Siev. 2M
Posamezna številka 2u stotin k
¥ rrttu, v peten i/» decamar« 1920
Fosameztla številka 20 stotink
letnik
j
aj« — fr"teir!H ponedeljek — vsa'.: rian 7iutr«j. — Uredništvo: ulic« sv.
5tev. 2° T nadstropje. — Dopisi naj « po*lljijo ured-r|>:tvn — Nefrttiktenf p!»rna ne sprejemajo. rokonifl se nc vračajo. — J	In odgovorni u:cdn!k Štefan Godina. — !.ast*tfk t.
Pdinost* — T?s!; tHksrne Edinost. —- Naročnina	na m«** o.—, , -a _
L S? — »n celo Mo I, 60.—, — T^efoe i»rednlfTv« fn apreve Itev. 11-57.
EDINO S T
Po?«m«zne itevllke v Trstu in okolic* pa 20 stotliH?. — Ogisd ie rsC«n«}o širokosti ene &okme (72 mm). — Og!i*i trgovcev i.i obrtnikov mm po 40 »tof.. ^ osmrtnic«, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—. oglsst denarnth zavodov* mm po L ?. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — OgI«flF.>> naroCnlna In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edlnottl, v Tritn, y£ca sv-s FrančiSka AaiSkega štev. 20,1, nadstropje. — Telafoit credn!5tv» in uprrre U-57
f Anton Mahnit M M!
Vedeli smo že dlje časa, da je stanje škofovo brezupno in da se pripravlja katastrofa. Vesti iz Zagreba so io napor vedovale že već tednov.
S škofom Mahničem polože v grob moža čegar ime bo zgodovina naroda nagega beležila na častnih svojih stra? neh med — velikani. Škof dr. Mah nič je bil pojava tolike veiičine, da moramo že prepustiti poklicanejemu peresu, da po® da javnosti pravo sliko te individualno-« sii kot človeka, cerkvenega kneza in si* li u svojega naroda. Mi moremo podati tu le nekoliko glavnih splošnih potez.
Kot človek je bil pokojnik najprisf; nejša, poosebljena skromnost in iskre; no^t. Nikdo, naj bo prijatelj ali nasprot* uik mu ni mogel odrekati najvišjega spo* .štovanja. Vsaka zavratnost mu je bila tuja — sebičnosti ni poznal.
Kot svečenik in pisatelj strogo kato* liške smeri je bil Mahnič bojevnik —. neomajnih načel in neizpremenljivih smeri. Ni poznal popustljivosti. Ali, bil je bojevnik čistih namenov, sijajnega zloga in rezkega peresa, ki pa ni pose* zalo po metodah vsakdanjega političnega pehanja, žaljivih za nasprotnika, ampak boril se ie z rapirjem— argumenta, dokazovanja, prepričanja.
m Mahnič — svečenik in potem šrkol, višji pastir škofije Krške? Mnogokdo je sprejel njegovo imenovanje z bojaznijo, da se tam razvname silen medsebojni k()j p0 — neslavnih uzorih. V kako ra* dostno presenečenje nam je bilo. ko so nam začela prihajali poročili, da so z \ ladanjem Mahničevim zadovoljni — vsi! Kila ga je sama dobrota napram vsem vernikom. Ni iskal boja, ampak ljubezni. Medsebojne ljubezni in zaupa* iija v njegove namene. Historičnega po* mena ostane neodjenljivo stališče škofa Mahniča ob vprašanju starodavne, sta* roslovenske liturgije, ko je Mahnič z že* lezno doslednostjo in jekleno odločno* stjo napram vsem sovražnim silam in vplivom izvojeval na istrskih otokih po* polno zmago! Pridobil si je splošno za* upanie. ker je bilo vse njegovo delovat nje obžarieno od neizmerne, naiuloblie ljubezni do svojega naroda. — ljubezni, ki se je v zadnjih letih, ob svetovno* znamenitih dogodkih, ki so imeli odi o* čiti usodo našega jugoslovenskega naro* da. povsnela pred nami do impozantne višine. \a hrambi pravic svoiega naroda in njegovega iezika, posebno tudi v cerkvi, škof Mahnič ni poznal stra^". ne obzirov. Vzrastel ie iz tal kršnega Krasa — doma iz Kobdilia — in kremeni! te bil njegov značaj in kot skala neomajna je bila njegova zvestoba do stvari nas
rod*.	.
