P*3tn4iia plačam ▼ gototlult Leto LXrV., št. 293 Ljubljana, torek 29. decembra I93I Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemsi nedelje tn praznike. — inseratt do 30 petit ADli) 2.—, do 100 vrst Din 2.60, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji tnseratl petit ▼rsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Dm 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Knafljeva aUca sv. 5 TWefoo SfL 3122, 3123, 8124, 3125 in 3126. POD R VŽNICEt MARIBOR, Grajski trg št. 8____CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 19a NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — « Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. INDIJCI ODREKAJO POKORŠČINO S povratkom Gandhi ja se je zopet poživela akcija za državljansko nepokorščino — Velike demonstracije ob prihodu Gandhija v Bombav Bombav, 29. decembra, g. Vodja indijskih nacionalistov Mahatma Gandhi je včeraj pristal v pristanišču Bombav. K sprejemu se je zbralo več tisoČev njegovih pristašev, ki so mu prirejali navdušene^ ovacije. Na 5 km dolgi poti od pristanišča do njegovega stanovanja je bilo 50.000 ljudi v špalirju. Pred Gan-dhijevim prihodom je prišlo med kon-gresisti in njihovimi političnimi nasprotniki do spopadov, pri Čemer je bilo 25 oseb ranjenih. Gandhi ni podal nobenih izjav, ker je ponedeljek njegov dan molka. Predsednik vseindijskega kongresa Pandit Neru je bil včeraj aretiran. Njegova aretacija je v zvezi s poživije-njem pokreta za pasivni odpor. Bombav, 29. decembra. AA. Ko je Gandhi prišel semkaj, so mu takoj poročali o dogodkih v Pešavarju. Gandhi je bil zelo razburjen in je dejal, da se bo propaganda za državljansko nepokorščino najbrž nadaljevala. Velika množica je voditelju indskega kongresa priredila navdušen sprejem. Pozdravili so ga odlični člani vodstva indskih na-cijonalistov in druge osebnosti izvršilnega odbora indskega kongresa Gandhi se je posvetoval s svojimi tovariši o položaju v Indiji, nakar se je v avtomobilu, okrašenem s cvetjem, odpeljal v mesto, kjer ga je pozdravljala velika množica. Pcšavar, 29. decembra, d. Vodja organizacije Rdečih srajc-r Oafurkan in trije drugi njeni člani so bih* aretirani zaradi agitacije za popolno državljansko nepokorščino in popolno neodvisnost Indije ter so bili odvedeni iz severno-zahodnega obmejnega ozemlja. V Pešavarju so aretirali 95 članov ilegalnih organizacij. Razen tega so aretirali 188 organizatorjev v petih okrajih severno-zahodne obmejne pokrajine. Tudi v Ko-hatu so aretirali ob priliki nekega zborovanja 200 oseb. Pariz, 29. decembra. AA. >Havas« poroča iz Pešavarja v Indiji, da so bili pri spopadu, do katerega je včeraj prišlo med Indi in muslimani, nevarno ranjeni 4 Indi ter 4 muslimani in ne 500 Indov, kakor so javljala prva poročila. Priprave za reparacijsko konferenco ^Po želji Francije naj bi se konferenca sestala čimprej, najkasneje pa 20. januarja v La-usaimi London, 29. decembra, »Times« poroča, da je včeraj popoldne francoski poslanik posetil angleškega zunanjega ministra er imel z njim dolgotrajen razgovor. Zatrjuje se, da je izrazil v imenu francoske vlade željo, naj bi se čimprej sklicala mednarodna reparacij-Eka konferencn. Francoska vlada je mnenja, da bi se naj sestala ta konferenca 20. januarja, da bi se še pred pričet kom razorožitvene konference razčistilo vprašanje nemških reparacij. Konferenca se bo vršila v Lausanni. Pariz, 29. decembra. Posvetovanja francoskih in angleških finančnih stro- kovnjakov, ki razmotrivajo reparacijski problem, so bila danes obnovljena. Vrše se v prostorih finančnega ministrstva. Zaenkrat še ni določen datum nameravanega sestanka med ministrskima predsednikoma med Lavalom in Macdo-naldom. Računajo pa s tem, da bodo strokovnjaki še ta teden končali svoja posvetovanja tako, da bi se mogla La-val in Macdonald sestati že prihodnji teden. Kljub demantijem z angleške in francoske strani se uporno vzdržujejo vesti, da je Macdonald res povabil La-vala na razgovor v London. Francosko posojilo Rumuniji RumifiTsflra Narodna banka je dobila v Parizu kratkoročno posojilo v znesku 1600 milijonov — Nadaljnje padanje cen poljedelskim proizvodom Bukarešta, 39. dec g. Listi poročajo, da £c dobila nnmmska Narodna banka od francoske banke kratkoročno posojilo 250 milijonov frankov aH 1600 milijonov leiev. Oficijelno se ta vest potrjuje in izpopolnjuje s tem, da je bila zadevna pogodba v Parizu že podpisana. Kredit bo porabljen za zimske mesece, ko ni izvoza žita in Narodna banka nima dotoka deviz. Pogodba je bila začasno sklenjena za tri mesece s pravico avtomatičnega podaljšanja za na-dai£rrih šest mesecev. Narodna bar*a bo dala ves znesek na razpolago finančnemu trgu v Bukarešti. Vest o zaključku tega posojila je napravila v finančnih krogh zelo ugoden utis. Bukarešta, 29. dec. g. Pomanjkanje denarja v gotovini je privedlo do tega, da so pričeli rumunski kmetje živino in žito prodajat; pod ceno. Tako so te dni v trgu Baizi prodali kravo za 500 lejev. v nekaterih transilvanskih vaseh pa so prodajali mlade prašičke po 12 lejev komad. Milijonska tihotapska afera v Rumuniji Tihotapska afera s špiritom — V afero so zapleteni tudi nekateri senatorji m poslanci Bukarešta, 29. decembra, g. Oblastem se je posrečilo razkriti veliko tihotapsko afero s špiritom, ki so ga brez plačila taks iz Inozemstva uvažali v Klimani jo. Država je bila pri tem oškodovana za milijonske zneske. Doslej je policija aretirala celo vrsto oseb in iz- vedla mnogo hišnih preiskav, pri čemer je našla seznam oseb, zapletenih v afero. V seznamu so tudi imena senatorjev in poslancev, ki so tihotapcem pomagali, pozneje pa, ko se je za stvar izvedelo, tudi zagovarjali njihovo početje. Požarne katastrofe širom sveta Med božičnimi prazniki se Je zgodita cela vrsta velikih požarnih nesreč Bukarešta, 29. dec g. Med božičnimi prazniki je bik> v Rumuniji več velikih požarov. V mali občani Golanesti pri Cerno-vicah ie pogorel veHk mlin, pri čemer sta zgorela rodi mhnar in neki 13 letm deček. Soda, ki ni krita % zavarovalnino, znaša nad mHijon leiev. V Galaca je zgorelo ve-Kko skladišče s tremi sosednjtrni ležarin-skimi prostori Požar je brk) mogoče pogasiti šele po 10 urah. Škodo cenijo na pet milijonov lejev. Med katastrofo je bilo več oseb hudo poškodovanih. V Ploestiju je na božični večer zgorelo poslopje gle-daKšča, kjer se i« ravno vršila plesna predstava. Ljadje so se sicer resili, toda stvarna Skoda je žeto visoka. Altona. 29, dee. V vefifeih fadfillft. " -sa, a le takega, ki vzdrži tropsko klimo m silno vročino v globinah rudnikov. Dose-daj so uporabljali edino le kanadski tn a Evrope švedski les, sedaj pa uvažajo les tudi že iz baltskih držav, a poskusih* so tudi Rusi, čeprav brez uspeha, ker prebivalstvo ruskih izdelkov ne mara. Predavatelj je že poskušal z našimi firmama, pa so mu vzorce lesa pošiljati v kuvertah. Na lastno roko so pa nekatere male firme poslale tja najslabše blago in s tem vse pokvarile. Zato je treba najprej eliminirati nereelno trgovino. Južnoafriški trgovci imajo namreč črno knjigo, ki }o vodijo silno natančno, zakaj v teh krajih so tako urejene razmere, kakor morda nikjer ▼ Evropi. Kar se naseljevanja v onih krajih tfce, velja tudi kvota, po kateri se lahko naseli iz vsake države le po 50 oseb na leto. to pa zato, ker se branijo judov, ki so zlasti iz Poljske prihajali v ogromnih množicah, Rokodelcev ne sprejemajo, pač imajo paradi moderne in pridne poljedelce. Poljedelstvo je namreč tako razvito, da se pd južnoafriških poljedelcih uče že Holandci, ki so najboljši poljedelci v Evropi. Kar se kulture tiče, je g. konzul omenil, da pravkar zgorela v