169 številka. Trst, v nedeljo, 19. junija 1904. Tečaj XXIX. W Izhaja. vmmJc dan adi ob nedeljah in praznikih) ob 5.'uri, ob ponedeljkih ob 9. un zjutraj. fMiMZse fttevllk« se prodajajo po 3 aovč- (6 stotink) mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani, Nabrežmi, No ve m men tu itd. *flaae 1b n&ročbe sprejema uprava lista „Edinost", 1r.« Modo piccolo stv. 7. — Uradne are ed 2 pop. do 8 zvečer. 1»«« oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći ogla« po pogodbi. TELEFON «tv. S70. Edinost Glasili političnega društva „Edinost" za Primoftko. F edinosti je moč! Naročnina znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 nake ladije »Sadomaiu«. Potem to ohc ladji izpustili. LONDON 18. Adm ral Kam roura je odplul s svo;o eekadro zjutra"; dne 15. t. m. da zasleduje vladivcstožko brodovje. Na Ja-p Lskem so s» nadjali, da b.do ru-ke ^vojne j ladje zaete. t^da sedaj so v Toriju prepri-č»ni, da so rt sse ladije v megli ubežale. j Ku«ke iadije eo zapazli najprvo v *redo | zju raj cb 8. uri 30 minut iz Okihime; to e p.itruijska lan j ca takoj eporo&da adin ra u ( Kam muri, ki je že ob 9 ur. 30 mio. zjutraj odplul za rmk.mi ladijami. Admiral T^uno *a je o i poslal od postaje Takaš ki o.ide>k tor-j p d »v k, toda r-.di vetra, dež a in megle niso t« nič i d prav le. Kamimura še vtdno z :sie-duje ruskj eekidro. Zgube generala Stackelberna ? PARIZ 18. L-t »E hi de P.rs« je iz Pstrogrtdi priobčil vest r vsem pridržkom, da je l aje general baron Staekelberg na bvo-•em umikanju po bitk pri Vafankovu zgubil 10 000 mož mrtvih, r an;eu h in vjet h. D vizij*, ki je stala na levem krilu je bila b>j<) obkoljena n uničena. Zopet transportna ladija potonula NAGAZAKI 18. (Reuterjev biro.) J a ]> »neka transportna iadi;a »Kat^anomaru« je zadela v četrtek v Moji na lad-jo »Jamato ktm« ter potonila. Pomorska bitka ? TOKIO 18. (Reuterjev biro.) Poročlo polcijsue postaje v Lagu pri Sisanu se glas;, da je bilo ob morskem obrežju slišati gromenie topov. Možno je, da je zadelo ja-j>onsko brolovje na rusko ter da sa b je po-morrka bitka. Rusko poročilo o bojih pri Vaf n-kovu BEROLIN 18. Iz L aojanga je sporoči dopisnik »BerLner Tageblatta« : Od 14. t. m. se bije pri Vafankovu med ruskimi sprednjimi četami in Japenci, došlimi od juga, hud boj. D^e 14. t. m. zvečer 8"» ee Rusi vzdržali v svojih pozicijah. Zgubli so 300 mož. Dae 15. t. m. ob 6. uri rjutraj so Japonci ponovili napad. Ob 10. uri 83 pa Rusi napadli Japonce. Japonci so poslali v boj dve in pol divizij'. Is Poit Arturja ni novic. PODLISTEK. 12 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. IV. Tu seui začul čuden nepričakovan ropot izza dvorišča. Najprej mi se je zdelo, kakor ne kfcko lomastenje Čez plot: takoj potem sem eu: jezno pihanje in renčanje, resnično — g as medveda ! Httro sem skočil k vratom in pogledal na dvorišče — tu je stal lep, to '*an p e s t u n*)f ki je napol boječe, napol ra ovedne-grozeče gledal proti meni. Tebi I' -vetim ! mislil sem si jaz in se hitro ozrl |l stenah sobe. Tu bi morala viseti moja P1' ka in zraven nje torbica z streljivom ; Brzojavne vesti. Iz odrskih parlamentarnih krogov. BUDIMPEŠTA 18. L beralna stranka je imela sicoči sejo, Da kateri je svojemu predsedn ku baronu Podmaniczkemu čestitala povode m njegovega rojstnega dne. Razsodba v kazenski pravdi proti železničarjem na Osr^kem. BUDIMPEŠTA 18. V pravdi proti 13 članom odbora š'.rajkujočih železničarjev je priobčit danes kraljavi sodni dvor raz?odbo. Vsi obtcžeDci fo bili oproščeni. Državni pravnik se je pritožil. Dine v Sehonbrunnu. DUNAJ 18. Zvečer ie bil pri cesarju v Schoabrunnu d:LĆ, katerega so se vdeležili danski kralj s sprernst/om, nadvojvode Fran Ferdinand in Rainer, minister za zucanje stvari grof (tjluch \viki, dan'ki odposlanec in več dostojanstvenik^". Iz Franeozke. PAltIZ 18. Od nacijona:istične strani se širijo govorice, da je baje sklenila tVan-co7ka vlada izvršiti v uradih vit d sovražnih drus:ev in zvtz hišn« preiskave. Verojetaoat teh govor c še ni potrjena. Katastrofa parnika General Slocuna. BERLIN 18. U Ncw Jorka so sporr-č li : Število žftev na zgoie em parn ku »Ge neral Siocun« je cenila p licija na 1130 oeeb. Pogreša se še vedno (500 eseb. Avstroosrski poslanec v Pariza. PARIZ 18. Avstroogrski piBanec grrf Khevenhu ler je priredil včeraj popoludne vrtno vtselioo, katere sj se vdeležili vsi d -plomatje, min atri, mnogo v s k h eseb s svojimi soprogami, aristokracija in več avstro-ogrskih pc turški vojaki ženske, Btaice, otroke itd. Požigajo seia. Dva meseca že £se preliva kr'. Turška vlada gleda n dopušča toliko krvoločnost v Armeniji. Naobražena Evropa molči. Ona Ee ne makne. Ona gleda mirno krvava razbojništva tuiška. Nu, Vi, Rimljan5, nimate ledenega si ca. Vi us računate kakor diplomacija. Vi čutite človeški. Pred letom dnij tte Vi, R mljani, doš i številno na protestni zbor, ki se je sestal, da protestuje proti krvološtvu in ne-č oveskim proganjanjem, ki se dogajajo v Armeniji. Pr šli ste bili, f'a zakonito obsodite tuTŠk) divjaštvo proti nesrečnemu armenskemu narodu in proti krvavenju v Makedonij i. A zopet so Armenci in Makedonci v orožju in zopet so v nevarnosti. Pridite še enkrat, pak povzdignite gifs človečan9tva. Pokažite svrja čutstva človeškega pobratimstva in st čutja do dveh gažen;h narodov, p^edno i/gineta z