista v osebi že starega znanca, g. Janka Kutnjak iz Razkrižja pri Ljutomeru, kateri se je ob nastopu nove službe poročil z nečakinjo pokojnega šentpeter-skega župnika č. g. Laha, Anico, dolgoletno :n neumorno prosvetno delavko v vseh naših katoliških organizacijah. Mlademu paru želimo od Boga blagoslovljeno bodočnost! — Tečaj za vkuhavanje sadja in sočivja, kateri se je vršil v Kat. prosvetnem domu in katerega se je udeležilo 42 tečajnic, je nad vse pričakovanje dobro uspel. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli do tečaja, posebno še ljubeznivim gospem učiteljicam kr. ba.nske uprave. Veselje, ki so ga pokazale udeleženke na tečaju, nas navdaja z upanjem, da se bo priglasilo dovolj deklet za tromesečni gospodinjski tečaj, ki se bo predvidoma vršil v prvih mesecih novega leta v Kat. prosvetnem domu v Št. Petru. V mesecu novembru nameravamo vprizoriti lepo ljudsko igro v Kat. prosvetnem domu. Bo nad vse lepa in jo bo es vredno priti pogledat. Pripravite se za obisk. Seveda vam bomo pravočasno naznanili datum in naslov 'igre. Do tedaj pa le ugibajte, kaj neki vam bomo spet nudili. Sv. Lenart nad Laškim. Naš kraj se je pričel tudi v društvenem oziru malo gibati, dasiravno daljna okolica tega ne ve, ker ne obesimo vsega na veliki zvon. Lansko leto se je ustanovila Prostovoljna gasilska četa, katera pa vkljub težki gospodarski krizi dobro dela. Takoj se je podala na delo za nabavo nove motorne brizgalne, ki je za vso bližnjo in daljno okolico velikega pomena. Dne 15. septembra t. 1. je že slavila slovesno blagoslovitev nove motorne brizgalne. Blagoslovitev je izvršil domači g. župnik, ki je 'imel krasen nagovor, vreden, da istega ohrani vsak v spominu. Posebno bi bilo dobro, da bi se besede župnika vzeli k srcu dotični občani in okoličani, kateri so do gasilske čete in motorne brizgalne bolj mlačni in mislijo, da je to nepotrebna novotarija in t?sti, kateri vkljub temu, da bi lahko utrpeli kak? denarno žrtev, pa prepustijo to čast drugim, ki po svojih Taz-* merah težje dajo. Hvala Bogu da teh ni dosti in da so to ljudje od katerih denar itak ne gre, ali pa ga raje dajo za drugo manj potrebno stvar. Vsem pa, kateri so že darovali, se jim gasilska četa lepo zahvaljuje. Vsak posestnik v slučaju požarne nesreče hrepeni po pomoči ter bi rad vse žrtvoval, ako bi mu gasilska pomoč obvarovala le nekaj poslopja. Pomisliti je treba, da si moramo sami pomagati poleg božje pomoči. Toliko v preudarek nekaterim. — Gasilec cd Sv. Lenarta. Peter Pcseiar rešefari. Čuvarji kulture bodo — kmetje! Iz vseh taborov dnevnikov čujem, da se uradniki tru-moma odpovedujejo listom, da vodijo celo že nadzorstvo nad tem, če kdo ne bo odpovedal. Če kdo ne more naročiti dnevnika, naj ga odpove. Voditi gonjo v ta namen, je pa drug špas, ki ne bo dobro končal. Sicer' mene ta gonja ne zadene, kajti naši kmetje so bolj prevdarni in tudi za kulturo več žrtvujejo. Koliko mi jih je prišlo pravit, da za sol včasih niso imeli, da pa so »Gospodarja« plačali, da ga imajo lahko celo leto! Ob suhem kruhu- in vodi čita naš kmet slovenski časo-i p's, da ohrani v svoji hiši sebi in svojim slovensko kulturo. Naš kmet je v času nasilja nemškutarstva zdržal, je v času JNS narodnega zlivanja slovensko kulturo obvaroval, pa jo bo tudi sedaj znal! To pa mu mora sčasoma prinesti tudi gmotno blagostanje. Tedaj bom organiziral tečaj za rešetarenje, pa pridemo v mesto rešetat slovensko zrno! Tri slovenske fronte. Lej ga vrabca, koliko je naenkrat generalov brez soldatov, sedaj ko ni več nevarno! Imamo kar tri slovenske fronte! Ena je v Ljubljani, to se razume! Kdo je mar vodja te fronte? Sam gospod Vidmar! Pa v