Jelovec pri Kamnici. Se že čuti bližajoča ee zima v naši lični dolinici in na naših vrhovih Pohorje že ima belo suknjo in deloma že tudi Kozjak, od eevera pa vcdno hujši veter pritiska. Vsled tega se že rajiši toplejše sobe držimo in več pokramljamo o težkem delu jesenskega spravljanja in pripravljanja za zimo. Misli pa nam vhajajo tudi v lepo urejen dom in rnlin ob beli cesti in bistrem potoku, ki tvori mejo med našo in sevniško žufpoiijo. Vrlega gospodarja te hiše in odličnega našega soobčana Molc Matijeta nam je neizproena smrt pobrala v začetku septembra in položila v blagoslovljeno kamniško zemljo. Bil je mož, da malo takih, in zasluži, da v njegovo pohvalo njegovim znancem in pri'jateljem »Slovenski gospodar« vsaj kaj malega pove. Vzorno je preživel svojo mladeniško dobo in vspodbuno lepo je bilo njegovo zakonsko življenj.. Do zadnjega vzdihljaja je bil globoko veren kristjan in vsej župniji svetla luč na potu krščanskega udejstvovanja, pa vselej tudi tako kremeniti rodoHjub, da so ga nekdanji nasprotniki strašno pisano gledali, dobro misleči pa neomajljiv steber narodnega gi-banja in dela imenovali. Še zdaj se _pominjamo, kako je naše fante krog sebe zbira! in navduševal, z njiml ofo narodnih sveeai.ostih pri Sv. Urbanu pripravljal in zažigal mogočne kresove ter po celi župniji šLril in izvrševaJ, kar so mu voditelji priporočili. Najmodernejše ei je uredil svoj dom in posestvo in je zato vsakdo rad stopil pod njegovo strelio in poslušal njegovo modro besedo. Kot dolgoletni odbornik naše posojilnioe si je s svojo natančnostjo v pridnem sodelovanju etekel mnogo za.slug na polju nafiega gospodarstva in kot požrtvovalnemu dobrotniku naše cerkve mu gre naša iskrena Bahvala Dobro pripravljen je dne 3. septembra izdihnil svojo ^epo dušo, ko so njegovi 'domači v rožneru vencu ravno molili: ki je za na_ na križu umrl. Upajmo, da je v svojem 66. letu dozorel za nebeško plačilo, katero mu vsi iz srca želimo. In tako so na_i v iratkem času zapustili peteri vrli naši sojedje in doJgoletni zvesti naroeniki »Slovenskega gospodaiija«: Či&ak, Večernik, Rudl po domače Majer, Kavbe, sedaj še pa Molc. Vseh Be vedno radi spominjamo in jim iskreno želimo prav mnogo zvestih posnemovalcev v hašem ljubem in lepem Jelovcu, kakor v cell kamniški župniji. Sv. Benedikt v Slov. gori.ah. Pogrebni dan našega viteškega vladarja nam O6tane v nepozabnem spominu. K žalni službi božj: ob 8. uri je prihitelo poleg šolske mladine toliko ljudstva, da so napolnili našo cerkev. Polnofttfivilno so v dvostopu prikorakali gasilci ,'n Vsd delavci na banovinski cesti Sv. Benedikt— LomanoSe. Po službi božji smo se zbrali pred 6pomenikom padlih vojakov. Na s cvetlicami lepo oikrašeni mizi je bila postavljena velika podoba pokojnega kralja. Okrog n-je so gorele sveče, tla pred spomenikom pa so bila posuta z jesenskim cvetjem. Na bližnjih aknih so gorele sveče. Ljudstvo je v polkrogu obstopilo spomenik. Žalno slavnost otvari cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista g. Krajnca z ganljivim slovesom, da se je s1ehernemu zasolzilo oko. Dekan Gomilšek v nagovoru opiše ve"'ke zasluge pokojnega kralja za Jugoslavijo in posebej še za 6lovenski narod ter povdarja njegovo modrost, veliko l'jubezen do domovine, njegovo delavnost in požrtvovalnost, ki so vredne našega posnemanja in zaključi nagovor z molitvijo za pokojnega vladarja. Učitelj Ivan Babnik v nagovoru pojasni, koliiko je jugoslovanski kralj pretrpel v balkanski in svetovni vojski in obljubi v imenu vseh, da bomo njegovo oporoko »Čuvajte mi Jugoslavijo!