lica z;mlje. Vprašamo, da te osvobode in rešijo ti ostanki dveh i arodov. A Vi vsi, plemeniti ljudie, združi e se z nami, kakor &e jo bil ne* cl a j zlružil ves italijanski narod oi Milana do Palerma, kakor sa je bil v Parizu in v Londonu in v vseh velikih nsobraže-n h narodih. Naj zaori gl*s človeške boli in muke. udušene v krvi armenskih in makedonskih žrtev«. Ta proglas je živa slika žalostnih in belniii odnošaiev, v katerih se danes nahajajo bedni Armenci v tuiški državi. Aimen-Bai narod, ki jo imel v srednjem veku svoje lastno kraljestvo in svojq samokrvne kralje, izgub i ie popolnoma svojo politično nezavisnost. Danes so Armenci porazdeljeni med Rusijo, Perz jo in Turčijo. Današrja Armenija preti stavlja navadno turško pokrajino. Ako bi ta pokrajine, ki zivzemlje nekdanji zapadni del velike Armenije se svojimi glavnimi mesti B tliš, Erzerum, Diarbekir, Kar but, Mul in Van, bila danes svobodna armenska državica, potem bi mogli Armeni, ki s> po naravi vrlo inteligentni iu da'avni, razviti se in pokarati v kolu druz h narodov, kaj znajo in kolibo so vredni. Nijeden krščanski na rod v turški državi ni tako preziran in cbsovražljen od Turkov, kakor ravno Armen'. Turki jih godrnaje in mrmraje. Tace njegove so bile v zraku proti meni ; zadeti me ni mogel, ker sem ee mu urno umikal ; žrelo je imel široka odprto ia njegove majhne oči so se mi jezno bliskale nasproti. Boj z nožem bi bil se veino jako opasen : tu sem v bližnjem kotu, komaj tri korake daleč, zapazil močno sekiro. Hitro sem se sklonil, vzel i&t> v roko, in ko se mi je ope-ttkajoei medved približal, razčesnil sem mu ž njo glavo. Bjj je 'bil končan. Po tej zmagi, katere sicer ne štejem med najslavnejše, šel sem v kuhinjo, ter si izpral in zavezal rano. V kuhinji je gospodarila napol gluha starka, — gotovo ni slišala medveda, ko je prilomastil k meni v posete — in ta me je vprašala, kaj sem si naredil. Rekel sem jej, naj gre pogledat v sobo; vea prestrašena je priupila nazaj: „Gospod reši se, medved je v izbi !" „Matuška, saj je mrtev, jaz sem ga ubil." (Pride še.) mrze in proganjajo neverjetno brezobzirnostjo. Jaz sem mnego občeval z Armeni in štejem med njimi mnogo prijateljev in znancev, izlasti v Carigradu, a tudi v raznih mestih Male Azije. Bil s?m ceJ<5 priča in očividec leta 1898. v Mersini, v Karamaniji, ko so bili mers'nski Armeni proganjani in pobijani od Turkov kakor poljske miši. A mudil sem se tudi leto poprej v Carigradu, ko je turška mržnja in turška krvoločnost prisilila nesrečne Armene, da so v svojem obupu z bombami in dinamitom branili svoje življenje po ulicah in trgih carigrajskih delov mesta v Peri, Galati in Š ambulu. Krvavi dogodki, ki so jih Turki v obče izvajali povBodi, kjer koli žive Armeni v evropski in azijatski Turčiji, morali so omehčati tudi najtrše srce in dovabiti solze sočutja tudi na oči mnogih miroljubivih Turkov. Ali res : kakor da brez krvi ni svobode! Zgodovina nas uči, da bj vsi narodi tega sveta, največi in najmanji, morali v rekah krvi odkupovati ee iz suženjstva in kupovati Bvobodo zlato. In če tudi zavzemljejo Armeni dan9s v samem Carigradu — kakor trgovci, kakor po-estniki, kakor obrtniki, kakor odvetniki, kakor zdravniki, kakor bankirji in kakor državni in vojni uradniki — najznatneja meBta in službe, vendar morajo njihovi sonarod-njaki po turških pokrajinah neprestano prenašati naj veča nasilja in žaljenja od turškega vojnega in p;>litično administrativnega osobje. Ko sem leta 1897. poto?al iz Adane, središča turško arabskega paše v Aziji, s karavano 200 kamel prako tesnih k lir cev velike armenske planine Antitaurus in smo se približali armenskemu mestu Kaisarli — starodavni cezareji starozgodovinske Kapa-dokije — srečal sem gručo zvezanih in raztrganih starcev, žensk in devojk armenskih, ki so od silne utrujenosti in zlostavljanja od strani soldateske padali v prah razorane ceste. To so bili armenski ujetniki, katere so Turki gnali v Kaisarli pred turškega mu-dira, da jih on prisili na izpoved in priznanje, kje se jim nahajajo njihovi očetje, bratje sorodniki, ki so se, oboroženi s puško in handžarjem namest li po visokih soteskah planine Taurus, da se bore proti krvniškemu tiranstvu turških zaptijev, nizamov in redi-fjv. Tega prizora ne pozabim nikdar. Pa ko ssm videl, kako turška soldateska bije s puškami in kopiti po lačnih, žejnih in obnemoglih starcih, ženah in detojkah, tedaj se mi je skrčilo srce in debele solze so mi uda-j rile v oči... Ako bi bil mogel, planil bi bil i na turške vojake in jih uničil v?eh od jeze | in srdu.... Armeni po turških pokrajinah v Mali J Aziji so v obče ljudje precej imoviti. Bavijo se najraje s poljedelstvom, trgovino in obrtjo. Del&ju kakor drobne mravlje, a žive in trosijo zmerno. Zato so Armeni bogati in razpolagajo z denarjem. A ker turški uradnik in vojak ie dobiva iz državne b agajne nikdar r^dno svoje plače, pak v Bvoji stiski in borbi za veakdanje življenje svoje in svoje rodbine napada in g oje iiiezobzirno pojedine Armene in njihove rodbine. A, ako ne ntjde in ne dobi denarja, pak pleni, ubija, ekruni in odvaja v tuiške ječe ono Armene, o katerih ve, da so bogati. Maloazijski Kurdi in Čerkezi na svojih brzih arabskih konjih na-valjujejo pogosto na armenska sela in mesteca ter — zežgavši jih na večih točkah — udirajo po neči v armenske hiše in