Kranju so eno slovensko fronto ven izdali sam gospod Regali! Gospod Iiukovec so jo pa iz Zagreba gor naredili, tako da se sam Bog usmili! Vsi sedaj mislijo: Narod mora pasti, nam pa siolčki zrasti. Ko jih bom pa jaz na rešeto djal, bo pa vsak skozi pal, da se ne bo več pobral! Pogorele». Naši Pohorci so zaradi protesta, ki sem ga zadnjič objavil, dobili sedaj uradno novo ime. Dal ga jim je sam ministrski predsednik, ko jih je imenoval, da so pogorele!. Hvala Bogu, da n'so bili pri naši Vza- jemni zavarovalnici zavarovani, to hi zdaj plačala, da hi bila groza, saj si lahko mislite, da jih je bilo 2 milijona, zdaj pa jih je komaj za Lipoldovo hišičo na Pohorju. Mizerija! Z Mačkom smo na čistem! Maesik upošteva seljački pokret in jaz sem zadnji čas precej dobro kretal :n zdaj si Maček samo še želi, da bi se tak pokret, kakor v Sloveniji, začel tudi Po izkrcanju prebivajo italijanski vojaki zunaj na prostem pod šotori. Egipčanski vojaki pri strelnih vajah. Egipt je tudi v pripravljenosti v očigled vojni med Abesinci in Italijani. na Hrvaškem. Ko mu bom jaz rešeto posodil, pa bo že polovico hrvaškega vprašanja rešeno. Izjava. G. Pevec je zaradi mojih šal pisal, da sem mu napravil škodo. Škode pa nočem nobenemu delati, to vzemite vsi' na znanje, zato mislim, da je tudi njemu nisem naredil. R. P, Turški general Wakib paša je bil imenovan za vrhovnega poveljnika abe-sinskih čet. Cirilova Knjigarna NlllllllUlIUillllllll V Mariboru obvešča svoje cenjene odjemalce na znižanje cen pri ¡knjigah, časopisih in mu-zikalijah nemškega izvora za 25%. Znižana cena velja samo pri knjigah, ki se naročajo iz Nemčije. Listnica uprave. Zg. R. I. č. Blagovolite poslati Vaš naslov, da Vam vrnemo znamke, ker takih oglasov ne sprejmemo. — Uprava. Lavo: Edino bojno letalo, katerega poseda Abesinija. — Desno: Najhitrejše italijansko bombno letalo. Poslednje vesti. Iz domače politike. Shodi JRZ v mariborskem okraju. Prihodnjo nedeljo dne 13. oktobra priredi Jugoslov. radikalna zajednica v mariborskem okraju shode: po rani sv. maši pri Sv. Marjeti ob Pesnici na dvorišču župnišča (v slučaju slabega vremeina v gostilni Kramberger). Po pozni službi božji ob desetih pri Sv. Barbari v Slov. goricah na prostoru pri cerkvi. Popoldne ob treh v Spodnjem Dupleku v gostilni g. Gmajner za župnijo Sv. Martin pri Vurber-gu in okolico. Na shodih govori g. Franjo Ž e-b o t -iz Maribora o političnem in gospodarskem položaju. Jugoslovanska radikalna zajednica priredi v M a k o 1 a h v nedeljo dne 13. oktobra 1935, po rani sv. maši v posojilniški dvorani javen politični shod. Govoril bo organizator JRZ č. g. Marko Kranjc iz Maribora o političnem položaju in o programu naše nove stranke. Obenem se vrši ustanovitev krajevnega odbora JRZ za občino Makole. Vabimo vse dobro-misleče, da se shoda v čim večjem številu udeležijo! Novice iz drugih držav. Z bojišča v vzhodni Afriki. Abesinska vlada je sporočila Društvu narodov v Ženevo slede-čef Italijanske čete, spremljane od 20 letal, so po zavzestju Adigrata vkorakale v Aduo. Abe-sinske čete so izven Adue. Vsi dosedajni spopadi so se vršili samo z abesinskimi predstra-žami in manjšimi obmejnimi oddelki. Redne abesiinske čete še niso posegle v boj. V borbi za Aduo je padlo 3600 Italijanov in med temi 200 oficirjev. Abesinci so izgubili 6000 mož. Boji pri Adui se nadaljujejo. Po padcu Adue pričakujejo hude boje na južni fronti. Adua je po 39 letih zopet v rokah Italijanov. Domače novice. Znan misijonar umrl. V Ljubljani je umrl 7. oktobra g. Vinko Krivec, misijonar od Sv. Jožefa nad Celjem. Rodil se je v Ptuju 21. I. 1865. V misijonsko družbo je vstopil leta 1885. Mašniško