« zvesto vsi izpolnjevali. Pevski zibor še zapoje skkipno žalostinko, nato gasilci in vsi bivši vojaki defilirajo pred spomenikom. Slo^vesnost- je naredila na vse pri.ujoče najgloblji vtis. Takoj nato so se še zbrali odbori društva bojevnikov, posojilnice, kmetijake, eadjarske in vrtnarske ter čebelarske podružnice ter so izrazili v posebnih izjavah svoje sožalje in je takoj odposlali ministru dvora in predsedniku vlade. Tako smo pokazali, da biva v naši župniji Ijudstvo, ki je zvesto vdano Bogu in Cerkvi, kralju in domovini! Sv. Bolfenk v SIov. goricah. Celo kopo veselih dn. žalostnih novic imamo za današnjo ..tevilko. Živahno in zelo praznično je bilo v nedeljo dne 29. julija v naši župniji. V evoji sredi smo namreč imeli novamašnika g. Fr. Murkata, rodom iz Trnovske vasi, ki je omen-jeno nedeljo daroval svojo prvo sveto daritev v domači župni cerkvi. Zares redike so že v naših kirajih novomašne slavnosti in zato tudi redki primicijski domi, ki so bili navadiio domi veselja za vso župnijo. Č. g. novomašniku želimo mnogo božjega blagoslova v njegovem duhovniš-kem delovanju na potu za rešitev duš. 14 dni pr&j pa smo imeli priliko pozdraviti g. Alberta Švarc, novomašnika iz cistercijanskega reda, rodom iz urbanske žup.nije, kjer je imel slovesne večernice, istotako je svojo drugo sv. daritev opravil v naši lepo okinčani cerkvi. Naj ga Bog ohiranja in blagoslavtja vsa njegova dela v samostanu Stični, kamor se je kmalu po primiciji na evojem domu v Trnovskem vrhu vrnil! — Domače Katoliško prosvotno društvo je vprizorilo me-; seca avgusta na župnijskem dvorcu lepo us-s pelo Jurčičevo dramo »Deseti brat«. Pričaku-r jemo, da nas za Božič ponovno presenetijo » kako času primarno prireditvijo. — Veled. tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. se je morala že naznanjena celodnevna prireditev povodom 501etnega jutoileja gasilske čete v Bišu preJožiti na prihodnje leto. —• Bog nas je obiskal tudi z nezgodami in te ss v času splošne gospodarske krize še huje čutijo kot siceir. Hude poškodbe je utrpel Fraac Krajnc, kmet iz Črmle, ki je trč;l že maseca julija s kolesom v neki avto. Še danes sa zdiravi v ptujski bolnici. — Minuli mesec pa; je zavozil neki tovorni avto v vprežno kobiloi Jakoba Mohoriča, kmela iz Traov;-ke vasi. Zlomil ji je obe nogi, kolereJj pa z voznikoma vred prevrnil. Prizadeti utrpi občutno škodo. Vzrok: prenagla in brezobzirna vožnja pri iz-: ogibanju. Sreča v nesreči je, da sta voznika ostala nepoškodovana. — Tudi nekaj pretepa smo imeli v naišem okolišu. Nevaren vbodlijaj z nožem ob strani je dobil od nekega ponočnjaka Janko Švarc, poeestniški sin iz Bišečkega vrha. Zdravil se je v ptujski bolnišnici. — Pri zaviranju voza je padla na cesto Antonija Benko, posestnica iz Trnovske vasu Imela je zlomljeno