stanovanja, v katerih jemljejo vse pod handžar in sabljo, kar se jim postavlja proti. Ko so oropali hiš?, pobrali denar, zažgali hišne strehe in živež, odganjajo sebe j mlade deklice, katere potem ali prodajajo, ali darujejo turškim begom in pašam po Turčiji, ali jih pošiljajo v Perzijo v suženjstvo. Živino, konje, voli, krave, ovce, koze prodajajo, ali pa jih pridržujejo za Bvoje rodbine. Takovo, tužno in bedno življenje žive od dne do dne nesrečni Armeni v Mali Aziji. Velika krvava klanja, ki ee zopet ravnokar dogajajo po armenskih mestih, kličejo za seboj maščevanje ljudij in nebes. Evropa pa vendar gleda in nič ne dela, da bi storila kraj krvavi turški svatbi v Mali Aziji. Nu, Beg je velik. Enkrat mora priti konec temu. In menda m več daleč. Goreči domovi, Bela in tižšča, reke rtideče od krvi in grenkih aolz v Armeniji morajo v svojem ognju in svoji krvavi jezi pogoltniti in uničiti krvoloka in nasilnika, ki je veo Armenijo zavil v Srnino. In kakor Makedonijo čaka nedaljno os vo;>ojenje iz pod turškega gospodstva, tako — Bog daj ! — naj tudi Armeni v svoji Armeniji izza pogorelih svojih hiš in ognjišč, in iz?a krvavih piramii svojih ubitih bratov v M al Ariji, čim prej zazrejo božanstveno b' žje in človeške svobode in naj dosežejo popolna človeška prava. V Trstu, 19. junija 1904. Fr. Kueinić. Rusko-japonska vojna. Trst, 18. junija 1904. Včeraj in danes imajo zopet Japonofili čez dolgo časa velik praznik. Nei*o Dad niimi in tla pod njimi so posuta samimi znaki bodoče veiike japonske zmage. Divizija ruskega generala Stacselberga se je zaplela t boj z Stvar je torej taka: Stackelberg je imol izgub, ali služil je dani mu nalogi. »mirovi«'- Dan cen ko. Tega ruskega p satelja smo že večkrat omenjali v »Edinosti«. Vsikdar se nahaja tam, kjer je naj veča nevarnost, da pošiija v Moakvo poročila svojemu listu. Nemirov <5 Dančenko bil je tudi v rusko-turški vojni kekor dopsnik in že takrat je bd za neastra-' šenost pred eovražnikom odlikovan z redem sv. Jurija. M.ščnnko n?m torej pripoveduje, da stane v Haib'nu steklenica šampanjca 15 rublje v, a da ga vzlic tej neizmerco visoki ceni ljudje pijejo, ker ne primanjkuje denarja. Dalje poroča ta pisatelj, da mora sam namestnik Aleksejev pokoriti se vsem Kuro-patkinovim ukazom. O vseh vojaških dopisnikih v ruski vojski, pravi Nemirovi<5 Dan-čenko, da se umejo o vojski in vojaštvu toliko, kolikor krava o nedelji. Vso drugo ! sodbo pa ima o polkovniku Gaedkeju, o katerem trdi, da je med Nemci jedino oa mož, ki ima vse lastnosti izvrstnega in stvarnega vojnega dopisnika, ki se je odlikoval, kakor vojaški pisatelj, ki je odkritosrčen prijatelj Rusom in ki je jemal vedno v obrambo rusko vojsko. Doba deževja. Deževna doba se bliža in kakor zatrju- veliko japonsko premočjo in se je morala j jejo poznavalci onih krajev, bo premikanje sledoj č umakniti z velikimi izgubam;. To je čet v tej dobi popolnoma onemogočeno. Ru- fakt, ki ga priznava naravnost rusko oficijelno sija je lahko hvaležna Kuropatkinu — pravi poročilo v tistem znanem priproatem, dostojan- berolinski vojaški kritik Reventlow — da je stvenem zlogu. In japonofili ee postavljajo na po dobrem premišljevanju držal svoje čete glavo od veselja. Da razsodimo, je-li res nazaj. Ako ne pride do bitke pred deževno opravičeno tako neznansko veselje na japono- dobo in do večjega premikanja vojske — filski strani, moramo priti najprej na čisto pravi kritik dalje — pride ruska vojska po glede dveh okolnosti: vedeti mciamo, k a - tej dobi do take premoči, da bo Bpoaobna za kovo nalogo imajo čete gene-i ofenzive. rala Stackelberga, in da-li niso Kuropatkin se torej ni pomaknil proti tudi s tem bojem — čeprav so se umaknile jugu, kar je znamenje, da nima zalena miza pred sovražno premočjo — vendar ko - nanj nobenega vpliva. (Z.dovsfci listi so nam- j ristile svoji nalogi?! reČ pisali, da mu je car ukazal prodirati proti V tem pogledu se moremo sklicevati na Port Arturju.) Poslal i e proti jugu mnenje strokovnjaka v listu »Reichš\vehr«. le nekaj oddelkov, ki naj v z n e - -Jedro njegovih izvajanj je: mirjajo sovražnika. S Bplošnim Da pomorejo Pcrt Arturju. so Rusi prodiranjem proti Kuropatkinu ne bi zamo- uprizorili sedaj diverzijo na lopnem in na gel 6edaJ Kuroki 8e 8V°jimi šlbkimi mOČml morju. Vladivostofcko brodovje bo vezalo Qi5 Probiti, pač pa mnogo »gubiti - tako odslej na se en del japonskega brodovja in ga bo teko odtezalo brodovju, ki ima sodelovati na napadu na Port Artur. Rszun tega je vladivo to ko brodovje v stalno nevarno:t za japon-ke vojne transporte. I ».verzija na kopnem je dosežena po za-gv( zdi, ki so jo Stcckelbergove čete zabile me! apongko kvaaiunfko in mandžursko vojsko Tako je japonsko vodstvo siljeno puščati iz vida Pore Artur sam in se bavit: s to z gvozio. Zato se od zadnjih dnij maja eem vrše vsi boji ;e s špico te zsgvozde. Vse te bole vod: ena lu-ka divizija proti trem j*p n-kim. O tem se ne sme gledati samo na taktični vspeb, ampak tudi na strategični namen Rusov, da z gotovim najmanjšim številom Čet zadržujejo japonsko tfenzivo kolikor možno dolgo in j*j | rjvzročajo izgube. Kod form no s temi izvajanji izvaja isto tak » etrokovnjaško pero v »Politiki«, da je divzji Sti-ckeibergovi naloga, da sovražnika odvrača od Port Arturja. In r„s je sedaj Via japonska sila oornena proti Stackelbergu, ki se je zagvozdil med obe japonski armadi. Skcro tri tedne že zadržuje Stackelberg tri japon-ke divizije. 