„I, MOPtOV AH UMiVm r iUingit V TA Uvedaliki te ¡JTO^YKAB XX. glasilo slovenske narodne podporne jednote Ghfeftgo. III. torek, 5. aprila (April S), 1927. SUV a. UwadaW án, Offlot ol Poblioatioei 1M7 Smith Lswndak An. T.Wphoi*. Rockwall 490«. Jsautr, U. 1*1«. M tka •í Omvw lUNk ». lilt. DOLAR SLU2I pobarvani Aac^taac. he »min, ,t «packi rf of porta,, m»^ f.r fa, 11W, Art * OH. j. lttT. .atàarU* an Jan. 14. till. Gorontasne stvari pripovedujejo časniki o KiUjuv—Veeti imajo namen povzročati vznemirjenje, sovraštvo, gnjev in strah. Chicago, III — Napisi nad pestmi o državljanski vojni na Kitajskem so močno pobarvani In vzbujajo misel, da tam Američane kar pobijajo na debelo, fi napisi kriČe: Britanija in jdružene države- svare Kitaj. Ultimat glede odškodnine za u-t>ite belopoltnike. Ameriške žene beže s pekingškega učilišča. Z Američankami grdo ravnajo. A-¡nerčane ubijajo. Ameriške lojne ladije bombardirajo Nanking itd. Ko je čitatelj skrbno prečital resti pod temi napisi, se je prepričal, da je bil dozdaj ubit en am Američan, ena Američanka pa ranjena v deželi, ki ima 100,000 milijonov prebivalcev in i kateri divja državljanska voj-la z modernimi bojnimi sred-itvi, revolucija in protirevoluci-I». Kakšen namen imajo torej upisi nad vestmi, ako vesti »ročajo vse nekaj drugega, kot pvore napisi nad njimi? Ali majo taki napiai namen pomi-iti ameriško ljudstvo,1 ali ga »časi in namenoßia zastrupiti, la zahteva oboroženo interven-ijo v Kitaju? PVivatni bizniški interesi do-iro vedo, da skoraj večina lju-li čita samo kričave napise nad «strni, ne čita pa vesti, ki so v ričevem nasprotju z vsebino «ti. Ti privatni bizniški Inte-wi imajo svoje podružnice v Btaju. Poročila iz Washingto-® govore, da ima več ko 300 mehiških tvrdk svoje podružni-e na Kitajskem. Med temi vrdkami so: Marshall Field, «i&gett & Myears Tobacco, Itandard Oil, Duponty Eastman [odak, Ford, Goodyear Tire, ünger Sewing Mach ine, John Vannamaker in Newyorška »estna banka. Vse te tvrdke ločno oglašajo v dnevnikih in »agazänih. Citatelji prispeva- 0 k troškom za kritje tiskov-»h. uredniških, «pravniških in »tributivnih stroškov okoli rWeset odstotkov, drugih se-jemdeset odstotkov pa krijejo »hodki, ki prihajajo od ogla-Jv Izdajatelji listov ne bi mo> J izhajati niti en teden, ako bi Hi neodvisni le "od tega denar- 1 k« ga prejemajo od naročni- lov. ' • 4 Naročniki so naročeni na list, * dola- pravo sliko o svetu, pri-Jtni biznišlij interesi pa oglaša-0 v »vojem lastnem interesu. Zalo je jasno kot beli dan. Jjai "apiai nad vestmi pripotujejo nekaj popolnoma dru-kot vesti, dasiravno so tu-J v^«ti skrbno pobarvane, še ■"»nojae je pa v njih vse črta-kar bi škodilo privatnim biz-»*ini interesom. Ak<> bodo delavci mislili in ¡Ptftevali tisk takšen, kaker-*n i«. i im ne bo težko priti do fjučka, zakaj morajo podpi- * delavski tisk in se potruditi, ■ »e delavski tisk ne le obdrži, da i »ostane sila, ki je kos Ffj ki prejema podporo od «vatruh bizniških intereaom. Z bojnega polja izprtihjrudarjev Rudarji v Penni protestirajo proti bombam za aolzenje, ki jih je nabavila "openshoparska" kompanija. Baroni v Ohiu ponujajo rudarjem pet dolarjev dnevne mei-de. IUinoiski rudarji pričakujejo zmago. Dve kom-paniji v West Virginiji sta kapitulirali. Najhujši boj bo v Penni. Pittsburgh, 4. apr. — V tem distriktu je središče boja med rudarji in baroni mehkega premoga v Združenih državah. Dve veliki družbi, Pittsburgh Coal Co. in Pittsburgh Terminal Coal Cor, sta nopovedali "open shop" in začeli mobilizirati privatno afmado pobojnikov. P. T. Fagan, predsednik tu-kajšnega 5. distrikta rudarske organizacije, je včeraj izjavil, da je Pittsburgh Coal kompanija poslala na ceste okrog svojih p rovov, katerih ima osemnajst, privatne policijske čete z bombami za solzenje. Fagan je v imenu rudarjev odločno protestiral proti takemu postopanju kompanije. Kpmpanija je odgovorila, da bombe niso zdaj prvič v rokah kompanijske policije, pač pa da so regularna oprema! V nedeljo se je vršil velik javni shod rudarjev pri Montour No. 1 jami. V okolici Pitts-burgha je bilo še več drugih shodov rudarjev. Wheeling, W. V a. -r- Adolph Pacifico, podpredsednik pod-distriktne rudarske unije v vzhodnem Ohiu, je poročal v nedeljo zvečer, da sta dve družbi v njegovem območju podpisali pogodbo na podlagi stare mezdne lestvice. Cleveland, O. — S, H. Rob-bins, predsednik .Ohio Coal Operators' Aszociacije, je povedal časnikarjem, da njegova organizacija ponudi rudarjem največ $6.00 dnevne mezde ,ko se snide v konferenci z zastopniki rudarjev v Columbusu dne 7a aprila. Konference pa najbrž ne bo, kajti magnatje sö informirali rudarski delegate, da so nočejo pogajati, ako rudarji ne pristanejo a priori na redukcijo mezde. • Centraiia, III. — Dvesto rudarjev se je tukaj vrnilo v pondeljek na delo v premogovnik Odin na temelju začasne pogodbe, ki določa staro mezdo, dokler ne bo sklenjena stalna pogodba. Herrin, III. — Odbor poddi-striktne organizacije št. 10 poroča, da so tri kompanije v okolici Herrina podpisale začasno pogodbo na podlagi stare mezdne lestivce. Rudarji nadaljujejo z delom. Springfleld, Illinois. — Harry Fishwick, distriktni predsednik v Illinoisu, pravi, da je trdno prepričan o zmagi rudarjev v 12. distriktu, On pričakuje, da bodo vse družbe druga za drugo podpisale separatno pogodbo na podlagi jackaonvillske .mezdne lestvice. London, 4. apr. — Iz Moskve preko Kopenhagena je prišla vest, da je tretja internacionala poslala milijon zlatih rubljevi (|500,0Ö0) kot prvi priapevek ameriškim jem. V Moskvi je otvorjen centralni urafl za nabiranje prispevkov med ruskimi delavci. Poslan je bil tudi spel na delavce drugih dežel, naj podpirajo ameriške rudarje s poudarkom, da je rtidarska stavka v Ameriki večje važnosti kot je bila ona v Angliji v prejšnjem letu. almlL STEV.—NUMBER 80 zakaj riza starčke preskrbljeno? Te vprašanje je priftlo pred državno zakonodajo po prizadevanju strokovno organiziranega delavstva. Kernal pravi, da kodo Trnki pomagali Jagoelavijl Turška republika se zaveže z Jugoslavijo v slučaju vojne z Italijo. vi, k.h Wsshington, D. C. — All A- New York - Hearstoyi list. |||7 Na vsak na- so zadnjo nedeljo objavi l poro- « pruaperlrala čilo iz Belgrade, ki se glasi, da Ç " . , . . f l' » .. . ^«Hit nj ^^ ¡^ v |Ui. noisu. / III. — Reki Mississippi naraščata vsled deževja dni in vsi kraji v niži-v nevarnosti poplave. V j« bila Mississippi tri »d normalo. C* iff» Ohio W ri jih Éh M) tod. o kil, r je zahtevajo policijsko «dužho. '«d, 4. apr. — Turške včeraj na svojem zboro-< I on i In, da bodo zahtevajo službo. je Kemal, predsednik turške republike, informirsl turškega posjanika v Jugoslaviji o stališču, ki ga ima (pohlanik) zavzeti v sedanjem konfliktu med Italijo in Jugoslavijo glede Albanije. Predsednik turške republike je obvestil poslanika, da v slučaju, če izbruhne vojna med Italijo in Jugoslavijo in če Bolgarija ali Rumunija napade Jugoslavijo v zvezi z Italijo, tedaj Turčija (vsekakor v sporazumu s sovjetsko Rusijo) napade Bolgarijo, tako da Jugoslavija lahko vporabi vso svojo armado proti Italiji; obenem bo Turčija držala Grško, da se ne bo upala napasti Srbije. Kemal je prepričan, da v slučsju vojne bo Italija poražens. kajti Srbi so žilavi bojevniki, ksterim Its-lijsni niso kos. Danke odprevljo "goapodično". Kopenhagen. 4. spr. — Ženske organizacije na Danskem uvedejo splošen plebiscit samo vlada je legaliziram k. ^ tiske ki naj odloči, če se nih in ensjst čerkvenih prstni-"r^rlLlLiiJ.'' oonolnoma kov za v* republike sovjetske Springfield, III. — Država Illinois ceni vrednost lastnine v mejah države na deaet milijard dolarjev. Ali lahko tako bogata država od tega ogromnega bogastva da od $1 do h dolarjev starim in za delo nezmožnim ljudem podpore, da jim ne bo treba stradati ali pa oditi v u-božnico? To vprašanje je zdaj pred državno zakonodajo in'Je poznano v državnem senatu kot predloga štev. 58, v državni gbornici pa kot predloga ttev. 48. Ta predloga je v državni zbornici dosegla že drugo čltanje* Predlogo podpira in zagovarja strokovno organizirano delavstvo, nasprotujejo jI pa zavarovalne družbe in druge velike kapitalistične korporacije. Ta drobtina socialne zakonodaje, je tako majhna, da jo država ne bo še obČu|Jla, ko pade z bogato oblotene mUe. Do starostnega zavarovanja bodo o-pravlčeni le ameriški državljani, ki so živeli najmanj dvajset let v državi Illinois. Vrh tega morajo biti stari sedemdeset let in dobrega moralnega značaja. In če bodo dobivali Še kje drugje podporo, tedaj ima država pravico znižati podporo na en dolar na teden. Ako starčki prejemajo malgimalno podpore 9260 na lato, t. j. pet dolarjev na teden tS'drogih virov, tedaj pa drftava ukine popolnoma podporo. Z drugimi besedami to pomeni, da starčki ne dobe nobene podpo-re. v Vsak Človek z zdravim razumom razume, da je za davkoplačevalce veliko ceneje plačevati to podporo, kot |>a pošiljati starčke v ubožnico. Ali zavarovalne družbe nasprotujejo celo tej drobtinici iz sebičnih namenov. Te kompenlje se prvič boje, da bodo imele manj zavarovanja, drugič so pa nisprotne, da bi država izplačevala to starostno podporo. Stari in obnemogli delavci, ki so živeli pošteno skozi vse svoje življenje ali so dsli vse svoje moči, da človnika družba ni poginila od hudega, naj po-mnenju zastopnikov bogatih zavarovalnih družb poginejo za plotom ali pa gredo v ubežnico. In člbve-ška družba, v kateri prevladujejo še taki nazori, se imenuje krščanska. ________ % Msvtks šrsilRt bodo prajamale driavso podporo miM V Izrednih stotajih ne pod por s izplačuje do 16. leta. — lliroj za strokovno izobrazbo bo tvoril. člen m «d depart men t on» za Izobrazbo In departmen-tom za tfeto In industrijo. Sydney. Avstralija.Delav-aka vlada New South Walesa Je sklenila, da matere dobe za vaa-kega otroka pod štirinajstim letom $1.25 teden«k«* 'podpore, ako letni dohodek družine ne znese $1,000. V U sklad, iz katerega se ma-.teram plačuje državna podpota Hovjetaki prazniki. ZM otroke, plačujejo podjetniki Moskva, 4. spr. — Sovjetsks kepi <»dstotkov ^ln pol <>4 letne vlada je legalizirala šest civil- delavske rm^zd«. Podporo izplačuje državna hranilnica in se Iz-fitačuje ločimo od «oprogove Civilni prazniki so: Novo mezde. Podjetniki ne bodo Amorika proaporira? Dal 9000 lovik miljoaarjov! Zvezni davčni urad poroča, da je bilo ftfl.295 milijonarjev v Združenih državah v 1. 