nogo v stopalu in vsled nepravilnega zdravljenja je postala nezgoda celo smrtonosna ter je uboga žena po nekaj dneh hudega trpljen,ja na omenj.nih posledicah umrla. — Ncrnadne smrti je odšla v večnost Marija Čuček, kmetica iz Trnovske vasi. — Dalje čez 70 let stara Terezija Uršič, posestnica tudi iz Tirnovske vasi. Zvečer je legla še zdrava spat, a čez dobro uro že zatisnila za vedno oči. — K Bogu po srečno plačilo je odšel kmet Janez Šalamun iz Biša- — V nedeljo dne 14. oktabra je bila pokopana posestnica Marija Kramberger, bivša mlinarica v Trnovski vasi. Zadnje čase je stanovala v Bisečkem vrhu. Vsein naj ljubi Bog da večni mir in pokoj! — Ženo Jožefa Emeršič, posestnika na Kozlovcu, že dalje časa pogrešajo. Zadnje čase je došla vest, da so našli neko utopljeno ženo v le-narški župniji, kl bi bila istovetna s pogrešano, a resničnost govorice še ni potrjena. — Vsestranska potreba za povečavo naše osnovne šole se vedno bolj vidno prikazuje. Ker tvorijo meje naše novs občine s priključenim Trnovskim vrhom ia vasjo Ločič tudi novi šolski okoliš, je nastopil res skrajni čas, da se s povečavo oziroma s prizidavo potrebnih prostorov čimprej začne. Povdarjamo pa že danee, da se pri sestavi načrtov in tozadevnih proračunov ozira predvscm na predloge domačega šolskega orlbora in drugih merodaonih činiteljev ter izvedejo vsa dela čim ceneje in se lako uboge, že itak težko stiskane davkaplačevalce ne preobremenjuje. Cedo stavbano akcijo je treiba vzeti v prave roke; potrebni les bi se zvečine nabral, saj ga je v okolici dovolj; vozniki in deloma strežniki bi opravili delo s kulukom in na ta način bi se znatno znižal celi račun. Cvetkovci. V soboto dne 13. t. m. so zapeli zvonovi svetolenarški in so naznanili vest, da je za vselej zapustila to solzno dolino mlada, koraaj 301etna Ivanka Ozmec iz spoštovane hiše Ozmečeive v Cvetkovcih. Zdrava in vesela se je podala na pranje v bližnji potok, padla v vodo in utonila. Vse prizadevanje, da bi jo vzbudili k življefnju, je bilo zaman. Draga ITanika! Tvo.j grob je pokrit s krizantemami in d^ugim jesenskim cvetjem, duša tvoja pa se raduje večne pomladi, kjer je nažla uteho in mir, ki ga pač svet ne more dati. Uživaj vc5no plačilo pri Bogu! Dobri mamici, bratu in sestram naše iskreno sožalje! Središče ob Dravi. Žalost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom je globoko odjeknlla tudi v naših dušah. To se je pokazalo zlasti v četrtek dne 18. oktobra, ko so poleg raznih proevetnih. kulturnih in strokovnih organizacij hiteJe velike množice vernikov k žalni službi božji v župno cerkev. V prisotnosti vseh zaetopnikov oblasti in uradništva je daroval sv. mašo g. župnik Alfonz Klemenčič, med katero je šolski pevski zi»or pod vodstvom g. ravnatelja Kosija prepeval ginljive žalostinke. Po sv. opravilu ee je vršilo na trgu pred spomanikom padlih žalno zborovanje. Slika blagopakojnega kralja je bila odeta v črnino, pred mjo so bile prižgane sveče. Možnarji so votlo zagrmeli v turobno razpoloženje množice. Na govorniški oder je stopil g. banaki svetnik J. Zadravec, ki je otvoril žalno zborovanje. Godba je zaigrala žalostinko, nato pa je govorii yiteškerrm pokojniku v slovo g. župnik Alfonz Klemenčič. Združeni pevski zbor je zapel »Blagor mu, ki se spočije«. V imenu vseh društev je počafitil spomin viteškega kralja g. Robič, nakar je predsednik obeine g. Kolarič govoril o Nj. Vel. kralju Petru II., ki nam je svetel up V teh tužnih dneh. Godba je zaigrala državno himno, nato pa je g. Zadravec predlagal žalno brzojavko visokemu kraljevskemu domu in zaključil žalni zbor. Počasi so se ljudje razhajali, marsikateri s sclzami v očeh. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Dne 7. t. m. sta bila v naši župnijs/ki cerkvi poročena Jurjovec Anton, lesni trgovec v Grušovljah, in Fužir Marjeta, iposestniška hči iz Meliš. Nevesta je biJa članica tukajšnje Mar. družbe. Bilo srečno! — Proti osmemu križu je že korakal »stan* fant« Janez Šak, p. d. Pleščev Anza, ko ga je letos v poletju napadla huda bolezen, kateri je po mučnemu trpljenju podlegel dne 11. t. m. Kot vojak je leita 1878 preganjal turške upornike po Bosni in Hercegovini. Ostal je vse življenje samski in skupno e sestrami gospodaril na Pleščevi kmetiji v Radmirju. V njihovi hiši ima prostor samo dobro časopieje. Bog mu daj uživati nebeško veselje! — Letina jo letos bolj slaba, ker je bilo, zilasti za žito, preveč mokrote. Sadje je pri nekaterih še precaj oiradilo, pri drugih pa skoraj nič. Izredno slaba paša je bila za čebele, ki niti zimske zaloge niso nabrale, tako da jim bodo morali čebelarji nanositi potrebno hrano v obliki sladkorja. Sv. Jurij ob Tabora. Kako je tudi pri nae bil priljubljen naš kralj Aleksander, smo videli na dan njegovega pogreba. Domača župnijska cerkev je bila natlačeno polna vernikov, ki so s solznimi očmi prisostvovali žalni službi božji. Službe božje so se poleg šolske mladine udeležila vsa tukajšnja društva. Po sv. maši eo zastopniki društev in šolski otrojci in drugi napolnili povečano cerkveno dvorano. Na odru je pred podotfo rajnega kralja govoril žalni govor domači g. župnik, ki je opisal vladarja Aleksandra kot ljudskegakraIja, kot kralja miru in kralja Zedinitelja. Naj¦lepše besede, ki jih je kralj Aleksander v živIjenju izgovoril, jih je izrekel v smrtnih bolečinah: »Čuvajte Jugoslavijo!« Tej kraljevi oporoki hočemo ostati zvesti do smrti. Ko je ®e šolska deklica z deklamacijo pozdravila lnladega kralja Petra II., in ko smo umrlemu kraJju zaklkali trikrat »Slava!«, nov.mu kraIju pa trikrat »Zivijo!« emo z državno himno žaključili žalno slovesnost. Loka prl Zidanem mostu, V zadnjem času je nas zopet obiskala nemila žena smrt. Ugrabila nam je kar troje mladih življenj, dva nad 20 let stara fanta: Antona Tršeka in Ferdinanda Zeleznika, in 201etno mladenko Micko Zupanjčič. Najžalostnejše pri tem pa je dejstvo, da so vsi vsi trije umrli nagle in nenaravne smrt! kot žrtev nesreče. Tone Trševk je utonil v Savi, Nande Železnik je postal žrtev zastrup-ljenja po »tetanusu«, Mioko Zupančič je doletela smrt pri vožnji stelje iz goeda. S prizadetimi družinami vsa fara globoko sočustvuje. Z Zupančičevo družino pa žaluje tudi naša Marijina družba, ker je z ranjko izgubila pridno članico. Rada je prepevala Marijine pesmi, zlasti ob sestankih. Na nedeljo dne 14. oktobra jih je še prepevala ob