Nepozabno nam te ostal v spominu razgovor, ki smo ga imeli ž njim po sreč; nem slnčaiu pred par leti v Medvod h. Hilo ie kmalu pot^m. ko ie v zagrebških »Novostih« priobčil vrsto senzaciional* ni h člankov za zbliža n*e obrh cerkva in za slovenski bogosh'žni iezik. Mahnič ni bil samo veren Slovenec, ampak tudi uverien Ju gostov en. On, toliko razVri* čavani rimo »katolik, je govori! pravo* slavnim bratom besedo li»'bc:/ni in brat« stva. Ko smo mu /ntrievali. kako mu ie ves naš narod v Primorju — brez razli* ke političnega mišlienia — globoko hva» ležen na tem niegovem nastopu, se mu je lepi visoki stas vzravnal, oko zaiakrilo, in izrekel ie naslednio lapidarno besedo, ki nam kaže vso narodno in politično individualnost niegovo še le v pravi Iu* či: »Veste, jaz se dos'ei nisem rad vtis kal v vsakdan i e politične borbe, ali, prišli so časi. ko moramo tudi mi škofje storiti 7f\ svoj narod kar le moremo!« To ie bila programatična izjava, ki ji ie ostal dosleden s tako rrdnostio. da ie, postal —> mučenik. Prišli so hudi časi. k-i so nadli tudi nanj z vso težo. Ko ie bil rešen internacije v Italiji, ki jo ie preživljal skirpno z bivšim županom pa* finskim dr. Kureličem — se ni mogel več povrniti v svojo škofijo. V Zagrebu, v srcu J»»oos!avi je. ie zatisnil svote oči in zakliučil svoie blagoslovljeno življenje, posvečeno vse blaginji tn sreči svojega naroda.
Ko bi povedali še, kako se je škof Mahnič, on, tako uverjen rimo s katolik »n po tedanjem mnenju mnogih zakrks njen strankar. izrazil tedaj o izvestnih osebah, ki so se njegovim pristašem na* rinjale za voditelje, bi se le videli, kako krivo so sodili tega plemenitega moža Le toliko bodi povedano, da jim ie — glasom njegove izpovedi — rekel: To ni prav. to ni krščansko! Ali nočemo kaliti s takimi neljubimi spomini teh trenot* kov, ko se klanjamo pred veličastjo te smrti, ki nam odnaša takega moža ravno v takih časih, ko je hotel še le prav* delati.
Smrt biskupa Mahniča pomenja za naš narod v teh časih neizmerno, nenado* mes+liivo izgubo. Rojaki! Klonimo gla* vo snričo mrtvaškega odra velikega nle* tnenitega biskupa dr. Antona Mahniča v ganotju in v znak neminljive hvaležno* ati za vse delo ljubezni in zvestobe do našega rodu.
Slava spominu dra. Antona Mahniča!
V pravilno presojanje poMft med Italijo in Jngaslavlio
Po informacijah od odlične strani
Od osebe, ki ji jc točno poznano vse ozadje velike borbe radi jadranskega vprašanja na mirovni konfereaei, po* sebno pa tudi zakulisni dogodki cHrekt* nih pogajanj med italijansko in jugoslo* vensko delegacijo, smo prejeli naslednje veleinteresantne informacije, važne za pravilno presojanje postanka in po= membnosti Rapallske pogodbe.
Z jugoslovenske strani obsipljejo ju? goslovensko delegacijo, posebno pa dra. Trumbiča, z očitanji, zakaj da ni sprejel črnega prejšnjih povolnejih pred* logov. Z oztrom na to očitanje treba na« glasiti dejstvo, da je vse tri prejšnje predloge Italija odklonila in s tem tudi zavezniki. Ne bi imelo torej smisla in ne bi koristilo, ee bi bila Jugoslavija pri* trdila kateremu teh predlogov.