1925. za nekaj več kot 9000 novih mi lijonarjev! V tem letu je število ameriški!) milijonarjev narastlo na 30,926. Tako pravijo uradniki zveznega dohodninskega davka, ki nimajo vzroka, da bi pe lagali. In oni tudi vedo. Danes je milljonarska kasta seveda večja, ampak nstsnčno število ne bo znsno do leta 1929. Dohodninski davek, ki Je bil vplačan lani, se Je nanašal na dohodke v letu 1925. Davčni urad izkazuje, da v razred milijonarjev se prištevajo oni, ki priglasijo $50,000 sli več letnih dohodkov. Sedem o-seb je prijavilo več kot pet milijonov dolarjev letnih dohodkov, 307 oseb pa najmanj en miHJon dolarjev. Okrog štiri milijone Je v omenjenem letu plačalo dohodninski davek in 90 od-stotkov teh ljudi je prijavilo letne dohodke, ki znašsjo manj kot $10,000. Pokojniki v premogovnik krajih pripravljeni Državna policija nI sadoetovala premogovnim podjetnikom. — Tudi iarkometl ao na svojih mestih. — Pripravljeno je vse sa razredno vojno. Pittsburgh, l"a. — Premogovni |KHljetniki so se dobro pri-pravili za dne 1. aprila, ko je potekla pogodba med premogovnimi podjetniki in rudarji. Državna policija se jim je zdela prešibka, pa so najeli privatne pobojnlke, s katerimi so pomnožili svoje privatne armade. Podjetniki so računili. Dne prvega aprila preneha pogodba, unija bo podvojila svoje prizadevanje za organiziraje rudarjev'in razredna vojna je tukaj. Pittsburgh Coal kompanija, veliko Mellonovo podjetje, se je pohvalila, da je svojo privatno armado pomnožila za Šestdeset pobojnikov. Zdaj njena iirivat-na armada šteje več ko 160 mož. Druge kompanije, ki so revno-tako sovražne organizirsne-mu delavstvu, kal^or je Pittsburgh kompanija, so sledile njenemu , zgledu. "Wall Street Journal", list bankirjev in pri- vatnih veleloteraeov, je sporočil, da so žarkomete postavili na svoja mesta. Ti Žarkometi služijo, da poboj-niki laglje najdejo eilj ponoči, ako se po njih mnenju približa po cesti oseba, ki je "sumljiva". Kaj take priprave pomenijo? Ali pomenijo, da bo delo v premogovnikih počivalo, ali da pri-čno nekatere kom)>*Jnije obratovati svoje premogovnike s stavkokazi nekaj dni po prvem aprilu? Take priprave govore jasno kot Mi dan, da kompanije nameravajo pričeti s produkcijo premoga. To pove tudi po-množitev Števila premogovne in Železarske policije, ki so jo organizirali tovarnarji in premogovni podjetniki in pomnožitev števila Žarkometov, ki imajo namen odkriti vsakega, ki bi se hotel ponoči približati premogovnikom, v katerih delajo stavkoka-zl. In Če govorite s podjetnikom ali tovarnarjem in ga opozorite, da take priprave pomenijo razredno vojno, bo tovarnar ali premogovni podjetjnik takoj odgovoril, da je v Ameriki razredna vojna nepoznana reč. AvetrlaleH premogovni karoa u znižanje plato On naglaia. da m bodo meede ameriških rudarjev znižale.— Skliceval ae je tudi na zado-vol jat vo nemških delavcev. Sydney. Avstralija. — Av-stralakt' premogovni baron Joho Brown se Je vrnil s svetovnega potovanja domov. On laituje največ, premogovnikov v New South Walesu. Njegovo prvo delo po povrstku domov Je bilo da Je zagnal krik, da s0 morajo znižsti mezde rudarjev. Citiral je ameriške premogov-*ie barone, da so rekli, o»taJo, nsksr sta sr kregala toliko ča*a, da j« mož pograbil revolver. Iluber je »poslovodja nekega pokopališča. tom. Ami*ak v izrednih sluča* jih, ako Je otrok telesno ali pa duševno zaostal v razvoju, tedaj ne izplačuje podpora še skozi dve leti, ali če je otrok riazmo-žen za delo. Mkl kovinarji Is pri-ganjaške metoda Proti Ameriškim priganjaškim metodam so postavili svoje zahteve, — Od povišane produkcije zahtevajo evoj delež. Berlin, Nemčija. - Berlinski kovinski delavci so prvi Izmed nemških organiziranih delavcev izdelali zahteve, da bodo deležni pomnožene produkcije, ki Je posledica amerikanizacije industrije. V iMgodbl, ki (loteče v mesecu aprilu, polagajo glavno važnost na zahteve, ki pomnože število namaééenih delavcev. V tednu "se zahteva 46 ur In pol dela. Ceaurno delo Je dovoljeno samo v Izrednih slučajih. Delo od kosa Je mehaničnih transporterjih prepovedano. De-Isvci, ki delajo pri mehaničnih trsnsimrterjlh, imajo po deset minut odmora vsako uro In petdeset minut tvori eno uro dels. plačilo za delo od kosa se preračuni na podlagi povprečne produkcije. Vsak delavec, ki J« zaposlen, Je opravičen do počit-nie «si treh pa osemnajst dni. Organizacija kovinskih delavcev, ki kontrolira kovinsko, jeklarsko in Uuljegradniško industrijo, Me je zaobljubila, kot so ne druge nemške delavske strokovne organizacije, da prižene «IŠMohnosl v produkciji do |k>-|S)lnostl. Organizacija sodi, ds |e dosti močns, da koiitrolirs »l*»ftohno*t v produkciji in da soj delsvci poginoma opravičeni do' dobrot, ki Jih prinaša sposobnost v produkciji, IN TAKO PADAJO ZltTVK HKDANJKCJA GOSPODAH-HKKOA HIHTKMA. /t*! r upi jen s plinom v svetoval vojni, hra« dela in vedno bolrhen, pa mu je življenje poalalo težka butara. San Francisco, Cal. — Joseph Mendellheim, oče štirih otrok, s« je v Franciji nasrkal strup«-! nih plinov na bojnih poljanah. BlroJ za strokovno izobrazbo odkar Je prišel iz vojaške bol- kov Unije. Irtoi Zahvalni dan (pader cariz- mogli znositi nad oženjenimi de- bo tvoril člen med izobraževal» nim in delavakim departmen-tom Biroj bo nadzoroval dela za mladino in bo zbiral štatlatlč-nt podatk«. V splošnem sodijo, da se o-troci po dovršeni IjudakoAoiskl naziv "gospodične" popolnom ( ni pravi in ostane le naziv "gospa" za vse, tudi za dekleta. I,to ¡^cl" krrTe ¿So'ímál nobenih M"*»" "'«jo ""»"•vega dela, tako da ne bo v nazivu rnlte /"t^ it or .tl ako najamejo same -m-j ¡»-t« da bi se učili koristnih ro-med samskimi in omoženimi, k^ûne ¿I ms*s IrTolI "k* delevce. ¡kojkUUv._______ ÎÏÏ^^^^Î^-^ i ^nlc revolucije ! * ABOClTE 81 KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI." «ankcijonira s zakonom. novembra. i tiiánice, Je bil skoraj vedno bo lan. Bolezen je bila vzrok, da ni mogel driati. Naveličal se je takejra življenja, kajti poleg bolezni mu je akrb za prehrani-lev grenila življenje. Vzel Ja samokres, ki mu J« »lužil * V Franciji, j»a si je ¡signal kroglo skozi glavo, kajti življenje Je zanj ¡sáltalo te*k<» breme. cem toliko tujega vojaštva i kitajk? Tu jeze make oborožene al le v ftangaju štejejo 40,000 moš — na vsakega tujca po en vojak. Japonci atreljall na Kitajce v Hankovu. Vekalle bodo vaaka sane terjale odškodnino. l/ondon, 4. apr. — Angleška vlada je poalala nadaljni konti-gent bojnih ladij In vojaških čet na Kitajako. Iz poročil Je razvidno, da je danea v SangaJu 40,000 moi tujezemake armade — ravno toliko kolikor Je tuje-zemskih naaeljencev v dangaju. Na ta način ima vsak miaijonar in mešetar po enega vojaka sa obrambo. ftangajska tujezemeka armada se po narodnostih deli takole: 14,000 Angležev, 2749 Američanov, 4000 Japoncev, 3000 Francozov, in po 200 Italijanov, ftpancev, Portugalcev in Nizozemcev; ostale čete tvorijo prostovoljci med naeeljenci. ftsngaj, 4. apr. Včeraj ao bili krvavi spopadi med Japonci in Kitajci v Hankovu. Japonski pomorščak!, ki ao se izkroell na suho, so atreljall na kitajske delavce In ranili tri. Nadalje poročajo o spopadu med ameriškimi pomorščaki in Kitajci v Cunkingu. Pomorščaki eo streljali na kullje In dva ranili. — Generalna stavka v Hankovu Je končana. Delavci eo dobili vee, kar ao sahtevalt. Afteriškl bizniamanl v ftan-gSjufco včeraj poslali nov kablo-gram v Waehingtonu. Trgovci zahtevajo, da ameriška vlada udari po kitajskih revolucionarjih z "velikim kolom", drugače bo vse izgubljeno — sa njih. liondon, 4. apr. — Anglija ae je odločile, ds bo sama zahtevala zadoščenje sa dva ubita Anlgeža v Nanklngu. Amerika jo menda informirala London, da glede nankingskega incidenta nastopi sama; Amerika ne |a>trebuje zaveznikov ta to stvar. Ja|ionska vlada pa aploh ni odgovorila, Kakor javljajo Iz Tokia, smstra Japonaka vlada, da so bili izgredi v Nanklngu delo neodgovorne drhal!, V Londonu Je zavladala velika jeza v torijskih krogih nad Francozi. Tukaj dolže Franco-ze, Ja podpihujejo kuomintas-govce in vlečejo dobiček Iz mržnje Kitajcev nspram Angležem In Američanom. Pariško časoplajo soglasno zahteve, da so Francija ne sme mešat! v brltsko-ameriško politiko na Kl-lajskem. Vse ksže, da prihaja med Anglijo in Francijo velik prc|»ed gl«d" Kitajske. Muaaaoltni odraši Italijo s bril* vi jat Rim, 4. apr, — Musaollnl Je dejal v soboto v rs/govoru z nekim švksrskim poročevalcem, da njegovs prihodnja reforma bo, da si morsjo vsi Italijani obriti brade, ki jih Se nosijo. "U-soda me Je ¡»stavila, da očistim dušo Italijo," J« rekel Muaeoliril, "Italija mors biti čista. Brada Je maska avečanih humbugov in gnezdo bolezenskih bacilov, zato mora iti." Nadalje je rekel, da t*n noče biti umorjen. "2lvel ls>m 90 let in potem iiročim 1-talijo drugim rokam/' Nemci porušijo trdnjavo. Kolin, Nemčija, 4. apr. — Nemška vlada Je zaključila, da takoj podere staro trdnjavo Kh« renbreitssteln. ki dominira mentó Coblanz v Poren Ju. Trdnja ve, ki Ja bila./grajena leta Iti«, mora bit! ¡»orušane na temelju vercajakr pogodbe. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB_ LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Rokopisi M M r>]\ti offlaaov po dsgtfywlu........... "™Nsročnlns: Zedinjens driava (izven Chicago) $8.00 na^Wto, $2.60 ss po! WU in $1.25 ss tri metacai Chicago in Cicero $0Ä) na lato, $3 25 sa pol lota. $1.05 sa tri mesec«, in sa Inozemstvo $8.00. Naslov sa «as, kar baa stik s listom: "P R O S V E T AT 2657-5» So. Lawa4ala Avenue. Chicago, Illinois. «THE ENLIGHTENMENT' Orean of the Slareae National Benefit Society. Owned by ihr Slovene National Benefit Society. Advertising ratea on agreement. Subscription: United States (aacept Chlcsgo) year; Chic.Ko $0.W). ar.'l forelgnjountrlea $8.00 per year. MEMBEK of THE FEDERATED PRESS and Canada $6.00 par Datum V oklepaju n. „r. (Mar. SMUT) pole, '»£aha.aa -pomeni, da ta« J« a tem dnevom potekla aaroéalaa. Paaavita )a pravoíaaao da ae vam ne «sts vi list. . PROFESIJONALNI POUTlCARJI NISO PRAV NIC V ZADREGI. Oni smatrajo take čine za navadno prikazen v starih strankah. * zaveznice kapitalizma. Dokler je kapitalizmu mogoče Širiti nevedo med ljudskimi plastmi, dokler mu je mogoče proglašati breznačelnost za človeško čednost in prikrivati korupcijo z zavajanjem ljudskih maa, toliko časa je kapitalizem nepremagljiv. Njegove postojanke prihajajo le še tedaj v nevarnost, kadar se neveda prične umikati vedi in znanosti, breznačelnost načelnosti, korupcija pa pošte-noati. . ' 2 ' L SUKE IZ NASELBIN V Chicagu imamo med drugim tudi društvo, ki se J nazivi je Društvo za izboljšanje vlade. To društvo kontrolira glasove vernikov, ki hodijo v razne cerkve in verjamejo, da morajo tako glasovati, kakor jim ukažejo duhovni. Dobe se pač verniki/ki sodijo, ako duhovni lahko skrbe za duše in jih pasejo, da so izveličane, zakaj bi še ne skrbeli, da ima ljudstvo dobre javne uradnike in vlado. To društvo torej ob času volitev svetuje vernikom, ki pripadajo k raznim cerkvam, kako naj glasujejo, da bodo izvoljeni najboljši kandidati. Dnevniki so poročali, da je to društvo sprejelo denar kar od treh političarjev, ki pripadajo k starim strankam. Roy 0. West je daroval temu društvu 4,000, senator McKinley $2,600 in Brennan pa $23,000. Vsi trije so imeli enake namene, ko so darovali denar društvu. West je star profesijonalen političar v Chicagu. Senator McKinley je republikanec in je iskal ponovno nominacijo za senator-sko kandidaturo. Brennan je demokrat, vodja demokratične stranke in demokratični senatorski kandidat V Ameriki ne igra v#a nobene uloge v politiki. To prav radi naglašajo vsi političarji, pa naj pripadajo k demokratični ali republikanski stranki. Tu pa vidimo, da so se obrnili kandidati obeh strank — demokratične in republikanske — z darovi na društvo, o katerem je znano, da kontrolira precej glasov onih ljudi, ki zahajajo v cerkve. Ako vera res ne igra nobene vloge v ameriški politiki, zakaj so potem trije političarji dali precejšnje vsote društvu, ki svetuje volilcem, ki obiskujejo razne cerkve? Ali so ta denar darovali zaradi tega temu društvu, da vernikom priporoči, da ne glasujejo zanje, ako sami kandidirajo v politične ifrade, ali zaradi tega, da ne glasujejo za kandidate, ki so njih ožji politični prijatelji, ali pri njih odločajo drugi motivi? Kdor pričakuje od profesi-jonalnih političarjev starih strank, da so tako neumni, da zato prinašajo darove društvu, ki svetuje vernikom, pripadajočim raznim cerkvam, kako naj glasujejo ob času volitev, da to društvo nastopi ob času volitev proti njim, tedaj tak človek sodi v blaznico, kajti le človek, ki je bolan na umu, verjame, flu je kaj takega mogoče. In če kdo prime profesijonalne političar je zaradi teh darov, tedaj imajo izgovor takoj pri rokah. "Eh, kaj," pravijo političarji, "tako je bilo preje in tako je sedaj, kaj se bodete spod tikal i na tem, ako ste žentlemeni." S takimi frazami odpravijo kritičarje, zaupanje volilcev v kandidate pa ostane neomajno, kajti ti verjamejo, kar jim je svetovalo društvo, ki natvezi volilcem, da se poteguje za izboljšanje vlade. Kandidat starih strank je lahko vse hkratu: Žid, katoličan, mohamedanec, luteranec, budist ali pa brezverec, ako le volilcem, s katerimi pride v dotiko, reče, da je to, kar so oni, s katerimi se slučajno razgovarja. Kandidat starih strank, ki tako postopa, ako ne bo izvoljen, bo prav zanesljivo dobil veliko steyilo glasov. Povprečni ljudje pač radi vidijo, ako jim tuj človek pritrdi, da veruje, kar oni-verujejo. Tajce razmere so rodile dn^tvo, ki ne svetuje le vernikom ene vere, kako naj volijo, ampak vernikom vseh ver, kateri kandidat starih strank je zaupanja vreden. In profesijonalni političarji darujejo takemu društvu lepe darove, dasiVavno sami ne gredo mogoče nikdar v cerkev in ne za verske nauke in biblijo počenega groša, ampak so zanimajo samo za to, če bodo Izvoljeni ali pa obleze na volilnem bojnem p«Mu kot politični mrliči. * Kapitalizem ne povtroča v volilnem boju le korup- ij^T cijeMkorunipiranja volilcev, ampak ustvarja tudi brezna- P«rosto- Ut P°»bi- *H: ne imm a smrtjo skrnnil — janke. Neveda, breznačelnost in korunciia so nniholife T*kfllt ^,llvci v «*«»tl«aj boate priznali žnjlm: nelepa Miptija so najboljše, Cityju zasovražili tako grde ob-|je smrt, Ae manje lepa ko roj- S. N. P. J. »matra za najboljšo bratsko podporno jed noto za Slovence. BreexyhiU, Kane. — Že leta ni bilo nlčeaar slišati iz tega kraja, in tako sem ae odločila napisati par vrstic, da zunanji svet čita in izve, kako se imamo v nail naselbini. Z ugodnimi delavskimi razmerami se ne morem pohvaliti. Delavske razmero ao pač take kot v drugih rudarskih naselbinah. V nekaterih premogovnikih ao prenehali delati že pred par meseci, v drugih ao pa prenehali kaaneje, kajti stavka je postala neizogibna in bo trajala najbrž skozi vse poletje. Stavka nam ne more dosti zdaj škoditi. Spomlad je tukaj, pa gremo lahko na pašo. Pozimi bi naa stavka zadela veliko huje. Tudi za otroke je bolje, da je stavka pričelo spomladi, kot pozimi. Zdaj lahko skačejo okoli bosi in napolnagi, pa jih ¿e ne bo zeblo. To velja posebno za družine, ki imajo veliko otrok, kot jih imam jaz. Dne 26. marca je pri naa mladinsko društvo iz Arme obhajalo proslavo ustanovitve svojega društva. Vsega je bilo obilo, kar si je poželelo srce. Moja želja je pa, da vsa mladina na Ar-mi in njeni okolici, ki še ni pri novem mladinskem društvu, takoj pristopi k temu društvu, da bo društvo rastlo in napredova-o. Naše društvo štev. 65 S. N. P. J. bo dne 9. aprila obdržavalo svojo veselico, na katero ne vabim naljudneje le članov društva, ampak vse Slovence, posebno pa člane S. N. P. J. iz Breezyhilla in okolice. V Zdaj pa še par besed o naši zadrugi. Želim, da bi bila stvar tako dobro končala, kalfor je bi-o povedano v "Prosveti" z dne 29. januarja, t. j., da bi nihče ne trpel škode, ki je bil delničar zadruge. Prizadete so bile ne-catere velike družine, ki so skozi sedem let sodelovale. Zadružna prodajalna ie bila prodana in nekatere družine so dolgovale nekaj dolarjev v zadružni prodajalni, ker so njih prehranite-ji premalo zaslužili, da bi. vse naenkrat plačali, ampak prišlo je do tožbe in tako so morale prizadete družine plačati poleg «ga dolga še nekaj sodnijskih stroškov. Po mojem mnenju bi ae to lahko vse zlepa izravnalo in brez uatavljenja izplačila mezde. Tako bo pa izredno težko ustanoviti še kaj zadružno prodajalno. Saj jaz ne bom tako hitro pozabila na ta dogodek. Ce računim sedem let dividende in sodnljske stroške, tedaj pridem do zaključka, da sem imela okoli $50 izgube. Prosveti želim obilo naročnikom, kur je najbolj podučen list za delavce. Imam tri listp, toda Izmed vseh mi je najbolj všeč "Prosvetn". Tudi Slovenska narodna podporna jednota je najboljša bratska podporna organizacija za Slovence v Ameriki. Nas je 9 v družini. Trije spadamo v oddelek za odrasle, ostali pa v mladinski. — Mm. J. W. PodbelAek. , - rekovalce In sovražijo jih še danes. Kaj takega pač ne morejo pozabiti. Kak Ana je izobrazba teh ljudi! Pred mesecem smo imeli shod Slovenske narodne podporne jednote, na katerem je govoril glavni predsednik, brat Vincent Cainkar. Ni se dotaknil ne teh dveh "izobražencev" ne K. S. K. J. v uri in pol dolgem govoru. Kdo torej napada? Kdo blati? Kdo so lumpje in sprijeni študentje? To se je jasno pokazalo pri nas in slovenski delavci v Forest City ju si bodo to dobro zapomnili. Tega prepričanja nam Zalar ne bo nikoli vzel. — Joseph čebular, 24 letni na-selnik v Forest Cityju. stvo — ne bom skrunil edinega dobrega, ki je vse bridko življenje bil z menoj. In ae je vrgel v Donavo. Potem pa so — to le mimogrede — listi z velikimi naslovi objavljali njegovo zapuščino in s tužnim^ srcem so pristavljali biografijam, da je Škoda Laszla Bitskeva in da bi brez dvoma zrastel iz njega velik poet. Frigid: POMISLEKI Primerjanje govorov in govornikov. Vandllng, Pa. — Kmalu bo dve leti, odkar je društvo svetega Jožefa K. S. K. J. v Forest Cityju praznovalo neko visoko obletnico. Na tej obletnici sta govorila dva imenitna gospoda, in sicer Tonček iz Clevelanda in J«»*e iz Borovnice (Zalar). Oba sta se strašansko odrezala s svojimi spiči. Posebno Jote! Ta nam je povedal, da so uradniki pri 8. N. P. J. sami lumpje in aprijenl študentje, ki so prišli v Saj poznate zgodbo o španskem kralju, ki si je v sivih letih bolan zaželel, da bi še pri življenju videl velikost svojega lastnega pogreba. Inrje bil priča slovesnemu obredu v katedrali, kjer ao ae s klonjenlmi glavami zbralt posvetni in duhovni mogotci države in je nad Črno krsto sredi gorečih Sveč kardinal z žalostno pojočim glasom molil posmrtnice za dušo Veličanstva in sta dvor in narod točila sol^e ... . Kmalu za tistim, pravijo, je kralj umrl.