Mnina p Satan« v gotovini. iSTRV. 187. V LJUBLJANI, torek, 15. septembra 1925. ^ainezna številka Din 1‘—< LETO 11 NARODNI DNEVNIK Iauaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SI^fON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STBV. 662. Rokopisi s® h» vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Z glavo skozi zid. j Stjepan Radič o sporazumu in ženevskem protokolu. Zasedanje Zveze narodov. Nedeljski »Slovenec« je poročal, da se |e vršilo v nedeljo v Kočevju zborovanje interesentov za Musilovo progo Kočevje—Brod ob Kolpi. Med drugim so se po »Slovencu« udeležili zborovanja poslanec Slovenske ljudske stranke Škulj, knez Auersperg, industrijalec Kaj-fee, predsednik Kranjske hranilnice Dragotin Hribar, dvomi svetnik Šuklje, predsednik Trgovske in obrtniške zbornice Ivan Knez, generalni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe Skubic in že več gospodov. I Zborovanje se je vršilo ravno isti dali, to je izšel v »Jutamjem listu«, ki je v naj ožjih zvezah z Radičevo stranko, članek pod naslovom: Železniška zveza Slovenije z morjem s stališča hrvatskih interesov. Konec tega članka se glasi: »Zato poživljamo hrvatske ministre, da se t vsem ognjem zavzamejo, da se zveza Slovenije, že določena v omenjenem za-kona (Blairovo posojilo) čim preje in v polnem obsegu ustvari, ker samo ta odgovarja hrvatskim interesom. Tako edina opravičeno zvezo Slovenije z morjem tvorijo proge: Kočevje - Stari trg - Lu-kovdol - Vrbovško - Srbske Moravice, ®a-tom Sevnica - Št. Janž in končno Crno-Hdj - Vinica - Lukovdol.« »Jutami list« in izdamo nobene tajnosti, če rečemo, ■ tem tudi HSS je odločno za Klodič-Hor-Vat- Kavčičevo progo — gospodje pa, ki j »o se v nedeljo zbrali v Kočevju skoraj demonstrativno za Musilovo progo. j Vprašamo: komu v korist? Življenjski interes Slovenije je, da dobimo čim prej rveeo Slovenije z morjem. Po težkih bojih je bilo doseženo, da je bila uzakonjena proga, ki so jo izdelali naši najboljši strokovnjaki edino z ozirom na interese vse Slovenije in za katero se jo vsa Slovenija izrekla s plebiscitom, doseženo je bilo sedaj to, da se je za to progo javno izjavilo tudi glasilo HSS in akceptiralo to progo kot edino, ki odgovarja hrvatskim interesom, sedaj pa pride* o nekateri gospodje in se ne boje zaigrati vse te uspehe ter demonstrativno rahtevati, da se prične graditi Musilova proga! Razumemo, da hoče to doseči knez Anersperg, tudi stališče g. Kajfeža razumemo in ne čudimo se, če je bil v Kočevju tudi g. Šuklje, ki je po lastnih besedah »zateleban« v Musilovo progo, toda a kakšno pravico se izrekajo ostali za Moarilovo progo? Ali je SLS res samo zastopnica krajev okoli Musilove proge in Auerspergovih goedov? Ali ji res ni mar vse ostalo pre-Wvalstvo Slovenije, vsa Štajerska, vsa Dolenjska, ki pride s Klodičevo progo d« uveze z morjem, dočim ji Musilova proga tega ne da? Kako se more vmešavati Trgovska in obrtniška zbornica v ta •por? In kaj išče tu končno zastopnik Trboveljske premogokopne družbe. Vsaj i® končno iz Trbovelj preko Št. Janža in Črnomlja vse drugačna zveza z morjem, kakor pa iz Trbovelj preko Ljubljane in Kočevja. Ali pa si Trboveljska domišlja, da nam ona ne bo samo komandirala oeiie premoga, da ne bo osvajala samo aaiie denarne zavode, temveč da bo še diktirala, kje naj bo zveza Slovenije z I morjem! Naj bo Trboveljska ge tako močna, njena palača še tako impozantna in njeni milijoni še tako številni, glede eveze Slovenije z morjem pa bo odločeval samo slovenski narod skupno s krvatskim in srbskim. In proti temu narodu je tudi moč Trboveljske premajhna, kar so gospodje te dni že spoznali in o čemur se bodo še temeljitejše prepričali. Ne v politiki in ne v gospodarstvu ni mogoče z glavo skozi zid. Zaradi kneza Pariz, 15. septembra. V današnji številki »L’ Evrope nouvelle« izide izjava St. Radiča o sporazumu. V tej izjavi pravi St. Radič, da so Hrvati s sporazumom dosegli rešitev vseli onih vprašanj, ki so jih delila od Srbov. Najprej smo očistili teren za sporazum in nato definirali praktične modalitete za sodelovanje. Nikdar nismo hoteli avtonomije s separatističnim ciljem, ker tudi Hrvati in Sr- bi imajo iste ideale in skrbi ter se medsebojno izpopolnjujejo. Glavna naša naloga je ureditev prometa, zboljšanje fiskalnega režima in dovršitev parla-( mentarnega. ustroja za okrepitev narodne suverenitete. Kar se tiče dela Zveze narodov, sem absoluten pristaš ženevskega protokola. Definicije Macdolanda in Painleveja so najboljše in v vsakem cziru dovršene. ^ Trgovinska pogodba z Avstrijo stopi jutri v veljavo. Beograd, 15. sept. Po izmenjavi pisem med našo in avstrijsko delegacijo stopi trgovinska pogodba z Avstrijo jutri, 16. ( t. m. v veljavo. Pogodba vsebuje tarife izjave tvorijo sestavni del pogodbe. Dalje je podpiran sporazum o živinskih boleznih, o odredbah glede desinfekeije železniških vagonov in ladij, o obmejnem spis našega izvoznega blaga v Avstrijo prometu, o cestah, potih, mostovih, ribo- . • _ A Ir«!- rvrino lnni a iibrtrlSJIoniii vn/lnih eil in a fnri in uvoznega blaga iz Avstrije ter pripa-dajoče carine. Poleg pogodbe je podpisan tudi zaključni protokol z izjavami naše oziroma avstrijske delegacije. Te lovu, o izkoriščanju vodnih sil in o turističnem prometu v obmejni coni med SHS in Avstrijo. Vprašanje novih železnic. Beograd, 15. septembra. Gospodarski krogi se zelo zanimajo za zgradbo novih železniških prog. Že sedaj se grade brez posebnega investicijskega posojila proge: Štip-Kočane, Niš-Prokupje in Beograd-Obrenovac. Poleg tega pa se namerava obenem z gradnjo železniške zveze Beograda z morjem pričeti tudi zidati predor skozi Ivanplanino. Tudi dela na progi Kragujevac-Kraljevo-Raška se bodo nadaljevala. Gospodarski krogi so mnenja, da treba misliti tudi na zgradbo unske železnice, ki bi bila največje koristi za vzhodne kraje naše države, ker bi bila normalna zveza Beograda z morjem, Splitom in Šibenikom. Tudi zveza z Zagrebom bi bila s tem skrajšana za 50 km. Zveza Beograda in vseh postaj vzhodno od Sunje pa bi bila skrajšana za 200 km. Proga Beograd-Split bi bila dolga 680 km, preko Dubice in Kostaj-nice le 660, dočim je danes iz Beograda do Splita 870 km. Beograd bi bil enako oddaljen od Splita, Sušaka in Soluna. Beograjski krogi hočejo, da se ta proga, ako pride do investicijskega posojila, na vsak način zgradi in da ima isto važnost ko jadranska proga. Na ta način da bi se izognilo hibam, ki so se zagrešile leta 1921 s prvim posojilom. — Dočim torej beograjski gospodarski krogi intenzivno delajo, da dobi Srbija nove železnice, smatrajo nekateri naši krogi za najvažnejše, da s trdovratnim vztrajanjem na Musilovi progi otežkočijo realizacijo zveze Slovenije z morjem. Ali res še ne bo te škodljive igre konec? HRVATSK0-SLAV0NSK0 GOSPODARSKO DRUŠTVO. Beograd, 15. septembra. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razvila po referatu dr. Krajača živahna diskusija o Hrvatsko - Slavonskem gospodarskem društvu v Zagrebu, ki dolguje državi več milijonov dinarjev in ki so ga tako nesrečno vodili samostojni- demokrati. Na sejo so bili pozvani tudi generalni direktor Narodne banke dr. Novakovič in komisar omenjene družbe dr. Čimič. Definitivnih sklepov ni bilo. Stvar bo treba vsestransko proučiti. Zadeva bo končno rešena šele takrat, ko bosta zbrana ves ministrski svet in narodna skupščina. URADNIŠKE IZPREMEMBE. Beograd, 15. sept. Pomočnik pravnega ministra Milivoj Skrandželič je imenovan za kasacijskega sodnika v Beogradu. Inšpektor pravnega ministrstva Čeda Stamenkovie je vpokojen. POTOVANJE PRINCA PAVLA. Beograd, 15. sept. Včeraj ob 2.40 sta odpotovala v Benetke princ Pavle in princezinja Olga s svojim spremstvom. Kneževska dvojica potuje nato v Wa-shington. Njunemu potovanju pripisujejo političen pomen. Auersperga ne more Slovenija izpustiti iz rok tega, kar je dosegla. In če mislijo nekateri, da jim tega ni treba upoštevati in da mora njihova obveljati tudi, če je to v škodo celote, potem si naj tudi pripišejo posledice sebi. MUSLIMANSKO GLASILO BEŽI PRED CENZURO V BEOGRAD. Sarajevo, 15. septembra. Na seji centralnega odbora JMO je bilo sklenjeno, da bo »Dnevnik« radi prestroge sarajevske cenzure izhajal odsedaj v Beogradu. V Sarajevu bo izhajal >Novi Glasnik JMO« kot strankino glasilo. Urejeval ga bo g. Fehim Spaho, brat dr. Spahe, ker dr. Šefkija Behmen ni hotel več sprejeti uredništva. Včeraj so odpotovali iz Sarajeva skoraj vsi poslanci in člani centralnega odbora. DR. ŠUPERINA OBOLEL. Beograd, 15. septembra. Minister pošte in brzojava dr. šuperina je lahno obolel. Po nasvetu zdravnikov mora nekoliko dni ostati v sobi. POSLANIK ŠEBA PREVZEL ZOPET SVOJE POSLE. Beograd, 15. sept. Češkoslovaški poslanik Šeba se je vrnil v Beograd in prevzel svoje mesto. Posefil je pomočnika zunanjega ministra Markoviča in z njim delj časa konferiral o situaciji. konferenca radicevcev. Boograd, 15. septembra. Včeraj sta prispela v Beograd podpredsednik HSS Predavec in inž. Košutič. Popoldne sta konferirala v klubu z min. Pavlom Radičem in Bačiničem. Razpravljali so o strankinih zadevah. S0MAT0L0ŠKI KONGRES NA REKI. Reka, 15. septembra. Včeraj se je vršil tukaj somatološki kongres, na katerem je bilo navzočih nad 100 zdravnikov. Ženeva, 15. septembra. Nadaljevala se je debata o resoluciji španskega delegata Quinonesa de Leon. Kot prvi je govoril madžarski delegat grof Apponyi. Opravičeval je svojo vlado, ki da ni ratificirala ženevskega protokola samo zato, ker je padla v Angliji delavska vlada in je njena naslednica bila proti protokolu. Nato je pričel razlagati Apponyi svoje priljubljene stavke o krivicah, ki j da so bile storjene Madžarski in slično, i Zeli, da Zveza narodov prične priprav-* ljati razorožitveno konferenco. Glasoval bo za predloženo resolucijo. Za njim je govoril bolgarski delegat Kalfov in se deklariral za ženevski protokol. Tudi on bo za resolucijo glasoval. Plenarno zasedanje je bilo nato zaključeno in se danes j nadaljuje. i Ženeva, 15. septembra. Na seji komi-teta za higijeno so delegati Anglije in dominijonov protestirali proti prevelikim kreditom in zahtevali, da se stroški zmanjšajo. V imenu jugoslovenske delegacije je govoril dr. Avramovič, ki se je zahvalil angleškim industrijalcem za njihovo dosedanjo podporo. Poudaril je, da se morajo obdržati krediti na isti višini, zlasti pa krediti za malarijo. Komisija je predlog sprejela in odobrila kredite za Dalmacijo, kjer prebivalstvo silno trpi od malarije. CANKOV IŠČE ZASLOMBO. Sofija, 15. sept. Potovanju g. Cankova v Švico pripisujejo poseben političen značaj. Cankov se bo v Ženevi sestal z zastopniki Male antante. Stopil bo v stik s Pašičem, s katerim bo razpravljal o vprašanju odnošajev z Jugoslavijo. Po-j setil bo tudi rumunskega zunanjega mi-; nistra Duco, da.se bo pogajal o trgovinski pogodbi z Rumunijo. PRED RAZPUSTITVIJO ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA. Praga, 15. sept. Med vladnimi strankami je bil po dolgotrajnih posvetovanjih dosežen sporazum. Parlament se sestane sredi tega tedna h kratkemu zasedanju, da reši državni proračun za leto 1926, uradniški zakon, pooblastilni zakon, da sme vlada sklepati trgovinske pogodbe in. volilni zakon. Nato se parlament razpusti ter razpišejo volitve, ki se bodo vršile začetkom novembra. Volilni red bo le malo izpremenjen. Volitve bo vodila sedanja vladna koalicija. PORAZ IN ZMAGA ABDELKRIMA. Pariz, 14. sept. »Temps« poroča, da je francoska vojska osvojila libansko gorsko sleme, ki je bilo eno glavnih rifan-skih oporišč. Ko .je svoje dni osvojil j Abdelkrim to sleme, je označil ta uspeh j kot največjo zmago. I Tudi z ostalih sektorjev francoske fronte se poroča o uspehih. Manj srečni pa so Španci. Rifanski napad v smeri proti Tetuanu je popolnoma uspel in ni dosti manjkalo, da bi se | boj razvil za sam Tetuan. VELIKANSKA POVODENJ NA KITAJSKEM. Berlin, 15. septembra. Po vesteh iz Tientsina je v provinci Fantum reka Hoangho izstopila iz struge in poplavila ogromno površino. Okoli 1000 vasi je pod vodo. Nad 3000 ljudi je utonilo. VPRAŠANJE CARINE NA TISKOVNI PAPIR. Beograd, 15. sept. Sklicana je konferenca pristojnih ministrstev in interesentov, na kateri bodo razpravljali o carini na tiskovni papir. Stran 2. NARODNI DNEVNIK, 15. septembra 1925. Štev. 187. Alfa: O fuziji HSS z radikalno stranko. V radikalni stranki se v najnovejšem tasu pojavljajo težnje za združitev s HSS v enotno stranko. G. Jelenič je na shodu v Križevcih izjavil, da si 6tavi kot politični ideal dosego tega cilja. G. Pašič je, kot se sliši, pri zadnjem obisku našega notr. min. v Evian les bains izrazil željo, da se poenostavi naše notranjepolitično življenje s formacijo dvo- ali trostrankarskega sistema, za kar je po njegovem mišljenju sedaj nastopil čas. Nasproti tem tendencam na srbski strani, če moremo tako reči, pa hrvatsko časopisje odločno odklanja misel na tako eventuelno fuzijo obeh naših najmočnejših strank in iz tega moremo sklepati, da je tako tudi mišljenje vodstva HSS. Po tem mišljenju namreč čas za likvidacijo plemenskih strank še ni prišel. Treba ostati še nadalje v dosedanjih mejah, dokler razvoj sam ne dovede do drugačne orientacije. In gotovo je res, da bodo plemenski vplivi v naši notranji politiki igrali še važno vlogo in da bo treba še marsikako zapleteno vprašanje ravno na tej bazi rešiti. Praktični razlog, da si take trenutne fuzije HSS ne more želeti, je že v tem, da je HSS kot plemenska stranka doslej ravno iz tega naslova črpala velik del svoje politične moči in je temu tudi še danes tako. Kot legalna zastopnica Hrvatov ima pravico do sovodstva na državnih poslih, ki se brez Hrvatov ne dajo uspešno voditi. To je prednost HSS kot plemenske stranke, ki bi pri eventuelni združitvi z radikalno odpadla; medtem ko je veliko vprašanje, ali bi odpadlo tedaj tudi legalno zastopstvo srbstva za radikalno stranko. Kajti srbstvo reprezentirano po svoji večini v radikalni stranki — ni s sporazumom izvedlo takega, preokreta v svoji ideologiji, kot hrvatstvo. Nasprotno, ideologija radikalne stranke se je s sporazumom poživila in pomladila, ker je prodrla. V fu-zionirani stranki pa bi gotovo tudi za dolgo dobo bodočnosti ne bilo mogoče izbrisati razlik med obema doslej tako nasprotnima faktorjema. Kajti s sporazumom so Hrvatje ostali Hrvatje, kot so bili doslej, kar je sama zagrebška »čisto v separatističnem duhu vodena* proslava tisočletnice hrvatskega kraljestva pokazala. In ako bi pri takem stanju stvari v novi stranki predominiralo srbstvo — in tudi Srbi so ostali po sporazumu Srbi najmanje v isti meri kot doslej — je veliko vprašanje, ali bi HSS zmogla še drugič tak okret in se ne bi Hrvatje obrnili h kaki drugi plemenski, strogo hrvatski stranki, ki bi ▼ slučaju takega »posrbljenja« HSS dobila zopet novih napadalnih možnosti. In prav verjetno je, da bi v novi stranki prevagala radikalna stranka in nje ideologija. Kajti ne glede na to, da je številčno močnejša — in tudi v strankinem aparatu odloča brezobzirno večina — ima tudi izredno veliko število nad vse nadarjenih, izobraženih in izkušenih politikov, v čemer ji HSS do danes še ni dorasla. V slučaju spora ali zopetne cepitve — kajti vsaj grupaciji bi verjetno ostali dve kot so še v demokratski stranki po združitvi s pre&mi — bi v vsakem slučaju pridobila le radikalna stranka in izgubila v vsakem slučaju le HSS. Kajti legalnega zastopstva hr-vatstva ne bi mogla pridobiti nikdar več, ker bi bila po taki zvezi za Hrvate kot kmetska stranka kompromitirana. Radikalna stranka pa bi po taki oslabitvi hrvatske misli — če smemo tako reči — gotovo pridobila. Poleg