St. 36.
V Gorici, v cetvrtek 5. septembra 1872.
II. tefiaj.
„Soda° izhaja ?sak c«tvrtek in T<dja s pasto pwjemana ali v Gorici na doui posiljana za druzatmik? polit. drostva „.Soca" :
Vs* teto.....,   f. 4.—
Pol fete......„ L—
Cetrt let*    ...... 1.10
V« fcto......f. 4 50
l>o\ let*........8.30
C*trt \et%     .   . ¦.....1.2U
Po*arop;n<* it.viLke in? d^birajn i«» 10 *i>Mctir v <J»>rid jri iVit^m-lUju iu S*'*-h»rja; v Tr*ta * t*>bakarnkalt ..Via del Be|v<d«r* 17»" ia „Via dell* ra«TUia &»",
SOČA
Pri oznanilih se placuje za nafadno
tristopuo vrsto:
8 kr., ce so tiska 1 krat 7   ,.   „  „   „    2 krat 6   „   »  »   „    3 krat. Za vcco cike po prostotu in rsak pot 30 kr. za kolek.
Narofaina in dopisi naj se blago-. yoljno poSiljajo urcdniku: fiktorju Do* Itncu v Gorki, Contrada dolla croce 233, poloj? preture, kdersonohajatudi uprav* nistvo. — ttokopisi sc no vraSajo \ dopisi naj sc blagovoljno frankujojo. — Delal-cem in drugim ncpreraoznira so naroonina iniia, ako so oglaso pri uwdnittvu.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic,
m»
Nasim dijakom.
/.inn. Uh\a Jum-v-\ a pop«*5n«>ma po-
Sladko »o w»J*ktf p<*itnt<
no zbujen ilovok no inuri* «........ ,^r......„„. r.,
u*al», pr.»\i *«1<>\' n^ki «l.jA pa tudi n«» *mt'+ kaj-tt majka >t.o» k!;»V v* lm» k ii<-pn"*M*i< tun dobi-vanju, in n:v* nar^l ii'r.'.i-* p^tt/iiuj*' hilivjja poduka, |l«j.ik<->:n, ks ho ,fd;s« «li»js;a »u«,»l n.imdom, i«-|Hk j<* pnhk*. j'r,in."!!l<i!i vbi pmnoi-tio kori-¦*tati narodu
Y<uk naj * <nkr.it v l«:lnn ah saj v jod»djo |.i.jiitMttf' p»i;ibi in ukua^oAVsb «v,k'ilik«>ri»tijfii)n-gmV dobiU v \a»s pridnth |i'*Uisi!»«'t : f.i!iij«». ju«;hLo in m-th\ \**\*>m w.ij jim in; glai in )hka>'\ K-r? k:tk !jttd*tT»* j^dunjiv ftrhtavck i/ kat«'i» La knh iax»|rt«* ah kiijij!**
Na t<» jo trvba }K>j»-inti ««**tarrk, *Iagiv*.,tk l*>»luvivi «¦ iliKjo r.t/uini*. in Loijt't'-r.o naj /a* m* i.-vj'istvii, uh j'% kar wM">hia!«», ihhvo, winiin". kottitna tj>''-ih'ojtr.uu<!it> ali »•» !'«» taki'tn tui-*'i«-.i M»««r«« \Hitk Mmkiitif** uar^iu ft*-i/m(-rn<> k«>» »i%tiJi, Kwi%tt UsUtn ]yn\*M. ki lie ?iiaj-i brati.
\).% *** pa Uk«* ib'Sftaftjt* 1st* prvtr^a jm» <l\««h m*iM'»is. situr* *«.- *kslH-tt »a iia>!»"«hj»kt\ m v ta Hunxn n**j t**k v brnujn <l'ibn» i/uri dwalitri v.wl»r-, ki ftiajn »V «",tatt, ila ImhI«» |k»1*»iu vWi «-rlo 1«U» v [i?«*«t:h uraU |»ia. tak*i !,.'i4l*Jj* vali ii-rjt» rwa«uv i;-i i^tnti f.:uc«lu u:t:. Na «I«;m totlaj, *i4j ha l-t \i\iU zvit',:A\a &¦¦]¦>: cfiti.t' tullt jrin«'-tuiu, qui mm«".nt «!ii«» ttuli.
PoRti6fK> druitvo .Soca. •
Dr. Ia^.ri»T M- *-.fk sliki ra/ja*tiujf »*..m-t» i» «bjkvrk t:tA!«* l*c!5-. tj-. 1:1 k«> k«»n*"a tiaziia?t>« j-rMlMnliiik kj   lM*ak, da j-' «nij*rta 4i*ka*j:a.
Vxm «M»i >mhmI» «•.*,, »W,!ak. a».kt«iari.l I=Ta*», **u j»:a*.s «b **"s j*ti. y«». kat-*i^ j«« u\:.'»-
kar (m11i«:i-ii\ i>i->r<i<>i<\alfr pn'ritul, |u»ptojsut> miui-^t^'r^t^•» bah ia h.-fiajno jrraja; prav j(» siivr, da »j!uvtujiiiio oil osarja jioirji'iininuHlavljiMio vlailn; a <la lii s* mi ^ intiiijo uVrnili doiiam nasprotuc vhub1. o.l kattTi' in1 niur'luo jitiiakdvati nj»» pra-v!(!it'i;;i r^ilu. tiij prav (!usli>iln-.i in titili primer-no »¦'. Ut l>i s (''inn v okoiu p:islo, bi ,s.» mora! i hpri'iin'iiiti pflt'ija v «v-ihnijo. Ivor pa jo ,*<!oti, tla tbula pozua t<v,njo na^a druAtva "in ljii«tHt\a. ob/aluj«» ^rovornik, da jo pra/na mi/a # \la*ln>-.{akoiui'-aija. Komisar sain naj villi in so pn»-]>vua m vladni puora, kakonarotl iu ilrustvo iniili, to jo vlulita (lui/.iuiHt, in njomu bisomorala i/rooit ivsulut ij;», da o ?joj por«)ca minittorNtvii, kor lo na tak ciia« in bi hiio hoi da kaj usjx'ha.
tj-iip, Krtio4 Klav/.ar nij siior proti vpra->anju, ali ima dnutvo i/aM/.iti svojo y.oljo in to?.» i iij«« v obliki pi'tioijo, alt ivsoluoijo; on l)i bil so i'»'l«« >a zadnjo, k«»r ho v uasvotovani potioijt so* j ibiino iniuihtor.itwi posrodno ^raja in tofci, da j« it1 pra\uno, in kor jo doslojnisi od sovra/.nika prsiuvo tirjati. kikor pa prositi; ampak iMjdi ho, kaki» moro jurist izrvn, da jo vlada ilol/.na Jpn-slati komisarja k /homm nano^a ilrustva, in da hwi nay.oui Kti k'nin-arja nasi nkb'pi nijmajo ptaVPRa u«<po!ia. ..Vlala una po postavi pravi.-i) pi^lati komi-aija k xb irinn, no pa doUnosti; dnintvo pa si j<» pustavilo za p»slo brambo na-K'dnib pv.i%i«* in jtlaviii ivaiu«'n mu jo, da sivi m»:d IJ!id-»i\orn nar<»duo /avost; ulavni nspob jmc t»d;ij pu IjndstMt. pa n" *pri na^iiii /oljam na-'.protT.i-inn iniuisUT^tMi. I'o na/oiili prcdgovorni-ka in in »rala biti n-po^ojua na/oonost vladnofia zaidopiiiktt. «'o lifu'rjri biti sklopi tispoStu in oo He h<n>\ da jib vlada pozvo; to j> napcno; zakaj pa so tasuiki'/ psilurijc pridojo po toll do vlado in \\hl\ do uaroda,
U, prods'. I'oljak ¦.»< ndib^i dobato in pravi, da poti»--ija no b\ali in n<» jjraja m nistorstva; bx.ilt \ha\ objfktlva.i, k.ir j«* dobn^a. in qraja. kar j»s nap"ii'^a; p:avmi v obra/. povnlati, nij ja/.'.iljno, Mi •••• tnkaj n«* -/biramo /arad vladno-ja k'ttn^arja, amp.:k /arad t«¦.: i, da «•¦• p«wvotn-!• mm in skb'patuo «. t»-in. kar j - inrodu basljivo i:i k'»n*"*no
(i. Oblak, kijemljo pvedsodnikov govorlekot pojasnilo, priznavn, da ju glavni namon druSt* va ljudstvo izobrajievati in zbujati k naprodku, a da j<» patrabno, da ministorstvo kakoi'Sno koli barvo v/.vo diroktno po aainom svojem zastopni-kn, kaku ljudstvo misli.
ii. Dolonoo ftovori za peticijo, pa meni, da ja tri'ba /.arad dosb'dnostili v tirjatvalh v poticiji o-moniti tudi zodinjono Slovcnijo in aicor tako, da bo i/. toksta razvidljiva nostalnost sodajnili tori-lurijalnili raxmor in alnvi prodlog, da so v petit Kiirojnio pasu*; to postuvo /olimo zafiasno, dokler no dubimo Slovonije, potom naj se, 6ojo potroba, ra/iih'iain potrcbno prciiarcdi'.