-, Kakor konec tega kralja so smrtne ure trhlih .kultur:' kakor da se za svoj pokop v ornat odevajo, tako se jim usihajo-čim poslednje energije izživijo v formo in lepotičje, v esteticj-zem. Potem umro. f Dve neznatni zgodbi: o idiotu, iz Anderaen-NexoovJh novel in o Laszlu Bitskeyu,, mladem ogrskem poetu in samomorilcu. Sila močan je bil idiot in aila delaven, za tri hlapce je bil gospodarju. Nikomur ni bil dober, nikomur zel;', toda imel* je po-sestrimo, ki se nikdar ni lpčil od nje — steklenico žganja. Svoj dušni mir je srkal iz nj'e in svojo delovno moč. Pastir, dobriči-na, pa je mialil, da je od žganja idiot, izmaknil mu je steklenico in skrivaj pijačo izmenjal z vodo. Tedaj se je zgodilo nekaj neznanskega: idiot je treščil steklenico ob tla, njegov obraz, prej brez izraza, je grozeče nabreknil, oči 80 zrastle, izstopile in zasijale in roke so se krčile in divje iskale, da bi davile in lomile; pograbil je vile izpred hlevnih vrat in takšen je hodil po dvorišču in iskal in vsi prigovori so bili zaman in vse ponudbe. Ne pomnim, kako žalostno je končal idiot; da je bilo žalostno, to pomnim. Pa Laszlo BitaJusy# poet in bo-hem. Strašno prazno in samotno je bilo njegovo življenje, prazna in samotna je bila izba, ki je bival v nji: uboga slamni-ca na tleh, Pegasta miza in stol in gole, temne stene. Pa ne čisto gole — močan, trden žrebelj je gledal iz ene. Kam, kam pod solnce naj se nasloni siroten ? Ni imel človeka. Bore pohištvo je vidno razpadalo, in dasi je bil poet sušičen in gladen, je bil mlad in videti je bilo, da bo prej pohištva kraj ko njega. Samo ta žrebelj je bil trden in močan, samo nanj se je lahko naslonil Laszlo Bitskey. Kadar je v zimskih dneh raztrgan in brez suknje postaval po redakcijah, ponujal rokopise in moledoval za honorar in se je kradoma grel pri gospodalco zakurjeni peči, pa je bilo vse zaman in se je prav tako raztrgan in bcez vsega vrnil v mrzle zasnežene ulice in ni Imel, kamor bi se za veter postavil, tedaj mu je kakor iz ne-bea naproti sijala Juč: žrebelj, edini prijatelj njegov, trden in dober — v trenutku bi ga rešil vsega hudega. — Čuden konec je storil Laszlo Bitskey: ni umrl na žreblju, v Donavi jf umrl. Tako majhen je bil, da bremen tega sveta ni prenesel, IfH Razumem prevratne poizkuse v ogrski umetnosti, ki si prizadevajo, da bi rekvizite in kulise- rijo dvignili iz neme, mrtve pasivnosti in jih dinamično spojili z življenjem človeka-igralca Zakaj človek ni aamo do tam kamor lahko rokavice natakne, in do vizitke z družabnim naslonom ; vse polno nagonov in sil je v nj$m, ki jih ne obseže naslov in jih rokavice ne odenejo, ki pa imajo intenzivne odnose z bližnjimi in daljnimi stvarmi prostoru; tako intenzivne včasi da so te stvari kakor bistven kos njegovega bitja: žganje idiotu, žrebelj Laszlu*&itskevu. e , Umetnikov poklic ni, da' bi se kakor kak derviš z afektom in z metodiko besede pačil pred neznanim božanstvom. Emancipi-ratl se mora usodne zmote izza davnih dni o Bogu in stvareh in jčToveku vmes; razkronati mora človeka, božjega sinu, in ga vrniti naturi, ki kakor mati?zver ne da in ne da otrok iz svojega naročja in jih je zato priklenila nase s tisočerimi zakoni. Princip kavzalitete je dal nb-(vo smer naravoslovju in filozofiji, v psihologiji je uvedel de-terminizem; bebavost in genialnost nam po njem nista več božja kazen ali dju\ temveč dva inksprotna si rezultata sekrecije endokrini)t žlez. Pravo, celo konservativno pravo se skuša prilagoditi kavzalitetnemu gledanju na stvari. A umetnost? — Bolj kakor pravo je umetnost vezana vsakdanjim življenjem doma, na pesti, v krčmi, povsod. To življenje pa je najkonservativnej-tši od vseh elementov družabnega dela in žitja. In kakor njem, tako se tudi v umetnosti človek še ni povzpel do vročne-ga pojmovanja in ocenjevanja stvari. Vstpli so proroki novega l'art-pour-1'artizma. Očistiti hočejo umetnost vsakršnih tendenčnih priniesi, zakaj vsaka tendenca je v prostem in času bolj ali manj relativne vrednosti, prava umetnost pa je — po l'art-pour Tartistih—samosvoj svet, vzvišen nad to relativiteto. Pustimo na strani vobče veljavno dejstvo, da je vsakršno miselno in čuvstveno dogajanje relativno napram mil jej u, dobi in aperceptivnim ter reaktivnim sposobnostim individua, in vzemimo čas, ko narod zaide iz kolesnic svoje običajne poti in se sleherni živec v njem in ale-herna kita napne v iskanju nove poti. To so velike ure v življenju narodov, «to niso ure ti hih, vase potopljenih sentimen-tov, to je glasen čas, ko gredo ideje iz zaprašenih knjig na ulice in iščejo smeri in krttijo po trgih, čas, ko je vse življenje iz samih tendenc, sprt jih med seboj — kaj bi taksna umetnost drugega ob taki veliki uri, ko da zapre svoj lokal? Umetnost, sama sebi namenjena, ni le brez barve. To je umetnost, ki se je s ceste življenja zgubila v slepo ulico. IZ Mehiški banditje pobiti. Mexico City, 4. apr. — Uradno poročajo, da so zvezne čete ujele večino banditov, ki so ubili Američana Wilkinsa zadnji teden. Vojaške čete so zadnji petek tudi zajele in pobile 26 banditov iz čete, katera je pred par tedni napadla in oplenila vlak s klici "Viva Cristo Rey". Število delavk v (incinnatiju se je pomnožila, (inclnnatl. O. — Število delavk se je od leta 1920 v tem mestu pomnožilo za deset odstotkov. Delavke zdaj Štejejo 55,000, in od teh jih 16,000 dela v tovarnah. ' Ogrski premijer v Rimu. Rim, 4. apr..— Grof Bethlen. ogrski ministrski (predsednik. Ljeninova slika. V septembru lanskega leta je bila izvršena preiskava pri 261etnem G. Ca-stellanu v Gradišču ob Soči. Za podobo Matere božje so našli orožnilfi kolajne z Ljenlnovo sliko in za omaro piama znanih "subverzivnih" oseb. Castellan1 je bil takoj izročen sodišču. Do razprave proti njemu je prišlo šele sedaj. Goriški Bodni dvor je obsodil Castellana na d meiece in 28 dni zapora toda pogojno. Pri razpravi je bilo navzočih veliko ljudi iz Gradišča. Fašisti ao izjavili, da so z obsodbo zadovoljni. Povišana globa. Ako kdo ne plača davka vsaka dva meseca, dobi opomin. Zato, ker si opominjan, moraš plačati 6 odstotkov globe. Doslej se je za globo računalo štiri odstotke, odslej je globa povišana. Iz Istre. Cena živini pada. Lansko' pomlad je stalo par volov na sejmu 9000 lir, letos dobiš enak par za 6000 lir. Krave APRILA. je danes doepel v Rim. Fašlati _ so ga aprejeli z velikim pompom. se je pričelo leto 1927. "pod naj- Zarkomet Kje je kaj dobrega? Silna dolgočasnost se uu* ^ svetu. Vse te vesti o vojnah i beljonih, korupcijah in san£ morih postajajo stražno X Nobene soli ni več v njih. Niti to, da se Ford prekobt*, s svojo šajtrgo ni nič posebne-ga. Kaj pa je Ford, da «e ne bi smel malo okrcniti? Koliko dru gih ljudi, ki niso Fordi, se je i. ubilo v njegovih šajtrgah! Niti tista vest, da je ruski socialist dobil maijon dolarjev za svojo iznajdbo, nima "kika" Saj vemo, da je vsak milijonar bil enkrat socialist, ko še ni bil milijonar! Kdor ne verjame, naj vpraša Lojzeta iz metropole Slovenski socialisti imajo mili! jondolarski sklad — torej so vsi milijonarji že devet let. Grozno pusta ie tudi vest, da bo Kellogg resigniral. Kellogg je Že davno resigniral — kakor je KulldŽ že umrl. Novica, da bo Grdina imeno- se prodajajo po l600 1ir. ItalujiS^"^®1?1^ fe,nzorja za janski mesarji ne kupujejo nič dražje nego po 4 do 4.50 lir za kg. — Iz raznih sel prihajajo pritožbe, koliko se zepleše v sedanjih tako bridkih gospodar skih časih. Za vsake tri plese treba plačati eno ¿iro. Tako gre iz žepov mladih ljudi za plesno vrtenje obilo - lir, ki bi se dale lepo porabiti v domačem gogpo-larstvu. Razvad in zapravljanja je med istrskim ljudstvom mnogo preveč. Fašizem pa goj plesno strast in ubija dobro društveno življenje med našim ljudmi. Zmešnjave. Pri izda vanju istovetnic Slovencfem pišejo goriškem občinskem uradu: "nazionalita italiana, lingua d'uso slovena, druge občine pišejo "nazionalita italiana", nekatere pravilno "nacionalita slovena". Fašistična zmešnjava Nekateri vročekrvni gospodje težko prenašajo okolnost, da se primorski Slovenci niso že po-italijančili. . O. učiteljih. Uradni list je pri nesel odredbo, po kateri smejo biti v noVih pokrajinah nastav Ijeni za učitelje le tisti, ki so tam rojeni ali pa dčitelji iz sosednih pokrajin, ki