Vedeti treba, da bi bila Wilsonova črta slaba za Jugoslavijo. VVilson je zahteval nevtralizacijo dolgega pasu ozemlja od juga pa do Karavank. To pa bi pomenialo, da bi Jugoslavija ne sme* la tam imeti ne vojaštva, ne trdnjav in ne vojne mornarice. Otok Vis, ki je ne* izmerne zgodovinske in strategične po« membnosti, bi bil pripadel k Italiji.
Druga dva predloga sta predvidevala — razen že omenjene nevtralizacije — glede Reke ali aneksijo, k Italiii. ali su* vereniteto Italije, ali pa določbo, da si Reka sama izber suvereniteteto. kar bi pa ob sedanjih danih okolnostih prav gotovo pomenjalo aneksijo k Italiji. Za* der z vsemi otoki, ki leže pred niim, bi pripadel Italiii. A kai bi bila posledica temu? Zabit bi bil italijanski klin v mor* je, da bi moral iugoslovenski promet po morju skozi italijanske vode.
Jasno je torei, da vsi ti trne predlogi niso bili sprejemljivi za Jugoslavijo, ker bi bila — če bi jih bila sprejela — po* polnoma odvisna od Italije v vojaškem in gospodarskem pogledu.
V teritorialnem pogledu je RaoallsVi mir res slabši za Jugoslavijo, nego so bili omeni eni triie predlogi. Ima pa mnogo dobrih strani, ker ji nrinaša druge pri* dobitve neizmerne važnosti.
A.	Odpadla je nevtralizacija goriomc-
njenega pasu.
B.	Reka, postane svobodno m^sto, ki ga It^'iia ne sme anektirati. T"^« «eda= n ie »Re^enze« ne sme prioozn^ti. To ie izrečno do!očeno in ie dragocen prispe* vek za presoianie sedanjih dogodkov: borbe med italijansko vlado in D'An* nunziiem.
C.	Zader bo malo, brezpomembno ri* hiško mestece in Italiiani bodo morali do njega skozi jugoslovenske vode. ker so vsi otoki pred njim pripadli Jugo= slavi i i.
D.	Pomembni otok Vis ie pripadel J"> goslaviji in ItaJiia je dobila le mali otok Lastavo, ki ji ne bo ijit koriatil, ker je preoddallen od obali.
E.	Po Rapallski pogodbi ie postala Črnagora notranja stvar JugosUvi;c. Crnogorsko vprašanje ie rešeno definic tivno Jugoslaviji v prilog. Vršile so se tam tudi volitve — in sicer v pooolnem redu — v konstituanto in Čma^ora ie že zakonito zastopana v jugosloven-skem parlamentu. S tem je napravljen konec vsem intrigam in vsem poizkusom, ki nai bi iim Črnagora oporišče in ki naj bi podminirali Jugoslavijo.
F.	Vprašan ie meja Albaniie ni več sporno vprašanje med TtaH'o in Jugo* slavi io. amnak se ima rešiti v Parim.
G.	Luka Baroš na Reki prioade Jugo* slavi i i. To je določeno. BaroŠ in Oelta tvorita že pripravljeno Jnko. Le nekoli* ko razširiti in izpopolniti io bo treba, pa bo zadostovala za potrebe Hrvatske in Slovenije. Tu bo^i omenieno. Ha se že oroučuie prolekt železnice Lii*W»#na» Kočevie. ki se sooli s progo Sngak <Ko» morske Moravice. Od tu ie kak?^ 23 km do Kočevja. Tako bo imela Ljubl»a* na direktno zvezo s Sušakom —- z Ja* d ranom: promet se bo koncentriraj na Sušaku in to brez vsake kontrole od ino» zemske strani.