(i. Obbik proidsik Hpfirijalncmu nasprotujo vo-litvi / listki, ooh da nai narod nij do toliko i^obra?,on, da no bi ho dal fdupariti. posobno,ker jih fie prav raalo pisati /aa, in kur ho m& narod nomora meriti r AiiKlo/.kom v nobonem obzivu; vjoma se pa s torn, da ho zni*a coijzub na 5 gold, davka in ieli, da ho vzamo trgovskim '/.bornicam volilna pravioa tor tudi volilno prodpravice most nokoliko skrajiajo. (ilodo na vno to Ntavi prcdlog, da se v peticiji izicOno zahtova: 1. naj bo odpravi volilna pravioa trgovHkib '/.bornic, tor nai so volilci trgovskoga roda pridcnojo volilnem okrajcm njihovoga Btano-vanja; 2. naj so v maksimi (glavno) na to delft, da no zuiia wt(;vilo mcntnib poslancev.
(1. Dolonoo ho ctuli, da predgovornik kaj tacega
prodla^a kar jo v po odboru nasvetovani peticiji
u/.c izra/.ono.   Oe sc za princip postavi, da je voli-
loo, kdor placujcogld.davka, Vdljatudi tozaraest-
; jano  in za dcielono,  ker vsaka postava  mora
; biti pravicna.   Sporocilo manjsine v lanskera de%.
! zbnrn, na katcro sc naslauja danasnja peticija,
zahtova puritcto glcdu stcvila poslancev in s tem
' jc popolnoma zavarovana nasa narodnost
(i, Klavy.au podpira predlog g. Oblaka, da hti v/amo trgovski zboruici pravica voliti poslan-<a v ilivrlni zbor in da so to v peticiji isrefino tirja.
Ivor fi»i no oglasi voc noben govornik, prosi porooovaloo, g. dr. LavriC za konfino besedo.
Odgovarja gg, Oblaku inKlaviarju, da jevse to, kar ona zabtev&ta glcdc trgovske zbornice uze
Potem ko stt* mi doro.iii, da torn svoji <-d-kritosrcnt^ti sroj.ma pnj itrljeium m<«rcbiti kat« ro krivico naredil sam >, da *o Yam pr.kup.m, pridf-*a k goioia o VamU cutih. Hprostite m-», v* pri tem bom tie mogf i v taki hes«di i. Yam* govorit?, kakor bi ielel."   Va zacntva!
Ljubexen je obcutek Kdor ima srce, vsak bo i5utii k»j enacega, samo s t v a r, katcro ljubimo, ni zmiraj tista. Zdaj ljubimo Bogsi, zdaj domo-vino,zdaj starise. zdaj prsjatriije, zdaj... kako po-i-ecem ? Dckhoa ljubi ljubimca, mladoneu ljubi pa Jjubico. Tuko yitiite, cenjena moji pticica* od kod pride, da imamo tobko imt;n za Ijubezen. Cut ljubezni pa je zmiraj eden, in je menda vroce brepenjenje po cemu. Kadar setemu bre-peojenju ustreze, tedaj je najprvo srce zadovolje-no, je toraj zadovoljen, kdor ljubi, in od te stra-ni Vam ne morem priznati, daje Ijubezen nese* bicna. Ta sebiLnost ljubezni, se panajbolj spoz> nava v tem, da Ijubedi hoLe izkljucljivo sam posedovati Ijubljono  osebo, drugace se Ijubezui
(l.i.u^iK.'tuj, ki ga je pre&rnemu deklicu polo^il Miiadoaod prcd raoge, in iz njega je ranil Be bvo-jimi puSicami njeno srce. Zaljubila se je. Knj je tul konccV Omozila se je bogata gospodidina, zve-zaSa so, z Ijubljenim mladencom, ki je potem za-prav-ii med prijatolji in prijathcami svoje iu iije-iai v«-i.ko premozeoje. A. zdaj? Se veduo ga ljubi h j)iLJ;no Jjubczuijo-nevredneza. Kaj, ali je res, «'o trdite, da se Ijubezen do' nevredneza spreme-ni v zanicevaoje?   Jaz m'tslim, da n« zamiraj.
Nucom Vam ngovarjati dalje, da mi ne bo»
sie kudi. Tudi se z Vami strinjam, kar ste rek-
li ob obcatkih,    kL pri rno^kib niso n\6 manj vro-
<*«, popoloi, vzvisoiu,  ko  pri   zenskah.    Da, tudi
irdejsi .srce moza se topi v ljubezni, tndi on uo
\o, kako je to, da &e mu je vnnilo nekaj v^ prsa,
, kar mu neakoncno greni in ob cnem sladi zivljen*
j je. Nesrecnega se cuti brez voje bolesti. „Sem dol-
' go upal in se lml, slovo  scm  upu,   strahn  dal;
, srce jc prazuo, sreLno ni,  nazaj si   up  in  strah
zeli,fc tako p:se nan Presenn, ki jebil boljsrecen
? v svoji ljubezni proti Juliji, ko potem, koje zelju-
i bezni slovo dal*   Pa kaj bi k Vam   govoril dalje
¦ oaSutih moske ljubezni,vodo bi vmorje nosil, ker vem,
da ste ze brali Presirnove pesmi, v katerih tak»
i ipilo, tako elegantno popeva svojo Ijubezen proti
! IjuWjeni „trdosrcn;tt Jubji. Saj ste Slovenka, vem
I toraj, da radi berete ptjsmi, ki bvalo  pojejo  le-
! poti sloveuske deklice; ne velja Vam toraj tozba
j Presiruova,  ki refie Juliji v svojih pesmih: jjBile
! so v strahu, da bog Ti, da zale Slovenke nemSko
pridru/s Ijnbosu r»«: ->st f Ivj-rsuclii, g<d')S!n.) „Ti-h'i m- -.I.- uh» ]juW/«¦;: v t;^5* brepwi je rasp, jtitij» ¦-•' ?at n< j<.» h'.-viti (.vitv, litvzob/irno j'h ^Ktr./jY'! !juta< i: ki :tci "*"» %fi rnu zdi, dajc <io--<-,»fl ¦¦.'.;. c;!j. AJi „' 5;*! Z!.«j vidi, da j«s odvr-vi u. 1 »!ita*/ija, It mil j" prej sbkala, da j»s I;<»h*j«!«. ^* j« <g ijuub. li kaj zl.ij poeucV Ljahi-r: -.i-avah {ntsh; c-3» n<jvsmilj-:ri, imr'! !jublj» r.?i '•'•ubo in. s.aj «,« ovajam ijuKzui, k«r zgv<db»* unjf»:ov t;«»vorJM jasn't. k«:j zaniore uaibv d« k iM-sn-ria: ljub-z;.; b:ti. JSk'»r;»j ju iincl prav. kdor je ijub-nu:r»»-»st tako znaril: Kifrrsucht ist ctne !#*•»¦ I'-nscliaf*, d.<? mit Kifer nudit, was Li-i-Avn si1i:*:k. i"!«jjsbf/.2ii j** strast, ki fctrastno jm'<', kar inpiMvi bubVii;.
<"'' bobtc ktlaj srei'na matiotrok, boste opa-
• zevali enako priknzeu tudi pri njib.    Odstavljcao
dete jo navadno Ijubimec maternegi srca; ko ga
izpodrine nov br*tt ah s«J»tra iz.   materinega  na-
rooja,    se nekako  ctidsio   wde,   in je  zalostrso!
Soprug kadar obrne mlada mu zenka svojo skrb
in Ijubezen do novorojencka, veckrat to?.i, da   se
: je ohladila ljubtzen  njegove  iene.   Kaj je tcga
' krivo? Velika sebicnost Ijubezni, kaj ne?
;         Jaz poznam daljo osobe, ki so se gorko Jju-
i bile, in katere je sklenil zakon.   Mend* ste tudi
vi, rahlocutna gospodicina,  opa/.evali kdaj   ktero
j mlado zeno,   ki   zo  vec spomladi   nosi  zakonski
prstan.   Jaz poznam nekoliko   takih.   Nekdaj so
ponosoo ua plesi§Sih vladale nad   moskirai  srci,
{ Maraiktero srce   so obsevali mehki in ljutt  'garki
1 njihovih pogledov; pa Amor je stal skrit v iopeku
LISTKK*.
Pfsmtetjci ienske Ijubtzri.