dokažejo, da razumejo navade in jezik ljudstva. Ali bo držala U naredba, po kateri bi mirali zapustiti Julijsko Krajino takoj številni italijanski učitelji? V Planini pri Vipavi se pri tožujejo, da ne morejo prodati svojega lanskega vinskega pridelka. Ni bilo veliko vina, ali izredno dobro je, pa vendar ne gre v denar. Vinski kupci in gostilničarji se ne preskrbe z domačo vinsko kapljico po ceni od 2 L dalje, marveč kupujejo rajši razna tuja vina dvomljive vrednosti. Tako pomaga mnogo Slovencev pri zatiranju vinograd* ništva na Vipavskem. Duhovnik — didaktični ravnatelj v Cerknem. Prejšnji didaktični ravnatelj je bil nenadoma odžagan. CeHdjani so ugibali, zakaj in povpraševali, kdo pride na njegovo mesto. Vsi so bili začudeni, ko se je pojavil duhovnik, ki je zasedel v ljudski šoli službo didaktičnega ravnatelja. Tako je službeno mesto didaktičnega ravnatelja postalo pripravno za umeščanje Itali I janskih duhovnikov med Slovenci. Is reške pokrajine. V Rimu kar niso mogli, verjeti, da je Reka podpisala liktorskega posojila 8,200,000 lir. Mussolini ki Volpi sta poslala priznalne brzojavke in načelnik vlade je postavil Reko takoj "na dnevni red" med občine, ki so se odll-covale z izrednim prispevanjem. V rimski vladi bodo sodili, da vendar ne more biti v resnici na Reki tako hudo kakor včasi pišejo Susmel, Moise in drugi! — Na Reki se puši in pije zelo mnogo. Tobaka porabijo okoli 90,000 kg. Korist ima država in Rečani so dobri italijanski državliani. Od tega, kar se popije, ima mesto na leto 6 milijonov lir dohodkov. "Vedeta" pregleduje te števUke. pa jo je strah pred njimi. Zato naglaAa, da kadijo in pijejo ondi številni tujci, ki prihajajo v deželo. To-iko tobaka, toliko vina pa toli-to liktorskega posojila! "Vedeta" je pretekli mesec trdila, da Prosveto", je že tako starz kakor je stara tista planka, s katero je Grdina zabijal gobec sv. Vidu. Tako torej vidite, da ni nié takega, lgu, Halijansko-albanski ¡n italijanski protektorat. ,A". (,0,i»čbe lige narodov dovo-uJUj,1i° svojemu članu IUliJi. da »'odvisnost drugega čla-Albanije, in ga spremeni v Honijo? i ï'aiijinsko albanski pakt po* invazijo imperialistične I-na Balkanu. Prej ali slej balkanski narodi prišli 'ilj< mo, ali se ukloni pod '"'kini imperialističnim ali boriti se za svojo Ho. kar je bolj gotovo, a ™*ni vojno na Balkanu in r"pi. Ali določbe lige naro- dov dopuščajo svojemu članu I-fcaliji, da izziva s svojim razru-ševalnim delom novo balkansko in evropsko vojno? Ter navsezadnje — z ozirom, da so omenjena fakta v nasprot- Ameriske knjižnice Knjižnice so obatojale že v pradavnih dobah starega veka. V starem Egiptu in Perziji so ibirke arhivov smatrali za posvečene in shranjali so jih v velikih svetiščih. Glavna židovska knjižnica se je nahajala v jeru- JU z besedilom in duhom pakta StTk '^'o-' t H b" lige narodov - kakSne «o merel^T , ",m,lj,,ni "" in koraki napravljeni od «ranil." JfUZalem' Najslavnejša lige narodov proti flagrantni IZmed »tarod»v>'»> knjitnic ae je BKOgf »» t» K kršitvi pakta, ki so jo izvršile države članice na škodo drugih držav Članic? Ta vprašanja postavlja albanski narod, ki gleda, kako postaja njegova zemlja italijanska kolonija, pod zaščito lige narodov. Ta vprašanja stavljajo drugi balkanski narodi in drugi piali narodi, ki jim preti ista nevarnost. Tudi jih postavljajo vsi miroljubni in antiimperijalistič-ni demokrati celega sveta. Ako liga narodov odgovori z molčanjem, kot je bilo doslej, bodo oni primorani sklepati: Da se je liga narodov odrekla svoje mirovne misije in da je Wilsono-vo zastavo zamenjala za Musso-linijev snop in črno srajco. Groteskni in tragični konec vzvišenega človečanskega sna! Ako ne mara liga narodov delati na tem, da spremeni preveč nevarni položaj, ki ga je napravil italij^n-sko-albanski pakt, da vrne mir na Balkan s tem, da restavrira albansko neodvisnost, ter reši balkanske narode slabe misli o invaziji in o neizogibni vojni. Fan Noli, bivši predsednik vlade albanske republike. — (Po belgrajski "Politiki"). Transevropeki ekspres preko Jugoslavije. Pred kratkim se je v Baden-Badenu vršila konferenca železniških strokovnjakov, ki so razpravljali o novem voznem redu, ki stopi v veljavo dne 15. maja. Konferenca je pri tej priliki sklenila, da se prvič uvede direktni ekspresni vlak iz Londona preko Nizozemske, Nemčije in Jugoslavije na Grško in na orijent. Ekspresni vlak, ki odhaja iz Londona, bo imel v svoji kompaziciji dva oddelka; eden bo vozil v Atene, drugi pa bo preko Sofije in Carigrada vezal London z ori-jentom. Ta transevropski ekspres bo znatno skrajšal čas potovanja. V naši državi bo ta ekspres vozil preko Jesenic, Ljubljane, Zagreba in Belgrada do Niša, drugi oddelek pa preko Skopfja v Atene, V Ljubljano bo ta vlak prihajal ob 8.85,' v Belgrad pa ob 21. zvečer. Stanovanjske razmere v Mariboru. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico je z dovoljenjem stanovanjskega sodišča I. stopnje v Mariboru napravilo izvleček iz vseh, še nerešenih prošenj za dodelitev stanovanj. Te podatke je še kontroliralo z ustnimi podatki ^¿resentov tako, da more sedaj objaviti precej zanesljivo atatiatiko. Nerešenih prošenj za dodelitev stanovanj je bilo dne 31. januarja 873. Vsi prosilci skupaj imajo 2747 družinskih Članov. Na stranko pridejo tedaj povprečno 3 člani. To-je umljivo, ker tvorijo večino prosilcev mladoporočenci. Je pa tudi mnogo družin z več člani in ena družina z desetimi člani je celo brez stanovanja. Od prosilcev je 27 vobče brez stanovanja ( v drvarnicah, kleteh, podstrešjih, celo v hlevih), 416 jih biva v podnajemu, in sicer 293 v Mariboru, 123 v okolici, ostali pa stanujejo v nezdrsvih ali pretesnih stanovanjih, deloma tudi pri svojih starših ali bližnjih sorodnikih. Niso redki primeri, ko stanujeta dve družini v sobi s štedilnikom. Rmrtna nesreča prt delu. V okolici Goričeve vasi pri Ribnici je smrtno ponesrečil posestnik Janez Prelesnik, ko je v gozdu nabavljal drva. Pri delu se je prevrnil težak hlod, ki je Prelesnika s tako silo pritisnil na trebuh, da je nesrečni mož drugo jutro podlegel težkim notranjim poškodbam. Ponesrečenec zapušča ženo in pet nedo-letnih otrok. Neereča pri delu. V gozdu Martina Rošksrja Iz Polk pri Gornji Radgani so te dni raii staro črešnjevo drevo, nahajala v Aleksandriji. Vsebovala je baje 700,000 zvezkov. V četrtem stoletju po Kristovem rpjstvu je bilo v Rimu 26 invazij barbarskih kakor tudi mnogo privatnih zbirk — vse to se je izgubilo tekom invazij barbarskih tolp, ki so se spustile v Italijo za časa preseljevanja narodov. Za časa odkritja Amerike je bilo v Evropi mnogo velikih knjižnic. Prva ameriška knjižnica je bila ustanovljena takoj po prihodu Puritancev v Massachusetts. Harvard College Library je bila osnovana I. 1638, Philadelphia Library pa 1. 1731. Ali še 1. 1820 je največja ameriška knjižnica imela le 12,000 zvezkov in povprečna mestna knjižnica je redkokdaj imela Čez 500 knjig. —-—— Prva knjižnica za brezplačno izposojevanje knjig (circula-jng library) je bila ustanovljena 1. 1833 v državi New Hampshire. Nekoliko let kasneje je mnogo držav pooblastilo mestne občine, da smejo nalagati davke za pokritje stroškov izposojevalnic knjig. Velike knjižnice so bile osnovane v New Yorku, Bostonu, Washingtonu in Chi-cagu. Radodarni bogati prispevki za knjižnice so pomagali k temu razvoju. Andrew Carnegie sam je podaril za knjižnice čez 60 miljonov dolarjev in večina njegovih darov je bila dana pod pogojem enakovrednih darov iz drugih virov; to je dalo velik razmah k razvoju knjižničarstva. Ustanovljene so bile šole za vzgojo «strokovnih knjižničarjev. L. 1876 je bilo ustanovljeno ameriško knjižničarsko udruže-nje (American Library Association), organizacija knjižni-ških upraviteljev, knjižničarjev in vzgojevalcev. "Vsesplošna^ izobrazba potom knjig za vsakogar" je geslo te organizacije. Ona preiskuje potrebe in pogoje za knjižnice v Združenih državah, proučava zakone o knjižničarstvu in podpira delovanje za poduk odraslih. Izmed raznih publikacij te organizacije jih je mnogo, ki razpravljajo o potrebah tujerodnih čl-tateljev raznih narodnosti. V kontinentalnih Združenih državah in Kanadi je bilo lani 6524 javnih knjižnic, imajočih skupaj čez 68,500,000 zvezkov. Okolo 238,000,000 zvezkov je bilo vročenih čitateljem v enem letu, kar pomenja po dve knjigi za vsakega prebivalca. Skupni strošek za javne knjižnice je lani znašal čez 37 miljonov dolarjev. Našlo pa se je, da le J>6 odsto vsega prebivalstva živi v delokrogu javnih knji&nic, do-čim ostali del prebivalstva, namreč čez 50 miljonov ljudi nima nikake priložnosti za pohajanje javnih knjižnic. V Združenih državah imamo 3065 counties in od teh 1135 nima nikake jsvne knjižnice znotraj svojih mej. Ta neenakost knjižniških priložnosti med mestom in deželo je važen problem, ki dokazuje potrebo po nadalj-nem razvoju knjižnic. Preiskave pa je obviselo ob drugem vejevju. Ustnik gozda In njegov »osed Jskob Vogrinc »ta zaradi t<*ga prežagala deblo, ki se Je nensdoma prelomilo in Vogrln-ca s tako silo pritisnilo k tlom, ds je mož vsled težkih notranjih poškodb kmalu nato umrl. Pokojnik zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Dretnavlca o Jugoslaviji. Iz Jagod i ne poročajo, da se nahaja v tamkajšnji bolnici neki 26let-ni seljak, ki Je dne 27. februarja. na dan svoje poroke zaspal in ga doslej niso mogli