8 tem se pridobiva zaRuBečas za Port Artur. — Staekelbergu je že v naprej tako določena I Koalicija madjarskih o p o -zicijonalnih strank. Madjarske opo zicijonalne stranke se nameravajo združiti v svrLo, da vržejo m nisterstvo grofa Štefana Tisze. Razmere v Napolju. V italijanski zbornici je državni podtajnik nedavno na neko tozadevno vprašanje konstatirel, dn je v Napelju nad 100.000, ki ne vedo, kam pojdejo zvečer spat ter da je revščina tam nepopiena. Med ljudstvom ja malo obrti. Radi tega so tam tudi zločinci na dnevnem redu. Niti redarstvo ne more pomagati ter mirno gleda, kako se dogajajo zločini in ako pripadajo komori, jih tudi podpirajo. A zlo je tem huje, ker so ječe v Napolju prava zalega zla. Tem izvajanjem je poslanec Colosimo še pristavil, da so razmere v Napolju še huje, kakor j.h je opisal državni podtajnik, tam da vlada prava anarhija. Spremembe v italijanski diplomaciji. Iz Rima poročajo, da je bil italijanski poslanik v Carigradu markiz Malaspina iz zdravstvenih ozirov prestavljen v disponibiliteto, a na njegovo mesto je ime uovan odpcslanec v Belemgraduk Imperiali. O J poslanec v Pekingu, grof Gallina je imenovan poslanikom v Petrogradu ; legacjskemu svetniku Baroliju so pa poverjeni posli odposlanca v Pekingu. Sestanek kralja Petra in kneza Ferdinanda. Včeraj zjutraj sta se zopet sešla kralj Peter in balgarski 1 knez Ferdinacd. Knez Ferdinand se je na Bvojem povratku v Bolgarijo ustavil na beli -grajski postaji, odkoder ga je kralj Peter spremljal nekoliko postaj. Razpust državnega zbora? Dunajska »Icf»rmation« poroča, da se širijo govorice o razpustu državnega zbora in češkega deželnega zbor* Vendar za sedaj ni tem govoricam verjeti. Na jesen utegne pa le priti do razpusta. zaključuje kritik. Italijansko vseučiliščno vprašanje. se torej menda res bliža rešenju v zmislu kakor smo označili včeraj. Od vseh stran' se javlja, da je že pripravljena vladina naredba, ki določa ustanovitev sirnoBtjjiie italijanske juridične in državne-zn^nstvene fakultete na nemškem vseued;šČu v Inomostu. Xi italijanski strani pa vlada ne;a ču lna tišina, ki kaj hudo koatrastira s prejšnjim silnim krikom : ali v Trstu, ali nikjer drugje ! Kaj naj si mislimo? Ali so zag itjvljete Italijanom — od Nemcev in vlade — kake druge ali naredne ali gospodarske kompenzacije izrezane iz koži primorskih Slovanov?! Ali pa se morda italijanska gospoda malce ženirajo in udajajo v usodo, ker eo tako temeljito zgrešili svoj namen in se jim je toli hrupna akcija za Trst tako žalostno izjalovila ? ! Prvo domnevanje je jako verjetno. Ali vlade prihajajo in cdbajajo in dobrote, ki jih daja vlada so minljive. Take dobrote ne morejo biti nikdar v ekvv^eit Italjanom la britko gotovost da ob svojem sovražtvudo Slovanov ne pridejo do svoje univerze. Naj jim je le zagotovljena naklonje-naloga, da V umika pred premočjo, noet vUde' ali se 8VOJimi aspiracijami na vi- Bokošolskem polju morajo vendar-le ostati — goBtje na nemških tleh ! fiii n*j se le vesele. Kdt r je parno sledil dogodkom s karto in merilom in ne prezira splošnega razvrščenja vojnih sil, je prišel do —^————■ uverjenja, da Kuropatkin — tako pravi ve- , v .Politiki« - uoieje «oj«e„ki ne le »robile politlcil« vesti. dajati opravila sovrsžaiku in tako dobivati Slovani v New-Yorku. V Ne\v- Časa zi zbiranje glavne sile, ampak da zna Vorku (v Severnih zveznih državah) živi nad dobivati časa tudi za Port Artur. Od dneva 100.000 raznih Slovanov, ki imajo svoja pri K.nču bodo Japonci šteli najmanje šest društva in svoje organizacije. »Glas Naroda« tednov izgube časa za operacije proti Port je pričel zadnji čas delati propagando za Arturju. To je nal ga Stackelbergova. Za ustanovitev »Slavjanske besede«, ki naj bi varnost njegovih Čet ni skrbeti, ker Kuropat- bila središče vseh slovanskih društev in za- kin je že poskrbel, da sta jim hrbet in bok vodov, kjer naj bi bila tudi skupna tlo- zavarovana po druzih četah. Prazna je torej vanska kojižaica, časniška posredovalnica in i skrb« raznih »kritikov« za usodo teh čet. bolnišnica. Nu, kako resnična je ta trditev v »Po- Povišanje plače železni- litiki«, priča dejstvo, da se je Stackelberg škim uradnikom na Ogrskem, vzlic težkim izgubam umaknil v najlepšem M noli četrtek je bil v seji ravnateljstva redu. Tor* j : nalogo Stacielbergovo treba državnih železnic nespremenjeno vsprejet umeti ! In ta je, da daje oprav:la japonski predlog finančnega ministra glede povišanja armadi in jej zapreča operne je proti Port plač železniških uradnikov. Istotako je ogrska Arturju. Nikakor pa ni njegova naloga, da zbornica že jela razpravljati o tem zakonskem bi izvojeval sijajne zmage proti premoči, načrtu. Dnevne novice. Sotrudnikom. Včeraj nam j a došlo raznih prispevkov z :zrecno prošnjo, da bi jih uvrstili Ž3 v tej nedeljski številki. Zal, da ni bilo možno ustreči rjihovi želji. Pazili pa bomo, da bo po možnosti ustreženo vsem. Prosimo potrpljenja. Imenovanja v poštni službi. Poštni kontrolorji f »rtunat M a r us s i g in Friderik Biringer v Trstu, B;rnard P r a d a -r u t t i v G jrici ia Guido Anderlich v Trstu eo imenovani višimi poštnimi kontrolorji. Potrjen zakon. Zakon, sklenjen od de- j želnega zbora istrskega glede naprave ceste med Cresom