tega je jasno, da je za slabšega vedno riskirano iti v zvezo, o kateri se ne ve, kako bo končala. Disidenti so v radikalni stranki doslej še vedno čudovito slabo odrezali. In kaj, če nastane prezgodnja zveza kot med Davidovičevo demokratsko stranko in sedanjimi samostojnimi demokrati, ki se vleče in vleče skozi leta, nesposobna za življenje radi prevelikih temeljnih razlik, dokler v veliko škodo in ob najneugodnejšem trenutku ne razpade? HSS bi s tako zvezo mnogo preveč tvegala in zato se je brani. Protivrednosti oziroma pridobitve in ugodnosti, ki bi za HSS s tako fuzijo nastale, ne odtehtajo tega rizika. Da bi g. Štefan Radič osebno zavojeval tudi srbskega seljaka, je mogoče. Toda istotako mogoče je, da mu strankin aparat tudi potem kot osebi prepove tem lažje to, kar mu že danes prepoveduje kot šefu druge stranke, n. pr. prodiranje in propagando v Srbiji. In končno stranke in ideje prežive osebe in če še tako svoji stranki vtisnejo svoje obilježje. Tudi je vprašanje, ali bi v notranjih bojih, ki jih vsaka stranka stalno preživlja in prav posebno še velika in ki so najboljši znak njene življenske moči, prevagalo stališče stanovske kmečke stranke in ali bi bilo sploh mogoče okreniti stranko tudi le malo v tem pravcu. Neki srbski radikalni poslanec, ko je videl g. Štefana Radiča ob prihodu v Beograd, se je baje izrazil: »E, nije on nama se-ljacima opasan, ali opasan je čaršiji.« Kdo ve, kdo bo zmagal? (Konec prih.) Politične vesti. = Prazne nade. Naš mladinski tisk skuša izrabljati dejstvo, da še niso izvršene gotove uradniške izpremembe, v agitacijo proti stabilnosti sedanje vlade. Mladinski popoldnev-nik se je celo jk> vzpel do trditve, da bo Pašič po svojem povratku vse na novo premotril in tedaj — bogzna, kaj da se more zgoditi. Na vse te sanjarije in deloma tudi zavedne sleparije je odločno in temeljito odgovoril Jutamji list«, ki pravi, da je sedanja vlada tako trdna, po številu in homogenosti, kakor še ni bila dosedaj prav nobena vlada. Tudi ni prav nobenega vzroka in niti povoda, da bi se sedanja vlada razširila ali zamenjala s kako koncentracijsko vlado. Glasovi o fuziji radičevcev z radikali so sicer neutemeljeni, vendar pa so bližje resnici, kakor glasovi o needinosti med radikalno in HSS. — Nade na izpremembo vlade so torej čisto brez podlage in čas bi bil, da bt tudi zapeljani vo-lilci SDS to spoznali. Bo to samo njim v prid, čeprav bo to seveda za generale neprijetno. Toda kaj je važnejše! — Kako je porasel ugled naše države t Ženevi, o tem poroča Mita Dimitrijevič v »Samoupravi* sledeče: Zanimanje za našo državo in za našo delegacijo je v tem zasedanju (Zveze narodov) vidno naraslo. Naša država predstavlja po mnenju tukajšnje javnosti popolnoma konsolidamo državo brez notranjih stresljajev in konflikov in na stalni poti napredovanja. Niti ena vlada niti v eni državi se ne opira na tako jako in solidno parlamentarno večino, kakor je to slučaj z našo državo. Še pred kratkim le preveč , izrabljan srbsko-hrvatski spor je povzročil v krogih naših mednarodnih prijateljev ali ne- ; prijateljev pretirane interpretacije. Sedaj je tako hitro in tako bratsko likvidiran »por . povzdignil našo državo še za eno stopnjo v ; očeh vseh mednarodnih faktorjev. To se je jasno videlo na prvem zboru Zveze narodov. Kazalo je, da se bo manifestirala povišana pnžnja do naše države v izvolitvi dr. Ninčiča za predsednika VI. zasedanja Zveze narodov. Razlogi gotovega poslovnega značaja (Italije) so v zadnjem trenutku na predlog Anglije izpremenili to kombinacijo. — Nikjer se ne vidi bolj jasno, kakor na sejah Zveze narodov, koliko je katera država v mednarodnem pomenu pridobila ali izgubila. Treba je veliko modrosti, mnogo političnega takta, da se ohrani doseženo stopnjo med narodi, pa še več modrosti in takta je potrebno, da^ se to stopnjo dvigne. Mi se moramo veseliti, da -se stopnja naše države na zasedanjih Zveze narodov vedno bolj dviga in njen ugled vedno bolj utrjuje. — Tako je sporazum vedno bolj viden dokaz koristi za državo in zato je tudi brezuspešen trud onih, ki mislijo, da bodo z nasprotovanjem sporazumu politično pridobili. Nasprotno je vedno bolj jasno, da bo vsak zaigral svojo pozicijo in da jo je zaigral, kdor nasprotuje velikemu delu sporazuma. — Kako sodijo radikali o stališču HSS na flrvatskem. »Samouprava* piše: Naši listi so poročali, da je odnesla pri občinskih volitvah na Hrvatskem HSS z 90% volilcev zmago. V velikem sejmarskem hrumu in v licitaciji Hrvatske zajednice, disidentov in frankov-cev si je dobro to zapomniti, ker se je izkazalo, da je ostala hrvatska frontn nedotaknjena. In ker se ve, da je ta fronta za narodni sporazum Hrvatov in Srbov, potem je jasno, da se morajo nahajati nasprotniki sporazuma tudi — po »mišjih luknjah«. — Dostavka k temu komentarju menda ni treba. = Propadajoča SDS, Vsa samostojno demokratska organizacija v Dolnji Stubici, z odborom in vsemi člani, je izstopila iz SDS in vstopila v radikalno stranko. Isto je storila tudi samostojno demokratska organizacija v Gornji Stubici. — Ni čuda, če je g. Pribifevif tako divji' na svojih shodih, da pride potem med volilci do krvavega »popada, kakor se je to zgodilo v Gračacu. = Razorožitev še daleč. Na zasedanju Zve- ' ze narodov je predložil španski delegat Qui-nones de Leon sledečo kompromisno formulo: »Mirovni ideji globoko udani zbor je prepričan, da je najnujnejša zahteva trenutka obnovitev medsebojnega zaupanja med narodi. Zasedanje Zveze narodov konstatira znova, da je napadalna vojna mednarodni zločin. Zbor jemlje na znanje izjave, kakor so bile podane pred svetom Zveze narodov glede protokola o mirni ureditvi mednarodnih sporov, enako jemlje na znanje tudi dejstvo, da navedeni protokol ni bil do danes od zadostnega števila držav ratificiran, da bi se ga moglo takoj izvajati. Zbor odobrava prizadevanje nekaterih narodov za pospešitev tega vprašanja potom medsebojnih garancijskih dogovorov, ki so sestavljeni v duhu Zveze narodov in so v soglasju z načeli protokola (arbitraža, varnost, razorožitev). Zbor konstatira, da ni treba, da bi bili ti dogovori omejeni na ožje ozemlje, temveč morejo obsegati ves svet. Zbor Želi, da bi svet Zveze narodov te dogovore po njih predložitvi proučil in poročal VII. zasedanju Zveze narodov o napredku, ki je bil s temi dogovori dosežen za splošno varnost in mir. Zbor se znova obvezuje, da bo deloval za obnovitev miru in sicer potom sigurne metode: razsodišče, varnost in razsodišče in vabi zato svet Zveze narodov, da pripravi razorožitveno konferenco, kakor hitro bo mnenja, da so dani zadovoljivi pogoji, kakor so določeni v resoluciji z dne 14. marca t. l.