zbuditi. Zdravniki mu posvečsjo vso po-podi- liomoet, ds ga obdrži pri žlvljo- ki "ju- ho tudi dognale sanimivo dejstvo, da štiri meata s prebivalstvom od £6,000 do 100,000 in 55 mest s prebivalstvom od 10,000 do 25,000 nima nikakih javnih knjižnic. Javna knjižnica v Ameriki je najvažnejša vzgoje val na ustanova poleg ljudske šole. Dostikrat jo nazivajo "ljudsko univerzo", ker nudi vsakemu priliko do izobrazbe, enakovredne oni, ki jo nudi vseučilišče. Vse obširno !.. Andrejev: N0RE08RAFIJA in Hqreografija je umetnost vrhu tega še sveta ,umetn< To je znano vsakomur. Tako onim, ki niso študirali v semenišču, kakor tudi tistim, ki niso študirali vobče nikjer. Le-tem je še posebno dobro znano. Zakaj je horeografij« umet- nost, ne vem, a prav rad verja-polje moderne znanosti je zasto- m*™, da je res umetnost, kajti pano po knjigah, ki si jih vsa- im«*™ pač različne umetnosti, kdo more brezplačno iz|x>soje-vati od teh knjižnic. Da si človek itposojuje knjige, ni nič drugega potrebno kot podati kak dokai o svoji osebni odgovornosti ali pa k večjemu položiti malo jamščino za povrnitev knjige. Za obisk knjižnice in Čitanja knjig v sami knjižnici pa ni treba nikakega priporočila ali predstavljenja. Knjžničarji radi pomagajo z nasvetom, ako kdo želi proučiti kako posebno stroko, in mu pokažejo najbolj enostavne ali najvažnejše knjige v to svrho. Radi tudi)*aavetUjejo glede na-kupa knjig za domači poduk ali za podarilo. Knjižice. poaojujejo knjige za zunanjo rabo navadno *a dva tedna, ali ta doba se običajno more podaljšati (renew) za na-daljna dva tedna. Večina javnih knjižnic ima dva oddelka, za odrasle in otroke. Dobra in dalevna knjižnica skuša biti na uslugo vsem slojem prebivalstva. Dostikrat ima knjige v materinščini tujerodnih skupin v dotični naselbini. Kjerkoli ae v kakem mestu nahaja večja tujerodna skupina, ae javna knjižnica potrudi nabaviti knjige, apisane v jeziku te skupine. Največ je to od-viano od ; tujerodne skupine same. Ako nikdd izmed te skupine ne zahteva takih knjig, knjižničar ne more znati, da obstoja potreba po tujejeeičnih knjigah. Rojaki v večjih naselbinah naj stopijo v zvezo z javno knjižnico in naj se posvetujejo a kjižničarjem o potrebi nakupa knjig v njihovi mater-ščini.—F. L. I. S. Bili so časi, ko so razen dru? jrih podobnih naOinov telesnih naslad smatraj i za umetnost celo to, če je znala služinčad svojo gospodo dobro ščegetati po pod-platih. Kako bi torej ne bilo moči smatrati za "sveto umetnost" tudi tega, Če ščegetajo najele-gantnejšo noiice plesalk najobčutljivejše kotičke naše duše? Seveda je to mogoče. V svojem življenju sem bil nekajkrat na baletu. Zatorej vam lahko povem, kako prav za prav gre ta stvar. Najprvo stopijo ljudje k blagajni in se iznebijo denarja, ali prisluženega, ali |w na kak drugi način pridobljenega, /.a ta denar dobi vsak svoj sedež. Ko vsi posedejo in nastavijo kukala na oči, začne igrati «.mII.u in zastor se dVigne. Na odru stoji naslikano drevje, po odru pa se sučejo Čudne postave, našeniljo-ne kakor na pustni torek. Krilijo z rokami, poskakujejo ter begajo z enega konca na drugi konec odra. Vse to i>a dolnje» molče. Vobče ste pa vajeni, da ljudje, ki jih gledate, govorijo. Zato pričakujete, da IzpregovorljoJ premajhno, tudi ti, kakor hitro jih godba prestane motiti. A godba svlra kar svojo (Hit naprej in tudi oni molčijo kar naprej. Menda že mora biti tako, da godba nepretrgoma igra, oni pa da mahajo in krilijo z rokami na vse strani ter molčijo. Ce se ozrete na druge gledalce, vsi kukajo v kukala in tudi molčijo. Med tem in med onimi na odru je najbrže nekak tajni sporazum. Vi pa tega seveda, ne veste tn zato vam postaja nekam mučno, 'prav kakor bi se nečesa sramovali. Zdajci |m jo prihriše izza kulis zastaven dečko ter jame molče poskakovati in odskakovati. Kadar skoči kvišku, potolče po večkrat z nogo ob nogo ter brca od sebe zdaj z levo zdaj z desno, kakor da sta mu obe »hIveč. Vi menite, da je ta skakljajoči mladenič od rojstva nem, nezmožen za vsako delo ter da hoče s tem svojim poMkakovanjem le ponazoriti obupno in zmešano stanje svojih misli. Včasl je tako. Ko som bil še otrok, sem- tudi jfe tako odskakoval, ko so mi stiVhili iz rok steklenico s ter-pentinom, ki sem ga hotel izpiti. Nesrečnež je nehal skakati. Nato so mu jell vsi gledalci ploskati. A 8b vedno molče — jim je šlo menda do srca. Posamezniki pa, ki jim skoro gotovo še ni zadostovalo, kar je dokazoval ta človek, so zaklicali po latinsko: — BI*{"Rja I Bisl Nato je fant še nekajkrat poskočil, kakor bi hotel reči: Le poglejte me, saj sem dober človek in sem prav rad vesel. Da me je \u\ Hog kaznoval z nemost-jo, tega nisem jaz kriv. Kukor se je izkazalo* je bilo tam več takih nearečnežov. Komaj se je namreč utegnil kakih dvajsetkrat zavrteti na mestu, to ju prilično tako, kakor če psa osa piči v nos — je zdajci prjfnčala mlada šenska, ki je bila prej ko ne silno tiluiž-na. Oni je bil vsaj oblečen, ta |wt je imela noge, roke in prsi pojH)lnon\a gole. Le tam na sredi je ostalo še nekaj oblačila, ki ga menda niso hoteli vzeti v zastavljalnici, gotovo zato, ker je bilo Tudi ta je bila nema in Čisto gotovo zaradi tega ni mogla najti nikakega dela. Tudi ona je začela žalostno poskakovati, pri« vzdlgujoč zdaj levo, zdaj desno nogo v zgovoren dokaz svojega siromaštva. Tega sicer nisem opazil, da bi bili gledalci jokali, ampak marsikdo se je od samega sočutja nemirno ivtezal s svojega sedeža in moj sosed, starček, ki je v Življenju bržkone Izkusil veliko gorjji in je bil očividno zelo rahločutna duša, je cmokal z usti in se žalostng.^bllsoval... Dekličine prošnje so bile Jako prepričevalne. Zato so jI, ko je nehala skakljati in ko je godba utihnila, podarili zlatnino. Edino to se mi je zdelo prav čudno, da je oni starček še dvomil in da je zahteval po latinsko, naj bi še enkrat ponovila svoje prepričevanje. Meni se je zdelo, da je videl pač že dovolj . . . Ko so ml štiri ure nepretrgoma in molče migljale pred očmi moške In ženske noge In sem nato zagledal mirno ulico, mi je bilo nekako tako, kakor da v* moji gbivi ni vse v redu . . . Zdelo se mi je, ko da sem o-t rok, IA so ga našeškali. In beraču, ki Je stopil pred me, nem dejal: — Ne zameri! Svoj denar sem že puštil tamle. FARME NA PRODAJ. Imam na prodaj tri farmo za vsoto tri tisoč dolarjev. Ako mislite kupiti farme potem kupite še te tri; skupaj je U5 akrov zemlje. Dve dobri premogov! žili, veliko sadnega drevja, poleg šole, en sosed je Slovenec. Prodam vse skupaj za $3000 gotovega denarja. Za sam premog lahko dobite več kot jaz aahto-vam za vse skupaj. Nekaj sosedov Ima premog i« prodan. Pišite mi še danes za več pojasnila. Matt Tušek, Power Point, Ohio. — (Ohio.) DKLO l&CKM v .Slovenski naselbini v bližini malega mesta, bllzo farm, naj-rajše bi dobil stalno delo in želim da je v bližini šole In električne Železnice, tudi kupim mali kos zemlje s hišo, samo da Je dobra zemlja, dobra voda tudi če je hiša slaba. Rojak« prosim če kdo ve za tsk primeren ,prostor se vero zapadno od Chlcaga v lllinoisu ali pa tudi v Mlchiga-nu. Pišite mi na naslov: M. S., 5130 Kusaeil street, Detroit, Mlch. [_(Adv.) Ali ate že naročili Prosvsto ali Mladlnakl list svojem« prijatelju ali sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrtdnoatl, ki ga za mal denar lahko poAlJote svojcem v domovino. Ta moderna doba ljubi rahlo milobo Camels POSKUSITE Camels, pa boste vedeli, eskaj h* pridobilo »s«e modsrni svet. MILOHA IN RAHLOBT. željs po ksjl v .tej i*bir£nl dobi je uresnlčsns v Csmels. Tsk oku« in tsks isrssitost kot Je nI bilo nikdsr prej v nobeni cigareti. Kshls milobs, ki zsinore biti posledles edlnolo prvovrstnega meisnjs nsjbortj Ubranega turškegs in domsčsfs tobsks. t 1 Ts dobs sshteva najboljše Izmed vsega ter nsjde svojo idealno ksjo v Csmels. Nikjer drugod ne morete dobiti teke Ishkocti, tske vedno zanesljiv* dobrote kot tukaj. "IMEJTE CAMELI" I BISERI IZ SÏETOWE UTEIATIIE ] Gustave Flaubert: Legenda o svetem Juliju gostitelju (Daljo.) Njegova iena i?a je tolažila in rekla, da to nié ni, potem pa modro z njim vred prcudarjala. Mogoče pa sta njegova mati in ode te mrtva In če bi ju tudi ne!jU ^ ^ ^ -u ^ imel videti nikoli ved, zakaj na ( ^ ^ grJuJ med tf(Mp0djirJeV0 bi bil navsezadnje tako proklet ^^ ^ ^^ nemud(V in zakaj naj bi storil tako *nua- mâ tj f no delo? Zato pa so bile njegove ^ "Ubogam ur je rekel. "Vr nem ae ob zori." Vendar pa se je bala, da ae mu bo pripetilo jpj zlega. Ali opetovano jo je zagotovil, nato pa se po«lovil nemalo čudeč se, kako da se je njena prejšnja brezakrbnost tako bitro spremenila v strah. Kmalu po njegovem odhodu je vstopil paž in naznanil, da skrbi brez podlage in po njenih mislih bi se moral iznova podsti na lov. Julij jo je posluAal in se smehljal, toda ni ji mogel ugo-diti in niti mu ni bilo zato, da bi ustregel svoji lastni vroči želji. Nekega avgustovska večera, ko sta bila že v spalnici ter je ona že legla, dočim je on ravno poklekal k molitvi, je zaslišal listino be v s kan je tik pod oknom, nato pa lahke stopinje. Zdelo se mu je, da v temi vidi stvari, ki so kakor živali.. Skušnjava je bila prevelika. Segel je po tulcu. Njegova žena je bila kakor o-kamenela. za njim poštama žensks. Njuno grobo oblačilo je bilo vse prašno, izmučena sta bila in naslonjena ob palici. Osmelila sta se dovolj, da sta lahko izjavila, da prinašata