posvetenje je sprejel leta 1892. Kot misijonar je bil navdušen na delu v Ljubljani, Mariboru, Celju in v Mirni pri Gorici. Dne 15. septembra je obhajal zlati jubilej redovništva. Rajni je bil goreč duhovnik na prižnici in v spovednici ter navdušen narodnjak pod staro Avstrijo. Ostani mu ohranjen trajno hvaležen spomin! Obsojen slepar s hranilnimi knjižicami. — 311etni Davorin Trstenjak iz okolice Ptuja je letos od januarja do maja izvabil 10 posestnikom hranilne knjižice in zlatnine za 30.000 D. Nastopal je kot inžener, zlatar, revizor Narodne banke itd.. Trstenjak je bil 7. oktobra v Mariboru obsojen na 2 leti ječe. Poročilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino. Žalec, Savinjska dolina, 7. okt. 1935: Pri nepretrganem, precej živahnem nakupovanju v okviru 20 do 32 Din za 1 kg je že 85% vse produkcije tega leta prešla v tuje roke. V javni oznamovalnici se je dosedaj signiralo 2764 bal po 150 kg. Prireditve in dopisi. Kamnica. Pa res vsestransko napredujemo. Po zimi nas je na dušah vzdramil in prenovil lepo uspeli misijon, za našo narodno prosveto pa vedno lepše in uspešnejše skrbita domače in bresterniško bralno društvo s prirejanjem poučnih iger, predavanj in pevsk h nastopov. Tudi za lepoto kraja skrbimo tako, da dobiva vedno večjo privlačnost. Občinske ceste postajajo boljše, e-^tfrban ima novo čedno streho. v župnijski cerkvi nas razveseljuje prenovljen evharistični oltar in pa po g. Horvatu umite ■in popravljene slike na stropu, žola je za dva razreda povečana in električna razsvetljava je podaljšana do Lavrenčičeve gostilne, pa tudi pokopališče ima nova velika vrata in popravljeni »kostenjak«. Le starodavni spomenik zaupanja v priprošnjo sv. Janeza Nep., visoka kapela pod dvema košatima lipama sredi vasi, se je še milo ozirala na požrtvovalne sosede, da bi ji preskrbeli novo obleko. In dobila jih je. Plemenita žena, posestnica gospa Jar-čič Marija in blaga hiša najbližnjega mejaša, gostilničarja-mesarja Štefana in Marije Pave-šič sta se je velikodušno usmilila, jo dala temeljito popraviti, veličastni umetnostni kip sv. Janeza Nep. po znanem mojstru Horvatu iz Maribora okusno prebarvati ter notranjost okrasiti s slikami sv. Štefana in sv. Antona Pad., na pročelju pa naslikati presv. Trojico in pod njo našo lično vas, ki se naj vedno njenega blagoslova veseli. Znana mojstra, soseda Bračko Ivan in Pečar Bogomir pa sta bogoljubno delo zaključila s strokovnim popravilom in trpežnim prebarvanjem lepih železnih vrat. Ob slovesni blagoslovitvi na prvo oktobersko nedeljo nam je g. monsig. prof. Vreže iz Maribora pač vsem iz srca govoril, ko je Kamnici častital za to lepo novo okrasitev kraja in pohvalno omenjal vse blage dobrotnike tako okusno prenovljene kapele ter na srce polagal dolžnost, moliti za nje. Takoj po blagoslovitvi pa se je napolnila Slomšekova dvorana hvaležnih župljanov, ki so občudovali samozavestno nastopanje naših igralcev in na »Krivoprisežniku« spbznavali kaznujočo božjo pravičnost. Sv. Anton v Slov. goricah. V nedeljo dne 20. oktobra t. 1. obhaja župnija Sv .Antona v Slovenskih goricah slavnost odkritja spominske plošče pokojnemu Ivanu Jurančiču, bivšemu čebelarskemu potovalnemu učitelju, zadružnemu in prosvetnemu delavcu. Dopoldne ob pol 10. uri bo sv. maša za pokojnega, katere se udeležijo vsa društva, popoldne slavnostno odkritje in po odkritju slavnostna predstava v Društvenem domu. Cirkcvce-Sv. Lovranc na Dravskem polju. V nedeljo dne 22. septembra smo obhajali veselo gostijo Peršuh Franca v Spodnjem Pleterju, ter Barbare Drevenšek v Mihovcih. Ob tej priliki se je nabralo 100 Din za kapelo sv. Antona Pad. v Mihovcah Vsem darovlacem