Sftal «» fc 1 » * « r I r.
fK#inet4
'V*L*i>OTQfiIi manjSine, na kateco se naslanja peto-!» cija, in v peticiji sami Se enkrat prav jasno zah-" ^"tevanollnasprotaje resolucije in se poteza za peticijo, ker na peticijo bo moralo ministerstvo vsaj odgovoriti; narodnostna postava pa ji tako vaz-?,: na, pfcakti&ia in potrebna posebno za Gorisko, da mora tudi centralistieno ministerstvjpo priz navati; ravno tako so naso proSnje g|e|r ftovega vblflnika izraz hrepenjenja po veci svobw, s ka-terp se centralisti zmerom ponaSajo, mi aftjamo s peticijo ministerstva priliko, da pokaze, m je v resnici svobodoljubno. Nas narod, pmi p-Ije govornik, je zadosti zrel za volitev z fcslki, saj sma ogromna vefiina pisati in vsako leto se naraaca gtevilo pisanja zmoznih. Na AngMkem je Kudstvo 40 let taborovalo za enako volilno postavo; se le lansko leto jo je dobilo. V An-gl$ tudi nij bilo Ijudstvo pred 40. Mi na taki stopnji* kot danea; strajnost Aogleiov pa nam mora sluiiti v izgled, taborujmo, prosimo, zahtc-vajroo, * tem se bode narod ucil, navduSil se za svobodo in s casom tudi dosegelf^esar notrebuje in Sell Volitev z listki pa bode odstranila vsako uplivanje na uradnike, kateri bodo potero volili po svojem preprieanji. Naposlcd odvraea Itolen-tfev predlog s tem, da niednarodnostna postava bode tudi potem potrebna, ce se kedaj zcdinimo vsi Slovenci, ker v Sloveniji Lode gotovo prebi-valo nekoliko Nemcev in Ifcdijanov, katcrim ho-cemc povsod pravicni biti. Ce tako postavo uze zdaj zahtevamo, ne prejudiciramo s tem Slove-nije, dobra postava bode tudi Sloveniji koristila, za popravke aK. prenaredbo postave je zmerom cas, postave se po okolnostih prcnarejejo.
Po koncani debati naznani g. predsednik, da se bode glasovalo, ce se ima poslati peticija po odboru predlozena ministerstvu. Odborov predlog je sprejet z veliko veeino.
Predloga o dodatkib gg, Oblaka in Dolcnca padata pri glasovanji.
Na to pride predsednik k 2Mocki dnevnega reda: Peticija, da se dozene uravnava novih zcm-KiScnib knjig, in vabi poroeevalca odborovega, g. Klavzarja, da aporoSuje o tej tofiki.
G. Klavzar povdarja na kratko vaznost in ftorist dobro vredjenih zeraljiScnih knjig, katcrih na GoriSkem tako zivo pogreSnmo. Po dobro vredjenili knjigab bodo posestva rastla v vreduosti in naSi poljedelci dobo lafcejo in ceneje potreb-nega kapitala za zbojjsanje in pomnozonje svojih kmetij, kar bode posebno pri pridnih kmetovalcih blagostanje pomnozjlo.
Glede na to nasvetuje v imenu odbora sle-deco peticijo do dezelnega odbora:
_________          (Dalje prih).
Dopisi.
Od beneSke meje za Kobaridom 30 avg. -i- [Izv. dop.] (Kam bolj kaze postaviti pervega ucitelja v Kotu: aliv Breginj ali v Sedlo?) SI. c. kr. okraj. Solsk. svetovalstvo je dne 24 jnl. t 1. St. 224 v drngo razpisalo do 10 sept, uciteljsko slu2bo v Breginju z letno placo 300 fl. Ali se je uze kdo oglasil za to sluzbo ali se se le bo, to mi ni znano. Ker torej za to sluzbo nise nihcc dekretiran, je tembolj le o pravem casu vpra§anjef ktero stavim posebno strokovnjakom v Solstva: kam bolj ka/e postaviti prrega u6itelja, ali v Breginj ali v Sed-
%? Da se to vprasanje bode moglo temeljito resiti, je treba uajprej krajne in druge razmere Bi?egiBJske in Seljske obcine pozaati Breginj lezi na i^yexozaftoilni strani Seljske vasi, gteje 120 his, M so vse skupej, in 635 stanoralcev. Od Bre-ginja do Sedla znaSa daljava picle poi ure all pa se ne tolflfeo, V Breginjft }km *tey« ntetei III otrok za vsakdanjo in neile§5ko iWo. \'m Sedto steje 55 bis inL353 stanovalco;-, i«wi klerimi je otrok za vsakdanje solo 47 in za wAofyika V2, skupej 59.— K St?Ij*ki obcini S]>adaj0 .se tri vasi Homec, Stanovisce in Podbela. Ifomecj" od Sorj-ske vasi oddaljen % are steje 9 bwr Gfi stano-Yalccv, otrok za vsakd. solo 12, m ned. 4, tiopej 16. Stanovisce so oddaljeue o 1 S$3fa jd&e pjl ure imajoL4hi.4, staoov. 240, otrok zawikd. &At 26. in za ned 0f skupej 3b, Vm Poilbela je od ScdJs oddaljena dobre poi ure, Steje 4;) his, sta~ nov. 233, otrok za v^akd. Solo 4<), za nt*L H, skupej 53. Tako bi bib vseh otrok mi podvt:iv;*»* niii v Heljski olu'ini hV.r. Oajeuiti momm .v; krajne mzniere mud Breginjem in drugimi tr^mtva^mi Seljske ob('itu». Homer j« od«laIj«?n od Jtn?^ nja okoli 30 minut, Htanovisr" okoh 4.")j[iin., Pixib'b pa dobro uro. Ako vzamuui> zdaj vw otroke, ki bi jnorali vsleil novih solskib postiv v.4olo Iwditi v obeh obcinab, Breginjski in S«|jski, ttk> ji!i je 274 (lepo steriluf), v .Seljski jih jei>2 \tC% ka-kor v Breginjski. Kako in kilaj so bodo pri tuts solski okrogi defimttvno napravdi, n*> v «rn, nekoliko pofosi pa ze gro ta re<;.
YpraSanjo nastane zdaj, ali bi biio mognL* iz obeh obcin en sam solski okrogvnapraviti( in kje l)i bilo sredisce toga okroga? tV se onkrat pre-gledamo lego vseh vasi obedveh o\mn, bonio r:u-videli, da je edino vas Sedlo .sntli^e. r ktero bi iraeli samo Podbeljski otroci obilno poi imr hoje, iz vseh druzih vasi, tudi iz Bregiuja, sum > picl« poi ure fiz Ifomca le % ure). Ko bi hotli Jtnv^inj za sredisue vzeti, tako bi stj v ta okrog n«? mnglo urcditi ne Podbele in tudi ne »Stanovi*>. ??. 59 novo Sol. postave velova, da je potreba nnp'raviti Solo povsod, ker biva euo uro naokoli po j**?tIot-nem poproLnem iw'unu (Vz 40 otrok, ki niorajo cez poi milje boditi v solo.
Vsled tega §, kakor ga sploh razlagajo. spa-dajo vsi otro»;i, ki niinajo do sole svoji*ga siv-disea eez poi miljts v jeden Sobki okrog. V Seljsko 3o!o, kot srediSCo, bi toraj moralo boditi 274 otrok, torej po §. 11 za 4 uciteljf.
Tako bi postalo fc'edlo t'ez dan in no<; cela univerziteta. ICje bi bilo pa solsko poslopje za tako univer/o in stanovanje za 4 ucitelje ? Pa saj za sedaj nameravajo nastaniti yo le enega ucitelja in sicer v Breginji. Ce se to zgodi, spadejo eo ipso Sedlo in Borneo v Bregin.ski xoUki okrug, ki bi imel biez Podbele in Stanoviic se vendar 1»B obligatnih udencev, torej &> vedno za 3 ucitelje. Ali tudi v Breginji bi se tesko najAlo potrebuo solsko poslopje zrt toliko uconcev. Botieno Solske oblastnije so, kolifcor sem sli^a!, sioersklenile novo Solsko poslopje postaviti, pa da tega Se niso dolocile. kje da se ima to poslopje zidati ali v Breginji, ali v Scdli ali kje drugod.
Moja privatua, pohlevna misel v tej zade-vi je ta: Ce mislijo napraviti h obeh obcin en sata solski okrog, bi moralo biti Solsko poslopje v Sedli, drugod bi menda ne moglo biti; ce na-pravijo pa dva sol. okroga, tako bode edno v Breginji edno pa v Sedli.    Dolociti  pa ali bode
iz teh dveh obcin jeden Solski okrog, in kje se bo Solsko poslopje zidalo, ali pa bode vsaka ob-cina za se en Solski okrog, bi se po mojem mne-nji kazalo potrebno, preden se tteitelj v Breginj dekretira. ako se to ne zgodi bodo pozneje glede zidanja take zmesnjave in nasprot ovanja mcd o-beraa obuinama nastale, da jih bode straSno tezko premagati. Povod k tej opazki so mi dale besede, ktere sem v razpisu ueit, sluzbe za Breginj bral.
