Gozdarstvo v času in prostoru Obisk prof. dr. N. Magana v Sloveniji Gozdarski inštitut Sloven Ue je v dneh od 7_ do J L maja 1998 gostil prof. dr. Naresha Magana, vodja Od- delka za uporabno mikologijo Biotelulološkega centra Univerze Cranfield iz Velike Britanije_ Univerza Cranfield je največji Britanski in svetovni center za podiplomski študij (MSc., MPhil., PhD.) ter za izva- janje aplikativnih in razvojnih komercialnih raziskav, ki jih financira industrija. Ima več oddelkov, kot so: Education, Consultancy and Continuing Professional Development, Characterising the Soil Resource, Sus- tainable S oil use and Management, Water Resource and Quality, Waste Management, Remote Sensing, Agri- cultural and Environmental Engineering, Agriculture, Food & Environment, Crop, Tree & Ani mal, Post Har- vest Technology itd. Univerza zaposluje 660 predava- teljev in raziskovalcev, sodeluje na nacionalnem in intemacionalnem nivoju letno v več kot 1.500 projek- tih, s katerimi skušajo podpreti ekonomski razvoj in doseči boljše okolje. Ogled raziskovalne ploskve Prednji vrh v okolici TE Šoštanj (Foto: Dusan Jurc) 234 Spomladi leta 1996 je bil med Gozdarskim. illštitu- tom S loven ije, Oddelkom za gozdno biologijo in eko- logijo in Cranfield Biotechnology Centre, University ofCranfield, Bedford podpisan AUS link LJU/984./2- 28 (Academic Travel Grants for visits between Brit ain and Slovenia) za tri leta. AUS link program pred. videva enotedenske izmenjave delovnih obiskov slo- venskega in angleškega partnerja, lecne predstavirvc rezultatov skupnega dela in skupno objavo rezultatov. Tema skupnega projekta je: Study ofEndophytic Fun- gal Populations in the Needtes of Norway Sprucc (Picea abies) with Special Reference to Species a~ lndicators of Atmospheric Pollutants. Cilj projekta je ugotavljanje, katere speciftčne en do fi tne gliv ne vrste iz iglic smreke lahko uporabimo za bioindikacijo po- lucijskega stresa (predvsem SO,) v smrekovih gozdo- vih v Sloveniji. Raziskava pote-ka na dveh lokacijah: na trajni raziskovalni ploskvi na Pokljuki - lokacija Šijec (relativno čista rastišča smreke) in okolici TE Šoštanj - lokacija Prednji vrh (relativno onesnažena. rastišča). Preliminami rezultati naše raziskave kažejo, da je število različnih glivnih vrst in tudi številčnost osebkov iste vrste veliko večje na Pokljuki kot na Za- vodnju. Meritve rasti izbranih gliv "in vitra" kažejo na (statistično značilno) prilagojenost nekaterih gliv iz iglic, nabranih na lokaciji Zavodnje, na večjo vsebnost so2 v hranilni podlagi. Program obiska prof. dr. N. Ma gana je obsegal obisk Gozdarskega inštituta Slovenije, spoznavanje razisko- valno-strokovnega dela Oddelka za biologijo in eko- logijo, ogled raziskovalne opreme, mikoteke in herba- rija GlS ter seznanjanje z vzgojno-izobraževalnim pro- cesom na inštitutu. Obiskali smo tudi raziskovalno ploskev Prednji vrh, na kateri že drugo leto vzorči mo iglice smreke. Dne 7. 5. je naš gost za širši krog poslušalcev v okviru podiplomskega študija Oddelka za agronomijo ter sodelavcev gozdarstva in biologije v organizaciji GIS in Katedre za varstvo rastlin in fitomedicino pred- stavil svoje delo na nekaterih EU projektih s preda- vanjem 11Ecophysiological approaches for improving biocontrol of pests and diseases". Britanskemu svetu iz Ljubljane, Ministrstvu za zna- nost in tehnologUo ter Gozdarskemu inštitutu Slovenije se zahvaljujemo za sofinansiranje obiska angleškega partnerja. Doc. dr. Maja Jurc GozdV 56 (1998) 4 Stališča in odmevi Gozdarskemu vestniku "s kravato'~ in "po prepihu" na pot Najprej malo kesanja 1 Čeprav sem naročnik Vestnika š·e iz čaSO\ študija-kmalu bo 40 let od tega, rni še nikoli ni prišlo na misel~ da bi. ga m~rda kdaj odpovedaL . Res i~. da tudt men 1 vsebma posamezne številke m vedno~, celoti