Johannesburgu 30 miB-jonov Din vredna knjižnica in aa trna država 4 velike univerze. Tam gre vse na veliko tn ker je država pred kratkim odpovedala Nemčiji trgovsko pogodbo, sedal Nemčija joče in tarna. Država je v velikem razmahu in An-gHja, Nemčija ter Amerika se kosajo na Južnoafriškem trgu. Ker se pa hoče država osamosvojiti, je vse proti Angliji in prav zato so Južnoafričani sedaj sklenili pogodbo % Japonsko, ki Jo Imenujejo gosposko pogodbo. Japonska je vrgla v trenutku sklepa te pogoobe ogromne množine blaga na trg po uprav smešnih cenah. V tej deželi je že 400.000 avtomobilov, tako, da ga ima že vsak četrti prebivalec Država ima pa tudi ogromne železarne, ki preskrbujejo z železom vso centralno Afriko, silno bogate rudnike zlata, demantna polja tn pa ogromno sadja, zlasti pa pomaranč za izvoz. Kar se tiče nadih parketov, so biH taroka jšn Ji trgovci prav zelo zadovoljni z njih kvaliteto, kakor tudi s ceno. Radi bi jih bili še dalje časa preizkušali in g. konzul Jim Je dal nekaj kvadratnih metrov naših parketov zastonj, s tem je pa pokvaril vse zaupanje v nje. Zastonj namreč tamkajšnji trgovec ne mara ničesar, ker darov ni vajen. Cene lesa v onih krajih Je težko ugotoviti, ker imajo veo trgovino ▼ rokah vele trgovci in prekuped. Direktno dopisovanje nima smisla, ker traje dva meseca, dokler dobimo odgovor. Pri lesu moramo razen cene in mere navajati vedno tudi tezo, ker se tam prodaja les po težini. Ogromne množine lesa konzumirajo seveda rudokopi in en sam rudokop potrebuje 100.ODO kub. metrov na leto. Kar se placii tiče, je Južna Ai_nflka «U-110 solidna in računa še vedaio le z zlato valuto Le*pi časi so že minuli, ker v AfrA-kri vse tekmuje, vendar je pa mogoče doseči se velike uspehe, če bomo bodočim našim kujpcean širi na roke. Ko ije o vseh ipodrobnostiih natanko informirani refereot opisal še plačilne modalitete, posredovanje takoimeaiovacih šiiperjev, je cupisaJ tudi, kitko so že tudi z asm orel razvajeni, karr se tiče dobrega blaga. Na lasnem trgu sedaj dominira kaead-sfcl bor - ptirtjobajm, vendar se pa rudokopi zandmaoo tudi za naš bor, smreko, jeiko in bukev ter hrast. Treba je posJati -za vzorec po nekad tramov. Tudi p aro ena bukev ter hrastova ladiosfea Ua fari našle kimpca. Veloačo le angilešlke mere ki teže. Ko jo predavatelj navedel še druge artikle, se mu je zaiivalll član ZTOI g. Lenarčič kot redfei prikazni v konzularnem zbora, ki t resn*cl koristi domovini. Pristopajte k Vodnikovi dražbi 9f I BO 2 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 29. decembra 1931 Požrtvovalno delo naših Kolašic božićnice, ki pričajo, koliko dobrega stori Kolo Jogo4 slovanskih sester K sto požrtvovalno in plemenito je karitativno delo Kolašic tudi na periferiji Ljubljane, najbolje dokazujejo bož čnice, ki so jih prirodriCe podružnice Kola jugo-aloverijskih sester v Stepam ji vasi, v Mostah in v Tržiču, Prva se je vršiia v nedeljo 27 t m~, druga že preteklo nedeljo, tretja pa v sredo, 23. t. m, BOŽIĆNICA V ŠTEPANJI VASI. V nedeljo ab 15. so priredile štepanj-sfce Kolašice v Tavčarjevi sobi v Nova k o-vi gostriina b »žičnico za revno dec<_>. obdarovale ao pa tudn mnogo 9i roma kov. V *obi je bilo postavljeno lepo okrašeno božično drevesce. Otroci iz Stopanje vasi 'n bližnje okolice so deklamirali razne prigodne pesmice, potem je pa agilna in požrtvovalna predsednica štapan jske podružnice KJS ga. Benedikova, soproga nadueibeija v pokoju, raizdeirla med sirote darila. Vsak otrok je dobil obleko ali obutev, porfleg tega pa še vrečico slaščic. Božićnico &o pose-ciie tudi Kolašice vz Ljubljane in iz Most. Požrtvovalnim Kolašicam gre za njihovo neumorno prizadevanje m plemenito skrb asa mladino vse priznanje, posebna zahvala pa gre tudi ljubljanskim in okoliškim trgovcem, ki so Kolašicam pri^ooiiid z denarjem m darili na pomoč. Praznik srrot v Mostah Podružnica Kola jmgoslovent^kih <3tč*te-r Mostah je preteklo nedeljo na leo način proslavila lOletnioo svojega obstoja Pro-sjarva je bila združena z lepo karitativno akcijo Vrle Kolašice, ki so marljivo kakor čebelice hodale od trgovine do trgovine in zbirale darila za malčke, so priredile božićnico, na kateri so obdarovale 70 otrok. Božićnica se je vnšifla v telovadnici meščanske šole. ki je bila prijazno okrašena in spremenjena v vrt, sredi fcatnroga je stalo božično drevesce. Prireditev je poserila tudi predsednica KJS. dvorna dama ga. Tavčarjeva, prispele so pa rudi še druge Kolašice iz Ljubljane, navzoč je bi'1 župan g. Seme z vsemi občinskimi odborniki in številni drugi prijatelji mladine. Navzoče je pozdravila predsednica *?a Kru-karjeva in se zahvalila za darila ter podpore. Pod vodstvom učitelja g. Požar ja so šokfci otroci zapeli več božičnih pesmi, sledile so deklamacije in recitacije, pisateljica Manica Komanova se ie pa toplo za-hrva&ila Ko'a-šicam za njihovo požrtvovalno delo. Kolašice so potem razdelile med otroke mnogo lepih daril. Bil je res pravu praznik sirot in obenem najprimernejša proslava lOletnice moščanskih Kolašic. Božična dobrodelnost v Tržiču Gospodarska stiska naravno tudi Tržiču na prizanesla. Čeprav veČina obratov še ne počiva, temveč dela v skrčenem obsegu. Svojca s, ko sta bili v obratu še velika Mo- lijeva usnjarna in Dembergerjeva čevljar-na, ki sta skupaj zaposlovali okoli 500 delavcev, je bilo v Tržiču polno življenja, saj so bili zaslužki odlični. Sedaj pa je stiska zajela ljudi, ki niso gotovo nikdar mislili, da jim bo treba pritisniti na kljuko. V teh težkih časih pa imamo institucijo, ki pomaga lajšati bedo. Mislimo na tržiško podmžnoo Kola jugoslovenskib sester, ki jo od njene ustanovitve L 1928. dalje vodi vztrajna :n nad vse požrtvovalna ga. Anka Polakova, soproga tovarnarja ing. Karla Polaka. Njenemu svetlemu zgledu javnega delovanja sledi še več drugih dobrotnic trziških gospa, ki so kot čebelice zbrale za letošnjo božično obdaritev čedno vsoto 10.000 Din in s tem zneskom so v sredo, 23. t. m. obdarile 104 otroke. Vsak je dobil pleteno volneno obleko, nogavice in nekaj slaščic. Obdaritve se je udeležil ves odbor. Ga. predsednica je imela na zbrano mladino lep, patrijotični nagovor, ki je v mladih dušah globoko oo-jeknil, da so vzhičena mlada srca gromko zaklicala »živio« naši vladarici Nj. V. kraljici, ki je pokroviteljica Kolaše. V menu šolskega odbora za osnovno in meščansko Šolo se je zahvalil banski svetnik in mestni župan g. Ivan Končar marljivi podružnici, prav posebno njeni neumorno delavni predsednici za vzgledno pomoč najpotrebnejšim. V imenu mestne občine je izjavil, da bo ona stremljenja Kolašic vedno po svojih močeh podpirala, apeliral pa je dalje na agilne članice, naj svojo delavnost še poglobe »n priskočijo v primeru stopnjevanja krize pol-iiostevilno zbrane na pomoč, zakaj skoro bo treba m sliti na ustanovitev javne kuhinje in drugih takih ustanov, katerih gotovo ne bo mogoče pogrešati Kolašic. Nato so se razdelila darila in mladina je žarečih oči pohitela domov, da pokaže roditeljem, kar je dobila. Tako kakor je podružnica Kola obdarovala siromašno otročad, je mestna občina razdelila po 50 Din in 100 Din med mestne ubožce fta revne družine. Mestni župan g. Lončar je sklical dan pred božičem ubožni odsek, povabil mestnega župnika g. Vovka, upravitelja osnovnih šol g. Paternosta in upravitelja mešč. šole g. Lajovica, ki so na skupnem posvetovanju določili okoli 100 ubožcev za božično obdarovanje. Obdarovan-ci so se solznih oči hodili zahvaljevat na občinski urad. Tudi Vin cene i jeva konferenca je v svojem delokrogu naklonila znatno svoto zo božično obdarovanje. Mestno udruženje vojnih invalidov pa je z živežem ob darovalo vse svoje revne Člane in tako doseglo veselejše praznovanje božiča. Naj živi tržiška dobrodelnost! — Silvestrov vefer bo tudi letos kot vsako leto v telovadnici sokolskega doma Prosvetni odsek je pripravil zanimiv spored, ko bo trajaj od 9.