Bazpis pravi; wAko bi se novo Solsko poslopje, namesto v Breginji zidalo v Sedlu, in bi obcina Breginj v Solski h zailevah pod Sedlo spa-dalo, moral bi ucitelj ali poducttelj imenovan za Breginj potem solo v-Sedlu prevzeti.*
Iz tega se posnema, da se za enkrat name-rava !e jedno Solsko iwslopje zidati in da dottene oblastnije se 1f>!j nagibajo, da m to poslopje v Bi-eginji zida kikor v Sedli, torej bi rnorala jk»-tem obeina. kolikor to gre. po po^tivi v bobkih zadevah spadati \m\ Breginj. Kam pa potem h i'odbflo in StanorKt'i? Vdndar pa do sedaj ob-I'ina in kraj /.a novo Solsko |Kislopje io niata do-loeWu.
Km'eia tuk*j raspravljati, ali kaJEe glede t«h five!', sosednili oljcin Htrogo drzati w mertve n*r-ke |ioYtavet ali kaze bolj, da ima vsaka oWmu svoje solsko {Mslopje in avojega uritelja; f)rejm-Mtim to *1. c. k, okr, •retovalvtru in strokovnjakom v solskih ntvareh v premiidek.
Xaj mi b'»dw dorotjeno pizorno«t si. c. kr. svetovatiitva samo na naslwinjo opazko obruiti. Iieuimo, da pride K»tos ucitolj v Breginj (m/logi mi ni«o znani, vsled kterib ima Breginj predno»t pwii St'dlonn, in da bi m botlo tamkaj Solsko ponlupje, zidati io re m \u> zitlalo tudiza .S-ljsko obrino, ali ¦«*,» \m moglo .SiJjske ob'inarje z b»|w za zidanje pridobiti? Jaz menim, da m jib 5e * bmlo te,';ko bo«le moglo k ti'mu prtgnati. Ce pa obmemo list. ka/.e [u A** slalwe. Ko bi m pozneje, ko bi za ucitelj v Br^giuji nastanjtm bil, lictlo novo Sobbo poslopje v ^nlii zidati (kar ni. nemogoee). in bi Breginj v Solikih zadevah \mh\ Se»l!<> spadal, kaj, aii bi Breginjci mart tako meni nir, U'hi ni< dah u rok #vojega ucitelja in or-ganiiita, pokm ko bodo le man »po*nalj. koiika dobrota da je za ohcino dol»er ueitdj in l«wlo tako nvlovoljuo kX\ ^ijanoin pjmagat zidati, Sot-skr> |w)«lopjf h Ui/.mm prcprit'anjf'in, da pripomo-
rej»» Sf»jj»lji «tj«*ni U ii#ti ilttbroti,  kt*ro im»j« <m»
mi zgubili, pot-in kn ho jo c-koliko t;wa vfitraJi? Lakko bi stavii HHi zoper 1, da bi m Breginjci /. lepo ne vdali. in kdo bi jim mogel io za zlo vzeti ?
Jaz »e b'ijim, (Li bodo pozneje nastale bo-raitije iu razpertije med sos^lnima obuinama, naj pride -M ztlaj prvi ucitelj v Breginj ali v Sedlo. posebno pa. ko bi se hotfo "u obeh oKin ««n sam solski okrog napraviti z enim samim 4olnkim po* slopjem. Hokler se torej a@ dolo«*i definitivno to, bi skorej lwij kazalo v Breginj namvnjeuega ucitelja xafa*no f»o>Ia4i v I*oge,
Ix StmjeN. 2t». avg. [izr. dop.] N«j zvo ilo-ren^kt svet, kako cadno se skrbi za ioUke teU na Kra*iu. Kak >r je 2? bralcem Socimm znano, razp sane so non» ucitetj^ke slalbe na Knuiu. Poireulo se je mnogim vehko manjsim obiinam oi na>e, da jtm je  okrajoi Saltki »v*>t s^lanski
gOYOrit'umetne, jih bote, kerzParnasa so occtne dezele, morebiti zanicvale." .   Pu8tiva iz misli slovenskega Petrarko (Petrar-
. ca), kojeg'a Julija je lahko enakorodno Lauri po-dala roko, ko sta se sreeali na unem svetu. Pre-idtva na to, kar ljobeci vendar enkrat doseLi ze-le: preidiva na zakon.
Ta je star, ce se smera posluziti VaSih be-sed, kakor dloveSki rod. Dva mlada cloveka, mla-dened in deklica, imata napraviti lastno druzino. Dokler ju je vezala le ljubezen, .bilo je zadosti, da sta imela dve nepokvarjeni srci in spostovanj'e ^rag do drnzega. A v pribodnje? Na koliko je treba gledati pri tej stopinji! Siepa ljubezen m vroca domiSIjija (mntazija) slikata zaljubljenima raj na tej zemlji: vsak zijajodi propadjele krat-kocasna aprememba, vsaka koliba jiraa je dostoj-co:8tanovanje; tako slika Schiller zaljubljenega ndadenca pri potoku, ki pravi: V najmanjSi koli-bi je dovolj prostora paru, ki se sredno ljubi. (Raum isHn der kleinsten Huttefiir ein glucklich iiebend Paar.) Zato je prav imel stvarnik, da , je postavil razum, ki naj 6bm nad eloveskimi cu-tj; kjer razuma ni dovojj, je dobro, da mu sta-
. rlai pridejo na pomoc. Ne ugovarjajte mi, zaljub-Ijena deklica, da sem trdosrden, okruten do Iju-DeCib^ W jaz prav ni6 nisem zato, da stariSi
,. sypjevplJEo, neusmijjeno in brezobzirno ovire de-
A lajo Jjnbezni svojih otrok, M ni po njih volji.
Ja druzinal Srecen pac mora bit'*, kdor zamore vsakdajne tezave pozabiti vkrogu druzine, komur ljubeznjivost in jasen obraz soproge od/.o-ne iz ceia megle skrbi, komur priteuejo nasproti otroci zdravih lie in mu objemajo kolenat Pa kolikokrat se to godi, posebu > v tako imenova-nih boIjSih krogib! Gospodicina, ki je postala gospa deoarnega gospoda, kolikokrat ena misli na drago, ko na sviluate obleke pa na ogledaloV Mozu se dobrika le, kadar potrebuje deuarja za svej liSp, za otroke le skrbe dojivka (baja), p->-sterna, ucitelji in uciteljce, redkokrat jih villi, malojth ljubi; mozu kibistrudom svojih mozgan lahk' spravil za otroke lepo premozenje, deva maraiktera gospa v nic vse zasluzbe porabi za sroj liSp interes svoje dote in vcasih tudi doto samo. Mo2 s tem gotovo ni zadovoljen, gospa to vidi, a ona, ki je bila prej ijubeea deklica, mu noce pod-rediti svojih misli, noce iz njegovih ust preje-mati pametnih svetov in proSenj kot merilo svo-ga iivljenja. Te in enake misli, gospodicma, io ta strah so krive, da marsiktera zaljubljena deklica se solzoimt ocmi Se enkrat pregleduje /.aljubije-ne pisma nezvestega mladenca, ki je pred altar-jem drugt obljubil zakonsko zveslobo....
Tudi pri enakih mislih noi-era daije z \fcmi ostati, blagocutna deklica, ce tudi vec mislim, kakor sem izrekel, in ker nodem povrniti lepe-mu epolu,karate Vi nekolikopreojstromladencem
v obraz n-kli.   Tuli se nocem izpostavitt nerar-
nosti, da bi vrgli m morebiu % Vaini ktera dru-
gi go»odiCiaa na me  alt morebiti celo na  vse
inoskc pn^rco, ce§,  da   ne zag>vArjam   ljubezni
, ampak denar. di sedajnt mozje ne snubtjo dtkbt,
anipak le doto. Kohkor sem jaz imel  priliko sli*
Sati o tej zadev;, ni bda toiba,  da se  na  svetu
nahaja   male  denarnih   dektct,  ampak raji   da
; se mlade zene vet*  pecajo  pri romamh. pn  gla-
soviru,   t draibi,   ko   v   druiini.   Ne   mishte
da zelimo, naj, bi postale go-»podictne, kadar se
zvezejo v vukomu, slozabkinje svojih moL.   Tako
zahtevanje bi bio noljubeznjivo. ostudoo pa med
,. materjo in med dojivko (bajo,) medljubezoji-
¦ vo pazljivostjo sopruge ia med placano  akrbjo
; hisine je  veiik razlocek.   Iu kaj se  le potem,
[ ce pridere v druzmo Ijuti Prepir, in s kosteni-
''. mi prsti kali sladki mir med zaWenma?...