zanimiva, aktualna in je včasih preveč strokovno napisana. Včasih preberem članek ali dva, mnogokrat nobenega; ker si ne vzamem časa, ker se rni ne ljubi, ali pa ga kar pozabim. Toda vse številke imam ]cpo spravljene in marsikdaj preberem kakšen članek. ki je bil objavljen pred več imi leti. Ob branju rezultatov ankete naročnikov Vestnika je tudi m.ene malo zapekla vest, tudi jaz je nisem iz- polnil in odposlal. Izmed vsega pa mi je padel v oči podatek, da je kar 20 anketirancev (ali 35 % od 56 prispelih) predlagalo gozdarskemu praktiku bolj pri- jazen vestnik. Kdo so ti gozdarski praktiki? To je danes armada (verjetno nekaj sto) re vi mih gozdarjev na ZGS in še nekaj (verjetno blizu sto) gozdarjev v gozdarskih pocljetjih. Nič kolikokrat smo se na gozdnem obratu pogoqujali o vsebini Vestnika in pripombe, daje vse- bina I'Cčkrat na previsokem nivoju in da je premalo (skoraj nič) člankov iz vsakdanje prakse na terenu, so bile pogoste. Nikoli v preteklosti (v okviru gozdarskih dmštev ali naše Zveze inženirjev in tehnikov ali na bivših ve- likih GG-jih) se nismo znali dogovoriti in določiti osebe, ki ji pisanje lepo teče, da bi imel Vestnik na terenu stalne dopisnike. Toda to pomanjkljivost lahko še vedno popravimo. Prebral sem tudi anketo, koliko študentov je (ni!) naročenih na Gozdarski Vestnik. Kar scopecdeset štu- dentov gozdarstva ni naročenih nanj, sto bodočih goz- darjev pa revija sploh ne zanima. Alije to sploh mogoče in res? Veste, kako smo se moji kolegi in jaz naroči li na Vestnik? Tako je bilo. Pokojni profesor Zdravko Turk, kije v tistih časih predaval predmet "Izkoriščanje gozdov",je na svoje predavanje prinesel nekaj izvodov Vestnika, nam študentom povedal, da je to edina slo- venska gozdarska revija in da je prav, da se na to revij o naročimo. Študentje smo ga poslušali ter se nanj na- roči li. Dostikrat smo morali za izpit prebrati v Goz- darskem vestniku kakšen strokovni članek. Kako pa je danes s tem na gozdarski fakulteti, ne vem. Bralce bi morda tudi zanimalo, kakšna je danes naklada Vestnika. V letošnji prvi številki, na strani 51, je kolega Perko zapisal, da je biia naklada v letih l972/ 73 samo l.OOO izvodov. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo so še danes naročniki (pa ne poimensko) in kakšna je struktura naročnikov. In čisto na koncu: menim, da je "prepih" Vestnika uspel. Zanimiva je tudi Vestnikova nova obleka "s kravato" v letošnjem letu; prava mala revolucija v gozdarskem tisku. Morda bo uredništvo Vestnika prisluhnila mojim pripombam in kaj od predlaganega upoštevalo. In še vprašanje: bi bil velik greh, če bi v eni izmed prihodnjih številk objavil vse veljavne gozdarske predpise (brez Zakona o gozdovih) od naše osamosvojitve sem? Branko Štampar Uspešnost novega sistetna gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji - odmev na odmev Presenetil me je način odgovora mag. Šinka v prej- šnji številki Gozdarskega vestnika (1998/3) v rubriki ··stališča in odmevi", naslovljen enako kot moj izvirni članek v 2. številki (GozdV J 998/2), ki je predmet kritike. V smislu odmevov na svoj članek sem namreč pričakoval vse kaj drugega (npr. vsebinsko razpravo s konkretnimi (proti)argumenti oziroma stališči) kot pa tovrstno, bolj ali manj "larpurlartistično" strokovno kritiko, na katero ne bi kazalo niti odgovarjati, če se- GozdV 56 (1998) 4 veda ne bi temeljila tudi na "vrednostnih" ocenah in sodbah- na podlagi "argumentov", ki so po svoji naravi daleč od strokovnosti in objektivnosti. Zato sem kot strokovnjak z bogatimi izkušnjami (kot sooblikovalec) na področju sistema v gozdarstvu pa tudi kot človek z izoblikovanim '·sistemom" strokovnih vrednot (mimo- grede: podobnega imajo številni kolegi "Mlinškove šole sonaravnega gospodarjenja z gozdovi") prisi~en k temu odgovoru. 235