—12. Ob polnoči bo alegorija in polnočni govor. Na to alegorijo, bolje melodramo še prav posebej opozarjamo. Važno opozorilo davkoplačevalcem Plačevanje zetnljarine, zgradarine, pridobnine, rentni-ne, uslužbenskega davka in znižanja dopolnilnega davka zemljarine Dokler se ne izvrši nova odmera zem-Jjarine, zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1932, morajo davčni zavezanci plačevati te davke po prednisu iz prejšnjega leta. to je iz leta 1931. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 147 zakona o neposrednih davkih). V smislu člena 148 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pra-viln&a. dospel je 1. januarja 1932 že v plačno prvi obrok zgradarine, pridobnine. rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnica. Vsi ti It v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do 16. februarja Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega davka, se mu od neplačane vsote zaračunajo ć*2o zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Zemljarina dospe v plačilo ter se mora TJtečati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje dne 15. avgusta 1932 in dne 1. novembra 1932. sicer se bodo istotako zaračunale 6^5 zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zavezancev m d*-■vek za nove davčne predmete, ki se bo odmeri med tekočim davčnim letom, dospe ▼ plačilo oni dan. ko se bo davčnim zavezancem d ra vil no izročil plačilni nalog aH odlok. Plačati se pa mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka m sicer v onem znesku, ki je po zakonskih šokih že dospei v plačilo. Splošni \% davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in se mora plačati za L četrtletje 1932 najkasneje do 30. januarja 1932. Obvezanoi skupnega davka na poslovni promet ti so se izjavili, da bodo plačevali ta davek po vplačilih v gotovini hi menicah, morajo tudi izvršiti plačilo davka po tarifi najpozneje čez 20 dni po preteku vsakega meseca, oni pa. ki so se izjavili za plačilo davka po napravljenih računih, morajo davek vplačati najpozneje čez 50 dni po preteka vsakega meseca. m «oat*> m pobi« v čl. 71 zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po poteku vsakega polletja, tedaj za I. poletje do vštetega 14. avgusta 1932. Uslužbenski davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobirali službodajalci in sicer: 1. državne in samoupravne institucije, 2. družbe, ki polagajo javno račune in ta so vsled tega načelno zavezane družbenemu davki in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in 3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, morajo odpremiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk na vse zaslužke ■ sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na zato določenem mestu in znamke uničijo. Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali delodajalci odpremiti davčni uspravi brez izjeme v gotovini in sicer najkasneje do lo. dne po preteku vsakega meseca, Vsi delodajalci, kii morajo po členu 100 zakona o naposredndsh davkih pdačevafti uskižben-ski davek v tiavt^ih zaamikah, se poziJvajo, da v smislu naredbe m.i>ntetmtiva fieanc z dne 10. septembra 1929, šjL 83.390 predložijo tekom meseca januarja 1932 podpisani daivčnri oprav* na pregled knjižice za ufikižibenskn daveOt. da se le - ta prepriča o rednem i*n prtuvMnesn pJačeva-ntjn uslužbenskega da/vka v davčnih mam-kah, ker bi se sicer proti njim postopate po določilih 61. 139, odnosno v primeru sar ta>be davka po 6L 142 zakona o neposrednih davkih. Nadabe &e vwi prrvaAni delodajalci opo-zarrjatfo na zakon o darvkn na neoženjene moške osebe z dne 20. decembra 1930 (SI. L 27. a©r>Ma 1931 % dne 16. januamja 1931 >. Po odredbah teera zakona so dolžni i oficirji, da>lje onim uslužbencem, katerih mese&ni do-hocLki so ma.rujši od 2500 Din brutbto, ni treba dokazati, da so oproščen.! tega daiv-ka, ker se to laihiko ngotovri na podlagi uradnih podatkov. Vse druge osebe, ki so naštete kot oproščene tega davka, morajo pravico do oprostitve dokumenirati z listinami. Prarv tako moraoo dokazati dotične osebe, da so sodno ločene in da morajo vzdrževati ženo alf zakonsko deoo. Nameščenci, odnosno osebe, ki imaflo aH so kadarkoli istočasno imelsi 9 ald več žiivi/h otrok, so oproščeni /plačevanja vseh davkov, torej tudi uslužbenskega davka in sanuskega davka Pravico do oprostitve mora pridavati daven« zarvezanec s polno-veljjaATniTa; dokazi pristojni davčni Uipravn. Davek na neoženjene moške osebe se ne more pJačati z davenitnbi znamkami, ampak se mora odvesti davčni blagajni me-semo v gotovml po slnžbodajaicu. V ostalem veljajo za to davćno oblako odredlbe zakona o nerposrednin darvkdh. ★ Poziv za vložitev prijav za znižbo dopolnilnega davka zemljarine v smislu člena 1. zakona z dne 21. junija 1929 o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Davčni zavezanci, ki imajo pravico za znižbo dopolnilnega davka morajo predložiti te prijave do 31. januarja 1932. Prijave, ki se predlože po odrejenem roku odnosno, ki se predlože po členu 4. zakona o neposrednih davkih v naslednjih 15 dneh. pa se prekoračitev roka ne opraviči s tehtnimi razlogi, se za znižbo dopolnilnega davka ne upoštevalo. Dopotnilni davek se zniža pod naslednjimi pogoji: 1. ) da se davčna zavezanec izključno bavi samo s kmetijstvom: 2. ) da obdeluje svoje posestvo samo s člani svoje družine: 3. ) da ima v domačem skupnem gospodarstvu več kakor pet. rodbinskih članov; 4. ) da dopolnilni davek k zemljarmi ne presega 5000 Din; 5. ) da vloži prijavo v odrejenem roku na predpisanem obrazcu. V smislu omenjenega zakona se za člane skupnega domačega gospodarstva po tem zakonu ne morejo smatrati: 1. ) osebe, ki so stalno odsotne. Za stalno odsotne se ne smatrajo osebe, ki bivajo izven doma zaradi odslužitve kaderskeg^ roka, šolanja, zdravljenja itd.; 2. ) osebe, ki se bavi jo ali poleg kme- tijstva ali izključno z obrtom, industrijo ali drugim pridobitnim poslovanjem ali s samostalnim poklicem, ki je zavezan pri-dobnini; 3. ) osebe, ki so v razmerju stalne javne ali privatne službe; 4. ) žene ln otroci oseb omenjenih v točkah 2 in 3; 5. ) hišno siužabništvo in nameščenci. Prijave se morajo vložiti pri pristojnem občinskem oblastvu, v Ljubljani torej pri mestnem načelstvu na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri pravkar omenjenem oblastvu. Prijavo mora vložiti zavezanec zemljarine. Prijave zamore vložiti tudi pooblaščenec, priložiti pa mora tostvarno pooblastilo. Na zahtevo davčnega zavezanca mora izpolniti prijavo pristojno občinsko oblastvo (mestno načelstvo) po izpo-vedbah zavezanca. Prijave, ki se predlože po preteku odrejenega roka se za znižbo dopolnilnega davka ne bodo upoštevale. Za resničnost števila članov skupneg*a domačega gospodarstva, kakor tudi za podatke po točkah 1—5 je poleg davčnega zavezanca odgovorno tudi občinsko oblastvo (mestno načelstvo). Davčna uprava Ljubljana-mesto. Narodno gledališče Drama. Začetek ob 20. Torek. 29.: zaprto. Sreda. 30.: Dve nevesti. B. Četrtek. 31.: ob 21. Trije vaški svetniki. Izven. Znižane cene. Petek. 1. jan.: ob 15.: Cvrček za pečjo. Izv. Znižane cene. ob 20.: Gospa ministrica. Izv. Znižane cene. Sobota, 2.: Pritličje in prvo nadstropje. D. Golarjeva vaška šala »Dve nevesti« nam precej drastično slika ženitovanjske običaje med našim narodom. Vsebina drame je zelo zabavna, posamezne vloge prav dobro zasedene in uspeh je bil vedno dosežen. Ponovita se »Dve nevesti« v sredo 30. t. m. za red B. Silvestrovo v ljubljanski drami. 