naj pomaga sv. Anton v dušnih :n telesnih potrebah! Na ženina in nevesto pa naj rosi obilni božji blagoslov! Celje. Katoliško prosvetno društvo v Celju je sklenilo, da bo za svoje člane odprlo v domu v Samostanski ulici čitalnico. V čitalnici bodo članom na razpolago dobri katoliški časop si, poleg »Slovenca«, »Slovenskega gospodarja« in »Domoljuba« tudi večje število mesečnikov, leposlovnih, nabožnih in strokovnih. Čitalnica se nahaja v domu v fantovski sobi v I nadstropju, je odprta vsako nedeljo n praznik od 7. do 12. ure dopoldne in bo po zimi zakurjena. Priporočamo članom, da čitalnico pridno poseča-jo. Prvič bo odprta v nedeljo dne 13. oktobra. Spominska služba božja na Kumu. V nedei-ljo dne 13. oktobra bo v nivo zgrajeni kapeli Žalostne Matere božje na Kumu spominska služba božja za padle vojake ob 10. uri pred-poldne. Vabimo vse bivše vojake k tej pobož-nosti iz Trbovelj, Hrastnika in Posavja! Na Kumu je vsako nedeljo sv. maša ob 10. uri dopoldne. Meseca novembra bomo priredili za može in fante duhovne vaje. Hrana in stanovanje brezplačno. Javite se na: Dom sv. Jošta, Kum, p. Trbovlje. KUR|A0(ESA v J minutah Odstranite jih naslednji dan Ako Vas kurja očesa tako peko in bole, da ste že napol blazni od muk, tedaj pomočite vnete in bolne noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da je dobila videz mleka. Kakšno olajšanje v najkrajšem času! Sproščeni kisik raznosi zdravilne soli v globoke znojnice ter oblažuje in ozdravlja kožo in kožno tkivo. Bolečine prenehajo. obtok krvi pa se uredi, da se pop noma dobro počutite. Kurja očesa se omehčajo do korenin, da jih lahko odstranite ža naslednji dan. Trda koža in otekline popolnoma izginejo. Lahko nosite čevlje manjše za celo številko. Saltrat Rodell je naprodaj po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogerijab in parfumerijah. Pni šftaftoicc § padalom m sinil oDsotem morilec. Padalo je starejše, nego bi mislili in znatno presega glede starosti letalo. Od njegove rojstne ure je minulo 150 let in že tedaj je rešilo onemu, ki se ga je po-služil, v dvojnem oziru življenje. Rilo je leta 1777, ko je znašel pariški profesor Defontage »letalni plašč«, katerega je smatral za povsem varnega. Vendar se nikakor ni mogel odločiti, da bi bil sam preizkusil iznajdbo. Obrnil se je na pravno oblast in prosil, naj mu da na razpolago kakega na smrt obsojenega. Če bi ostal ta pri poskusu z letalnim plaščem živ, naj bi to veljalo, kot da je prestal kazen. Poiskali so roparskega morilca Jeana Dumierja in so mu stavili omenjeni predlog. Na smrt obsojeni zločinec je izjavil, da je pripravljen za poskus. Lepega dne so se sešli Dumier, spremljan od stražnikov, profesor Defontage in precejšnje število radovednežev pred pariško orožarno. Dumier se je podal na visoko streho orožarne in profesor mu je ogrnil letalni plašč, ki je bil sestavljen iz neštetih majhnih peres. Poučil je letalca z besedami: »Držite roke vodoravno in jih pregibljite kakor ptice. Sicer vam ni treba storiti ničesar drugega.« V Celju v manufakturni trgovini Franc Dobovičnik kupite po ceni: 4 m malina za Din 14.—, 4 m belega platna Din 20.—, 4 m oksforda Din 20.—, 4 m kam-brka Din 20.—, 4 m cvirnatega blaga za obleke Din 24—, 4 m poldelena za obleke Din 24.—, 4 m kariranega cvirnbarhenda za obleke Din 30.—, 4 m fianele za perilo Din 22—, 4 m sukna za moške obleke Din 52.—. Flanelaste odeje od Din 20.— naprej, koutri (šivane odeje) iz lastne tovarne od Din 75.— naprej, moške spodnje hlače od Din 10,— naprej, moške srajce od Din 15.