priliki svetoletne procesije, a drugi dan popoldne je že postala žrtev neereče. Prepričani smo, da ji je Marija slala ob strani ob najodločilnejšem trenutku življenja, saj jo je prisrčno Ijubila. To bo gotovo vsem, posebno pa bridko prizadeti družini in sorodnikom, v največjo tolažbo ob taJ_o tragični smrti, ki jo je našla pod težkimi kolesi voza. Priljubljena je bila pri svojih eočlanicah vsied. svojega mirnega in prijaznega značaja. Zadnjo ljubezen so ji izkazale članice Mar. družbe na*dan pogreba dne 17. oktobra, ko so jo ob obilni udeležbi spremile na poti k večnemu počitku. Bog daj njeni duši sladki mir! Planina pri Sevnici. Sn&ga do kolena kakor o Božiču smo dobili v noči od 15. do 16. t. m. Sredi oktobra toliko snega ne pomnijo starejši Ijudje. Eni so &e imeli zelje. drugi peso, tretji korenje, četrti ajdo in vsi še repo zunaj. Ajda je na tleh, je ne bodo mogli žeti. Na tleh je tudi otavič, kateirega bi bi.li lahko kosili za živino še en mesec. Ker je bilo še listje na drevju, je sneg odlomil sadno in goadno drevje. Jablane so imele še popolnomazeleno listje. Listje ni šlo z drevja za vrabca ne, ker še ni bilo slane. Sedaj je po noči jasno, da sneig zmrzne. Sneg počasi kopni, ga bo dosti za teden dni. Pišece. Kakor bli.sk je ala pretekle dni vest o tragičnem dogodku v-Marseju skozi Pišece. Ljudje so stikali glave in prvi hip niso mogli verjeti resničnosti žalostne vesti. Toda ko se je oglasil veliki zvon naše farne ce>rkve in za njim vsi ostali tudi pri podružnicah ter so za.plapolale žalne zastave raz naša poalopja, je ljudstvo onemelo v titii žalosti. Vsi brez izjeme smo obsojali gnusui zločin. Oba občinska odbora sta se zbrala k žalnim sejam in k zaprisegi vdanosti in zvastobe Nj. Vel. kralju Petru II. Glavna žalna slovesnost pa se je določila za dan 18. oktobra ob polaganju zemeljskih ostankov Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja v grob. Nekaj pred 8. iiro zjutraj so se zbrald ta dan šolarji obeh šol, razne korporacije in ostali farani v obiJnem številu v pišečki šoli. Med turobnimi zvoki naše godbe je ob 8. uri vsa ogromna množica zbranih v sprevodu krenila v farno cerkev k sv. maiši. Pred službo bbžjo je bilo s prižnice vernikom prebrano žalno pismo našega nadpastirja dr. Tomažiča. Besede našega škofa so navzočim globoko s&gle v srce. Po sv. maši smo se ponovno podalr v pišečko šo.lo, kjer je, po odigrani žalni koračnici, otvoril g. šolaki upravitelj Janko Rošker spominsko sveeanost. Prebrana je bila ob tej priliki poslanica na.šega bana g. dr. Marušiča jugoslovanski mladini. Tudi so otroci deklamirali nekaj primernih pesmi in še zapeli prav občuteno: »Pomladi vse se veseli.« Po odpetju in odigranju državne himne ter trikrat-nem slavavskliku Nj. Vel. kralju Al&ksandru I. Zedinitelju smo se žalostni razšli. Mnogo jih je tudi jokalo. Toda ena misel je bodrila vse: Proč razprtije, pro-č razdori! Pokažimo naeprotnikom, da smo tudi v boli močni in trdno odločeni čuvati Jugoslavijo! K žalnim sejam pa so bile te dni sklicane tudi naše cerkvene organizacije, na5a kmečka hranilnica in posojilnica, krajevni odbor »Boja«, gasilci in sokolsko društvo. Vsi so postlali sožalne in