I        Pa koncajva!    Velikokrat  atraSijo   aioveka
: hude prtkazni. a ko se zbudf iz  tuznih  sanj, ga
| tolaii sladka zavest, da ni vse  tako, kakor mu
| je shkal hndodbni demon.   Krepost iz sveta  ni
| izgtniia.   Med noSktmi in zenskimi je mnogo bla-
( gth sre, ki gnrijo za vzviSeno, za lepo in *lobro.
L Kar ne premaga dulna mod, volja, premaga dnS-
na ssbkost, ljubezen.   Kjer prava ljubezen vlada,
tarn je mir in kjer je mir, jesxeca. Gospodiciua, vi
imate vendar prav: ljubezen nezmerno osre-
blagovolil razpisati sluzbe' ucitelja. N. pr. kobi-Ijaglavska katastralna ob&na spadajofia podstan-jelsko zupamjo steje 662 du§ in .jo vdobila po odloku Mskega sveta ucitelja, stanjelska pa zdru-zena z drugimi katastralnimi obc-iiami, ki stejejo 1282 duS,nsj*o ga bile vredae, ces, kotdabi satu sveti dob nasim otrokom painut in urn razsvitljal.
Sezanski solski sset se izgovavja, da hocejo obtinarji pri vtarem Slendnjauu ostati in da jsni ma tega brauiti noce. Ilea lep izgovor! Pa k j je Vusa naloga gospodje!
Vsufcakor mora Vam biti iskrb za omiko Ya&ini nadzorstvora podvrzenih krajev. Da se pa do te svrhe doape, treba nam pripravnih moci ,»u dovoljnega prtzadevauja za to vai.no stvar. rlma-ino rnorebiti mi kaj takegaV Xikakor ue! SoUko starije pri na* Stanjele-.h je uze od nekduj ua tako alaln podlugt, da se uij nikakur friditi, t'a je na»a tidadma za vse drugo bolj pnpravua, kot zi l«?po in blago.
Nfj so torn] vjiltti, *"e nabajitmo 2e pri tnbe dni pijam'ko m tgralce, kijti «uhtl>tia ue hw'o kratkoeasiti. Slab.itli m pazt ndalga ue«kufc-nt'ga clovok* nitk-ivucjaiit od dobrih, poiebuo pa, to on majnka viaka dobra podlaga.
I'udno s>« mora v*akf*mu /deti, ko zapazi,da m prt razpisu ii<'ttelj«kdi nlu2<rb Liko gleda na juvno i»n*?tija obriuarjer. Saj •-.• mj to storilo pri nakkdanju NoUkh dokmd m davke. lies, da «$ je t«> zg>ltl»> v dr/avuem zoom, ker «a v im*tm tju-.Utva iijejpm p)tl ui i gomnii; ali tarn ji« bilo rectno, nav^aku tobko orr. k n.ij pride en uOaolj, in *oUki iv-1 mj za drugo, kot da izvrSi uajviAji kklrji.
U% «e pa *-* boij r<uuia?mo, n,*j opmnusin, di takrat, ko »» naii oU'-uatji iirutoitntaU prott organist)* &«tji nrit*!j*k« »lu2b; v Stanj hi, piotc-•tmato hi" j • u ii,»tttr(K> dob.c'karij**, ker takrat su lu ti*ii* oiir-.ne ucitelj.* plaiwaSt*, k'ore to $& iia-iW. Ali /Jaj j« »m» drag a?, im*'j g.i al n», p5ar*M mor«i* kraft 33 novcev pri Kdd.narjn.
Zdaj n.ij %«• ljudstvo upraii za ujegovo mu ¦-iijd in »k*»r»j tMiogJanio bo r«kb: Kt»rze placamn unttljJ, ),oi'»nio ga tndi ittM'ti.
IVdaj m Kprniiieinbo AiUk b po-tav pi^li m tttdi oiii |irutttfti ub vi-ljavo, iia ktoro «« jo na-hbnjal r.a4 ukrajni »«iUki »ut,
lU*f, da ¦-* na^e iupitnitvo mi!i> Kintai /.a take r«H% re*, da *e o-io * tueio zidovoli, kar mu pride od 2gor«ijt k r )o viadao, ustivoverno, birokrattctto in kaj j»/. v.ia &e k ij v.icg«( all «eudar aaj.l^jo *»* **s «..?k<«?ri, ki bi gotovo pivgo-vanu be«edo sa pravu'no '^tvnr, akj bi »e vpra-iaii ivcta.
Ah pri oa$ je nivaU, da. ce kaj tak**gi od rjnjib obkatti dojle, vsj r bUres askdi mamelus-kib rokth oatane. ktero je pri na*e:n ljnd»lva oh v«e xaupmje prtslo, ker mj bib voljono u njvgove nciDe.
Imamo namrcc pri n*« na krmila kruhdbor-ce, ki uiir.ijo oi obeme vehko dobrot; tern se pft duJi-v.i, da bi te tijiho^mu krulio^r^tvu z acittlj:vuu pnbotoat kauec atonl. D.ikler iinnjo taki govi>r:ti in ftktepaU o 2eljib in p>trebab ob-tifitkih, mmarao %e nadj^ti ink »k >r nvpMHtrinsk.b pofiiftji. K t«*ma m dmki drusri vrsu mtngm-tor, kUre mtereai to v trdni zvezi z interest oudi prue vr^tii.
Tt n>cmt|0 pc?! pla^'Min mm in vprave kali in •"'n-n.i razparnv in me l*eb*>jo**g* ofu'-iaik.-ga •OtritAtva.
la nj nam pr.cdkovati k * j bo'jega, dokler nam Ukt lj^dj« kri m mo/.rg Miajo m se ne re* iimo U nai Y vteb ozirth tv2«ii-e mare. Kajte ljnd-je te Tnta to ue sr*raajeja ucepiti nekterim b«!o za 6rw>, s demur doseg«j<» sr«»j»j nepasto  tumcrc.
5eumerna ys nze »koda vsako&trjuska, od kar m prtj*U oban^ko krmdo v roke ti mo/.)>•, in m se «ij»te tpciitui dragi obc.uarji. Ako jib boste .v" za naprej pa*iih tako samoroljno gospodartti in posebna r tej zalevj (nHnirei- v auSski). DpQitdi bote najveco do zaost, namret* omiko in poziabtnieuje arc vavh otrok. la no-uogibljiva. kazea te lu-miraosti Yarn bo sirovo obnasv je ojthovo t Vaii «taro«ti.
Vi udje sezaask-g* $>Kk-ga stela pavedite, da ugoTarjar.je, ua ktero si* Vt op.rate, izhaja le iz arc ;n nst zgorej popkansb ljudt. Vast dolz-nmt je, da * okom pndete tern sstvarem in hn-dobae nakaoe teh ljudi uniuito.
V Rocoki 27. avguata. [Izv. dop.J Dne 25. t. na. smo imeli tukij pn uas pies. PiesiSce je bilo prcd hi§o tnkajsaega zupana, g. F. Xagude, okia-cano s petimi slovcnskimi zastavami. Pred vbodom na p?e&i§ce je sta! slavolok z dvema tndi slovenski ma zaatavama in nmogimi narodnimi trakovi. 2e sem inislil iz vsega srea zakiicati: slava rocoljskeinu zupanu, g. F. Negodi! kozgledam vslavoloku na-pis „S. RochoK mesto nSv. Kok% ki ga castimo v tern knrjt, in raoja navduienost se jo tnalo' ohla-dila. Vem da gospod zupan bo drugo leto nam
slovenskega sv. Itoka pripravil. Kej ne? 2ivili in z Bogom 1             ___
Iz Prage. 29. avgusta. 1872. ]Izv. dop] Cital sem v ttSlov. Narodu-1, da je zadeva g. Jana S. Skrejsovskega tudi na Slovenskeni vzbudila veli-kansko senzacijo, ter ste radovedni, kako se r izide. Javno mnenje ku2iti ter vse popadati kot lacni psi, grditt uajprsj zaprtega, brezoroicnega, onemoglega Skrejsovskega, a potem Senarod ces-ki z blatoiu ometavali, to jo bilo pivo od naSib Prusor in 2idov.
Ziiauo je, da so deski listi pri nezasliSanej persekuoiji 1. 1H08-09. izgubili mnogo, mnogo ti-suc na kavcijali. Xastala je pozneja doba ceskej opozioiji ^ Potockega) mileja, ter seje od mno-gi!i atrani pricakuvalof da so jim te straSno iz-gube na kakov naein nagradijo. Ali to se ni zgodilo. Ni cuda tedaj, ako ho m\>dni5tva zuos-tajala s plafio inseratnih kalkov, koja iznaS i pri vtdiab listih, kot jo ^Poiitik"4, ve6 tisoc g. Vsled neplacanili kolkov jo kila numoterim cSeskim li-stom navalcna sekvestracijit Pri tern skrejSovski priiel v zadregc katere so njeuiu, ia narodu neljnbo. Ustavaski listi, koji so sami dol2ni eraru mnogo vec, nogo „PolitikNtn pr. Tagesboto (Prazki)in Tages-prviise insi'iatnega davka, s cinicuo fikodozeljnost-jo pivrokujejo Skrejsovskumu 0 let jeeo, ter ravno s torn izrazujojo Skrejsovskega, kot nspros-ti'ga hndiideloa.4 Strab in nenavist ovih pred Skrejiov^kom je vsakema znana.