in Lnšiujem, je zadobil cesarsko potrjpnje. lastni kanoniki. Diksn v Tomaju, veleč. g. Matija Sila, župnik Anton Lupe t i n a pri sv. Antonu starem v Trstu in dekan Josip Zupan v Dolini so imenovani čaBtnimi kanoniki katedralaega kcapitlja v Trstu. Smrtna kosa. V Kestvu je umrl, gr-spod Vinko Marjanovi 6, vodja tamošnjega občinskega urada. Pokojnik je bil poprej občinski tajnik v Veprincu in Pazinu. P. v m. ! Umrl je dne 15. t. m. v Gradcu v boln šnici g. Š mon Ožgan, notar v Ptuju na Štajerskem, star 73 let. Pokojnik je bil rodom Korcš c in vri narodnjak, bil je člen okr. sol. Bveta, ravnateljstva pos>jilnice, čitalnice iti. Njegova smrt je ptujske Slovence presenetila. Čast njegovemu spominu ! Iz mestne delegacije. V Beji dne 12. t. m. je sklenila mestna delegacija : Povodom občnega zbora Lega n a z iona le poleži zastopnik občine tržaške na Dantejev spomenik v Tridentu lovor-venec ; odobrilo se je poročilo o fiaancah občine, katero se predloži miniacerskemu predsedniku dr.u Koerberju ozirom na odgovor, ki ga je dal ta poslednji dtžavnemu poe-1. Prohass: in tovarišem ; odvetnik dr. Buffulini je dobil nalog, da zastopa občino na upravnem sodišču v stvari pritožbe, ki jo je uložila vodovodna družba »Aurisina« proti sklepu delegacije cd 10. julija 1902 glede premestitve vodovoda v nekdanji ulici Cordaiuoli. Občinske volitve v Šoštanju na Štajerskem bo se zvršile v četrtek in s ier z zmago Slovencev. Boj je bil zelo hud. V tretjem razredu je bilo oddanih 105 eloven-ek:h in 89 nemških glasov. V drugem razredu je odločil žreb za tri S!ovencc in enega Nenccj, prvi razred je nemški, Slovenci imajo torej 7, Nemei pet zastopnikov in župan bo Slovenec. Tamošnji župnik Govedič, ne le da je volil z Nemci, ampak je tuli silno sgitiral zanjo. »Kje smo J Kaj se snuje proti nam J« Prejeli smo : Gospod urednik ! Upam, da uvrstite v predale »Elinosti« to-le pojasnilo na notico od nedelje pod gornjim naslovom. Sumuičenje ni ravno plemenit čin, ali, ker je jako po ceni, zato je pa tudi tako navadno. Nekemu se je zljubilo sumničiti tudi mene, češ, da sem na željo ali pritisk od zgoraj prepovedal gosti narodne koračnice pii procesiji sv. R. Telesa, kakor je bila do sedaj navada. Črn sem sicer po zunanjem, ali duša mi ni menda tako črna, da bi je ne mogel oprati od tega »zločina«. Izjavljam naj poprej glasno in jesno, da se pri tem popolnoma krivično sumniči višjo cerkveno oblast. Podpisani Eem namreč iz lastne inicijative prosil godbinega vodjo, da se ne bi godlo pri procesiji nekaterih znanih narodnih koračnic. lu zakaj pa ne ? Edino zato, ker so preveč trivijalne in profanirajo cerkveno svečanost. Sviralo se je namreč v prejšnjih letih nekatere narodne komade, kateri so pač na svojem mestu pri kozarcu v kremah, ali pa tudi na odru, kateri pa nikakor ne spadajo k cerkveni procesiji. Očitno izpovedujem, da sem se sramoval druga leta, in z menoj tudi drugi, ko smo morali poslušati pred Najsvetejšim tisto znano melodijo : »Ti si moja, Milka moja«. Vsak količkaj estetično izobraženi, če tudi nim* dosti cerkvenega duha, mora obsojati v procssiji take prosto-nizke (po domaČe rečeno: klanfarske) komade, s katerimi se cerkvena slavnost ponižuje na nivo navadnega pouličnega sprevoda. — In ravno to velja tudi o nekaterih drugih koračnicah, katere se sliši pri procesijah, na pr. '.-Mladi vojaki«, ki je sicer sama po sebi lepa, ali ker jo naša »slavna mularija« že splošao žvižga po cestah, gotovo ni na svojem meitu pri procesijah. Ta je torej tisti veliki narodni greh, ka -terega sem zakrivil in radi česa seje nekemu zljubilo slikati strah >ve na s:eno. Ne pretiravajmo stvari, ker »pritisnuto ieče, sve to više skaee«. Pravo rcd^ljubje je vzv šena krepost, ravno zato pa ne sme žaliti verskega duha. Ako se je pa pri procesiji svna o neslo venske »kosmate« komade, po Ipha ii ne vem, ker jih ne poznam. " Pa tudi te mor.i v.-ak e tetik odločno obsojat?, čeravno toliko i škodijo verskemu čutu, ker so g-piošno t»e-pozoane. Na druga aumnieanja erooglednega pisnikft pa se niti ne do3t jam odgovarj ker so rea prenizka ter žalijo esebno svobodu posamnika. Sapient.i sat ! Barkovljanski župnik. V spopolnilo. Prejeli eiin : Vaše poročilo o grdem i a izzivajočem vedenju členov društva veslarjev »Nettuno« na dan procesije v Barkovljah je že »Piccclo« — hvala na dobroti — nekoliko spopolnil. Navedel je namreč imena nekaterih, ki so posebao Soda-lovaii na tpj veslaraki slavuosti. Nam pa t-e zdi potrebno, da tudi »Piccolovo« poročilo še nekoliko spopolnimo. Iz »Piccjla« doznajemo, da predsednik temu veelarskemu društvu, ki svoje slavno3ti zlorablja za demonstracije proti ti »venski narodnosti, je gospod K i c c a r d o Mulina. Za zbor, ki eo ga peli, je zl žil besede go^p, Cesare Occor, napev pa dr. C a n -d i d o. O zboru zatrja »Piccolo«, da je bil »indovin:itis3imo« (najizborneje pogojen) in da so ga morali večkrat ponavljati po burnem odobravanju. Poznavatelj tržaških razmer si bo po priliki lahko predstavljal, kaj pomenja takw eznačenje v »Piccolu«. Dalje doznajemo iz »Piceola« tudi, kdo se je zahvalil in oijator-jem in sodelovateljem na tej slavnos i. Bil je to tajnik društva, gosp. Vittorio Marin scheg! Slednjič poroča še »Piccolo«, da so na zvršetku zopet peli in ponavljali društveno himno ob viharnih evviva-klicih — Trstu ! Hvala lepa, še