vesti Juliju od njegovih staršev. Naslonila se je na poetelji, da ju bolje sliši. Ko star stara pogledala drug drugega, sta po kratkem premialeku vprašala, dali on kdaj pripoveduje o svojih starših in če jih še ljubi. . "Oh, pa kako goreče!" je Ve-kla mlada Julijeva žena. Tedaj sta vzkliknila: 'Midva sva njegova starša!" In aedla sta. kajti bila sta zelo, zelo izmučena. Toda nobenega dokazila ni bilo, a čemur bi mlado leno prepričala, da je JuHj res njun sin. Prepričala eta jo po opisu pia-menj na njegovem telesu, ki jih ima ia od rojstva. Tedaj je že skočili iz postelje, poklicala pata in odredila vaa potrebno, da najbolje postreže stara dva. Ali dasiravno sta bila zelo lačna, nista mogla jesti. Gledala ju je, kako šibka sta in kako se jima tresejo roke, ko hočeta dvigniti čašo k ustom. Vprašala sta na stotine vpra-sanj o sinu in ona je na vsako odgovorila, ali skrbno se je pazila, da bi ne omenila nesrečnih misli svojega moža, ki so se je lotevdle. Ker njega ni bilo. sta zapustila grad in st* potovala veliko let ter sledila sinu po deželah kjer sta go upala najti, ali tudi spanje ju je zapuatilo. Tako veliko denarja eta porabila ob rekah za prevoz in gostilnicah za prenočišče, da so jih princi in klativitezi pustili pri miru, da sta potrošila vse, kar sta imela in sta bila nazadnje prisiljena beračiti. Tods kaj za to, ssj ne bo treba več dolgo čakati In objela bosta svojega sina. Hvalila sta njegovo srečo in bila sta zelo zadovoljna, ko sta videla, da ima tako krasno ženo. Nista se mogla nagledati BV » t * ♦i-*" je ia brl ata jo poljubila kot MARK TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER Poslovtnil I. Mulslsk. , (DsUO ' "Kje si pa dobil modri listek?" "Kupil sem ga pred dvema tednoma od Bens Rogersa za pisano palieo." "Cuj, Muck. Zakaj ae pa rabi mrtva mačka?" "Zakaj? Bradavice se t'njo odpravijo." "Res? Jaz pa vem nekaj drugega, kar je še boljše." '•Stavim, da na veš. Kaj pa?" "Voda iz gnilega lesa." "No, voda iz gnilega lesa! Niti vinarja ne dam za tako vodo." _/Ti ne, seveda ne. Ali si jo že kdaj poskusil r ' "Ne, nisem. Ali Beb Tanner jo je." "Kao pa ti je spet to povedal?" 'No, povedal je Jeftu Thatcherju, Jeft je povedal Johnnyju Bakerju, Johnny je povedal Jimu Holllsu, Jim je povedal Benu Rogersu. Ben je povedal nekemu črncu, črnec je pa meni povedal. Sedaj veš?" 'No, kaj zato? Vsi lažejo. Vsaj vsi razen Črnca, ker tega ne poznam. Sicer pa nisem Še nikoli videl črnca, ki ne bi lagaf. U tiho! Sedaj mi pa povej. Iluck, kako je ravnal pri tem Bob Tanner.". "Roko je vtaknil v gnil parobek, v katerem je stala dežnica." "Podnevi ?" "Seveda." "S obrazom proti psrobku?" "Da. Vsaj zdi s« mi tako." "Je tudi kaj govoril?" "Mislim, da ne. ne vem." "Aha! Na tako preaneto neumen način poakulaš ti odpraviti bradavice s pomočjo vode iz gnilega lesa! Ve*. na ta način se ne doseže nič. TI mora* iti čisto *sm v sredo gozda, kjer ve*, da »e nahaja kak |>arobek a tako vodo; ravno o|mlnoči se postavi* s hrbtom proti psrobku, vtakne! vanj roko In reče*: Ječmen - zrno, ječmen - zrno pičla hrana. V«xla voda, vzemi tele bradavice. Nato pa stopi* hitro z zaprtimi očmi '•najftt korakov naprej, se trikrat zanuka* ter gr< * 4oma Bob Tanner ni tako ravnal." v "Ne dragi moj, lahko stavi*, da ni, kajti on je najin»!j tiradavičaat fant v celem mestu; vendar ne bi imel na *eb| niti ene bradavice, če hi vt-del. kako je treba ravnati z vodo iz gnilega lei*a. Na tisoče bradavič nem odpravil na-ta.način * svojih rok. Iluck Igram se namreč tako veliko z Aalmmi, da imam vedno precej bradavic. Včasih pa jih odpravim s pomočjo boba." "1)m. Injb je dober. Tudi ja* m-m že |Mj*ku< sil t njim." , "R< «? No, kaky pa ravna* ti z bobom?" "Vzame* bob, ga razdeli* na dva dela in prereže* bradavico, da se |>okale nmlo krvi; nato okrvavifc del boba. ga warne*. izkoplje* ob mlaju na kritpotu okoli polnoči jamo in zakoplje* vanjo ta del boba, drugega pa nato sežge*. Vidi*, ta del boba, ki je krvav. v le. kel in vlekel in poskušal pritegniti drugi kos k sebi in to pomaga krvi. da vleče bradavico, ki kmalu odpsde." "ha. tako je. Muck tako; < •• p» reče* takrat, ko ga zakoplje*: 'Dol bob, bradavica . preč, ne pridi nadlegovat me nikdar ve*!' je še bolje. Na ta načn dela Joe Harper, ki je prišel že akoro do Coonvilla in povsodi. Slišiš — kako pa jih odpraviš z mrtvo mačko?" "No. vzameš mačko in greš okoli polnoči na pokopališče, kjer so pokopali kakega hudobnega človeka. Kadar je ura polnoči, pride hudič, morda tudi dva ali trije, a ti jih ne moreš videti, ampak samo slišiš nekaj vetru podobnega, ali pa jih morda slišiš tudi govoriti. In kadar odnesejo onega človeka, zavihtl za njimi avojo mačko in reci:, 'Zlodej gre za mrtvim, mačka gre za zlodejem, bradavice gredo za mačko, jaz aem pri koncu z vami!' To odpravi vsako bradavico." "Dobro se glaai. Ali poskušiš kdaj ti, Huck?" "Ne, ampak stara Hopkinaova mi je povedala." "No, potem mislim, da bo že tako, kajti o njej pravijo, da je Čarovnica." "Pravijo! Slišiš Tom, jaz dobro vem, da je. Mojega očeta je začarala. Oče ml je sam pravil. Nekega dne je prišel po poti in jo ugledal, ravno ko ga je hotela začarati; on pa je pobral pri tej priči akalo in bi jo bil dobro zadel, če se ne bi bila umaknila. No, pa še tisto noč je padel z nekega skednja, na katerem je pijan ležal, in al je zlomil roko." "Slišiš, ti, to je strašno. Kako pa je vedel, da ga je hotela začarati." "Moj Bog, aamo oče ti iahko pove. On pra- vi, da začaruje čarovnica človeka, kadar zre nepremično vanj, posebno če momlja zraven. Kajti, kadar čarovnice momljajo, izgovarjajo očenaš nazaj." 'Ti, Huck, kdaj pa poakušiš z mačko?" v "Danes ponoči. Mislim, da pridejo, danes po starega Williamaa." "Saj so ga ie v soboto pokopali, Huck. Ali ga niso vzeli že v sobotni noči?" "Glej ga. kako govorii! Pred polnočjo jih nikoli ni, ne? Po polnoči pa je bila žs nedelja. In hudiči ae ob nedeljah ne potikajo Mnogo o-koli, mislim." "Na to pa niaem pomislil. Tako j?. Ali smem a teboj?" "Seveda — če te ni strah." "Strah! Tega ne. Ali mi bol /.amijavkal?" "Ti mi pa odmijavkaš, če ti bo mogoče Iti. Zadnjič sem tako dolgo mijavkal okoli hifte, da je začel stari Hays metsti ksmenje za menoj in vpiti: 'Vražja mačka!' Radi tega sem mu zagnal skozi okno kos opeke — pa ne povej tega!" "Ne bom. Nlaem mogel tisto noč zamtjav-kati. ker me je tetka vedno atražila. To pot pa že /.amijavkam. Ti, Huck. kaj pa je tole?" "Nič posebnega; klop je." v "Kje ai ga pa dobil?" "Tam v gozdu." "Kaj hočeš sanj?" "Ne vem. Ne maram ga prodati." "Ze dobro. Na vsak način pa je to jako majhen klop." "Oh. vsak lahko graja klopa, ki ni njegov. Jaz pa sem čisto zadovoljen ž njim. Zame je ta klop popolnoma dober " "Pojdi np. klopov j« vse polno. Tisoč jih lahko dobim, samo če hočem." "No, zakaj pa nočeft? Ker vel prav dobro, da ne more*. Mislim, da je ta klop zelo zgoden. Prvi je. ki sem ga letoa videl." "Ti. Huck. svoj zob ti dsm zanj." "Pokaži ga." Tom je vzel iz žepa kos pspirjs in gs -krbno razvil. Huckleberry gs je poželjivo gledal. IskuAnjavs je bila iek> velika. Navaezadnje jf rekel: "Je pristen?" Tom pa je vzdigni svojo ustnico in poka- zal vrzel. (Dalj« rnhod«ji* ) ju je fto ja stari mod o-giedal bogate stene, je vprašal, zakaj oa na njih razobešene suknje vladarja zapadnega cesarstva. , "Bil ja saoj oče" jt odgovorila. 'V i , r*' In on saje čudil in se spominjal dgaaovega prerokovanja, dočim ja starka premišljevala besede starega puščavnjka, ki ji je govoril ob rojstvu. Slava knjunega sina je bila nedvomno zarja ratasmu veličastju. Stara sta bila vsa polna spoštovanja da sina in sta tako dolgo prečuia pri luči. ki ju je obsevala s velikega kandelabra na jjtftt* • . - ■■( ■ V zreli ariado>tni dobi sta bila oba izvanredno krasna. Mati ai še izgubila las in celi kodri sneženo belih las so ji padali ob lkih. Njegov oče a avojo koren jaško postavo in dolgo brado je izgledal kakor izrezljana soka velikana. Julijeva lena ju je pregovorila, naj ne čakata. Spravila ju ja spat v svojo posteljo in je zagrnila zastore. i Kmalu sta oba Zanaj pa je napočilo jutro in male ptke so pele avojo jutranjo pesem. Istočasno je Julij prekoračil grajako posestvo, njiva in gozd in je nestrpno stopal dalje v goščo vea veselo razburjen od nežnosti trave in svečosti zraka. Senca dreves je padala na tla, npksm čudno ae je oblikovala v mesečini in Julija s€ j» kar lotevala nekaka bojazen. Zmotil se je tudi in srebrno luč ns vodni površini zamenjsl za travo. Brezdsnjs tišina je vladala vee-povsod in on ni mogsl ugledati nobene zveri, čeprav jih je še komaj pred dobrim trenutkom čul pod gradom. Ko je stopal dalje, ae je šuma vedno bolj zgoščevala in tema je postajala vedno bolj nsprodiraa. Prijetno topel veter je zapihal tuintam n prineael omami ji v vonj. Zašel je v goščo a suhim liatjem in za trenutek postal, ae naslonil ob dob in počival. Pri tiati priči pa je Izza debla odakočilo črno* i telo, bolj črno kot tema. Bilarje divja svinja. Julij nI imel Časa napeti tetiva n zazdelo se itu je, da mora to napovedovati ¿veliko nesrečo. Takoj je zapustil šumo, a na poti na travnik je zagledal volka, ki je stopal iz grmičevja. Nameril je tja puščico. Volk je postal, obrnil glavo in mirno nadaljeval avojo pot , . . Dirja) je dalje, vedno v isti razdalji od Julija in se zdajpazdaj ustavil, da se je razglsdal, nato pa bežal