On jim j»» bil naj nevariipji, zatoraj so pri-vly';li na dan to kriuko ter ga pomagali vtak-nitt v jeco. Po^vrdlo rl? jim jo! Vsa gujusolu, iu luulavke, kojt> si zamorc i/im'sliti lo /.idov.ska zlomislenost, ho se u,*«« nekoliko let melalc po Skr. k vsoli ituu'ijskih listov so neproiiuhouiit, dan za duevom. na posmcb proli vsaknmu bolje-iuu, lutu in rvMiird, vsipajo na Celw nojvocjo in-famije, ua iijihovd vodi'toljo najgnuNiioje sou-vanj«», kar jo xuiozna le tako zvana ^ustavaska* druhal, t'*r bijijo navse strani, incolomu narodu v obrax. Iladujejo s? iu plesejo krog Bvojcga malika ustava^koga. da ji> najinnCnoji in najbistroji agiUiWr I'oski, ki ju vladal v ubL. zast<»pntstvab, v d««/el. zboru, na farab, na bond, na ieleznicab, vtdiko pos.'stvu (uskega plemstva, da jo on, ki je dogiial ^eske opozijo k tej moci, prevzei sam olVnsivo, koji jo ukrepil zvez cesko opozicije s pintnstvom in duhovHirino, da jo ta zdaj no-skodljiv!
Toda: poikejte! Ni daleko §e do oktobra, v kojom se inia takoj prvo dni zaeeti konecna obravnava, ter se nadejamo, da bode na slobodo propusceu.
Dalje so vsi pruski pritepenci nedosegljivi v1 lazeb. Ako starioek Dr. Palacky obi^e g. dr. K. (Jregrovo tinkanio, da bi ))lacal tiskovue stros-ke od svojib rokopisov, imajo uie telegram skovan. da Palacky poravnava meju Mlado in .Starocebi. In vendur bi raje vsakdo od njib zve< d«-l. kakov je program onega poravnanja, kajti naroi t'eski ve le o jednem, vsled kojega je volil isvojc deklarante.
Ako kak Cden urednistva ,Politike", kakorn. pr. g. Peneke, v (iradec odide v dru?,inskib po-mcmbv \iLQ so cole vr*te telegramov na Dunaji, da j." i/.stopil iz rudakcije; celo debelo laz rnej svet trtnujo, da Dr. Klaudy zbira denarne pri-8{>evke za rcnlbino Skrejsovskega. To So piSejo v urodnib rlnnkib, kot polit jako vazno!
Ilogme! Narod deskije miren, se ne gane, kaj se le, ko zopet javno delanje nastopi! Zaprtega StrejS. so obiskali nni den v zaporu, Dr. Klaudy, Zeitharaer, Dr. Meznik, Dr. Kucera in stari Palacky.
Vsakdo je vedel, da stari Efialtcs deskt, Sa-bina, ne ostane na ptujem, ker izdajaica Se dalje sedajni vladni sistem potrebuje. Povrnil se je iz Lipskega na Dunaj, ter prelomil prisego, da se niktlar ne vrrie v Avstrijo. Dobil je sluzbo v tiskovnej pisarni minislerskej, kjer je zelopo-vestni odpaden.ee Sojka.
Pri tukajsnej sodoiji je bila te dni konecna obravnava z urednikom BSlovanskega sveta", g. Dr. Andr. C. Gunthrem. vulgo Preludovsky-em in Djordjevifem, Srbom iz Prizrena, koji je bil so-delalec onegalista. Zatozena sta bila oba veleizdaje zaradi neeega telegrama, kojega jo na dan pra§-kih volitev napisal in odposlal Srb Djordjevid iz Prage v Moskvo dne 21. aprila rano urednikom dveh svobodamiselnib ruskib listov izhajajocih v Moskvi, in sicer uredniku „Moskevskili Vjedo-mesti," g. Katkovu, in uredniku „Sovremenih iz-vjestij", g. Giljaru. Telegram je bil pisan v lati-nici in v Krakovem konfiskovan, ter poslan sem v Prago drzavnemu zastonniStvu; glasi se takole: „ Denes so volitvc. Dabibili volilci ostrasoni in da bi nemogli voliti narodaib kandidatov, tabori 20.000 vojakov naulicah. Uopot mlmovorezih setopov, klici tu in tarn korumdujoSih castnikov, gromece bobna-
njeodmevav araku. Setajo^i ljud Be ^gatjazbo-daki, tolde z batom, iz doma ali domu -je neino-goce iti, na vsaki nafiin bofiejo kak iipor provo-cirati. Rodoljubi prosijo, naj so. Jjud bo postavjja na upor. Kedaj bode konec tega na^ilstva? V imenu clovefianstva in prava prosimo pomo6i so-rodne brata Knse.   Mu^eni Pra2ani.B
Ker se je Manojlo Djordjevid' sam priznal. da je ovi telegram pisal in odposlal, je bit obso-jen na (i let teskega zapora in v pregnanstvo iz Avstrije. G. Dr. A. Giinter jo nekriv, ker je prvemu za telegram ne vede posodil gld. 8:60. Drzavni pravdnik je predlagal za prvega 12 let, za Gunthera 16 let.
Konefino naj Vam se javim, da je razpuice-na proatjejevska zalozna, kar je zopet le po godu duuajsTciitt lcrifiafiem, koji bi radi Uoteli, naj bi se razpustile vse moravsko in za njimi fie ceske, ter dajojo v listib svojih vladi 'koraio, koja si bode stvar" raje dvakrat premislila, V zaloznab cuti narod Geski svojo materijalno blagostanjo in politiSko moc, kajti zaloXno tujv prvej vrati izra-aujejo: nboj proti nemSkomu m ^idovskemu ka-pitalu!1*
Politicni pregled.
Ceutralisticni fiasopisi so u^o zopet zaja» liali stansgtt Simoljna: diroktiio volitvo v drzavni sjbor; ilrozajo namroS ministorstvo, Co bo knj ali nic 8 to postavo, in spominjajo ga na na dotifino obljubo v svojem programu. Uradni organi pa odgovarjajo, da diroktne volitve pri-dojo uajbrio na dnovni rod uLo v prjhodnji si!siji ih% Kbora; a no v zmislu Herbstovo slranko, kor temu protivi minister Lassor.
Kukor f»o slisi jo tudi krona naBprotna direktnim volitvam, vslod Cosar nokda no do-voli ministorstvu prodlaganja dotiCuo postavo v dr2. Kboru. Mogoco je, da nastane k tegti vpniHim.fit ministorska kriza in da dobimo kako polovtiarsko, Lasserj'evo ministorstvo. Naj si bodo tako ali drugaco, diroktne volitve v dr& zbor vtegnejo opoziciji koristiti, kor jo morda Kodinijo, kajti ta zadnja so mouda vendar ne bodo vdala ustavovercom na milost in uemtloBt.
Srbski narodui konp'es v Karlovica je bi raxpiw^n, ker nij hotel sprejoti vladnega za-stopnika, generala Molinari-ja slovesno, kakor po stari »egi. Kongrcsa ve5iua je to storila sklicujo5 so na neko novo postavo, katora pa §e nij potrjena od ccsarja.
Iz vsega se vidi, da je napetost med Srbi in ogersko vlado velika. Monda pa je hotelo ogorsko ministorstvo napraviti s tern naglim in ojstjim cinom neko demonstracijo proti mali Srbiji, katera je Andrassy-jn trn v peti.
Hrvasko zadove so bodo obravnavale zdaj v IVstu, kjer bode parlament odprt danes 8 prestolnim govorom. Ogrski parlament bode volil posoben odbor, kateri so bode pogajal % Hrvasko regnikolarno deputacijo o novi Urav-navi Hrvaako. Mi dvomimo, da bode h te moke kaj kruha. Dokler gre Madjarom dobro, bodo tesko pripoznali pravice drugim narodom.
V Belgradu so se sklenile slovennosti z volikansko baklado, katero so napravili bogati moscaui ruskemu poslancu, knezu Dolgorukn; vos Belgrad je bil na nogak, en mestjan je nagovoril kneza tor se zahvalil v imenu mest-janstva ruskemu earn za pqjaznost, katero je skazal srbskemu narodu s tern, da je poslal zastopnika k ustolenju srbskega knezgtj knez Dolgoruki jo zagotovljal v odgovoru, da ruski car ljubi srbski narod in njegovega knezfy na to je mnozica entazijastiuno klicala: Ziivio .strycl Narod tako navdusen je pel rusko, himno in druge narodne pesmi. Ko je knez fie tisti Te-cer s parobrodotn odsel, se jo zbralo na bregu Save poino ljudstva, katero mu je klicalo: po-zdravite na§ega strijea, pczdrayite imSe severne brate? To varn jo bila demonstraoya, katera je nokda %ala ogerskoga Kallay-a, ker so je njemu napravila vsedruga demonstracija, raa6-ja muzika.