2e več let vprizarja naša drama na Silvestrovo ob 21. uri predstave veselega značaja, ki so bile še vedno razprodane. Na letošnji Silvestrov večer vprizori po znižanih cenah velezabavno burko »Trije vaški svetnik!« v običajni zasedbi z jr. Cesarjem kot županom. Na novega leta bosta v drami dve predstavi in sicer popoldne ob 15. globoko občutena božična igra »Cvrček za pečjo«, ob 20. pa prvič v letošnji sezoni izborna komedija »Gospa ministrica« z gospo Ju-vanovo v naslovni vlogi. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. Opera. Začetek ob 20. Torek. 2°.: Dežela smehljaja. C Sreda. 30.: zaprto. Četrtek, 31.: ob pol 21. Viktorija m njen huzar. Znižane operne cene. Petek, 1. januarja: ob 15. Crrofica Marica. Tzven, Znižane cene. Ob 20. Carin en. Znižane cene. Drevi ob 20. se ponovi v operi Lenari eva opereta »Dežela smehljaja«« za red C. Na Silvestrovo zvečer ob pol 31. se poje v operi velezabavna opereta Viktorija in njen huzar po znižanih cenah. Uprava je prepričana, da je z operetno večerno predstavo na Silvestrovo zelo ustregla velikemu dehi našega občinstva, ki si hoče privoščiti za razmeroma mal denar par uric veselja in zabave. Konec predstave bo okrog polnoči. Izrecno opozarjamo, da je začetek ob pol devetih zvečer. Na novega leta bosta v opernem gledališču dve predstavi: popoldne ob 15. »Grofica Marica« v običajni zasedbi z go. Poličevo in g. Gostičem, zvečer ob 20. pa repriza Bizetove opere »Carmen« v letošnji novi vprizoritvi. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene. Koledar. Danes: Torek, 29. decembra, katoličani: Tomaž, Vrh osla v, pravoslavni, 16. decembra: Agej. Današnje prireditve. Kino Matica: Bombe na Monte Carlo. Kino Dvor: Tom Mix — Oklopna pošta. Kino Ideal: Rekrut Kačinarek. ZKD: Tjlngagi* ob 14.30 in ob IS. v kino Matici. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg 12, Ustar, Sv. Petra cesta 8, Hočevar, Ljubljana VII. Celovška cesta 34. Smrt odlične slovenske žene Na božič je umrla v Križu pri Tomaju na Krasu znana tržaška slovenska nacionalna in soc alna delavka ga. Marija S k r i n j a r-jeva. S pokojnu-o je legia v grob ena redkih slovenskih žena, kakršne dandanes več ne najdemo med nami. Izšla iz dobe preporoda, je živela njenim idealom do zadnjega diha. Vrhovno vod lo življenja pa ji je bilo: narod, človeča:istvo. Z nezlomljivim iimizmoin je idejno vodila zlasti od vseh zapuščene in zapostavljene posle slovenskoga rodu, ki so prihajali v Trst v ogromnem številu in so se do njenega nastopa v socialno - karitativiiem pogledu izgubljali v tujem morju. Kar se je teh biti; reSUo v zadnjih 30 letih, je povečini zasluga ge. Skn-njarjeve. nesebične delavke izi matere nacionalne zavednosti v tej dobi. Pokojnica je bila rodom Tolminka. Živela je najprej na Goriškem, v Grahovom ob Soči, v Ločniku. pozneje na Krasu in slednjič se je preselila v Trst, ki se je začel takrat — tik pred L 10<>0 — dvigati nacionalno in gospodarsko Njena pobuda je bila v vseh pogledih, ki so lahko koristili domaČ! stvari, neizčrpna. Odlikovala jo je jeklena energija, večni idealizem in bodrost duha, ki ga ne bo pozabil nihče, ki je pokojnice srečal in govoril z njo le enkrat v življenji. Največje njeno delo za bližnjega je bila ustanovitev >Zavoda sv. Nikolajac, ki je polna dva decenija vršil svojo važno poslanstvo v prid slovenski nacionalni stvari v Trstu. Bil je to po svojem pomenu eden prvih zavodov svoje vrste na Slovenskem, kar bo pokojnici ohranilo ime tudi v zgodovini našega socialno - karitativnega dela. V zadnjih letih se je ga. Skrinjarjeva umaknila iz mesta na deželo. Preselila b« je Da Kras, kjer je hotela mirno prebiti svoje zadnje dneve. Podlegla je dolgi in mučni bolezni, objokovana od zvestega ljudstva, ki se mu je priljubila kakor mati. Čast ujenemu delu, slava njenemu spominu! Dva drzna vloma Ljubljana, 29. decembra. Ker je policija zadnje čase, »lasti pred prazniku izgnala iz Ljubljane vse sumljive potepuhe in delomržneže, smo imeli med prazniki v Ljubljani mir. Po praznikih je bilo policiji prijavljenih samo nekaj manjših tatvin. Toda vlomilci se ne dajo ugnati Ker so jim postala tla v mestu prevroča, so se preselili na periferijo in v bližnjo ljubljansko okolico. Danes ponoči sta bila izvršena dva drzna vloma, a se pa nista v celoti posrečila. VLOM PRI TRGOVCU MENARTU V DOMŽALAH. Davi se je po Domžalah razširila vest, da je bilo ponoči vlomljeno v znano trgovino g. Jakoba Menarta, ki ima svoj loka! sredi trga nasproti pošte. Res so ponoči trgovino posetili drzna vlomilci, pravi specijalisti za vlome. Med 1. in 2. uro zjutraj so prerezali železni rok> pred vhodnimi vrati in napravili vanj 70 krat 50 cm široko odprtino, da so lahko zlezli v trgovino. Na vratih so pod ključavnico napravili luknjo in segli z roko v notranjost, kjer so obrnili ključ. Pot v trgovino jim je bila prosta. V trgovini jim ie seveda dišal denar, ki ga pa niso našli, ker je bil samo v blagajni. Najbrž so hoteli tudi navrtati blagajno, pa jih je pri poslu zmotH g. Menart starejši, ki se je okrog 2. zjutraj zbudil in vstal. Vlomilci so pobegnili. Odnesli so samo nekaj bal blaga, 20 rjuh in več steklenic konjaka ter napravili 10—15.000 Din škode. Vlom je bil davi prijavljen orožnikom, ki so takoj uvedli preiskavo, obveščena je pa bila tudi ljubljanska policija, ki je poslala v Domžale g. Podobnika. Ta ie dak-tiloskopiral odtise prstov na vratih in v trgovini. Vloma so osumljeni potepuhi, ki so se včeraj potikali po Domžalah-VLOM V KONSUMNO DRUŠTVO NA RUDNIKU. Drugi vlom je bil izvršen danes ponočt v poslovne prostore prvega delavskega konsumnega društva na Rudniku. Vlomilec je z zidarskim kladivom razbil izložbeno okno in zlezel v trgovino. Davi so našli v trgovini vse razmetano, nekaj drobiža je ležalo po tleh, v blagajni je pa manjkal ves denar — izkupiček zadnjih dni. Menda je vlomilec odnesel okrog &>00 Din. Poleg tega pa si je naložil večjo množino pletenin, ženskih jopic in pulovrov ter nekaj manu-fakturnega blaga, Hkerjev in jestvin v vrednosti 7 do 8000 Din. Skupna škoda znaša najmanj 10.000 Din. Sovraž-nika najprej premagaš, če ga pohvališ, prijatelja pa izgu&š, če mu ne moreš pomagati. 2a Silvestrovo • ftt •Voro teto (Dam nrlpravHatno največjo Jutri pride ansambel največjih umetnikov, in sicer: Any Ondra, Georg Aleksander, Svetislav Petrovič, Hans Junker-mann in drugi Ta odlični ansambel nastopi v JOHANN STRAUSSOVl popularni opereti mm Clttni leitt o tlfofJco SLOVENSKT N ARO D- dne 29. decembra 1931 Stra 3 Velesenzacija f Jutri premiera „KINO IDEAL44 Pat in Patachon se ženita! Oba kralja smeha prideta s svojima nevestama tudi v Ljubljano, kjer jima pripravljajo slovesen sprejem! Dnevne vesti >/ — Delegatom kmetijskih podružnic v vednost. Ministrstvo prometa je dovoli io z odtokom M. S. br. 33.8S1 od dne 23 če-cembra 1931 \scrn Jtlegaton krneli >k:h podružnic, ki posetrjo občni z.bor K.-u*--fc#ake družbe v Loubijan i dne 30. leeem-bra 1931 v Mestnem domu, polovično vožnjo. Delegati naj kupino na odhodn! Postaj! cel vozni rist^k, ki naj s:a shranijo za brezplačen povratek. Veldaivnost do 2. jamarja 1932. — Skrb za brezposelne. Oboinska uprava v Subotici je sklenila ustanoviti delavnico za brezposelne. Izdelke te de!a:r-nice bo prodajalo mesto samo. Občanska ufprava bo dajala brezposelnim tudi manjša posojila, fci jib bodo vracaln, ko dobe delo. _ Monumentalna palača Aerokluba v Beogradu. Centralna uprava Aerokluba .Naša krilat je razpisala natečaj za gradnjo monumentalne palače v Beogradu. _ Zagrebški tednik >Rlječ« prenehal izhajati. Z božično številko je .prenehal izhajati zagTebški tednik >Rloec\~. Urednist vo pravi, da je list prenehal izhajati zaradi tehnično • finančnih ovir. — Tolmačenje po uradniškem zakonu. Državni svet je izdal o postopku po uradniškem zakonu naslednji odlok: Po odstavku L § 123 uradniškega zakona iz !. 