— naprej. — Vse perilo ¡z lastne tovarne! — Na zalogi: Volneno blago do najfinejših vrst. Velika zaloga svile za obleke. Nad 800 vzorcev moškega sukna do najfinejših vrst. Vse vrste blaga za posteljnino. Res ugoden nakup Vam nudi tvrdka Gosposka ulica št. 15 Franc Dotoovičnik,šCelfe, RAZNO. Trte prvovrstne in sadno drevje odda po nizki ceni Frangež Franc, Iloče pri Mariboru. 1135 Velika licitacija na Glavnem trgu v Mariboru bo v soboto dne 12. t. m., ob 9. uri dopoldne: perilo, obleke, čevlje, posoda ter nekaj pohištva. 1133 Nova Starinarna v Mariboru, Koroška cesta 3, ima zopet veliko ostankov žameta, cajga, barhenta, svile bele, črne, rožaste in fianele, moške in ženske hlače kakor tudi moške .in žnske srajce ter čevlje in nogavice vseh velikosti, moško blago, belo platno, slam-njače, otročje obleke od 12 Din, predpasnike ter različno pohištvo. 1134 Odpadke železa, kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustin-čič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 867 Krojni tečaj za šivilje in nešivilje priredi edina v tujini diplomirana strokovnjakinja. Poučuje po najmodernejšem, a zelo lahkem sistemu. Prijave do 21. oktobra. Jožica Ku-melj, specijalna prikrojevalnica, Ljubljana, Židovska ulica 3. 1005 Preselitev. Naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem svojo čevljarsko delavnico preselil na Mestni vrh št. 1, Ptuj, nasproti okrajnega načelstva. Ivan Ratisnojnik, čevljar. 1127 Singer šivalni stroj proda poceni in z garancijo: *niehan:ik Draksler v Mariboru, Vetrinj-ska ulica 11. 1136 In Dumier je skočil s strehe. Nekaj časa ga je nesel veter in množica ga je videla, kako je plaval v zraku. Naenkrat pa je padel liki kamen v globoči-no. Gledalci so zakričali... Malo poprej, preden je priletel na zemljo, se je Dumier zopet vlovil, je zaplaval v ravnotežje in pristal smrtnobled srečno. Na smrt preplašeni prvi skakalec s pomočjo padala ni spregovoril po pristanku niti besedice. Molčal je tudi potem, ko je pristopil k njemu profesor, mu čestital in predal polno mošnjo zlatnikov. Na opisani način je otelo padalo leta 1777 človeku, ki je bil obsojen na smrt, življenje. Ni pa znano, 'kako in kaj je bilo pozneje z Dumierjem. Bilo je najbrž prvič in zadnjič, da je poskusil za ceno svojega lastnega življenja osvojiti zračne višine. MALA OZNANILA SLUŽBE:_ Služba organista in mežnarja pri Sv. Ivr/žu n. Mariborom se odda. Nastop takoj. 1120 Zakonski par brez otrok išče službo. Vajen vsakega dela. Naslov v upravi lista. 1116 Iščem službo služkinje v Mariboru. Znam kuhati. Naslov v upravi- lista. 1115 Kravar oženjen, kateri je kot tak že služil, se sprejme. Ponudbe na upr. lista pod G. 1004 Prosvetnim društvom priporočamo novo ljudsko igro »Grunt«, _štiridejanko. Pišite na: Redenšek Ivah, Domžale. 1131 Kje dobite najbolj trpežno in poceni obleko po meri? Samo pri Ivanu Gostenčnik v Dravogradu. 1128 UMinm ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ^ ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE TVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS ♦ Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 Starejša ženska za malo gospodinjstvo blizu Maribora se išče. Pisati pod »Samostojni obrtnik« na upravo lista. 1009 Učenec se takoj sprejme v trgovini usnja Viktor Kosi, Maribor. Kralja Petra trg 9. 1110 Vajenko, po možnosti z meščansko šolo, sprejme trgovina Šugman, Sv. Marjeta pri Moš-kanjcih. 1124 Sprejme se takoj hlapec, ki znr vsa poljska dela. Naslov v upravi lista. 1129 Viničar z najmanj 4 delavnimi močmi se s 1. novembrom 1935 sprejme pri: Viljem F.ls-bacher, Ptuj (Mestni vrh, Placar 59). 1130 Hlapec za oskrbo od 10 do 12 komadov živine se sprejme s 1. novembrom 1935 pri: Viljem Elsbacher, Ptuj, Mestni vrh, Placar 59. 