< — Beneš o resoluciji. Po prečitanju resolucije je povzel besedo dr. Beneš in izjavil, da bo češkoslovaška delegacija glasovala ki resolucijo, Čeprav je ratificirala ženevski protokol. Ne more pa tega storiti z veselim srcem, ker je z odložitvijo protokola odložena tudi definitivna rešitev mira. Razorožitev se bo sedaj zelo težko izvedla in medsebojni garancijski dogovori držav bodo zelo zavlekli vse vprašanje. Toda končno je to le druga metoda, dolgotrajnejša sicer, ki pa more vseeno privesti k cilju. S protokolom se je hotelo doseči takoj končno rešitev. Sedaj pa bo treba čakati, da se bodo posamezni dogovori j>rivedli tako daleč, da bo mogoče na podlagi njih izdelati nov protokol. Splošna koncepcija protokola, njegov pogum in njegova konstrukcija, vse to je bilo nekaj veličastnega >in je vsebovalo načela dosedaj nepoznane mednarodne morale. Kdor želi univerzalnost Zveze narodov, se mora poslužiti tudi univerzalnih sredstev proti pretečim nevarnostim. Toda treba se sprijazniti z dejstvi in zato bo kljub temu glasoval za resolucijo Quinonesa, — Ravnovesje r francoskem proračunu. — Caillaux je predložil proračun za leto 1925. Izdatki so proračunjeni na 36.039 milijonov, dohodki pa na 36.172 milijonov frankov. Presežek bo dosežen z novimi davki, ki bodo dali 3440 milijonov frankov. Ti novi davki bodo dobljeni s poviškom dohodnine In davkom na imetje. Prizadeti bodo z novim davkom samc^bogatl sloji. XXXVI. GLAVNA SKUPŠČINA «DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA« V BREŽICAH. V nedeljo so si nadele Brežice praznično obleko. Vse mesto je bilo v zastavah in zelenju. Samo par največjih fanatikov ni okrasilo svojih poslopij ter je ignoriralo od 36 glavnih skupščin »Družbe sv. Cirila in Metoda« prvo, ki se je vršila v prijaznem mestecu, kjer je bila za časa bivše Avstrije, ko so nam gospodovali Nemci in nemškutarji vsaka prireditev tega narodnoobrambnega društva nemogoča. . Obisk od zunaj sicer ni bil bogve kako impozanten, ker železniško ministrstvo iz neznanih m ueumljivih razlogov udeležencem ni dovolilo polovične vožnje — tem prisrčnejši pa je bil sprejem, ki ga je priredilo udeležencem domače prebivalstvo in za katerega gre glavna zasluga županu dr. Zdolšku in odboroma brežiških podružnic C. M. družbe. Ko so skupščinarji na kolodvoru izstopili, so jih Poletno presenetili brezplačni vozovi, ki so jim jih dali na razpolago neznani zavedni dobrotniki. Po predhodnem zaupnem zborovanju v poslopju meščanske šole se je pričela ob 11. uri v Narodnem domu XXXVI. Glavna skupščina. Gtvoril jo je prvomestnik vladni svetnik Andrej Senekovič. Pozdravil je zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti, srezke-ga poglavarja vladnega svetnika dr. Gregorina, sodnega predstojnika dr. Hočevarja, ! mestnega župana dr. Zdolška, gospo Svet- j čevo, zastopnike vseh korporacij itd. Nato je govoril o pomenu D. C. M. So ljudje, ki mislijo, da je v novi državi D. C. M. nepotrebna. To mnenje je pa napačno. Pred vojno so namreč dobivale gotove obmejne šole bogate podpore od raznih nemškonacionalnih, oziroma madžarskih društev, katerih cilj je bil ekspanzija na našo škodo, germaniziranje, oziroma pomadžarenje naših ljudi, prodiranje v našo narodno posest. Te šole moramo sedaj mi podpirati, ako nočemo, da se nam ljudje odtujijo. Nato se je spominjal prvomestnik do lansko leto umrlih družbinih so-trudnikov, podpornikov in prijateljev. Naštel je volila, ki so jih zapustili družbi lansko leto umrli dobrotniki: Jakob Trpine v Ljubljani (250 Din), dvorni svetnik Kolenc v Gradcu (735 Din), Anton Vilfan na Ježici (250 Din), Fr. Bernik v Selcah (500 Din), ga. Ana Zanier v Št. Pavlu (500 Din), Ivan Zurc v Semiču (250 Din). Prvomestinikovemu govoru so sledili pozdravni govori. Govorili so: V imenu velikega župana ljubljanske oblasti vladni svetnik dr. Fr. Vidic, v imenu obeh domačih podružnic ravnatelj podružnice Kreditne banke Pogačar, čigar ga. soproga je poklonila prvo-mestniku in ge. Podkrajškov! šopke s trobojnicami, v imenu mesta pa župan dr. Zdolšek. Nasledili govornik je bil družbin tajnik Janko Mačkovšek, ki je podal poročilo o delovanju D. C. M. v preteklem letu. Delovanje je bilo aktivno in uspešno. Družba se je ba- vila zla&ti a študijem manjčirtsikih prot>le- mov. Ar ta namen je ustanovila arhiv in knjižnico, ki se vedno bolj izpopolnujeta. Nato je podal govornik obširno poročilo o žalostnih razmerah, v katerih se nahaja naše naioduo šolstvo v Julijski krajini in na Koroškem. V svojem temeljitem poročilu je navedel res prav zanimive podrobnosti o kričečih razmerah onstran naših mej. Primerjal je te škandalozne razmere z ugodnimi razmerami, v katerih žive pri nas Nemci. Svoj govor je zaključil s par navdušenimi vzkliki. Zel je buren aplavz. Nato je govoril navdušen govor tajnik Orjune. Sledilo je blagajnikovo poročilo iai nulo volitve. Per aclamationem so bili izvoljeni sko- ro vsi dosedanji odborniki. Nova sta upravitelj celjske bolnice Ivan Prekoršek, ki je bil izvoljen mesto ravnatelja Voglarja, ki je odložil svojo funkcijo radi bolezni in dr. K. Koderman, ki je bil izvaljen mesto umrlega dr. Rozine. Nato je prišla na vrsto izprememiba pravil. S tem je bil dnevni red izčrpan in sledila je vesela zabava v Narodnem domu. V proslavo XXXVI. Glavne skupščine I). C. M. je daroval družbi župan dr. Zdolšek 100 Din v lastnem, 500 Din pa v imenu občine. DROBNE VESTI. Vse signatarne oblasti \vashingtonske konference so sprejele povabilo h konferenci o kitajski carinski tarifi. Cankov, predsednik bolgarske vlade nastopi prihodnji teden dopust in odpotuje v Švico. Morilec Petkova, bolgarskega opozirijo-nalnega poslanca, Karkalov, ki je bil obsojen na smrt na vešalih, je bil na tajinstven način utrjen v ječi. Umoril ga je tajni : agent, kriminalne policije. Ministrski predsednik Painleve je odpoto-i val iz Ženeve v Alzacijo, kjer obišče vsa večja mesta. To naj bi bU znak, da je porav-: nano nesoglasje med vlado in prebivalstvom | radi cerkvene in šolske politike. | Za ruskega poslanika na Dunaju je ime-j novan Jan Bersin, ki je že predal svoja akre-ditivna pisma. Angleški poslanik na Dunaju odjiotuje v pondeljek na šest/tedenski do-i pust. V Budimpešto je prišlo francosko nogo-! metno moštvo, ki obstoja iz samih gluhone-; mih. Taifun je uničil v Koreji 250 hiš in poško-i doval nad 5000 poslopij. Dosedaj so našli tudi 10 mrtvih, dasi je število ponesrečencev j mnogo večje. Prosveta. RjAZPIS ABONMAJA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča tem potom vse p. n. lanske abonente, da jim je rezervirala njihove lanske sedeže do pondeljka dne 14. t. m., od torka 15. t. m. dalje pa sprejema priglase novih • bonentov. Cene, kakor so bile objavljene, s» razvidne tudi v veži dramskega gledališča, i riglas abonentov od 9.—12. in od 3.-5. popoldne do petka 18. t. m. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljaai. V torek 15. t. m. ob 20. uri sestanek v»eg» zbora v pevski dvorani Vegova ulica fl/II. Radi določitve rednih pevskih vaj prosim« točne udeležbe vseh lanskih rednih članov ia članic ter letos zopet priglašenih in mov« vabljenih pevk in pevcev. — Odbor. Književnost. Petrovie-Skrbinšek, Vozel. Vaška Igra v treh dejanjih. Oder, zbirka gledaliških iger, 11. zvezek. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. Din 18.—, s poštnino 75 para več. •— Pravkar igrajo v ljubljanskem gledališču Petrovičevo komedij* Vozel. Zato bo izdaja Tiskovne zadruge dobrodošla tako obiskovalcem gledališča, bo tudi vsem podeželskim odrom, za katere j» Petrovičeva igra kot ustvarjena. Za njeno uprizoritev je potrebno le šest igralcev. — Igra se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Izšla je 9. številka »Planinskega vestnika«. Vsebina: Dr. H. Tuma: Čez Nizki vrh. — Vilko Mazi: Rekord. — Jožef Zazula: Planinska cesta — Črna — Jezersko. — D. T.: Prirodni gaj Like (Plitvička jezera). — 7. S. Copeland: Mount Logan - ekspedicija. — Dušan Jelkič: Izlet Srbskog Planinskog Društva u iztočnu Srbiju. — Obzor. — Društven« vesti: Slovesna otvoritev Tillerjeve koče v Logarski dolini. — Otvoritev Krekove’koč« na Ratitovcu. — Planinski dan na Triglavu. — Odkritje spominske plošče + dr. Klementu Jugu. — O zvezi slovanskih planinskih društev. Česko-slovenska-Jihoslovenska liga. Italijansko planinsko društvo, podružnica v Gorici. — Podpora in zahvala. — Državne zdravilišče na Golniku. — Naše slike: Storžič iz Loma. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 14. septembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo 1» lett 1921 den. 80; Loterijska državna renta na vojno škodo den. 325; Zastavni listi Kranj' ske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. **' dolžnice Kranjske dež. banike den. 20, blaS® 25; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 240; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prva hrvatkka Sledi onaca, Zagreb den. 915; Kreditni zavod ** trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strt>!" ne tovarne in livarne d. d., Ljubljana 75; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 365, bi. 375; ZdružSne papirni«« Vovfo. ilcrif...... I., M..,i- a., den. 120; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180. Blago: Les: Testoni od 1.25—4 m, IB da 30 cm šir. 20 mm, fco meja 2 vag., dem. 399, bi. 530; Basitings, 63/150 mm, 63/163 M1**, 63/178 nun, fco meja bi. 590; deske pod »•-ro, 20, 25 in 30 mm, fco meja den. 490; bukovo oglje—praška, fco Borovnica, den. 2i. Žito in polj. prid.: Pšenica bačka, fco bi. postaja bi. 275; pšenica domača, fco Ljubljana den. 265; koruza, slav., par. slov. post. 1 va§., den. 216, bi. 216; oves, slav., fco Postojna, trans. bi. 190; krompir, rožnati, fco Staj. p«-staja 2 vag., den. 59, bi. 59; laneno seme, la, fco Ljubljana den. 540. BORZE: — Zagreb. 14. septembra. Devi«: Kevr- vork ček 55.66— 56.26, London isplsdffla 271.08—273.08, Pariz 264.5—268.5, Praga 165.14—167.14, Italija izplačilo 232.8— ms, Dunaj 786.5—796.5, Berlin 1332—1342, C*** 1080—1088, Budimpešta 0.0787—0.0797. — Curih, 14. septembra. Beograd 9.2259. Newyork 518.25, London 25.12, Pariz 24.39, Praga 15.35, Milan 21.45, Dunaj 73.05, Beriv« 1.233, Varšava 90.50, Bukarešta 2.53. X Svetovna vzorčna razstava v Rimu. Dl« 15. septembra se' otvori v Rimu svetovna vzorčna razstava, ki bo trajala 6 mesecev. Prijavnina znaša 100 lir; razstavni prostor se plačuje po 200 lir za m2; razim tega j« plačati za režijske stroške 50 lir. Ravnateljstvo razstave, ki daje o razstavi vse potrebne informacije, se nahaja v Rimu, Via Du« Macelli, 28. X Dobave. Direkcija državnih železni« v Ljubljani sprejema do 25. septembra t. 1. ponudbe za dobave okroglega železa in Martinovega jekla; za dobave kvadratnega železa in martinovega plovnega jekla; za dobave kolesnih obročev; do 29. septembra t. 1. za dobave Martinovega plovnega železa in za dobave okroglega železa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odel*-nju direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu za dobave 87.000 W okroglega železa; pri direkciji državni« železnic v Subotici za dobave kartona za duj«-te; pri direkciji državnih železni« Sarajevu za dobave svinca, svinčene p ocevine, svi»-čenih cevi in pocinkane plocevine. — D*« 5. oktobra t. 1. pri direkciji državnih želeam« v Zagrebu za dobave jeklenih ognjenih «evi; nri 'direkciji v Sarajevu za dobave rebrast« pločevine. — Dne 6. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu »a dobav« krtač, modre galice in salmiakove soli; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu zn dobave krp in bombaža ter zn dobave jeklen« žice, jeklene pločevine in jeklenih krogli*; pri direkciji državnih železnic v Subotiei » dobave drv. — Dne 7. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu za dobav« strojev. — Predihetni oglasi z natančnejsmi podatki so v pisarni Zbornice za- trgovi*o, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Dnevne vesti. NEVERJETNO, PA RESNIČNO. iz učiteljskih krogov se nam poroča, da csebe, ki so bile pred petimi meseci upokojene, še do danes niso dobile ne pokojnine, ne akontacije, dasi so za ■vsako posebej prosile. Ker se upokojencem zagotavlja, da so bile prošnje V redu, leži krivda najbrže na dctičnih referentih. Tako poslovanje pa Ee mora odpraviti. Če so ti res krivi, ne spadajo na svoja mesta in naj napravijo prostor drugim, ki bodo imeli več socialnega čuta in bodo hitreje opravljali svoje delo. Poleg tega se upokojencem, ki imajo še otroke v šolah, onemogočuje njihova vzgoja. — Da niso malenkostni gospodje pri »Slov. Narodu«, skušajo dokazati s tem, da napišejo na miš naslov sicer cel uvodnik, da pa se ne upajo napisati našega imena. Tudi dokazujejo svojo Širokost s tem, da citirajo naše besede na način, kakor one nikdar niso bile zapisane. K sporni stvari sami pa moramo pripomniti, da nismo napisali svoje pripombe o taktu zaradi dr. Pestotnikove tožbe, temveč r.aradi tožbe proti »Novi pravdi«. Podtikanje, da smo mi pogruntali to gorostasnost, da demokrati ne smejo tožiti, pa je tako prvovrstno, da nam je že za odgovor resnično zmanjkalo sape. Končno bodi povedano še to, da *e nam s tožbo ni nihče zameril, pač pa nismo tega mnenja, da bi bil urednik, ki je Po zakonu prisiljen prevzeti odgovornost in ki kljub sklepu novinarskega udruženja ne more izdati pisca inkriminiranega članka, obrekovalec. Koliko pa je g- dr. Pestotnik k tožbi upravičen, bo pokazala sodna razprava in se zato o tej stvari ne izrekamo. Tudi uvodničar v mladinskem popoldnevniku bi bolie storil, če bi se po tem ravnal. — Poziv. Dne 27. novembra 1925 bo minulo 60 let, odikar se je rodil dr. Janez Ev. Krek, ki spada po svojem delu in kot osebnost med največje Slovence, Ikar jih je kdaj živelo. Naloga generacije, ki ga je po-snala, je, da ohrani narodu kar mogoče točno sliko tega izrednega moža. To zahteva od nas hvaležnost do pokojnika, to zahteva tudi naša lastna korist: verna slika Krekovega dela in značaja bo imela velik vzgojen potne« za vse čase. Velike osebnosti spadajo med dragoceno trajno bogastvo vsakega naroda; njih proučavanje navaja narod, da *po*nava samega sebe in svoje naloge. Podpisani so sklenili, ob 601etnici Krekovega rojstva započeti akcijo, da se zbere čim več zanesljivega gradiva o pokojnikovem živ-lienju in delu. Osebe, ki so Kreka poznale, naj povedo to, kar se jim zdi značilno za njegovo osebnost in njegovo delo. Oglasi naj ta bre* izjeme vsakdo, ki je Kreka nekoliko pobližje poznal, pa ve kaj povedati, kak vtis je marij ali njegovo okolico napravil pojav tega izrednega moža. Nabrano gradivo se bo ali porabilo za spominsko številko >Časa« ali pa se shranilo za Krekov življenjepis. Ne sahtevamo dolgih in zaokroženih razprav; kratko zabeleženi spomini na občevanje a Krekom, na njegove nastope in govore na političnih in društvenih sestankih, značilni Krekovi^ izreki, anekdote, šale — vse to je dobrodošlo gradivo. Prispevki naj se pošljejo vsaj do vseh svetih t. 1. na naslov kateregakoli izmed podpisanih. »Društvo dr. Jan. Ev. Krek«: Zarnikova ulica 17. — Uredništvo >časa<: Poljanska cesta 28. — Uredništvo Krekovih Izbranih spisov: Linhartova “lita 12. — Ljudska univerza v Splitu. Ministrstvo prosvete je odobrilo pravila novoustanovljene ljudske univerze v Splitu. Splitski veliki žu-Pau je poslal vsem občinam dopis, v katerem 1'b poživlja, da prispevajo, v kolikor jim do-voljujejo materialna sredstva, k tondu, ki je potreben za ustanovitev prosvetne ustanove, je važna za vso Dalmacijo. — Nemščina na meščanskih šolah. V amidu naredbe prosvetnega ministrstva se mora poučevati na meščanskih šolah v Sloveniji razven domačega še en tuj jezik in sicer nemški, franooski ali pa italijanski. Anketa, ki se je *e dni bavila s tem vprašanjem, se je odločila vpoštevajoč geografične, gospodarske Ln nacionalne prilike za nemščino. — )Ljudske naiven?