enkrat »Piccolu« nu tej odkritosrčnosti ! Kajti sedaj bodo menda čita telji »Edinosti« prepričani, da ni bilo poioS v tem l:stu nimalo pretirano in da je prej ko ne še — premalo povedalo. No, sedaj pa naj sledi š^ noše spop 1-nilo k »Piecolovemu« sporočilu. Mulina je uradnik v arsenalu avstrijskega od države — aubvencijoniraneg* L i o v d a ! Occor je c. kr. računarski ofisijal na pomorski vladi ! Dr. Candido je c. k r. finančni komisar, prid"* deljen davčni administraciji ! Iu M** riDsoheg je c. kr. računarski o f i c i-jal na višem deželnem sodišču!! Ali ni zanimivo to naše spopolnilo, ta eeznam njih, ki so v Birkovljah odlično sodelovali na — žaljenju narodnosti barkov-ljanskih domačinf»v v isti h:p, ko so redarstveni organi z vso strogostjo postopali na veselici istih domačinov v zaprtih prostorih »Narodnega doma« ? ! Naj se nam ne prihaja s pr govorom, da denunciramo. Kdor žali nas, n ma nikake pravice zahtevati od naB Bog ve kakih obzirov ! Najmanje pa, če je to državni uilnžbencc katerega morajo plačevati tudi slovenski davkoplačevalci ! Občinske volitve t !Št. Jakobu na Koroškem razveljavljene. Te volitve bo se vršile dne 28. jar.uvarja t. 1. Ni mci so poskušali vsa možna sredstva, da pridobijo to slovensko občino. Toda vziic VEeoa tem ta-porom bo zmagali Slovenci sijajno z veliko več no. Ali vendar je celovška deželna vlada volitve razveljavila. Ko gre zoper Slovence, je pač dober vsak razlog. Za veliko veselico, ki se bo vršila dne 3. julija v korist naši šolski družbi, se združena odbora naših podružnic z vso vnemo oprijemljeta velicega dela in priprav. Tudi naša pevska društva nastopijo z mnogimi točkami. Izvrstna godba bo razveseljevala ob činetvo, a med vsem tem, v vrhunec tej slav-uosti bodo skrbele naše dame, ki v krasnih kostumih zasedejo prostore po šotorih v ve kem semnju v »Nižjem Nov-gorodu«. Krojaško društvo se je ustanovilo v Gorici. Namen društva je, varovati stanov--ke interese krojaških mojstrov in pomočni-k«»v. Predsednikom je bil izvoljen Martin P o v e r a j. Trgovska šola. I* Splita javljajo, da se ustanovi tam trgovska šola. Za možko podružnico družbe sv. Ci rila in >Ietodija v Trstu darovala sta gg. Benel;Kt n Tonćsa Godina Bin iz Sv. M. M. spodnje v ooeesfienje spomina na nepozabno hčerko Grozdano, unirlj dne 14. junija t. L — 6 K. Bog p'ati! B'agajništvo. Predsedništvo društva poštarjev itd. -e od 7. t. m. nahaja v Litiji, kamor Daj se 1J»i«» vsi spis v društvenih stvarah. Strela ubila mater in sina. I« Orašca Dalmaci i javlja o, da je dne 10. t. m. uda-i strela nk zi e'ari d ma k v hiš > nekega Jiet^, ter v ijt' Lip ubila pri mizi n e^a in r/egovo »liater. V Bnžicah grtdjo »Narodni dom«, ki zdčetiiom mescca avgus a t. 1. popolnoma vršen. D_ie 14. avgusta bo s ovesaa otvo-tcv vseh prostorov »Narodnega doma«. Prijet požitralec. V Šaoihelu pri Hre-i<; h so prijeli zadoiždnegi jo?estnika An-na Lemuta, katerega dolžć, da je provzročil dnji p<žir, ici je vpepelil to vas. Lerauta d 1 ić, da je leta 1877 v Južai Ameriki limoni svojo ženo. < t? ne bo dežja- b^ danes popoludne r Koatovclu veeei.ca s plesom, Če b > samo l.i l o tud-, eaj kaplj'ca ne škoduje po->no v ttki vročini! Veake rose pa ee ne istrošimo ! V ISlljaii pri Gorici sta šli v p&tek »polutlne dve bratranki Ana in K.orentina lozetič čez Vi pa v o pod jezom. Voda pa ju zanf«!a na globoke. F.orentino je po vena trudu r.š 1 lastni oČp. Aoa pi je uto-r t ur nišo še našli njenega trupla. 3 la je •t ri devet let. Srilodi. Iz Gorice poročajo, da je cena - 1 > lom letoa *elo nizka. Micolo sredo n. h> prodali 190«> kilogramov svilodov in - r sa e plačeval* bolja vrsta svilodov po - -:r< II 10 Ptot., slabša vrsta pa po 1 krono 40 stu nfe. Veselica pevskega zbora bratovščine št Cirila In Metodija se prične danes po-p4 rine ob 5. in pol uri v dvorani »Narodne.:! za marec 361/,, vzdržano. — Kava Rio navadns loco 33—36, navadna reelna 37—39, navadna dobrt 40—42. Hamburg. (Sklep-) Sladkor za junij 18.10, za julij 18.25, za sept 18.55. za oktober 18.80, za dec. 18.75, za marec. 19.15. Mirno. Vreme: nestano London. Sladkor iz repe surov 91/16 Sh Java 10.6— Sh. Mirno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno l K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —•.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melispilf promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d —.—, marec-avg. 63.30 do 69.30. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bo^rče dobave, vzdržano 5 stotink znižanja, nespremenjeno. Pariz. RŽ za tekoči mesec 14 50, rž zt julij 14.25, za julij-avgust i4.20, za september-de-cember 14.25 'mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20.16, za julij 20.2u, za julij-avgust 20.15, za Obtožnica je trdil., da je tcže.e, kon- c=m januvarja in v početku februvarja t. 1. 27.85 za september-december 27.40 (mirno). RepiČ- , „ , „ , , _ ,___ ,__• „ no olie za tekoči mesec 47.50, za ju!ij 47.50, z? ilacal razne račune v kastavskem okraiu s J ' - - ' p:acai razne račune v ponarejenimi okrajll ^ julij-a vg. 47.60, za sept.-decembsr 4^50 (mirno.) i dvajsetkron^kimi bankovci. Mej Špirit za tekoči mesec 42 25, za julij 42.—, za j . . • j i j • j-- - ___ iulii-avg. 41.50, za sept.-december 3d.