&lostno je, da ogorsko ministorstvo Mi tacega nepreljubljonega konzula v Belgradu; Mi cut avstrijskih Slovanov, kateriiele"r- da bi-Ma Avstrija v dobrih ra morah z obema Slovan-skema drzavama.
SrbsK kabinet se je nekda dogowjal s crnogoislriin poslancem Vukoticein, zarad zveze za sla&j, ee bi iz crnogorskih homatij s Tur-sko nastala yojska. Sploh.se Srbska, Crno-gorska, Bnmunska in Grska zmirom ozje ve-gejo,. kar kaze, da se pripravljajo na razvoz-Ijanje jutrovega vprasanja brpz druge pomo«5i.
Ruski car je nekda rekel zastopnikom dovske kozaSke Yujske, da v tem trenotkn nij nevarnosti za niir Rusije; potovanje y Berolin bode mir §e bolj zagotovilo in .bode imela do-ber nspeh za Rusijo.
Razne vesti.
<<>]0»poa Fr;iiija LevaUti), izroini slovens- j Id pisatelj, je v sobotei {*%) Wiener Z. imeno- j van za akriptorjtt Ijubljauske lycealoe bibhoteke. , Z radostjo pozdravljamo to imenovanjo, ker s [ tem se zopet v domovioo vrne moz, ki jo moral < valed cudnih naklopov nasprotne mu stranke po • daljnem avetn toliko trp.ti.                                   »
In tie ga todi bodemo v bodofe pogresjdi pri I drzavnera zakoniku, kjer je bil kontrolni redak-tor, (ˇ poslednjem caau je g. Cigaieta popolnoma J namestoval), vendar gn rnji vidmo lam, kjtr j je on prav za prav doma, to je: pri vednosti \ in poeziji, kjer bode tudi gotovo slovenstvii veu ! koristil. In ˇ ta namen urn zaklifamo tudi mi ! Goricani: .Dobro doSel v Ljabljauo."
<Mwipuv«ki Sokoi'*) napravi due 8. septem- ; bra veselieo s programom: 1) tombola; 2) dekla- . macija; 3) igra: Rarest slabost;* 4) pies.          I
(I'rocesija na Sv. f-or») dne 2. septem- . bra, je bila v resnici velikanska. Prevzvi&eni knezo-nadskof in nekoliko dnhovnikov so so pe-Ijali ze predvecer procesije na sv. Goro, kjer se | je ze isto noc zbralo blizo 10,000 ljudi. V Go-rici je pa vse mergolelo \judi, po Travniku in drugod po mestnem tlaku so lezali in prepovali celo nod.   Ob treb zjutraj  so se ze zaceli uvrs-
' cati pred Katarinijem in so pred 4 uro se je uz-dignila procesija iz Gorice, ob enem pa tudi iz Solkana, kjer je bilo tudi innogo zbranega Ijud-stva se svojimi duhovniki. Sicer je slo §e prav mnogo ljudi pred procesijo na sv. Goro. Ko so se pridruzile glavni procesiji tudi one, katere so
, prisle od grgarske strani in je bila cela zdraze-na, segnila je od korita nad Solkanom do cerkvc na sv. Gori, to je dobre 1 7i nrc lioda. Toda romarji nijso hodili po dva ali po stirje aknpaj, ampak zagrnili so vso cesto. Skoraj vsaka ob-cina je imela svoje znamenje, kriz ali zastavo, in enega ali vec duhovnikov na celu, 'ii uovsod so peli bnadn, tu litanije, tam svete pcsna le posa-mezna kerdela so molila rozenkranc. Furlanija je bila neprimernoobilozastopana. Tudikat drustvotrzns-je postal svojo deputacijo se zastavo, katero je konosil nekgospod v belih rokovicab. Ob stranek ceste so pa beraei, mnogo jib jo bilo prav ostud-nib, nadlegovali, demur bi se bilo moralo po vsakem nadinu v okom priti.
Ta procesija je obsegala po na§em mnenji vsaj 20 do 25 tisoc romarjev. Malo pve& 10 uro je bil §e le zadnji konec pri cerkvi. Od banal-ske. strani je prisla tudi precej velika procesija, tako da stejemo lebko vseh deleznikov nad 40.000, kar je gotovo v sedanjih casih ogromno stevilo, Dubovnikov je bilo okoli 150. Se ve, da nij imela tolika mnozica prostora na sv. Gori, marvec se je moralo ljudstvo proti, kakor je dobajalo vracati iz svetisca na dom.
Na sv. Gori pa se je vse trio in nij cuda, ce je marsikaterega obbajala tezava, kajti gnjeca, soparni zrak in nevsecne vonjave gotovo nijso ugajale posebno bolj slabotnim ljudem. Toda ne-sreda se nij zgodila nobena in slovesnost se je vriila, kolikor mogoce, redno in tako se je tudi koniala. Vreme je bilo krasno, in, kar mora ysakdo potrditi, je bil tako velikanski shod prav izvrstno aran2iran. Ker nam danes zmaiijkuje prostora, spregovorimo morda priliodnjic §e kaj o tej zanimivi procesiji.
(Varodni pies v SaBtutnu) V nedeljo 25. av> gusta smo imeli priliko se prepriSati, da solkans-kt fantjene dremajo, temvec kazejopri vsaki pri-loznosti, da se narodne cutijo Napravili so nam-red pies, kakor navadno o &L Roku, a letos po-Bebno okusno; vbod je bil okincan z brslienovimi venci, z narodnimi napisi in zastavami, ravno tako je bilo na plesiSci. |Ves pies je imel znacaj alov,enske veselice, bilo je prav 2ivo, redno Jin po domafc, vdelezilo se jevse brez razlocka, mladina gosposko in kmefika. — Slovenska ja*oa naz-nanila po Gorici soprivabila tudi mestno slovens-
ko raladino, ki je med in po plesu, sebe in ob-ciostvo z vbranim petjem razveseljevala. V Mir-nem je v nedeljo pri ravno taki priliki vibrala velika slov. zastava na plesisci.
(Sloveanko pls»iel|«k« drntK«v«t) napravi dne 14. sept svoj zbor in 15. septerobra slavnost na cast Presirnu v Vrbi pri Bledu na Gorenjakera, kjer je bil nas pesnik rojen. Xadejamo se, da se jih mnogo rojakov iz Goriskega vdele/.i te s!av-nosti.
Na kaj moramo pri osnovi novega vinograda paziti?
(Kmec.)
Kakor se je vinska trta lo polagotna na se-verno podnebje privadili, tako pocasno moremo v severnih krujih vdomacene tr{e zopet na juzuo podnebje navaditi. Ako na to no gledamo, bodo trte ali prevec v les gnale, in kakor drugo sadje zarad velike rasti malo sadu obrodite, ali, ker drobne jagode toliko vrocine prenesti kne morejo, se na stteblu posusjo.
Pri aajehju pnijth tit torej moramo skrbeti, da jiiu, ako le mogoco, njih prejSno podnebje n i-pravimo, ker ie v takt>m botio trte naj Imljsi sad dale. Trto juztub krajev je treba v gorke, pred mrzlimi vetrovi obvarovane lege saditi, trte severmh krajev pa bolj v osoje odsolnt'tie tegv, in posebno tam, kjer bodo tudt dostojno mokroto iinele.
Dukazalo se je to u/e v mnogth krujih ogr-skega, kjer so reusko trto risling nasadih. Uasla je sicer ta trta tudi na O^rgkem prav dobro, ali vina aromuticuegu, kakor ga un lienu i/. te trte pridelujejo, Ogri niso prideluli, in sicer zato, ker so lego in zemlja rislingu pregorko in dob-rii dali, jagodo so bolj deb.de ui sladke pottle, ktere so sicer mocno in sladko vino ditto, ali di-sive renskega rtstuiga pri njem ni bdo najti,
Pred, ko bi se veliki vinogradi s ptujimi trta-mi nasaddi, bi bilo dobro po-mmesne trte  za po-sktisojo nasaditi, da bi se dobrega  izida  etk» ali ! druge vrato prepriuuli.   Ker se   pa  taka  posku-suja od vsakega vinorejea tirjati ne more, bi bilo j zeleti, da bi tudi to kmetijbke druzbe priskrbele, i m poskusevalne  vinograde  napravi le, v kterih bi ne samo ptuje ampak tudi dornacu  trte iijtsutlile, kjer bi vinorejet lepo priloznost iratdi naravo po-samesnib trt spoznati.