naprej, kakortiitro je Julij nameril puščico ^roti njemu. Na ta način je Julij prekoračil akoro brezkončno planjavo, nato peščene griče in nato se je znašal na plai\javi, ki se je raztezala daleč kot dolgo gorovje. Veliko ploščato kamenje je bilo poaejano med stenami grobnic, med katere je lašel; po tleh so bile raztreaene kosti in okostnjaki in tupatam so osamljeni stali strohneli križi. Nenadoma je zapazil, kako/se premičejo sence med črnimi stenami in odtam ao prihajale težko sopi-hajoče in krvoločno gledajoče hijene. Približale so se mu in ga povohale, se hudobno zarežale in odprle svoja krvava, žrela. Zamahnil je z mečem, toda razkropile so se v vseh smereh in nadaljevale svoj lahki, mačji tek ter izginila kakor oblak pra- h Ur Nekoliko časa za tem je v skalni aoteaki srečal bizona, ki je šel proti njemu z nastavljenimi rogovi in drsal po pesku s parki ji. Julij je pograbil sulico, toda orožje ae je odkrhnilo ks- LZ.: Julček je na dvorišču pral sode in milo žvižgal. Baš ae je nerodno kobalil iz velikega soda, ko je nekaj počilo za njim. Tako mu je bilo, kakor da je se-•del na jetíco. Hitro je potegnil še glavo iz aoda in ae je ozrl na vae strani. "Kje pa si, zjpdej ? Čakaj, v sod te pobašemf" In je stekel okoli veHkegs soda, misleč, da je tam skrit "tisti zlodej". Zdajci pa se je začul iz velike sobe pijan glas: / "Micika, oj Micika, kara s' pa vojtro dava? . ." "Aha," ai je domialil. "Micika me je." Skočil je za vrata, da bi jo preetrašil, ko pride mimo. Micika je bila njegova ljubica. Nič ji ni zameril. Cigan!" mu je zaklicala, ko je skočil izza vrat. • "Micika, oča ao mi dali Pramčka". Ali ae boš peljala v nedeljo s menoj na okoli? Starega ne bo doma. Gre že v soboto na sejem!" "Bom !" In je stekla. "Čakaj! Čakaj! Kaj pa ai prej naredila, ko ai prišla?" ~Namestu odgovora je dobil debelo kepo snega na glavo. Julček je skočil k Miciki, jo krepko prijel in jo nagnil, kakor bi jo hotel vreči v sneg. Ne, ne, ne! Saj ne bem več!" je viknilo dekle. "Samo pusti me!" "Bovs ps drevi porajtala." Spustil je Miciko, a tisti mah je Že eedel v snegu. Navihana deklica mu je pokazala jezik in je izginila za skednjem. Prišla je nedelja. Lepa kakor po božji volji. Julček je popoldne ponosno zapregel svojega "Pramčka" v lepe sani. Pri cerkvi ga je čakala Micika v mašni rtfti in žametnem krilu. "Kako si zala!" ae je dobril Julček, ,ko jo je zavijal v kosmato, zeleno odejo. "Na vag laž, ps še mslo!" Bič je počil in zdrsenla sta iz vaai na anežno poljano pod ainje nebo. Rogovilaato drevjer, ki je brzelo mimo, ae je smejalo njuni sreči; še zvonček na .komatu je tako zaljubljeno pel . . . • Julček ae je aklonil globoko k Miciki: "Ali me imaš kaj rada?! je dahnil vanjo, hoteč jo poljubiti. Micika pa je hitro dvignila glavico, s prstom pokazala na iakrega konja in nalašč prestrašeno vzkliknila: "Pramček pa vidi!" Julček se je ails prestrašeno ozrl na konja. Izpod odeje ae je začui zvonek smeh. "Ti deklina ti, prefajtliva!" . Inprivil jo je k sebi, da ji je skoro zastalo srce. Pokril se je še sam čez glavo in "Pramček" je divjal po ravni cesti. Tedajci se je konj akoro. ti-stasil. V koraku je nadaljeval pot in zodovoljno hrzal. Julček je pomolil, glavo izpod odeje ter zagledal nekaj akokov pred seboj na cesti svojega očeta. "Lepo, ain, lepo, da si mi prišel naproti. Vse sem prodSl. Kar naloži me! j Julček je skoro ¡brez sape skočil s sani. Micika je preatrašeno pokukala iz avojega skrivališča. Oče je takoj uganil, za kaj gre, in ae je napravil, kakdr da nič ni opazil. Pobožal je konja in ato-pil k sanem. Na stežaj je odprl usta, ko je ugledal v odejo zavito Miciko, ki je v ailni zadregi rdela kakor mak in ai briaala nos. Oče ae je 'vprašajoče ozrl na sina, ki ae je v še večji zadregi pogledal Miciko, ki je imela solze v očeh. Tudi oče jo je po-gledal: "Kaj ga maraš?" "O, maram, maram!" "I, če ae imata tako rada, pa se vzemita. Pa še ta pred pust, da vesta Nič ne maram tistega po-.nočevanja in vasovanja!" t Sedli ao v sani. Julček je obrnil in počil z bičem. Za vriskal je fflsano, ko je "Pramč" planil v dir. , "Le juckaj," je dejal . stari. 'Te bo že minilo. Star sem in (vem, kako gre." Micika pa je od radosti rdela. kor bi bilo narejeno iz brons kskar Micika poigraval a Zaprl je oči, kakor da pričakuje amrti, toda ko je zopet odprl oči, bizona ni bilo več. „ (Dalje prikodnjtt.) HEZNAM ORGANIZACIJ ? CHICA OU. PrindiM Ferrar It VtMlIra «Ins II 8. N. P. J. Prvaka áraátr» "Ura 24. aprila v drsrssi ft. N. P UwimUU Is t?, cesti K lak H 1. J. S. S. — stava Is l«lJo t. "Pramčevim" repom. Razbur-rj«n je spregovoril fsnt: "Oče .. ." "Nič oče!" "Ata . . ." "NIČ ata!* Molk ... "Oče, tako rad jo imam!" se je ojunačil Julček. "Hm!" Zadrega js naraščala. Se "Pramč" je nestrpno grebel s _ _ kopitom po zledeneli cesti. Jul- i. M. P. J. v*del ksj reči. Zsloatno je 111 S. K. P. J— aprila v droraal dn« J. ss RAD BI IZVEDEL za naslov mojega prijatelja John Feltz-a, kateri se nahaja menda nekje v Detroit, Mich. Poročati mu imam zelo važne stvari iz starega kraj s. Prosim rojAke v Detroitu, če kdo ve za njegov naslov, naj mi to sporoči, če bo pa sam oglas čital, naj ae zgiasi na naslov: Frank Likar, 510 Village Street, Johnstown, Pa. (Adv.) _BAD BI IZVEDEL za svojega brata John Valenči-ča podomače Arjavcev iz Jure-šič pri St. Petru na Krasu. Rojake prosim če kdo ve kaj o njem, naj mi to sporoče, ako pa bode on sam to čital naj se mi .nemudoma prijavi. Poročati imam zelo važne stvari. * Tony Valenčič, P. O. Box 268, Mason-town, Pa. (Adv.) ITALIJANSKE HABMONKE 5- APHII a Znamenje (March 31-1927) p* 1 -I« WS js naročnina p* In dan. Ponovit« j, dn vam Usta p« ne preja*. te. ja Mgače vstavljen, ker pj plačan. Aka je vaš list pU. lan in ga na prejmete, je mogoč« vstavljen valed napačne«* na. slova, piftte nans dopisnico la navedite star! In navi naslov. Naši zastopniki ao vsi drp. štveni tajniki In dragi zastopal. M, pri katerih lahko pu¿aU Naročnina sa cela leto je $5.00 in aa pel leta pa $2*0. Člani 8. N. P. J. doplačajo za pol |«u ILtf in sn celo leto M. Za ateste Chicago in Cicers sa leta $6*0, pol leta $3.25, u člane $6 JO. Za Evropo stane ss pol leta $4JM, sa vae leta pa $8.00. Tednikstanesn Evropo $1.70. Clsnl doplača ja asms 50c sa lahke tudi sani ÜPRAYNI8TVO u PROS VET A w 2057 a Lftwndsls Ava, rmrifflji Zmtivite prehlad pralno je prepozno Red Cross obhž hitro pomaga. Nevarno je pustiti prehladu, ds gr* svojo pot. Kaj lahko m razvijeta in-floencs sli pljučnica. Če ste prehli-jani sli čs mislite, ds bost«, takoj na delo! Kupite sanealjiv in hitro delujoč Johnson's Red Cross obliž za le-dice tef ga prilepit« na prsi. Ta čudovit, pomoč prinašajoč obliž kot navadon obliž ter ni prosojen. V obliki Iodic, da s« prilega. Skoro takoj pomaga—greje, pomiri, |äti,—pomaga prebavi ter uradi cirkulacijo. Lekarnarja gotovo vprašajte za Johnson's Red ross obliž s rdečim flanelastim oaadjem. —Adv't. Ali ste že začeli agitacijo za DNEVNIK PROSVETO? Kampanja je sedaj v polnem teku in prvi uspehi so ss is pokazali. Ne bodite vi zadnji s prigiašenjem v to kampanjo. Pričnite takoj! Pridobite svojega znanca In prijatelja, da sa takoj naroči na Proeveto. čaka vas lepa nagrada, če pošljete dve sB vsi obnovljenih naročnin; ali ps vssj eno novo. - ••/ Brez odbite provizije ste za enega novega naročnika za pol leta upravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne $1; za celoletno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO", vredno $2, ali pa druge knjige iz založbe "Književne matice" t vrednosti $2. Za dva celoletni naročnini dobite lepo In debelo knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno $5, aH pa drage knjige v vrednosti $5. Vsi bratje In sestre S. N. P. J„ takoj na delo za nove naročnike! Zlasti pa dopisniki, ki pišete, kske priljubljena vam je Proaveta. Se s agitacijo dokažite, da vam je res priljubljena in ds delate za njeno razširjenje. Naročnina je za celo leto $S, za pol leta $&50; za Chicago in Cicero celoletno $6£0, ss Evrope $8. .• , IZPOLNITI m lzsstrrs TA KUPOM. PR08VETA, 2117 So. Lawadal« Ava., Chicago, Illinois. i Priloženo deblu naročaiso I...........as ksters polljtt« Proaveto: Naslov use ....................... Naslov .,...,.*«>....«»..,.. Ime .................... Nsalsv ................................. I«•»••»1 / * • ...............•«.«.,..#,,.....i«.••"***' ........,.,......,............. i.«,..,.....< književna matica s. S. p. J. fans v zalogi sledeče knjige: AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegs 682 strsni, trdo vezana, vredna svojs osne, atane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovnica—selo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih informscij, stane ssmo..........~~~~~..........92.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravne zskone in iploini razvoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov za telesno in duševno dobro_______ .$1.50 Pater Mslsventurs~-V Kabaretu—zanimiva povzet iz življenja ameriških frančiškanov, in doftivljaji rojaka, izvrstno spopolnjcrjs s slikami.________________J1-50 Eajsdski—resnična fcovest in prava Oustrscijs doslej akri-> tega dela življenja alovenakih delavcev v Ameriki..$l-75 Jhnsais Higgins—kraana povest, ki jo js spisal sloviti «meriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil ps Ivan Molek f """" Jl.00 "♦«w.....