1931. pripade uslužbencu 0.90 od>toi(bave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. januarja ponudbe glede dobave 200 komadov acetilenskih gorilcev in 2500 komadov vložkov za te" grorilce. 20.000 kg kal-cinirane sode. 400 kg denaturiranega špirita; do 5. januarja pa glede dobave 80 komadov jeklenih krtač in 4 brusnih kamnov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. januarja ponudbe glede dobave 630 kg raznih žičnikov, 1100 kg železa, do 11. januarja pa glede dobave 10 tisoč komadov krninikov in laboratorijskih «tek len? h p otrebšoin. — Vreme. Vremenska napoved praArit da bo oblačno in južno vreme s pad.avni.a-mi. Vremenski preroki nas pa tolažijo, da to neprijetno vreme ne bo dolgo trajajo, -e>nrveč da dobimo kmalu zopet suho. mrz-io vreme. Že včeraj je bilo po v^eh krajih naše države ortrlaono in kazalo je, da dobimo jug. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 11.7, v Sarajevu S-Z v Mariboru 6.6, v Zagrebu 6.3, v L/ubljani 3.9, v Skopi ju 0.2. Iz Dalmacije ni vremenskega poroci'la. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7507, temperatura je zoaša'Ia 3.8. — Brivec kot zdravnik. 821etni Agneziji Vindiš iz Zagreba je poetalo tiik pred borićem s^abo. Po zdravnika ni hotela .j06lati, pač pa jc poslala po brivca, ki se peča tudi s puščanjem krvi In res je brivec starki izpustil najmanj poldrugi 'iter krvi. Starka je seveda še bolj oslabela m jc na sveti večer umrla, brivca 60 pa aretirala m se bo moral zagotarjati pred 6 od iščem. _ Nesrečni konec nesrečne ljubezni. Blizu Splita so našli v nedeljo 23Jetmo služkinjo Artgijo SIličevo. ki se je bila napila lizola. Prepeljali so jo v bcAnico, kjer je ~>a kmalu umrla Baje jo je zapustil zaročenec, kar jo je pognalo v smrt. _ Novorojenček, utopljen v vreči. Včeraj popoldne so našli delavci v Kolpi pri Sisku v biasinico ji v vrečo zavitega novorojenčka K vreči je bil privezan kos železa. Ker je voda zadmje dni padla, je ostala vreča z novorojenčkom na brega OJ>Jas>u iščejo brezsrčno mater. _ Kočevje. Dne 31. t. m. se vrši ob 7. avečer ,pri Perlesu občni zbor CM. rpod.ru '.-niče z običajnim dnevnim rtdoni. Vsi Slo-verd vabljeni! 718n _ Neprijetni duh v ustih preprečite z grgranjem z odlično Chlorodont ustno vodo. Poskus Vas bo prepričal. Steklenica I>in 16___ Iz Lftiblfane —tj Ker smo dobili toplo vreme, so zopet nadaljujejo nekatera gradbena dela, ki so juh ustaiviili pred božičem. Pri tromo-stovju so včeraj nadaljevali z betoniranjem mostišenega tlaka na levem mostu. Vse kaže, da bo tromostovje kmalu otvor-jeno, ako ne bo zopet prezgodaj pritisnil mraz, predno bodo končali zadnja dela —!j Javna zahvala. Učiteljska knjigarna v Ljubljani je prevzela prodajo ruskih knjig in s tem omogočiaa naši javnosti, da pobliže spozna literaturo tega velikega, po duhu in krvi sorodnega naroda, ki je zvezda vodnica vsega Slovanstva, Zahvaliti se moramo za to vse hvale vredno dejanje vodstvu Učiteljske tiskarne, čigao* predsednik je g. Engelbert Gangl, ugledni nacionalni delavec, ki je vodno pravilno razumel interese slovanske skupnosti in vedno ter povsod utrjeval vezi, ki vežejo to veliko bratsko zajednico Velika Rusija bodočnosti bo znala ceniti deio vseh tistih delavcev, ki so v najtežjih dneh pod-tpirali rusko emigracijo pri izpolnjevanju njene kulturne misije med zapadnimi Slovani. Ruska literatura je po svoji vsebimi tako begata, da jo prav za prav lahko postavimo na prvo mesto med vsemi literaturami sveta -in najsvetlejša dolžnost slehernega nacionalno čutečega Slovenca je, da ei to literaturo prisvoji, kakor da bi biJa njegova lastna, saj je pisana v jezik-j, ki je Slovenskemu izmed vseh najbližji. Učiteljiska tiskarna In knjigarna sta napravili s svojim činom velik korak k uresničenju teh mogočnih stremljenj bratske vzn.Vninosti. za kar zaslužita popolno prdenanje _ Več ruskih emigrantov. —lj Zanimanje za film »Ingagi« je tako veliko, da jc kino Matica, ki ima sicer zeio prostrano dvorano, mnogo premajhen, da bi mogli priti na vrsto vsi, ki se zanimajo za to res krasno delo filmske umetnosti. Ker mnogi še niso prišli na vrsto, osta danes še dve predvStavi in sicer ob 14.30 in ob 18 v kinu Matici. Opozarjamo občinstvo, da £ta to zadnji predstavi ku'turne-ga filma, ki v pokii meri zasluži -alvo veliko zanimanje. —lj Spored jubilejnega koncerta (pevskega zbora Glasbene Matice ima prav za prav pet delov. V I. del so uvrščeni sami mešani zbori. Prvi je Gallusov šestero-glasnd madrigal >Nol«i laudari« in osmero-glasna moteta >Ave Maria<. Po Gallusu pride na vrsto goriški skladatelj 'i^eban Ajvtgust, zbor izvaja njegov mešani zbor >Zadnji večera. Sledita dva mešana zbora, ki sta pri nas enako znana in priljubljena: Nedivedov >Nazaj v planinski raj< in pa Foersterjeva %Ljubicar, balada, ki jo po vsej pravici štejemo med najboljšo zbore slovensko litera/tuire. Dru,zl del programa je posvečen moškim in ženskiar zborom. .Moška zbora sta Ipavčev >Kaj ne, da čuden seme in prekrasno Jenkovo »Vabilo«. V tem delu je tudi Emil Adamič s svojima zborom >&c-herzando*, ki je danes prav tako moderen kakor je bil pred skoro 25 le ti. ko se je prvič Javajal. Slede ženski zbori: Premrlova -Pojdtoio sipate in yTri kaiplje knvJ*, nato trije najnovejši Satt-nenjevi >Dedek Krkn«, ^Gorska priipoved-ka* in >Ka.pelica... Drugi oddelek koncerta zaključuje Pavčič s svojima ^zabamU sa ženski zbor in altov solo s spremljeva-njem klavirja dm harmonija, ki so biie pr-vijč pete na Matičnem koncertu med svetovno vojno. Altov solo poje naša izvrstna pevka ga Bemot-Golobova. O III., IV. in V. delu pa jutri. Koncert bo v unionski dvorani v ponedeljek 4. januarja ob 20. Vstopnice so že na razpolago v Matični knjigarni. —lj Tečaj ruskega jezika otvori v začetku januarja 1932 prosvetni odsek Delavske at>onniice v Ljubljani. Pole? osnovnega pouka bo -tudi pouk s pomočjo gramofonskih plode, da se tako uho še lažje prirraKlii na bla^ozvočje in pravilno izgovorjavo ruskega jezika. Kdor se želi ude-Ježiti ruskega tečaja, naj se zglasi do 6. januarja v knjižinici Delavske zbornice pri g. knjižničanju* kjer se tudi vip>iše in sicer v času od 10. do 12. ure an od 6. do S. zvečer. Ukovina na mesec je 25 Din. —lj >Arizona, ozemlje Indijancev, Veliki Kanjon in druge tajnec je naslov predavanja, ki ga priredi SPD v soboto 2. januarja 1932 ob 20. uri v veliki dvorani Kazine Oin ne v Delavski zbornici, k»nt je bilo prvotno jacvijeno). Predavatelj g. Scne-rer jp ameriški državljan, delegat trgovske zbornice v Los An-gelesu, novinar in sekcijskii šef banke. Je že več nego dvo leti na potovanju in je dosedajj žel že po celi Azlr/U Afirtikii in EviropJ velike uspehe s svojimi skioptičnim-i predavanji. Gospod Scherer govor perfektno nemški, angleški!, francoski, itaMjanski in esperantski je&ik in bo pri nas predaval v nemškem jeziku ter pojasnjeval svoje predavanje z zelo zanTimivim* sikioptičnimi slikama. Vstopnice so na razpolago v predjprodaji SPD, palača >Grafike<, M as ar y kov a cesta 14-1, (telefon in da dan predavanja 2. ja- nuarja 1932 od 19 in pol daljje pri blagajni v Zvezdi. Cene sedežev po 6 Din, stojdšča po 3 Din. —lj Sokolsko društvo na Viču zaključi tekoče leto z običajnim silvestrovim večerom v četrtek 31. t. m. Na sporedu so: banke, godba, petje in ples. Ker je ta za dogledni čas najbrže zadnja prireditev samo zajbajvneera anačaia, pričakuje drostjvo | kltob vseobčtai nepaiHIkaan obilnega tk>-seta, -jaoo i —rj Esperanto, v slučaju zadostnega števila priglasencev bo januarja nov tečaj za začetnike. Interesenti naj se javijo pC-ameno na naslov: Klub esperantistov v Ljubljani. Ćas m kraj otvoritve bo pismeno sporočen prijavljencem in objavljen v dnevnem časopisju. —lj Sijajna veseloigra >Svetnik< na šentjakobskem odru. V petek, 1. januarja, v soboto 2. in v nedeljo 3. januarja uprizori Šentjakobski oder i-zvrstno veseloigro >SvetnikR u m b er.. Vodstvo: gosp. Jenko. 