1130 Viničarja iščem, 2 moči brez otrok, za Rožički vrh štev. 59 Vpraša se: Rozman, Celje, Vodnikova ulica 6. 948 Sprejme se prodajalka 3 kavcijo za vodstvo trgovine. Vpraša se: Maribor, Koroška ce>-eta 3, v trgovini. 1132 Pošteno kmečko dekle, starejše, išče službe k dobri mali držini. Naslov v upravi lista 990 POSESTVA: Proda se mala hiša nova z nekaj zemlje. Naslov v upravi lista. 1123 Posestvo se proda. Naslov: Selnica ob Dravi št. 69. 1125 Proda se rodovitno posestvo cirka 15 johov pri Grcbelnem. Pojasnila daje Jakob Kova-čič, Hruševec, p. Sv. Jurij ob južni žel. 1006 Posestvo v najem se išče. Manjše, za večletno dobo. Ponudbe az Gornje Savinjske doline poslati na upravo lista pad »Posestvo«. 1113 Ljudskim odrom pošilja narodno igro »Črna žena« Redenšek Ivan. Domžale. To lepo 'igro, ki je vprizorljiva na vsakem odru, priporočamo! Žaga v Racah redno obratuje, ker je tam najugodneje ter po zmernih cenah, torej vozimo vsi na žago v Račah. 1122 Raznovrstno železnino, cement, apno, traverze, železne peči, nagrobne križe si nabavite po zmernih cenah pri staroznani tvrdki Vincenc Kuhar, naslednik Alfons Menz, Maribor, pri frančiškanski cerkvi. — Prepričajte se pred Vašim nakupom. 1114 2 leti starega bika. marijadvorske pasme, li-cenciranega na točki 24, ima na prodaj Jakob Marin, posestnik, Ruše. 1008 Klavir (Konzertflügel), močen, lep glas, dobro ohranjen, proda zelo poceni Mulej, Sv. Vid, Grobelno. 1007 Šivilje in krojači. Prodam dobro ohranjen Singer šivalni stroj. Natančneje: Skušek Franjo, Maribor, Krekova ulica 14. 958 Sode dobite najceneje pri sodarju Repič Franu v Ljubljani, Trnovo. — Sprejmejo se dobri pomočniki. 979 ~ Razne ostanke S od Din 5.— naprej, izgotovljene obleke in zimske suknje za moške in fante, ženske plašče ter veliko izbiro najnovejšega z mskega blaga v veletrgovini 994 Anion Macun Maribor, Gosposka ulica 10 Sprejmem kot plačilo tudi hranilne knjižnice Spodnještajerske ljudske posojilnice. Novi Icitsfti plašči le na zalogi! Zima pred durmi; ogiejte si neobvezno našo bogato izbiro izgo-tovljenih ženskih plaščev, češkega in angleškega blaga za ženske plašče, moške obleke, zimske suknje in raglane, veliko izbiro barhe.n-dov 'in flanele, kakor tudi drugega modnega blaga po konkurenčnih cenah. Državni nameščenci primeren popust! — Se priporoča 1117 Manuiakturna in konfekcijska trgovina I. Preac, Plaribor, Olavoi irg 13. 2 [ I I ■ : Cirilov® knilgarna v Mariboru nudi naslednja dela: Jug: Praktični čebelar, broš. 40 D Kalinšek: Slovenska kuharica, nova izdaja v platno vez. 160 D Humek: Sadje v gospodinjstvu, broš. 40 Din M. Elizabeta: Slava sveti Hostiji, broš. 15 Din Dr. Mihael Opeka: Iz mojih rimskih let, broš. 45 Din Cvetje iz domačih in tujih logov; zvezek 6 Matija Čop: Izbrano delo, priredil dr. Avgust Zirje-vec, broš. 12 Din, v platno vez. 20 Din Dr. Malka Šimec: Zdravstveni nasveti za hišo in dom, broš. 20 D, v platno vez. 24 Din. Dr. Kugy: Julijske Alpe v slikah, v platno v :z. 14Ó Din. Fischer: Dolomiti v slikah, v platno vez. 68 Din Fischer: Grossglockner v slikah, v platno vez. 68 Din Guido Rey: Materhorn v slikah, v platno vez. 68 Din. v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! Pn?nr | Blsgo za posteljnino, mo-* • ško, žensko in otroško pe- rilo, madrace, pokrivače, zavese, preproge, linolej, perje in vato Vam nudi po skrajno nizkih cenah Trgovski dom tovarna perila in obisk Celje št. 24 Prepričajte se sami o ogromni izbiri ter naročite še danes vzorce in cenik, kar prejmete brezplačno! Pozor: Cvirnbarhenti 8 Din, flaneli 5 Din meter, štofi moderni od 30 Din naprej, zimsko perilo po neverjetno nizki ceni, sviterji najmodernejši, svilene rute od 25 