«. Mariborska »Ljudska univerza« je priredila v prejšnjih letih celo vrsto poljudnih preti’vanj iz medicinskih ved, ki so pokazala, da se občinstvo za to vrsto predavanj tel* arinima. Ti uspehi in pa težnje, da tanese toliko koristno higijensko znanje v najširf« sloje, so jo napotili, da je organizirala «a začetek letošnje sezije velik ljudsko-higijenski tečaj. Pri tem je z vnemo sodeloval ljubljanski higijenski zavod. Tečaj bo trajal priblii-no 6 tednov, vsak teden pa bo dvoje večernih predavanj. Prvo predavanje bo v sred* 10. t. m. ob pol 20. uri v veliki kazinski dvorani. Predaval bo predstojnik higijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Pirc. Nadaljni program bomo objavili prihodnje dni, za sedaj : samo omenjamo, da so na sporedu predava-nja iz anatomije, fiziologije, bakteriologije, splošne higijene, o spolnih boleznih, o tuber-. kulozi, o splošni higijeni, higijeni žensk* i* ! otrok, prvi pomoči pri nezgodah itd. Predavali bodo razen strokovnjakov iz Ljubljan« i in Celja v prvi vrsti domači zdravniki. Predavanja bodo kar najbolj poljudna spremljale p« jih bodo dobre skioptične slike oziroma filmi, ki jih je preskrbel higijenski zavod. Rodni obiskovalci, ki se do začetka predavanj pri- I glase pri oblastnem referentu g. dr. Jurečk* j (obla*tna palača ali pri prvem predavanju), bodo dobili po sklepu tečaja spričevala, j Vstopnina je nizka. Nedvomno so poljudna j higi jenska predavanja velikega pomena i* j naj prijatelji resnične ljudske izobrazbe agitirajo vsak v tvojem krogu za kar najštevilnejši obisk. Ljubljanska porota. “ OrožOI?inizacije' ralna direkcija p0I3^«rv“e 10,ici.rie- Gen®' lagi Zakona o ffiM ^vk°v Je na oficirjem ni treba pi^"žll.a'da rezervnim orožja, ki ga morajo imeti po sVoTih službenih predpisih. Da pa se onemogo£^rmor?b1me I O LAJŠAMA Obleki d*ji O. BERN ATO VIČ, Rodbinska drama v Sremu. V nedeljo 39 je odigrala v Calmi v Sremu krvava rod-binska tragedija. Krznar Žarko Miloševič je živel s svojo ženo Jelisaveto v večnem prepiru, to pa radi tega, ker je bil nekoliko prevelik prijatelj božje kapljice. V nedeljo okrog 11. zvečer je prišel zopet pijan domov ter se jel prepirati. Kmalu je nastal prepir, ki je končal tragično. Marko je navalil na SV?-r Š?no ’s s.ekiro v roki. Toda po čudnem naključju se je posrečilo Jelisaveti iztrgati , ®eklr,° v/: rok nakar ga je naskočila ona ga^iidanla štirikrat po glavi, tako, da so miJ m°žgani. Zdravniki dvo- mijo, da bi ostal Žarko pri življenju. Žena je na svobodi, ker ima šestmesečno dete, ki potrebuje njene nege. - Vere. družba z o. z. (Yougoslave Ex-preša Reclame Cornpany) je naslov mladega toda agilnega -podjetja, ki 'je razstavilo letos STARA TOVARNA NOGAVIC IN PIFENIN Ustanovljena 1. 1888 — Poštni predal 4i M FRANZI & sinovi (Lastnik Feliks Franzi) LJUBLJANA. Privoz 10 Telefon 425 Vwl^na i Včeraj se je začelo v Ljubljani jesensko | porotno zasedanje, ki bo trajalo, če ne pri-| raste še kak nov slučaj, do dne 23. t. m. Prvi ; je prišel na vrsto stari znanec državnega pravdnika znani bivši lesni trgovec Anton i Srebotnjak, ki je dalj časa vlekel oblasti za j nos. Aretovan je bil namreč že dne 27. marca ; 1924 za nastop 14dnevne kazni, nato je pri-; šel v preiskovalni zapor, toda sodišče ga je j proti obljubi začasno izpustilo. Srebotnjak j je, 'kakor je pričakoval vsakdo, kdor ga po-; zna, pobegnil. Skrival se je nekaj časa na \ Francoskem, ter dal pošiljati po svojih anan-j eih našim oblastim pozdrave iz raznih dežel, ; med drugim celo iz Algira, da bi jih tako speljal na napačno sled. Pozneje je prišel v ’ Nemško Avstrijo, ki ga je končno dne 19. i julija letošnjega leta izročila našim oblastim, dasi je italijanski državljan. Zagovarjal se je zopet enkrat radii hudodelstva goljufije. | Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Keršič, votanta sta bila sodni svetnik Jančar in okrajni sodnik Sajovic, državno pravdni-štvo je zastopal dr. Ogoreutz, zagovornik i« bil dr. Gruden. Ia obtožnice. 'Obtožnica trdi, da je sklenil Srebotnjak dne 22. novembra s Francem Kraljem, takratnim posestnikom v Breaju štev. 3 pri Grosupljem pogodbo, glasom katere naj bi mu dobavil Kralj večjo količino borovega lesa. Da zadosti svoji pogodbeni obveznosti, se je zglasil Kralj 22. decembra pri posestnikih Ignacu Kosirniku in Francu Škerjancu, o katerih je vedel, da imata na prodaj količino borovine. Kosirnik in Škerjanc sta v prodajo privolila, toda le pod pogojem, da prevzame Kralj ves les, ne da bi ga količkaj sortiral. Ker pa je imel Kralj z ozirom na pogodbo, sklenjeno z obdolžencem, oddati ves les slednjemu, je vzel k pogajanju s Kosirnikom seboj tudi obtoženčevega poslovodjo Franceta Skubica. Vsi štirje so les pregledali. Ob-toženčev poslovodja je bil s kakovostjo zadovoljen ter izjavil, da se ne bo škartiralo. Nato je bila med Kosirnikom in Škerjancem na eni i" Kraljem kot kupcem na drugi strani sklenjena ustmena pogodba o dobavi 100 kubičnih metrov borovine po 1550 kron. Obto-zenčev poslovodja je napravil pri tem sklep-n0 ^frao ler §a v navzočnosti prodajalcev površno prečital. Prodajalca v dobri veri, da odgovarja sklepno pismo ustni pogodbi, »ta ga podpisala. Par dni nato se je zglasil Kosirnik na obtoženčev poziv pri njem v pisarni. Obtoženec mu je pričel najprej dopovedovati, da je pogodba nekam čudna, ter da jo bo treba prepisati. Nato je nekaj napital ter predložil Kosirniku v podpis. Kosirnik misleč, da podpisuje pogodbo, je podpisal neke papirje, ne da bi se prepričal ter odšel. Do dobave ni prišlo, ker je medtem obtoženec ves les izšfcartiral, češ da ne odgovarja pogojem. Par mesecev nato je obvestil Kosirnika dr. Pegan kot zastopnik tvrdke »Iinpex«, da vloži menično tožbo na plačilo 26.000 dinarjev, češ da je prevzel Kosirnik z dodatno pogodbo z dne 24. decembra 1923 naprain obtožencu jamstvo za izpolnitev med j njim in Kraljem sklenjene pogodbe in v ; kritje eventualne škode izstavil menico. Do • vložitve tožbe ni prišlo, ker je Kosirnik vlo- ! žil predmetno ovadbo. Obtoženec taji in trdi, da sta se s Kosirnikom izrecno dogovorila * pogodbo a dne 24. decembra, da prevzame Kosirnik jamstvo, ter da je predložil Kosirniku menico v podpis šele potem, ko mu je ra&loitt k ta tv« menice. Njegov zagovor pa je ovržen po i»p®v««i-bah prič. Zagovor. Obtožene« izjavi, da ni kriv. Zagovarja m, kakor je omenjeno v obtožnici. Pri tem sa-stopa silno samozavestno. Kadar odgovarja državnemu pravdniku, ima dosledno desna roko oprto ob bok. Z veliko zgovorno«!]« skuša dokazati resničnost svojih trditev te« izbegava na vse mogoče načine. Pri tem «• poslužuje pridno izrazov »Madona« in >aa božjo voljo«. Z državnim pravdnikom govori prav po domače ter zine enkrat besedo, ki j« driavnega pravdnika tako iritirala, da bm je lagrozil: »Le še enkrat kako tako besedo«. Zasliševanje prič. Pranee Kralj. — Predsednik: »Kako at« prišli s Srebotnjakom v dotiko? — Priia: Nekoč sem mu prodal količino lesa, toda mi-sem je mogel dobaviti. Zato me je Srebotnjak tožil ia odškodnino 40.000 kron ter me apra-vil >na kant« ... Nekoč sem mu nesel 1000 dinarjev na račun ter ga prosil, da počaka dva meseca, da prodam zelje. Toda odgovoril je: Nič, takoj hočem imeti! — Nato si je pr«-; mislil ter dejal: Dobro, počakal bom, ako mi ; dobavite 525 kub. metrov borovine. — Da ; ukine prodajo posestva, sem se udal. Oh, da I tega ne bi bil storil.. .< (Priča se zgrudi na ! klop poleg obtoženca ter prične krčevito jokati.) Predsednik: »Poprej je bilo treba pr«-mialiti«. — Priča nadaljujem »Kako daleč m« je pripravil, ko sem mu moral podpisati menico za 100.000 dinarjev kot jamstvo, da mu dobavim sigurno les. Grozil mi je, da m« vrže ticer na sneg. Tako me je prisilil, da sem moral še ženo prignati, da je podpisala. To »em moral storiti, sicer bi bil čez 14 dni na cesti.« — Predsednik: »No, povejte »edaj, kako ste potem les dobili.« — Priča: »Vede! sem, da ga imata Kosirnik in Škerjane. Šel sem k njima in pogodili smo se, da mi ga prodasta.« — Predsednik: »Kako je bilo, ko »te ili vi, obtoženčev poslovodja Skubi« in prodajalca les ogledat?« — Prifa: »Skubi« je rekel: »Prav, prav, takega je treba.« Nato ■mo ili na Skaručino v neko gostilno. Dogovorili smo se glede cene ter sklenili uatme-no pogodbo. Nato je dejal Skubic, da jo j« treba napisati, in napisal je pogodbo, od katere pa je prečital samo en del. O tem, da «« »me les škartirati ter da prevzameta Ko*ir-nik in Škerjanc jamstvo, da dobavim Srebotnjaku les, ni ničesar omenil. Domov gred« mi je pokazal pogodbo, rekoč: »Takole j« treba pogodbe delati.« Vprašal sem: Zakaj pa niste vsega vkup prečitali? Skubie je odgovoril: »Ker sicer onadva ne bi bila hotela podpisati:« — Predsednik: »Ali ni rekel: Kmeta ise » pogodbo lahko ujame?