719n —lj Konjsko meso. Mestni socijalno politični urad ima na razpolago 100 kg konj-« skega mesa, ki ga je daroval za >Pomožno akcijoc g. Marinšek v Prečni ulici. Rodbine z otroci, ki reflektiralo na to meso naj &e zglase dne 29. in 30. t. ni. med uradnimi urami v soc. političnem uradu v sobi ŠL 42, kjer dobe potrebne nakaznice. —lj Kolo jugosloven>kih sester prosi svoje dobrodušne dobrotnike in prijatelje, naj oproste, da smo bile primorane odložit« žrebanje srečk do pomladi. Vzlic mnogemu prizadevanju in trudu nam ni bilo mogoče razpečati do sedaj niti toliko srečk, da bi bili kriti stroški, čemur je vzrok le težavni gmotni položaj vseh slojev. —lj Tečaj za strojepisja nemško stenografijo prične na Christofovem zavodu 5. januarja ob 7. event. pol 9. uri zvečer. Vpisovanje vsak dan. Obisk vsakomur omogočen, ker je šolnina zelo nizka. 717-n H Trupelce Zupančeve hčerke najdeno, že med -prazniki se je po Ljubljani razširila vest, da so te Save potegnili otroka nesrečne gospe Zore Zupančeve, ki (je 6. ali 7. decembra s hčeriko Amalijo blizu Zaloga skočala v vodo. Na sveti dan (popoldne so se otroci iz" Kresnic drsali na Sa/v: pod arvnencami voleindustrijca Bi-rolle na Verneku. kjer je Sava zeio fpiiitiva on ob mrazu zamrzne. Kar je dx)ak Ivau Martinšek oparall [pod ledeno ekerjo otroka. Pri'hiteli so .ljudje to ipotesniki trupeke iapod ledu. Ugotovili so. da je otrok ćrten-tičen s pogrešano petletno Amalijo Zupan-čevo. Sava je otroka od Zaloga zanesla do Kresnic. Truplo nesrečnega otroka so prepeljali v Ld-uibljano, kjer so ga položaji k materi v grob. _lj Invalid zmrznil pod kozolcem. Včeraj opoldne je pod Ah-linoviim kozolcem na Ilovici našel hlapec Štefan švigelj mrtvega 431enega vojnega inivalkla Franca Ker-žiča, rojeee2?a v Izubijani Jntra^. _ Na sveti večer je bil itzgubljen med potjo od Brega do Aleksandrove ceste zlat prstan z rdečim kamnom^ vreden 150 Din. Dva dni po-ipreg pa je bila -izgubljena v vlasku od Žalca do Celja ki nato med potjo do Ljubili amske ceste ženska ročna torbica, vredna 60 Din iin z vsebino 70 Din in z zlato žensko uro, vredno 1000 D!m. Najditelji nad oddajo najdene predmete (pri celjiSkl mestni (pojricdji. —c Celjsko pevsko društvo nastopi v eoboto 16. januarja 1932 na veliki Gregorčičev.! akademiji z zelo iabranfan sporedom sa.mdth novih, doslej v Celju še nerzrvaganiiih ipeemi. Skupna vaja mešanega zbora bo v ipetek 8. januarja ob 20. v pevski sobi v iNarodnem domu.-.Pridite polnoštevilno! —c \x zapuščine kapelnika Kubište. Pred tednii umrli skladatelj in kajpelnik Celjskega godbenega društva gosp. Lovrenc Kubivšta je zajpustil veoje štev*]o glasbenih partiitur in različniih izredno uspelih instruanentaclj za godalmi orkester, za orkester na pmaia, za glasovor i»n vijolino. Vsa ta zatpuščina je interesentom na vpo-grled v trgovrjni g. Vaelava Schramnia na Kraija Petra cesti, kjer si jih. lahko nabavijo po zelo ugodnih cenah. —c Redni letni občni zbor SK Celja se bo vretl v četrtek 7. januarja 1932 ob 20. v karvamiški sobi Celjskega doma (hotel Un»ion). Člani in prijatelji kluba se najpro-šajo, da se občnega zbora zanesljivo in polnost ev Lino ud ei eže. —c Vsi obrtniki In trgovci v Celju an okoliei se opozarjajo na zelo zanimivo predavanje g. finančnega svetnika Josijpa Mozetiča te Ljubljane o davkih, kri zadevajo nase trgovske in obrtniške kroge. Predavanje se bo vršilo drevi ob 20. v '-orani L nadstropja v celjskem Obrtnem domu. —c Mariborski umetniški klub > Brazd a < proredi v dneh od 31. januarja do vključno 14. februarja v Cefin večjo slikarsko razstavo svojih članov. —c Uradni dan zbornice za TO I v Ljubljani za Celje In celjsko okolico se ho vršil v torek 5. janmarja 1932 od 8. do 12. do-(poidne v tposvetovatoioi gremija trgovcev w CeOJu, Raalagova uttca 8, pritličje, levo. Samo še danes NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Oglejte si takoj BOMBE NA Monte Carlo film ljubavnega čara, pustolovščin pomorskega kapitana in njegove vladarice. V slavnih vlogah HANS ALBERS ANA STEN HEINZ RiiHMANN Najnovejši Foxov zvočni tednik! Ob 4* V,S. in 91. zvečer. ELITNI kino MATICA Telefon 2124. Razveseljiv uspeh umetnostne razstave Ljubljana, 29. decembra. Tudi umetnine ljudje radi kupujejo. Če ima prodajo v rokah človek, ki zna posredovati med umetniki in občinstvom. V nekaj dneh je namreč v umetnostni razstavi, ki jo je v svojih lepih prostorih na Mestnem trgu nasnroti magistrata priredil g. A. Kos, prodanih že 9 slik, kolikor jih mtn-da ni bilo prodanih niti na naših največjih umetnostnih razstavah na velesejmu, čeprav so bili tam med kupci tudi mestna občina, banska uprava, oblastna skupščina itd. Kakor smo za Gasparija prorokovali, so ljubitelji umetnosti res takoj pokupili vsa njegova prikupna dela razen ene Ma-donne. drugo je pa že prvi dan kupila gdč. Sevčikova, »Mlado Bredoc. ki spada med najboljša mojstrova dela, ima predsednik Narodne Galerije g. dr. Fran VVindischer, takoj za njim si je pa idiličnega »Pastirja« zagotovila gospa ministrova Anči dr. Krarnerjeva, a drastično humorna »Sejmar-ja s pujskom« uradnik drž. žel. g. Rudolf Prešeren. Razen »Pastirčka« si je gospa ministrova izbrala še izvrstno slikano »Cvetje« Avguste Šantlove in Miklavčevo »Tihožitje« ter s to izbiro dokazala mnogo smisla za dekorativno moč najmodernejše umetnosti Veletrgovec g. Ivan Samec je kupil Inchiostrijeve elegantne »Kamniške planine«, g. Rudolf Prešeren pa tudi še Frana KJemenčiča efektne »Planine« in izvrstni »Motiv iz ljubljanske okolice«. Prodane slike so seveda napravile prt stor novim in na njih mestu sedaj vise nc-va dela naših najbolj znanih slikarjev. Gaspari je poslal oljnato sliko »Treh kraiie <, res domače kmečke fantke, ki vsi zasopli bredejo po snegu. Anica Zupančeva je razstavila svoj z&ameoiti >šopefcs izredao i močno in sol učno delo, Edda Piščance va pa več šopkov nežnih apartoih barv. karakteristično portretno glavo, a tudi silno posrečeno lovsko tihožitje. Razen tega ima pa Elda Piščančeva še več drugih lovskih motivov, da tudi naši mmrodi ne ostanejo brez daril trajne vrednosti. Rihard Jakopič je pokazal svojega »Vrtnarja«, ki je gotovo prvi v zgodovini naše umetnosti. Fran Tratnik pa nežen ženski akt in pretresljivo risbo »Trpljenje«. Tudi Cuderman je razstavil izvrsten ženski akt v prav interesantni pozi ter globoko zasnovano kompozicijo »Rojstvo«. Jakac ima celo vrsto finih pastelov Iz Afrike in Amerike. Hinko Smrekar pa veliko izbiro posrečenih akvarelov iz otroškega življenja. Da, raoM njegove odlično »Otroke z metulji si je žo zasigurala ga. M. P., gotovo bodo pa tudi njegovi poetični »Pastirci hitite!