Din naprej. Podplati dobri 11 D'n par. Vse dobite pri: Meško Ivanu, Sv. Bolfenk v Slov. gor. 987 Vsak napreden kmetovalec mora vedet«, da je FOSFATNA ŽLINDRA lll!llll!llllllll!!!lllllll!lllll!l!!III!lll!!lli najcenejše fosforno gnojilo. Gnojenje brez fosforja nima pravega uspeha, ker je fosforna kislina poleg kalija in dušika najvažnejše hranivo za vse rastline. Naši domači zemlji že od narave primanjkuje fosforja, zato ga moramo zemlji dodajati v obliki fos-fornih gnojil. Kot napredni in štedljivi kmetovalci bomo naši. po fosforju glad-ni zemlji dajali najcenejše fosforno gnojilo in sicer FOSFATNO ŽLINDRO l!!!!i!l!llllllllill!l!l!l!!!!ll!llP ki jo proizvaja iz domačih sirovin Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. in njena podružnica Celje. Vedno v zalogi pri kmetijskih zadrugah in vseh večjih trgovcih. 989 BOLNI NA PLJUČIH! Tisoči že ozdravljenil Zahtevajte takoj knjiga o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da te bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenj« sčasoma holezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo predn9st te moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim Dačinom prehranjevanja, tem bolje. — Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 1119 10 OOP komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati mcil one srečneže. Noši javnosti I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la .bo dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne !-odo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.000.090 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski In domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode. Spodnfeštaiersha ljudska posojilnica v Mariboru. Sode vseh vrst proda po najnižji ceni Pavel Ledinek, sodar, Maribor, Gozdna 6. 959 Kompletno plefilnico prodam za 7000 Din. Naslov: Pinter Marica, Laško. . 1118 Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11. 965 Blago za zavese po i Din 538 v TRPINOVEM BAZARU. to lice Dravske banovine raaribor! ceife ¥ lasisii mn palača m oglu ssaspreti pošle, prej Južnošfo- 6osF®sk€-Sloveteshe liSice. 2 fersfta HraniSsilca. Sprejema vloge na knjižice in lekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarnostroko spadajoče posle točno in kulantno. PIŠITE ŠE DANES! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobar-vni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v. pa-katih, vsebujočih 10—20 metrov različnega blaga. Vsak paket samo 107 Din. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket ser. B/2« z vsebino moškega, ženskega, namiznega, posteljnega perila i,n rjuh, ter »Paket serija D« z izključno toplem zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj ip zamenjam. Pišite takoj na „KOSMOS" razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvora-kova cesta 1. 1003 Zahtevajte povsod »Slov gospodarja*. 2484 m sukna, 140 cm v 20 barvah in desenih za damske plašče po Din 39'—. 4072 m modno-končastega barhenta, 30 raznih desenov in barv po Din 12'—. Pridite hitro, dokler je izbiral najboljša refižarna za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tisMne, kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice ki jih izvršuje v najmodernejši iz-"' peljavi, hitro in po najnižjih cenah SV. o Mariboru, Horošha c.S ■ mmm m Ljudska posojilnica v registrovana zadruga z neomejeno zavezo v m\ lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih .-. obrestnje najbolje ■ •. .. Denar je pri nje! naložen po-polnoma varno. .•. .*. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim pre- ,Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc llrastelj v Mariboru.