« — Priia: »Da, tako je rekel.« — Predsenik: »Ali *te videli, da je dal Srebotnjak Kosirniku ia Škerjancu podpisati menico?« — Priča: »Videl sem.« — Predsednik: »Pa še sami at« podpisali.« — Priča: »Da, res je. Mislil aem, da podpišem samo kot priča.« — Predsednik: »Zakaj niste onih dveh opozorili?« — Priča: »Mislil sem si: Les je tu, in podpia ne mor« imeti nobenih slabih posledic.« Lojza Kralj. — (Pri običajnem vpraSanJ* pred zaprisego, »če živi z obtožencem v sovraštvu«; »I seveda ga sovražim, odkar nas je ogoljufal.« Kljub temu obljubi priča, da bo govorila resnico.) — Predsednik: »Vi >t« podpisali Srebotnjaku menico za sto tisoč dinarjev. Zakaj ste jo podpisali?« — Priča: »Moj mož mu je bil dolžan 40.000 dinarjev. Mislila «em, da sem podpisala, da jamčim, da bo moj mož pošteno plačal. Zato sem podpisala oni »občinski popir«. — Srebotnjak: Priča, prekličite — sedaj je če ča«!« Ignac Kosirnik — temeljito opominja® pred saprisego, da mora govoriti resnico, izpove: >Les sva imela » Škerjancem v »5pa-aoviji«. Najprej je prodal Škerjanc »Silvi« »vojo polovico. Ko je prišel Skubic, aem prodal še jaz svojo. Skubic je dejal: »Da, da, ta je pravi, tak mora biti.« Nato smo šli v gostilno, kjer smo sklenili najpreje ustmeno pogodbo .. .< — Predsednik: »Ali vam je bilo mano, kdo kupuje les, Kralj ali Srebotnjak, tli »Silva«?« — Priča: »Ja... oba *ta bila ... menda v španoviji.« Predsednik »No, ko ste delali pismeno pogodbo, ali vam ni Skubic nekaj čital?« —Priča: »Brav pa, prav.c Predsednik: »Kaj pa?« — Priča: »Nusemn ahtov, kaj.« — Predsednik: »Ali vam ni dal Skubic podpisati menice?« — Priča: »Dal.« — Predsednik: »Kaj pa?« — Priča: »Nisem ■te, da »te se zavezali?« — PTiča: »Ne, Citati sploh nisem znal, ker je napisal take kljuke. O kakšni menici še nisem nikdar ničeear slišal. Mislil sem, da me sploh nič ne briga, kaj podpisujem. Les imam in dobil bom de-■ar zanj.« — Tekom nadaljnega zaališavanja »adaljuje: »Glasom dogovora bi nama bil imel poslati drugi dan Srebotnjak 40.000 dinarjev. Mesto denarja je prišel Kralj, ki j« zahteval, da greva z njim v Ljubljano k Srebotnjaku. Ker smo začeli že sekati in nisva mogla iti oba, sem šel sam. Kralj mi je obljubil in dal v Srebotnjakovem imenu za pot 100 dinarjev. Srebotnjak me je sprejel prav prijazno. Dejal je: Pa tacga človeka imam , rad (k sm biv vs zamazan pa smolnate roke | sm imov). Tekom nadaljnega zaslišanja izpo- 1 ve, da mu je izplačal pri tej priliki Srebotnjak 20.000 dinarjev, ko pa je prišel drugi dan Škerjanc k Srebotnjaku po obljubljenih mu 20.000 Din, ni dobil ničesar. Srebotnjak i j« izjavil, »da je ta les zanič«, nakar mu je priča denar vrnil. Priča je mislil, da se je • tem kupčija razbila. Predsednik ga opozori na to, da je zopet nekaj podpisal. Priča to potrdi ■ pristavkom, da mu je Srebotnjak re- kel, da nima odslej z njim ničesar več opraviti. Čez dva meseca je dobil od dr. Pegana obvestilo, da vloži zoper njega menično tožbo, nakar se je informiral ter izvedel, da je menica »najhujša stvar na svetu«, ter tekel -po nasvetu vinskega trgovca Mejača k dr. Frlanu. Na vprašanje predsednika, če je pač res, da ni vedel, kaj je podpisal, odgovori priča, ki ima silno drastično dikcijo: »Sej veste, gspud, če sm prdav enh 50 kubičnh metrov pa bom enh 100.000 dinarjev podpisov!« Priča Vitko Mejač, vinski trgovec, izpove, da je Kosirnik dober, priden in pošten kmet, toda popolnoma nevešč trgovskih trikov ter da je prišel k njemu silno razburjen in mu povedal, da je podpisat podtaknjeno menico. Priča odvetnik dr. Pegan izpove v glavnem, da mu je menico izročila tvrdka »Im-pez«, kateri jo je bil Srebotnjak prodal. Srebotnjak mu je naročil, naj opomni Kralja, obenem pa pošlje tudi prepis opomina Kosirniku, »da ne bo preveč iznenaden«. Nato je prišlo pismo dr. Frlana. Kadi tega se je informiral. Tvrdka »Impex« je izjavila, da noče riskirati procesa, temveč bo obračunala s Srebotnjakom drugače. Srebotnjak je dejal, da ostane menica do nadaljnega pri njem. Frane Škerjanc izpove popolnoma enako, kakor Kosirnik. Ivan Skubic, bivši Srebotnjakov uslužbenec,- izpove za Srebotnjaka jako ugodno, toda njegova izpovedba se prav nič ne krije s Srebotnjakovo, na kar ga predsednik opozori. Konfrontiran s Kraljem ostaija pri svojih trditvah, radi česar mu reče Kralj: »Veste kaj, vi ste se zdela use skupej zlagal.« — Skubic: »Mogoče vi lažete.« — Zagovornik: »Kralj, ne žalite ga, prisegel je!« — Državni pravdnik: »Proti Skubicu bom dvignil obtožbo.« Med zaslišanjem Skubica je Srebotnjak sprva silno korajžen. Zmagoslavno pogleduje državnega pravdnika ter dela opazke. Na-krat reagira državni pravdnik z besedami: »Kaj se Vam blede ?1«, nato se obrne proti senatu, rekoč: »Ves čas me bombardira, naj umaknem tožbo!« — Po zaslišanju svoje kronske priče postane obtoženec manj korajžen ... Izpovedbe ostalih prič so irelevantne. Po zaslišanju prič se prečitajo uzuelni podatki iz častitljivega kupa kazenskih aktov, iz katerih povzamemo, da je sedel Srebotnjak že štirikrat zaradi hudodelstva goljufije, in sicer od 4 mesecev do 3 let in pol. Kazni radi malenkostnih deliktov pa niti nismo zabeležili. Doma je iz Predjame pri Postojni. Njegov oče je bil mešetar, sicer pa pošten človek. Zagovornik predlaga celo vrsto razbremenilnih prič — med drugim celo eno, ki je sedaj na Francoskem. Ker so te priče irelevantne, posebno spričo dejstva, da ni bila nobena od njih pri sklepanju in podpisu pogodbe navzoča, sodišče' predlog zavrne. Državni pravdnik prečita v ilustracijo Srebot-njakovih metod zanimiv civilnopravden akt Alojz Jankovič contra Marija Srebotnjak, v čigar vsebino se pa radi pomanjkanja pro-. štora ne moremo spuščati. Obtoženec postane nervozen ... Govor državnega pravdnika. Državni pravdnik povdarja uvodoma, da je obtoženec njegov star znanec. Že kot mlad sodnik je imel z njim opravita. Kakor pravi njegov glas ne samo v Ljubljani, temveč tudi drugje, je Srebotnjak človek, ki skuša vsako stvar izvesti krivično. Nebroj, ne samo kazenskih, temveč tudi civilnih aktov dokazuje, da je nereelen trgovec. Skrajni čas je, da se odpravi za vedno iz naše države tujec, ki je izkoriščal našo gostoljubnost ter goljufal naše ljudstvo. Nato dokazuje državni pravdnik v juridično temeljitem in retorično dovršenem govoru Srebotnjakovo krivdo. (Med govorom državnega pravdnika Kraljeva žena ves čas ihti.) Plaidoyer zagovornika. »Gospod državni pravdnik je govoril o Srebotnjakovem glasu — začne zagovornik —. Ljudski glas je božji glas. Toda va gospodje porotniki, niste tisti glas, ki kriči i po gostilnah in šepeče po hišah. Vi ste pre- sejani glas, ki sodi in oprošča, ki sodi pravično. Vi ste kakor prst božji.« S temi in podobnimi besedami je dal zagovornik porotnikom splošne smernice, nakar je prešel in medlas res. Dokazoval je na vse mogoče načine Srebotnjakovo nekrivdo. Dejal je, da je Srebotnjak vse pravilno trgovsko izvedel. Stvar ima popolnoma civilen značaj in ne spada pred poroto. Kar se tiče Srebotmjako-vega glasu, je res, da je bil Srebotnjak večkrat zaradi hudodelstva goljufije kaznovan, toda zadnjikrat 1. 1915, torej je minilo že 10 let. Vidi, pravi, da se je Srebotnjak res poboljšal. (Pri tem delu njegovega zagovora nastane med avditorijem smeh, nakar se obrne zagovornik proti občinstvu ter pravi: »TiiihoooU) — Končno predlaga, da se vprašanje glede krivde njegovega klijenta soglasno zanikal. jKo pelje paznik Srebotnjaka pred posvetovanjem porotnikov mimo novinarjev, jih apostrofira z besedami: »Le lajn napište!