«, »Beg v Egipt« in krasna »Ljubav« našli kupca. Tudi Olaf Globočnik je pomnožil svojo kolekcijo z močnimi »Slavarji« in drugimi deli najmodernejše smeri, Dolinarjeva marmorna »Tuja gruda« in pozlačena statueta »-Marta in Magdalena« ter Goršetovo znano »Materinstvo«, madonsko mila »Žrtev« ter razne opice in druge dekorativne rez-barije pa skrbe, da si lahko stanovanja okrasimo tudi z dobro plastiko. Ljudje že torej tudi pri nas vedo, da je najboljše in najbolj varno naložen denar v umetninah in jih radi kupujejo, zlasti ker so cene znatno nižje kakor navadno. SILVESTROV VEČER S. K. ILIRIJE bo v renoviranih prostorih HOTELA TIVOLI GODBA — PLES — BAR L T. D. Matična knjigarna LJUBLJANA — Kongresni trg MUZIKALIJE VSEH VRST Nič slabega ni, Če za nekatere ljudi mislijo drugi; hudo je pa, če ne rmstijo za nje tisti, na katere se zanašajo ceie J^iKrske maožice. SLOVENSKI NAROD«, dne 29. decembre 1931 Stev 293 velemesta Rmmui } • Mladi sftka-r ga k komai poslušal. Z razumom se mu je vračal spomin na Sabino in groza ga je obhajala pri misli, kaj bo, ker ostane dolgo Driklenjen na posteljo. Ta silna bolest mu je privabila solze v oči. Kar je stopil iz gruče medi-cmcev debeluhast gospod z dolgimi rus i mi zalisci, z belim naprsnikom in klobukom zastarele oblike; spominjal je na enega onih podeželskih zdravnikov, ki nikoli ne pozabijo poseliti bolnice, če le pridejo v Pariz. Ta gospod se je sklonil k Andreu in za šepetal: — Zdi se, da me ne poznate. Mladi slikar ni mogel verjeti svojim očem. Da ni bilo glasu, bi ne bil spoznal slavnega policista, tako imenitno je bil preoblečen. — Gospod Lecoq. — je zamrm-rai. — Tuše, nesrečnež!... iMorda naju kdo opazuje. Prihajam, da vas pomirim. Govoril sem z gospodom Mussi-danom in preskrbel sem mu pretvezo, da lahko odgodi poroko svoje hčerke z markizom de Croisenoisom za mesec dni. Potrebujem namreč n^esec dni. da spravim vso tolpo pod ključ. Vi pa ostanete ta čas tu. Ce mi boste hoteli kaj sporočiti, če bi se vam pripetilo kaj izrednega, se obrnite na bolnika, ki leži na desni strani, to je nas človek ... Vsak dan vam sporočim, kaj se godi. XXXIV. Lecoq ni držal rok križem Ln kmalu je imel v rokah dokaze, da je kolovodja tolpe, ki nastopa pod tremi imeni, inicijator umora. To pa slavnemu policistu ni zadostovalo, kajti pod ključ je hotel spraviti vso tolpo. Preiskavo je vodil tako spretno in mreža, ki je z njo opletal zločinsko družbo, je rrHa tako tenka, da lopovi niso ničesar sln- Mascarot je bil izgubljen v trenutku, ko je bfl trdno prepričan o svojem uspehu. Drugi dan po nesreči je poslal policijski prefekturi nismo, v katerem je cvadil Toto-Chopina in navedel dovoli podrobnosti, da bi ga lahko izsledili. — Toto, — je dejal sam pri sebi, — bo takoj povedal kakšno vlogo je igral Tantarne; toda tega moža ni več in moja skrb bo, da ga ne obu de od mrtvih. Se istega jutra je namreč zažgal velik ogenj in sežgal umazane cunje, ki čh je nosil, kc je igral v svoje namene vk>go starega sodnega eksekutorja. Ko je bil Tantaine i-zpuhtel skozi dimnik, je brk) treba še roskrbeti, da izgine tudi Mascarot. Ta naioga je bila najtežja. Stari sodni eksekutor je bil capin brez štabnega bivališča, ki se zanj ni nihče zmerni. Mascarot pa ni mogel tako lahko izginiti. Mascarot je bil imeniten gospod, ki je redno plačeval visoko najemnino; v okraju je bil splošno znan in spoštovan. Vod H je svojo posredovalnico in če bi bil nenadoma izginil, bi ga gotovo iskala tudi policija. Vrli Mascarot je jeJ torej vsakemu znancu praviti, da so ga rodbinske zadeve, zdravstveni razlogi m bogata dedsčina prisilili, da nemudoma proda svojo posredovalnico. Obenem je iskal kuDca, našel ga je tn v štiriindvajsetih urah je bila zadeva urejena, kupčija sklenjena in kupna pogodba podpisana. Ah! Noč pred prihodom novega lastnika posredovalnice je bila za Masca-rota vroča. Z Beaumarchefovo pomočjo je spravil v kabinet bankirja Martm -Rigala vse papirje, ki jih je bila polna pisaJna miza. Ta selitev je šla tajno in sicer skozi vrata, ki se o njih bivšemu podčastniku niti sanjalo ni. Bila je prav za prav luknja v omari v steni, ki je vezala sobo lastnika posredovalnice z Montorgueil s kabinetom bankirja na rue Montmartre. Ko je bil zadnji papir odstranjen, je pokazal Mascarot svojemu zvestemu Beaumarchefu kup opeke in vrečo sadre v kotu. Treba je bilo zazidati to luknjo. Delo je bilo težko in naporno, ker ga nista bila vajena. Vendar sta ga pa končno zmogla in omet. ki sta odrgnila z opeko, se ni mnogo razlikoval od starega ometa. Ob osmih zjutraj je bilo vse končano ki Mascarot je bil zadovoljen. Vsi sledovi opeke in sadre so bili odstranjeni in cek> tla sta na novo namazala z voskom. Tedaj je pa nastal mučen trenutek. Beaitmarchef je bil dobil prejšnji dan dvanajst tisoč frankov pod pobojem, da odpotuje v Ameriko. Približa] se je bil trenutek njegovega odhoda in v hipu, ko bi bii moral zapustiti svojega gospoda, se je bivši podčastnik bridko zjokal. Saj je služil svojemu gospodu s pasjo udanostjo in vsako njegovo povelje je izpolnil slepo, ne da bi pomislil, kaj dela. Mascarotu se je zdaj mudilo: tla hiše, ki ga je spominjala tolikih podlosti, so mu gorela pod nogami. Tu ni bil več varen. Izdal je bil Tantaina, da bi se odkrižal Toto-Chop:na. S Tantai-novo pomočjo bi mogli priti celo do njega in morda tudi aretirati. In potem bi bila odveč njegova zadnja in najboljša vloga, kar si jih je bil izbral. Moral je seznaniti svojega naslednika z uradovanjem. To delo in pa nekaj posetov mu je vzelo ves dan in bilo je že po štirih popoldne, ko je mogel slednjič spraviti prtljago v kočiio in se odpeljati. Med prijateljicami. Pomisli, Vera, včeraj me je hotel mlad gospod poljubiti. Lahko si misliš, kako sem bežala. »No, in si ga dohitela?« Kako se na Kitajskem bojujejo Armade naprodaj — človek, ki je kaj vreden, nikoli ne postane vojak francoski novinar Piere Dave se je napotil na Kitajsko, da bi videl vsaj eno bitko. Šofer ga je odpeljal v Han-keu, kjer so imele čete generala Cang-soiina izkopane strelske jarke po vseh izkušnjah svetovne vojne. Strelski jarki so bili pa prazni in novinar je bil razočaran. — Ali bi me ne mogli odvesti tja, kjer^ se zares bojujejo? Šofer pa ni vedel, kje se bojujejo. — To bo tamle, — je pokazal z roko, — nekje daleč. Toda pot ni varna. Povsod se klatijo tolpe demoraliziran ih vojakov in tolovajev. Sicer pa nihče točno ne ve. ali se sploh kje bore. Francoski novinar se pa ni hotel vrniti domov, ne da bi videl vsaj eno bitko. Zato je posetil nekega rojaka, ki živi na Kitajskem že 30 let in ki se je tudi na zunaj že docela prilagodil kitajski rasi. Na vprašanje, kje bi lahko videl bitko, se je Francoz nasmehnil, f onudi! novinarju skodelico zelenega ča;a in mu odgovoril mirno: — Na Kitajskem ni nobenih bitk. Novinar ga je debelo pogledal. — Kaj? Kaj pa velike armade? Kaj pa vsi ti maršali in generali, ki si stoje nasproti? Kaj pa strelivo, ki ga poši-1" '. kitarskim armadam skrivaj skoraj vse evropske države? — Na Kitajskem ni nobenih bitk, — je ponovil Francoz smeje. — Kitajec se ne bori, vsaj tako ne, kakor mislimo mi. Kitajci se ne bore na naš način. Bitka na Kitajskem je boli pošiljanje parlamentarcev in izmenjavanje telefonskih pogovorov, kakor bombardiranje. V kitajski vojni je glavno, da zna nasprotnik kupiti nasprotno armado bodisi vso s poveljnikom na čelu, ali pa s pomočjo izdajalcev samo oni del. ki mu je najbolj nevaren. Izdaj-.srvo v očeh Kitajca ni nič nepoštenega. Sicer je pa veliko vprašanje, ali ni to boi j civilizirano, kakor vaša vojna z groznimi masakri. — Seveda je, — je odgovoril novinar, — toda izdajstvo je podlo. Kitajski vojaki se torej ne bore za ideale? — Pozna se vam, da prihajate iz Evrope. Ne. Kitajec nima pojma o tem, kaj je narod in domovina, on si ne more misliti, da bi mogla imeti vojna razen ropanja in tatvin Še kak drug namen. Kitajska je najbolj decentralizirana država na svetu. Misel obrambe rase proti evropskemu vpadu morda živ! v glavah kitajskih vojakov. Noben Kitajec pa ne misli na obrambo lastnega