uda- nostne izjave Nj. Vis. knezu Pavlu in Nj. Vel. kraljici Mariji. Tako -mo tudi Pišečani dostojno praslavili žalostne do^godke od 9. oktobra 1934 in prosili Vsemogočnega, da nam pomaga čuvati Jugoslavijo. Iz zagrebške torbe. Zvonovi, zrako.plovi, streli, črne zastave, po nedelji so se vse izložbo oblekle v žalno . . . vse je bilo kakor mrtvaška p&sem. Vsem pa gori iz pogleda vprašanje, kako bo, kaj bo. Tudi v tem času je bilo dnevnih dogodkov, a zavedli so se jih komaj tisti, ki so jih. v živo zadeli. Pa vendar se je zgodila ta in ona zanircdvost. — Oglaeil se je prvi sneg. Ne p&mnijo ga še tako zgodaj. Pa je tudi grdo napravil. Še danea je telefon ves zmed&n, ker mu je potrgalo žice. Drevje pa se je v torek zjutraj lomilo, da je bilo po Tuškancu pokanja, kot da je že udarila vojska. Sadnega drevja, platan in javorjev je polomil sneg z viharjevo po-močjo, da je bila tam skozi pot kar neprehodna. Seveda so sedaj pota že zopet prosta, snegu je pa tudi postalo naankrat vroče, pa je vendairle pustil za seboj mrzlo jesen. — Vsakovrstne odlične osebnosti smo videli in pozdravili te dni na prehodu skozi Zagreb. V pondeljek zvečer smo imeli priliko videti tudi dr. Ant. Korošca, bivšega ministrskega predsednika. Potoval je iz Hvara čez Split. V Zagrebu se je mudil par ur. Pot je nadaljeval še isti vačer, da prisostvuje žalostnemu p,ogre_>u. V, Be^ogradu se bo zadržal dalje časa. — V četrtek, na dan pogreba, je mesto preskrbelo za kosilo in večerjo vsem siromakom. Veliko je sedaj takih, kateri nimajo drugoga kot dobra srca. Ta dan so se po dolgem zopet enkrat nasitLli. Pa je tudi tako zanikrnih in postopačev, da se jim ni ljubilo potruditi ee toliko, da bi stopili tja, kjer so delili hrano; da ne vedo,.kje je to, so se izgovairjali. No, taki bodo pa. vedno brezposelni. — V nedeljo se pa bomo zopet zbrali pri Svetem Roku. Ravno dva meseca je trajalo. Pa so rekli, da bo v štirih te.dnih gotovo. Sedaj javljajo od Svet Blaža, kjer je župna cerkev podružnici Svet Roka, da 28. oktobra prione zopet sveta maša. V nsdeljo torej se bomo po dolgem zopet zbrali in presodili, koliko je cerkvica spram&nila svojo zunanjoet in notranjost. Dortmund-Eving v Ncmčiji. Ka_kor veo Jugoslavijo in ves svet, je tudi nas zadela tužna vest o smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I.; tudi naše srce je zatrepetalo v tugi in žalosti, tudi mi smo svoje najprisrčn&jše obžalovanja mlademu kralju in njegovi materi in celemu kraljeveke.mu dvoru sporočili. Pokojni kralj je v spolnjevanju svojih težkih vladarskih dolžnosti, vnet za napredek miru, moral svoje živ> ljenje darovati. Doiili simo vest od kraljevskega konzulata v Dusseldorfu, da bo v četrtak dne 18. t. m. tam žalna služba božja za dušni mir Njegovega Veličanstva in smo biLr povalv ljeni k udeležbi. Ker pa nimamo sredst&v y "blagajni, smo sklenili: Društvo sv. Barbare in Društvo jugoslovansikih delavcev prireidita žaJno sJužbo božjo tu v farni cerkvi sv. Barbare, in sicer v petek dne 19. t. m., ob 8. uri "^jutraj. Imeli smo peto sv. mašo, pri kateri sta bili obe zaetavi navzoči in smo tudi slovensko peli; marsikak očenaš je bil pobožno zmoljen za dušni mir blagega krailja.