« — Ampak sicer nii Srebotnjak prav nič ved korajžen. Vidi se mu, da smatra kolt star praktik bitko — vsaj za enkrat izgubljeno. Porotnikom je bilo stavljeno samo eno glavno vprašanje in sicer, če je Srebotnjak kriv hudodelstva goljufije v smislu §§ 197., 200. in 203. kazenskega zakona. Na to vprašanje so dogovorili porotniki z 12 da, torej so proglasili Srebotnjaka soglasno krivim. Srebotnjak prosi lepo in ponižno milostne , kazni, češ oženjen je in otroka ima ... Sodba se glasi: Srebotnjak je kriv hudodelstva go-■ 1 julije ter se obsodi na 4 leta težke ječe a i enim trdim ležiščem na leto. Po prestani | kazili pa se izžene iz naše države. (Seveda bo : moral likvidirati popreje še par drugih »ma-! lenkosti«, ki so bile topot izločene. Predmet | današnje obravnave je bila samo dodatna i obtožba. Op. por.) j Srebotnjak sl briše obilne potne srage * 1 čela in lica. Zagovornik prijavi ničnost. Srebotnjak *® i posvetuje ž njim hudo konstemiran ... (83) .auiaKu oko« Svetu. Spisal Kobert Kraft Znano je dejstvo, da je alkohol edino dobro sredstvo zoper kačji strup. Prirodoslovec Alfred Brehm, ki gotovo govori resnico, pripoveduje, da so v Indiji posamezne osebe ali tudi rodbine, ki poznajo skrivno aredstvo, ki uniči celo pik grozne kobre ali takozvane aaočarke. Toda ti ljudje na noben način ne povedo svoje dobičkanosne skrivnosti. Ugrizeni mora priti k ajim in tako je njihov delokrog le zelo majhen, namesto da bi bil največji blagoslov za vse človeštvo. Vsa druga sredstva, kakor gotove rastline, takoime-novani kačji kamni itd., se niso obnesla in pri kobrinem piku so bila popolnoma brezuspešna. Kogar ugrizna naočarka, ki je hranila strup dosti dolgo v žletzah, mora umreti in tudi gadov pik v vroči temperaturi ni tako neškodljiv), kakor Jiekateri pripovedujejo. Tu ne zadostuje rano izsesati, izrezati ali izžgati. Mnogokrat povzroči gadji pik večletno ali pa dosmrtno bolehanje, ki je navadno zdruzeno s krči. Najboljše sredstvo je alkohol. Torej, kogar je pilil* kača, naj pije žganje, dokler le more. Alkohol 111 kačji strup ne vstrajata drug poleg drugega, iz obeh nastane nevtralna, neškodljiva zmes. To pokaže danes kemik v svojem kozarcu in še bolj čudno je, da upičem ai nikakor pijan, čeprav izpije liter ruma Seveda pa je kobra popolnoma drugačna zver kakor gad. Toda tudi take, ki jih je pičila naocaika, so rešili z alkoholom, ostali so vsaj pri življenju. Bo- lehanje in otrpnjenje pa so posledice vsakega kobrinega pika. Vse to je vedela Leonor, vseeno pa je vsakikrat, ko je pogledala steklenici, napravila tak obraz, kakor da ji je ljubše, da jo pičijo vse indijske strupene kače, preden bi povžila le kapljico te vražje pijače. Tudi ni mirovala, v tem je bila popolnoma dekle. »Nam se vendar ni bati kač. V avto ne more nobena, zračne luknje na tleh so pokrite z žičnimi mrežami in saj ni nobenemu treba izstopiti.« V tem trenutku ustavi Adam aparat in pove, da je krmilo nekaj pokvarjeno, ker hoče teči voz vedno na desno. Hitro preiščejo in doženejo, da je notranji mehanizem v redu. Tudi Leonor poizkusi in zapelje voz nekolikokrat naprej in nazaj in potem pritrdi mon- terjem, da 9© i© zrahljalo ono izmed preclnjiVi koles. To pa je mogoče popraviti le z vnanje strani. Adam in oba monterja torej izstopijo in začno popravljati kolesa. Leonor dobro ve, kaj je pravkar rekla, in kakšno opozorilo je takoj dobila. Vsa zmedena se nagne skozi okno. Georg pač opazi njeno zmedo, a ne reče nič. Nenadoma zakriči Leonor in Georg takoj spozna vzrok. . Adam je baš nastavil vijak, ko nenadoma švigne izpod bližnjega grma zelena strela in na Adamovi nogi visi zelena, meter dogla kača, ki se je vgrizla v meso. Adam je čutil silen sunek, z enim pogledom se orijentira, zagrabi kačo za rep, jo potegne, ter zavihti : v zrak in z zdrobljeno glavo leži reptilija mrtva na tleh. Vse to se je izvršilo v eni sekundi, v naslednji »e pa še oglasi Leonorin obupan glas. »Georg, Georg, ugriznila ga je...« »Mr. Hartung, hitro steklenico sem!« vpije istočasno Adam. »Napravite grog, hitro grog — pa ne osladite ga preveč!« Tedaj pa se izpranem Leonorin obraz, tudi njen glas je povsem drugačen. »Oh, mr. Green, kača vas je vgriznila veudar v desno nogo.« »Neee, v levo, v mojo pravo nogo — hitro grog, ali jaz umijem — pred očmi se mi dela vse zeleno in rumeno — ampak ne preveč sladkorja, prosim.« »Ne, mr. Green, bila je vaša desna, vaša umetna nega, prav gotovo vem.« . Georg je bil skočil z voza in gledal kačo, zdaj se i ; Takoi ve pri Sem, d« Jo Adam kUisiio zasmeje. aKj 1 .-n u n je že večkrat izdal, da je le prisiljen antialkoholik, tako n. pr. v gorovju, ko je dal roparski glavar šampanjca, tudi tedaj pri gostiji pri mandarinu je šel večkrat iz sobe, da je lahko pil, ker je njegova gospodarica zavrnila pri mizi ponudeno riževo žganje. »Morda imate pa res prav,« se vda slednjič Adam, ko je pregledal in pretipal nogi, »bila je res moja gumijeva noga. No, potem pa ni nič. Hm, hnu..« Zamrmra še nekaj, ki se glasi kakor »škoda-. »Sicer pa«, dostavi Georg, ki je preiskal kačo, »to sploh ni strupena kača. To je zelena švigavka, Indijcem je simbol neumnosti, ker švigne v slepi jezi na mnogo večje živali, kakor jih more premagati in ki se je enostavno otresejo.« To tudi še!« stoka Adam MALI OGLASI Cene oglasom do M besed Din V-. vsaka nadaljna beseda 50 par. Samostojna tajigovodkinja in korespondentinja % večletno prakso išče stalno mesto sa takoj v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo plače na nprsv« lista pod »Energična moč«. Gospodična srednjih let, spretna v gospodinjstvu, perfektna v kuhanju, želi mesta h gospodu, samcu ali vdovcu s 1— B otroki. Verzirana je tudi v vseh delih šivanja. Gre tudi kot vzabjiteljica. - Cenjene ponudbe aa aprato pod >Dobra m Tarčna gospodinja«. ________________ Dopisovati želi mlad, zelo naobražen in dobro situiran uradnik, neomadeževanc preteklosti z gospodično iz boljše družine. Starost od 18—24 let. Even-tuelna ženitev ni izključena. Le re»-se ponudbe s sliko, poslati na upravo pod »Zvonček«. Uradnica ■ večletno prakso vešča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva«. StdllUVaiUe ostoječe iz 1, odnosno 2 sob, kuhinje in pritiklin išče za takoj proti nagradi uradnik. Ponudbe je poslati pod »Takoj« na upravo lista. liistrukcue •prejme osmošolec. — Ponudbe na upravo lista pod »osmošolec«. LiftDoy deček IS—17 let, čedne zunanjosti, lepega vedenja, znanje slovenskega in deloma nemškega jezika, se sprej-aa strežbo dvigala. — Osebne ponudbe s spričevali na upravo hotela »Union« v Ljubljani. Siroje isec zmožen vseh pisarniških poBlov z zelo dobro kvalifikacijo išče primerno službo. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod značko »Pridnost«. K SEZIJI Brusila za Rose znamke „Swatyn" las najboljšega brusnega materij ata ponuja v preprodajo: FRANC SWATY tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, JugoslnviJa. Popravila vseh pisarniških strojev. Mehanik IVA*»i LEGAT, Maribor Vetrinjska ul. 30- — Tel- 434. Kupijo ss dobro ohranjene smuči. Ponudbe z navedbo cene pod: »Planinski raj«. Kot koncipiient želi vstopiti v odvetniško pisarno abs. jur. Cenj. ponudbe prosi pod; »Vesten« na upravo usta. OH KAM PA? K „TRIBUNI" po dvokolo, motor, šivalni stroj, otroški voziček, P1}®*”" pro. Tam je najceneje In najvecla zaloga, daia na obroke. Ceniki v vseh barvah In vrstah od Din 18‘— naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volna, bombni, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko In čevlje itd. v n«|-večji izbiri po najnižji ceni pri Josip Peteline LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Na vellico. Na malo. i n kugi? le pri tvrdki iosip Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši šivalni stroj za rodbinsko .11 o»rw raco, svetovno znanih in,2!(iiiiv.< „GRITZ ER11 — i,ADLER_ f(roj’e |n eJ^ ik o veze-garandjaI ta malo! Isto’tam posamezne dele w'• rop k" * Na veli o! Tovarna Širite in naročajte edini neodvisni list ,Narodni Dnevnik1! ladajatedj in 2ELEZMIKAR SLEK&ANDER. - S. «*."» *—« »