Velike cene. ktere se morojo od pleme-uitih vm ilosuci b;>.lo vsakegk mikale tako vina pridclavati; ali pred, ko plemenite trte na-sadimo, treba je ujdi naravo dabru poznati; pri-meriti moramo lego in zemljo v koji so popred rasle, z uaso, in vedeti maromo, kotiko gorkutc do pravega dozorenja grozdje potrebuje; ako tega ne spolnitno, ne smemo od plememtih trt pleme-nitegii vina pneakovati.
Zugotovljem in prepnuani, da bi bila n»sa zemlja za'pridelke plsmenitih vin vgodna, sm^uio take trte uasaditi, a!i pri teh ne smemo na obil-nost misliti, ampuk le na dobroto vina gledati. Nasi vinorejei navadno j>ri rezatvi toga ne opa-zujejo in trtani prevee sadouosnih raladik puste, nevedoci, da obilnost vina dobrott skodoje in da je treba le toliko na prvo gledati, da ni zadirj skodljivo.
Ako pa vidimo; da nusa zemlja z* pridelo-vanje naj drazjih vin ni sposobna. moremo take trte popustiti, in sc drugih poprijeti, ktere nam z obiloo3tjo toliko dajo, kar bt plemenitez dobroto vina dale. Se ve, da moremo tudi pri teh svoje meje imeti, in si posebno le take izbirati, ktere poleg obilne rodovitnosti tudi dobre vioa dap.
Da bomo pa vsako leto z dubrim vinom za-gotovljeni, moramo si tudi zgodoje utrte izbrati, ktere tudi v slabili letih dobro dozorijo, in sicer ne le zato, ker vsako, tudi nar slab^i grozdje, ako je prav zrelo, boijsi vino da, ko nar pleme-nituejsi nedozorjeno; ampak tudi zato, ker v le-tih, v kterih nam pozno grozdje zaostane in malo, pa kiselo viuo daje, nam zgodr.je popolnoma dozori, in izvrstno vino da.
Ker navadno v slabih letih vinska ceua po-rase in zatorej nase vino drazi prodati z tmoremo, se po vecletnem raeuuu prepri6amo, da nam zgodoje in prav rodovitne trte vec dobicka dajo, ko pozne in menj rodovitne, ako so tudi plemenite. * Pri osnovi vinograda moremo se to skrbeti, da mocno raSSeve trte na bolj pasto in suho zeniljo sadimo in malo ra§6evo na bolj rodovitno, da prve v rasti zadrzimo indrugim pripomoremo; s tem dosezemo na obeli krajth enako rast, ktera nam obilnost in dobroto vina pospesuje.
K mocuo ra§cevim Irtam spadajo tiste, ktere imajo mocno in dolge koreuike, s kterimt si mo-rejo ziveza v §irokem prostoru iskati.   Te  bodo
tudi v malo rodovitni zemlji dobro rasle in obil-no sadu dale.
Druge, malo ra^ceve trte imajo tenke in kratke koreuike, ktere se dalec razsiriti ne morejo. Ako takih trt v rodovitno zeniljo ne sadimo, bodo slabo rasle in malo pridelka dale.
Akoravnu se tudi'pri nas nektere trte naj* dejo, ktere so za naso zemljo in podnebje prav vgo'dne, in tudi dobre lustnosti imajo; hocem pri-hodnic, nektere za case kraje prav vgodne ren-fcke trte, ktere se z obilnostjo in z zgodnjun do-znrenjem, in druge, ktere se a pleraenitim vinom odlikujpjo, poprsati.
Trgovske in kmetijake vesti.
Na Franooskem je letosnja letina tako dobro kazala, da se je v obce mislilo: kam s zitom; a pretei'eni mesec uitd zetvijo jezacelo de^evati, in ker je vslwl predlanske vojske poraanjkanje delal-cevF nijso mogli Krancozje 5e o pravem casu vsega 2ita spraviti, vnled tesar je de^ v juzni in sreduji Franciji skoro cetrti del ietve pokoocal.
Samo v sover'ni in severno-zapailni Franciji, kjer j<* /.«'tev kesnoje za/iela, bo letos taka obilnost, da spominja na 7 dobrih let v Egiptu. h-vedenci konstatujejo, da bode vsled slabega vre-nwna <J. ri«l ielw, re ne popolnoma uniufii, pa vendar deloma i>o5k«idovan; n»<>uai so, da ndpado blizo lo ludjonov h«»ktolitrov, ali 55 miljonov po-lonikov razne^a /ita, kar pa za Fraacosko nij posebna ne+rei-a, te h« racuni, d& bodo vkljub t«*-mu !})ridrlala blizo 100 miljonov hcktolitrov, ali 1)20 miljonov polovnikov raznega zifcu Francoska pseniire ne bo dosti izvaftila, ker Franrozje izkljuc-Ijivo samo psenieen kruh peko in tedaj mnngo pie-nice rabijo; umpik izvaiala bode mnogo r/.i. Anglija bode letos 10% pienice manj prtdelala kot lain,
V severni Ameriki se nadejajo dobre letine; poselmo mnogo p&eniue.
h juzne Uusij« prihajajo tudi prav dobre sporot'ila o zetvi. Italija j© vsled porocila mini-sterstva poljedeUtva pseuicc in r2i pr.av malo prtdelala ; pa vendar ne bo dosti tujega iita pot re-bovala, ker se nadeja glavncga pridelka-koruze v veliki obilnosti. Kakor znano, zivi italijansko ljudstvo le od tursice in malo ]>ozna p§enicnega kntba. Vina pricakujo srednja in juina italija veliko; /raven tega ima luilija se mnugo starega viiw, vsled cesar bo</e letos tega pridelka mnogo izvazala tudi v Avstrijo.
Na Poljskern je prav dobra letina. Ogrsko je pSenice Se precej pridelalo; koruze bo v nekterih okrajih manj kot lani, v drugih zopet mnogo vec; na sploli se sin;; uvrstiti letosnja letina na Ogrskem iiilhI arednje.
Na (rorisketn bo prav dosti koruze, psenice je bilo malo, ovsa dosti in lepega, r?A sc precej; vendima bo prav slaba na Furlanskem; nekaj boljsa na Ipavskem in v Brdih; vino je tedaj drago; c-rna vina se plaLujejo od f. 18 do 20, belaodf. 15 do 17 kvinc. Po vendirai ga bomo pa kupovali dosti boljsi kup; vina so zdaj v rokah trgovcev in bogatejsih posestnikov, kateri jih zadr2ujejo.
Kakor vseka/e. bomo imjli psenico dosti bo-Ijii kup, kakor kmi; cone pk'nice so zdaj setrd-ne, pa bodo potlle na moc, ker na Ogrskem je prav malo vprasanja po tem artikelnu; v PeSti se dobi lepa psenica po f.0.20 do t>.50 vsakih 88 ft. ta cena pa se ne mora zdrzati, ker se uze zdaj za kesnejo izrocbo po 20 do 30 soldov nize kupuje. V Trstu stane psenica f. 8,.'J0 do 8.40 vsakih lifi //.; v (forici se prodaja domaca roba po f. 3.20 do 3) na drobno. Tursice je v Trstu strasno dosti nakopiuene, nekda cez \\% railijori polonikov; prodaja gre tezavno: kupi se v Trstu po f. 4.40 do iH.i ll«> //. prav dobre robe, v Gorici po f. l.GO do 70 slabo, po f. 1.80 prav dobro robo. V kratkem jo dobimo se ceneje. Ka-dar bo enkrat letina dovrsena, bomoturSico po f. 1.30 polovnik in na debelo po f. 3.20 do 30 star (3 polovnike) kupovali. tako dobro kaze letos ta artikelj. VStracici so moko podraiili za 20oaro-nia 30 soldov pri nekterih numerah. Danes stane An«ng f. 14.50, N.ro II f. 13 30, III f. 11. -. IV f. 10. V f. 830, VI f. 0.50, otrobi drobni f. 2.80. debeli f. 230. Opominjamo pa naSe trgov-ce, da se previdijo zmoko le za proti, ker v kratkem morajo cene zopet pasti
r.Utnic* nredaiitvav
Zarad pomaujkauja prostora in tec so ttskarji % tie* lompreoWoleni, nij Mlo mogode tiskati priloge, aarad fiesar je zaostalo mnogo dopisov in tudi navaden dopis iz Gorice m sestavek „SIovenske iapanije." 0. gg. dopmiki naj nam ne zatuerijo. Nekteriiu reklamautora: Doposljeiuo in vse popravimco.
Gosp. P. K. v. S Zabvaljujemo se Yam za poslano; obljubljeno nam bo dobro doilo.
ladavatelj in odgovorni urednik: VtK*6ll DOtEltEC. — Tiskar; & fiim^hiil v tei,