naroda. Ideja naroda, ki se je pojavila proti koncu srednjega veka. je razmeroma moderna tudi v Evropi. Ali mishte, da jo je poznal kdo za časa Karla Velikega? Prav gotovo ne. Kitajska je prava država Karla Velikega. Pod najvišjo avtoriteto je vse razdeljeno. Poedine province in njihovi guvernerji se bore m d seboj, in nobena sramota ni presedlati iz enega v drugi tabor, kakor ni bilo nekoč pri nas. Vojaki služijo onemu, ki jih najbolje plača. Pozabit: pa tudi ne smete, da je Kitajec najslabši vojak na svetu. Vojaški duh mu je tuj. Stara kitajska prislovica pravi: Človek, ki je kaj vreden, ne postane nikoli vojak. Po tem pojasnilu, ki je francoskega novinarja zelo presenetilo, ie Francoz nadaljeval: — Kitajska je bila edina monarhija na svetu, čije viadar v svečani cesarski uniformi ni nosi! nobenega orožja. Napačno je misliti, da je med Japonci m Kitajci kaj skupnega. Največja razlika med njimi je, da so Japonci izborni vojaki, Kitajci pa poljedelci in trgovci. Kitajec se boji vojne kakor vrag križa, ker pomeni zanj isto kakor razbojništvo. Kitajec ni pogumen. V starih časih so odkorakali kitajski vojaki nekoč v bitko z zastavo, na kateri je bilo napisano: -Pogumni smo!«, da bi se jih sovražnik bal. Toda iz strahu, da bi sovražnk tega napisa ne prečita! dobro, so obrnili zastavo tako, da se je videl napis samo z njihove strani. Francoski novinar je že hotel napisati poročilo o civiliziranih Kitajcih, ko je doživel nekaj, kar je temeljito iz-premenik) ta vtis. Pefcjal se je z vlakom v družbi kitajskega polkovnika, ki je smrdel po česnu in alkoholu obenem. Peljala sta se skupaj tri dni in ves čas polkovnk ni sezul škornjev. Neprestano je kadil in pljuval po tleh. — V vojni je treba pač trpeti, — ie dejal začudenemu novinarju. — Tudi jaz sem to poskusil, je odgovoril novinar. — Ste pasti kdaj uši? — ga je vprašal kitajski polkovnik. — Pa še kako. A to še daleč ni vse. Pozabiti ne smete, da sem čutil na svoji koži vse sladkosti svetovne vojne. — Takrat ste pa gotovo trpeli še bolj, kakor trpimo zdat. Povejte mi kaj o svetovni vojni, take storije rad poslušam. Novinar je baš začel pripovedovati, ko se ie vlak ustavil. Vrata kupeja so se naglo odprla in pojavili so se vojaki z nasajenimi bajoneti in dolgimi noži za pasom. ObkoKh so polkov-rrka in ga odvedli. Novinar se je nagnil skozi okno, da bi videl, kam ga vodijo. Ustavili so se z njim kar na peronu. Polkovnik je moral poklekniti in mlad vojak je pograbil sabljo, hoteč mu odsekati glavo. Bil je pa zelo neroden in usekal je polkovnika v ramo tako. da mu je brizgnila iz rame kri. Polkovnik je prebledel, a že je vojak znova zavihtel sabljo in polkovnikova glava se je zatrkljala na tračnice. Vojaki so jo pobrali in vrgli v koš za smeti. Potem je vlak odpeljal naprej. Bridka usoda delavskih otrok V Nemčiji je obubožanje srednjih in nitjih sb'-v vedno večje. Beda se čini posebno v*ndustriiskih krajih in večjih mestih. Kako zelo je ljudstvo obubožano. ->ri-ča lajbolje žalostna usoda delavskih otr-' ki morajo delati m pomagati staršem prcl:vlia*: rodbino, čeprav hodijo še v šolo. Po uradnih podatkih ie zaposlenih samo \ Berlina 9000 dela vsi. *i šoloobveznih otrok. Dobra ~>olovica teh otrok je zaposlena po trgovinah in uradih kot raznašalci, okrog 1000 otrok dela \ poljedelstvi:. drugi so ~i 7^t->osleni v industrijskih podjetjih, čeprav je to po zakonu prepovedano. Otroci ^lelajo večinoma po tri ure dnevno, nekateri pa tudi po šest. Nad šest ur cteL samo nekaj nad 200 otrok. Socijal-j članove in policijski organi su zelo zani^ ^ za usodo nesrečnih otrok, ki jim —« ne morejo pomagati, kajti lakota \ delavskih rodbinah je močnejša od vseh ozirov na otroška leta in določbe zakona, ki prepoveduje zaposlitev otrok. Piccardova gondola pojde v muze) Zadnjič smo poročali o spona, ki je nastal med ravnateljstvom bruseljskega muzeja in prebivalstvom :iro.ske»a gorskega mesteca Gurgla zaradi Pic-cardove gondole. Gurglu -e prmesta slavna gondola pravo srečo, knjti rvd-kar ie ležala na bližnjem ledeniku, s« je tujski promet nepričakovano razvil in siromašno prebivalstvo je imelo e-pe dohodke. Zato ni čuda, da so l.ndjc zahtevah, naj Piccardova gondola kar ostane tam. kjer je. kot najboljša privlačna sila za turiste. Seveda ish je vodila pri tem v prvi vesti ali pa tudi izključno misel, da bodo na račun *yc*> dole dobro služili. Spor se je dolgo vtekeJ. zda! Jte pe rešen tako. da bodo gon4xo vendarle prepeljali v Bruselj in spravii v muzej. Zdaj je zopet vsa zasnežena m močno se ji poznajo sledovi vremenskih ra-prememb. Kako bodo zadovoljni s tem sklepom prebivalci Gurgla, .ie pa seveda še drugo vpra"šanje. Ni izključeno, da bodo skušali prevoz gondole v Bruselj v zadnjem hipu preprečiti Tudi Evropa se tolaži. — Ali ste črtali, kako si preganjajo Američani skrbi in težave? Ne? Z žvižganjem! — Mi smo pa bolj praktični, raje čitamo časopise. Dražba premičnin bo dne 30, decembra 1931. v Spodnji Šiški v Lepodvorski ulici št. 3, in sicer popoldne ob 14. uri. Na dražbi so razni otroški vozički, leseni konji, sekire, šivalni stroj, piliti, stelaže, otroški bicikli, razna sobna oprava, kopalna banja in peč. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni dobri soprog, oče, sin, brat, stric, svak in zet, gospod dne ZS« t« m. po kratki muka polni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, na Dunaju mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnega se prepelje v Ljubljano« Dan in ura pogreba se naznani pozneje. Lfubtfcnta-Vrhnfk a-Kamnik, dne 2*. XII. 1931« IVANA OBLAK, mati ANICA poroč. MENCINGER, FRANCKA, poroč. DOLENC, HICI, poroč. DEBELAK, IVAN, IVANKA, brat fen seetso MARIJA OBLAK, soproga FRANC, sinko Rodbina ANTONIN in ostali sorodniki IZGUBIL SE JE FES >Foxterrier«, bel, s črnimi rjavo obrobljenimi ušesi, sliši na ime Boby dne 28. t m. v Ljubljani. — Vrnitev proti nagradi »Hrovat«, Postojnska ulica 22 (Stan in dom). 3625 IZGUBILA SE JE BOA sinoči od % 7 do 7. ure od Prisojne ulice do >Naceta«. PoSte-ni najditelj naj jo odda v trgovini Marinko. 3624 VDOVA 36 let stara, neodvisna, iz dobre družine, kristjanka, izvrstna gospodinja, s precejšnjo doto in lepo opremo, se želi omo-žiti. Ne iSčem bogastva, nego značajnega, poštenega soproga, ki bo cenil mojo osebo, ne samo moje dote. Cen j. ponudbe z naslovom pod :>Vzajemna simpatija 638/3591« ca upravo >SL Naroda«. DRŽAVNI URADNIK z dobro plaćo, lastnim stanovanjem in imetjem, kristjan, 35 let star, išče znanja v svrho ženitve. Ker živim v dobrih, gmotnih razmerah, mi ni do dote. Pogoji so: dobra gospodinja, ljuba iskrena soproga. Resne ponudbe s polnim naslovom pod >> Sigurna bodočnost 259/3590« na upravo ^Slov. Naroda.«. Likanje obleke Din 16,— kemično čiščenje Din 55.—. — Brzolikalnlca in čistilnica Vallet Express, LJUBLJANA, Mestni trg 5 TI. Na željo se garderoba renovira. Kličite telefon 2407; pošljemo iskat. Na deželo z obratno poŠto. 3623 ABSOLVENTINJA trgovskega tečaja, zmožna tudi nemškega jezika, iS če službo. — Gre dva meseca prakticiraf brezplačno; tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Začetnica 3618«. PRAZNE VREČE ■xi so 14, 50 (kg vsefcxfcne, oopol-noma cede fm čifirte, oprime, beres liflkeoo in krp, kupuje po 2.60 Dfin fcomfbđ franfco Karlo-ivac, >Proznetc, vetetngortoa vsa&awr»tne robe. Emest Eis-ler, Karlovac, tflfrfon 67, brr» $w* — >Pron*ert«. GOSTILNO dobroBOočo, na promert/nem kraj=a v Maribora, hsvaa fcaro->lke«:a kovod-vora drža-vnih 2e-Ivasmtc, prodam. Informacije: Anton Hoste, Stritarjeva u. 7, Marttx>r. rV«07 pc £>t#t $r±c me dobi jpri Sospcdt Zahvala Povodom pa^rain-e amrta nade ijnts^Jen^ bčertce, ćtto meč/o*