— (stalno). drugimi je dal zadnje dni januvarja Ercma- ii iu f Sladkor surov 88° uso nov 24---241/« (mirno), bel za tekoči mesec 271/«, za julij 27:78> zft ju ij-avgust 271/2 za okt.-jan. 28'Vkj (trdno), rafiniran 601.--61 Vreme: oblačno. Froda se rr^----- Mpl))1 if»-sr»i rk'.t kiv« tfos'-jets a pr^-^-teii;. - i?rr JipJ't} vi".'p- iTC Vjcrra r-3-Cf ■ I* poiii • . A -1 •vr '• v po sklepu lista. Vojna med Rusijo in Japonsko, atimeg* poišhtva N O I ef O ra !cQ slovenska zaloga in tovarna HdJOlctl UjOCt pohištva Andreja Jug v TrstL, ulica S. L.ucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po) ^ t-tna uš tudi v splitskem Jokraju. Na b e toiej Kfištelim, kraju, kjer se pri e najvtč in naiboljaega vina. Nesrečna a klavzu a je kriv?, da niso v Dalmaciji :avna nasajeni vinogradi z amerikansko Obsojen redar In njegovi tovariši. ^sh srnu fred par dnevi, da Be vrši rtdeu kazenska razprava proti redarju nh tVrju ki je na raznih tat"inah m ▼1Q U trt Po, v ( PETROGRAD 10. Raska brzojav, agentura je včeraj sporočila ;z Liaojanga : Natančna iz Port Arturja došia poro5ila pravijo da niso Japonci do 14. t. m. napadli Port Arturja niti od morak« niti cd kopne strani. Puskušili so Japonci že v četrtič zapreti z ladijami požigalkami vhod v portartursko pristanišče. Dve ladij ste bili od strelov naših baterij zadeti in pogreznjeni, druge so se umaknile. Borzna poročila dne 18. junija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.— 19.04, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.35 239.7o Francija K 96.L0, Italija K 94 96 — 95.Jd italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.50, nemški bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K 99.10 — 99.40, Ogrska kronska renta K 97.— U7.30, italijanska renta K 101.25 101.75 kreditne akcije K 639.50 — 641.— državne železnice K 633.- - — 635.—, .Lombardi K 79.— 81—, Lloydove akcije K 685 — 695.—. — Srečke: Tiaa K 320.--327—, Kredit K 463.— do 475. Bodenkredit 1880 K Ž97.— 306.—, Bo-denkredit 1889 K 290— 297.—, Turške K 127.— do 129.— Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. url popol.: Državni dolg v papirju n „v grebru Avstrijska renta v zlatu „ v kronah 4% Avst. investicijska renta 3Vi*/. Ogrska renta v zlatu 40/o „ v kronah 4°/. „ renta 3 V, Akcije uacijonalne banke Tovarna pohištva Aleksander Levi Mm\ --ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje) Cene, da se ni bati nikake kcak&r ne$* Sprejemajo se vsakovrstna dela tod i po posebnih načrtih. Una trovan o*nl£r t»r~*pli» 6*so Is* frnr> r Novi velik dohod snovij za možke obleke iz tu- in inozemnili tovaren za spomladni in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina možicih srajc vseli vrst belih, barvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. in korespondent. Biti mora spretna in zanesljiva oseba, dobra trgovska moč z znanjem jezikov (slov. ozir. hrv. ital nemščina). Prednost imajo oni ki so verzirani r trgovini z lesom. Plača po dogovoru; stalna in prijetna služba. — Ponudbe je prslati : JOS. ULCAKAR - TRST ul. S. Francesco štv. 2. Zaloga izVozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) rioi Meriji Slavić dva taka bankovca. Bilo jg zss!išanih raacgo pr č, a vsa us hrvatskem jeziku. Mej pričami sta bila zaslišana krčmar Fran Dakleva in njegov oee Josip. Ta dva sta izjavile, da je Jardaš plačal Franu račun 5 kron z bankovcem za zaloga vina, ena hiša S kirmo v Vipavi, 20 kr.-n. Fran nm je dal ostalih 15 kron v ena hiša S krčmo pri Blizetll V Istri in srebru. Ko Eta par dni pozneje prišla ta en dvorec (vila) V Kozini. Ustmeno ali dejstvu, da je oni bankovec p narejen, je pismeno SO je obrniti lia g. A n t O li a Fran D-kleva opozoril J&rdaša na to. Jsr- S o r 1 i, trgovinska kavarna v Trstu. daš je tedftj vzei nazaj ponarejeni bankovec,-- mu dal dobrega ter mu priporeč I, naj molči o stvar Ob 2. uri popalu Ine je bila razprava prekiDjeua do b. nre. V večernem nadaljevanju razprave je fcoiišpe stavilo parotaikom dve vprašanji : eno glavno, a drugo even-tueino. Porotniki so pritrd.li glavnemu vpra-šaoju z 10 glasovi proti 2. Vsled tiga je even-t itlno vprfcšanje odpadlo. Na podlagi tega prdvoreka je sodišče obsodilo Ivana Jardtša ca 3 ifta težke ječe. v sodcekih in v boteljkah, kakor tudi = Kvasa = iz tovarne Bratov SLeininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga |vfattonij€V2 Qlesshubkr vedno sveže kisle vode po zmernih cenali pri junior TRST Via degli Artisti št. Um tu- m inozemsKib yiu, snirita in lllcerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e l r A c q u e §t. (nasproti Kaffe Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, liur-gunder renskih vin, Mo3ella in Chianti. — Kum feoojak, razna ž^anjii tsr posebni prstni tropincv^C slivovec in brinjevec. — Izdelki J. vrste, JITU in ALEKSANDRI JI (OR JENT). Sprejema zavarovanj*. tiovefiegs i>v-jenja po najraznovTSM ejSih kombinacijah pod tako ueodnin.i pogoji, ko nobena druga zavarovalnic« Ziniti je ogodso »varovanje na doživetje in amrt t emanjšujočimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLA VIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnicn n*5e države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: 6eneralni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. S y o j i k svojim! M. A I T E < f; velika zaloga z manifakturnim blagom ul Naova it. 36 vogal ul. I^azzaro, s podružnica nI. S Lazzaro št. 5. <>i dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako p »množila svo- -zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico da more v polni meri zadostiti vs^m zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn. poi»ebno pa snovi za n.o*ke in ženske obleke, srajce, ovratnike, • vratnice, tu je velikanski /bor platnenega in b mbažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, »li platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene zuake. Sprejema naročbe za moSke obleke po meri, katere izvrši najtočneje in uajnatančneje po cenah, da se ne b »ji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrškov. Poskušati za se prepričati! Za neko veliko tovarno se išče spreten korešpondent Zahteva se : katoličan, 23—2G let star, samec, popolno znanje nemškega, slovenskega in event. hrvatskega jezika v govoru in pisavi kakar tudi dovršeno, vsesplošno in trgovinsko znanje, lepo pisavo, veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delo. Obširno sestavljene ponudbe s fotografijo in prepisom spričeval je poslati pod: H. 307 = na Haasenstein & Vogler. Dunaj I. Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Kolesarji Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička ^ p a o v a č k a kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i naj- koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je od p-vih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti ieludea. i !uća. grkljana, raznih kotara, astme, mjehura, kamenca, hemtroida zlatne žile), natek ih i zrnatih jetara. žgaravice i raznih ženskih bo esti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama. trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. CD 00 su n. (D* < CD O o zr aa* fO CD cr> kupijo najceneje nove prve vrste-1904 leto kolesa od K 150 naprej. Velika zaloga rabljenih koles za možke in ženske od 60, 80, 90, 95, 100 K. ramo izdelki prvih tovarn pneumatik:, pokrivalna goma K 7, 8, 9,; zračna cev K 5: acetilenk:-. svetilka K 3, 4, O: svetilke za olje K 1.50, 2, 4,; zvončki 80 st.} zvončki na kolesu K 2.40; sedla K 4; pumpe K. 2.: skatljica črnega ali rumenega emajle pokosti. K. 1. —: škailjica zx ponikljevanje K 2; — Nadomestni deli po ceni. Veliki sesnam posameznih delov za 60 stot. v znamkah. Ravnotako ponujam po ceni nove dobre Sin^erjcTc šivalne stroje za goniti z nogami, s pokrivalom ter Vsemi aparati in praktičnimi novostmi. Priljubljeni stroj za domačo rabo K 50. — za goniti z rokami K 38. — Sin-gerjev šivalni stroj »Ringschif« v jako krasni opremi z vsemi potrebščinami ter pokrivalom, največje šivalne hitrosti in sigurnosti ter pripraven za <>brt K. 78. — centralni Robbin s pokrivalom K 90. — 5 letno pismeno jamstvo. Ceniki brezplačno. Razpošilja po predplačilu 15 K te ostanek po povzetju. Zaloga koles in šivalnih strojev. JI. RUNDBAKIN, DUNAJ, IX. 1., Lichten- steinstrasse 23. Ustanovljeno leta 187^. V mirodilnici ""»s ALOJZIJA MERMOL n asi. LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecchia 18. se nahaja velik izbor barv. čopiče v, pokosti, tiskanih pul za tapeciranje sob. olje za barve, petrolej. špirit 7a žsrati. najfinejši prah proti mrčesom* žveplo in modro galico itd. itd. Velika zaloga Prosi se za obisk. in ti Obširno dovoljenje kredita. Marija vdova Cokeij priporoča svojo dobro založeno prodaj*! hiieo kuhinjskih = --- pOSOđ pii nizkih '"">uli. Piazza Ponterosso oi 7. V oblastveno dovoljeni šoli za izpite vojaških prostovoljcev se je ustanovil brzi oddelek. d;i se omogoči položiti ta važen izpit že 21. septembra, t. 1. Pojasnila daje VODSTVO, ul. Ponterosso 9. ZOBOZDRAVNIK Uni? led Br Maksa BrilM v TRSTU ulica S. Antonio št. 9. H. nad str. Izvršuje zadelan je z emajlem, porcelanom ^ srebrom in zlatom. ii * I. deluje posamezne umetne zobove kak«3 ^ ► tudi celo zobovje. ^ J ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol ► mmmmm Mehanična delavnica AidriK Lants cliEBr zapriseženi eeniteij TRST, ulica Geppa št. 12, TRST Sprejema vsakovrstna mehanična tlela. Prodaja in znmenjuje drokolesa najboljših tovarn. Popravljal niča za dvokolesa. Zaloga gumijevih obročev, čreves ter pripadkov. Napravlja električne zvončke. DAN1EL P3LLIN _ TRST - ulica Carpison lO. - TRST. Telefon 241. Tovarna in velikanska zaloga cementnih plošč. Sprejema vsako naročbo tudi na (lež i ter plošče polaga tudi >aui. Brezkonkurenčne cene. STALEN ZASLUŽEK rt,,t>i Vte spretnih sacbupuikuv zi Aivljenako z.varovanje pri neki luku sjJI otfiezniui. sodu li ;n dobio upeljam zavarovalnici. Tudi zavetniki aa »pršema u pod jako ugodnimi „Ogo i. ter PO po d-iknacii njih spo*>l>uos:i v na Krn.šamu oa-u tudi stilno namfBtijo. Ponudbe poa liat.i »o p »d naslon m — „soliden zastopnik'4 — na upravoištvo > k lum-ll« . Grand Restaurant Hacker Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. Nalašč pripravljena večerja za ea*, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! Največji konfort! "Tpffi Postrežba točna! l)r. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. Ul. Torre bianca 45 (vogal Torrcnte). ORPINUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znaiuka. chicht-ovo sledilno milo z znamko „JELEN" 99 Ono je SV zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". |)dobiV3 S8 JtOVSOd! Jl Kl SCHICHT, ISTJE na LABI. Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.