Naš informator pripominia: Raoalk ski dogovor res naložil Jugoslaviji ve* liko teritorijalno žrtev. In to ne le radi števila duš, — pol milijona, tretiino slo* venskega naroda, ki ima biti obrambni zid v varnost Jugoslavije proti nevarnostim od severa — amnak tudi in še po* sebno zato, ker izgublja tako kulturen, napreden, zaveden in politično dozorel odlomek svojega naroda. A1i, na drugi strani mora priznati vsak razsoden člo? vek. da so naštete koristi, ki izhajajo Jugoslaviji iz Rapallske pogodbe, tako neizmerne važnosti, pravo jamstvo za nje neovirani in neodvisno politični in gospodarski razvoj, da mora biti vsak Jugosloven le hvaležen dru. Trumbiču, da je dosegel tak uspeh. Trumbiču sa* memu je krvavelo srce, ker ni mogel doseči uredbo državnih meja po narod* nem princinu, posebno še, da ni mogel rešiti Voloske in Notranjske. Ali prisi« I i en ie bil po okoliščinah. Ztfpet in zo= net tT-eba onozariati, da ie bil pod veliš kanskim pritiskom Anglite in Frnnciie, dočim mu ie opora od strani Wilsona odnadla. Nad^lie treba uvaževati, da ie
da so vihrali silni strankarski boji in da je bila vse političnoživljenje zastrupi je* no in v razsulu, a posledica temu je bila za jugoslovensko delgacijo fatalna: ni se mogla sklic a vati na nikako silo za seboj — bila je brez opore v domovini. Usodepolna bi bila mogla postati za Ju* goslavijo nevarnost, da bi se itak že skrajno napete razmere med Italijo In Ju« goslavijo še komplicirale, da bi Italija anektirala vse sedaj zasedno ozemlje in eventuelno zasedla tudi Ljubljano! V komur je blage volje za pravično preso-* janje, ne bo več metal kamenje na dr. Trumbiča. Zato apeliram na rojake, naj ne sedajo na limanice izvestnim agi* tatorjem, — zlasti po Istri — ki kriče, da je Trumbic izdal! Kriče tako le zato, da bi zanesli zmedo m* d narod, da bi ga zastrupili in demoralizirali, da bi mu vze« li vsako vero in ga b tem onesposobili za vsako nadaljno brambo in delo, da bi klonil in nacijonalno padel v grob.
Krk pođ D'AnnunzlJero peto
»Pučki Prijatelj« je dobil dopis z otoka Krka. v katerem je opisana v»a beda tamo$tiie£a nesrečnega prebivalstva, ki je doklej trpelo pod zasedbo italijanskih rednih čet, a je sedaj dan» aa milost in nemilost Se italijanskim nerednim četam: D'An-nunzijevim legijonarjem:
*Noccj sem doznai za gotovo — piše dopisnik — da na» bo kr. italijanska vlada pustila na milost «n nemilost D'Annunzijeve vojske, legifcnarjev, ki io le od 14. minclega meseca zanedii ta otok Krk z namenom, da nas s silo podvržejo oblasti Reke, ko s« ostali brezuspešni njihovi oglasi, s katerimi mamijo narod za pristop k Reki. Narod ie, seveda, do alej ne da nikakor pcdvrsči, ker vc, kaka so »redsiva, s katerimi delajo D'Aanunzljevi legijo-narji. Že sedaj čujemo vaak dan pokanje bomb in pušek. a tupatam tudi topov. Lahko razumste, kak strah je obšel narod, ki ni navajen gledati fn poslušati tako orožje. Co je toliko tega dk><d?i. kaj bo za napic/, če nas zapušča redna sila o-režnikov in finauce. ki vendar nl«o doslej ravno toliko strašili uaroda.
čitamo v listih, da je italijansko brodo\jc blokiralo Reko, otoke Krk in Rab, toda mi ca otoku vemo .-amo, da «no blokirani od D'Annunzijevih arditov in njihovega terorizma. 2e v naprej vemo, da nas	tako vladavino č»Vajo časi Nerona in
Dioklecijanova fregonstva in mučeništva. Mi tukaj ne moremo bežati, ker smo sredi morja, a arditska ?tra_ža bdi po dne\i in po neci z bombami in strojnicami aad morjem. Sami orožniki in vladni finančni stražniki žele oditi in že spravljajo svoje reči, a na otoku da ostanejo samo ar-diti. Mi ne moremo verjeti, da »ta nas ital. vlada in Jugoslavija prodali v tem zadn!»m času.
Čujem nocoj, da je priJfcla v Puntu na otoku Krku do krvoprelitja s ?trani D'Annunzijevih arditov. Kaj bo z nami bedniki brez vsake cbrambeJ Na-! rod bi se branil, toda kako, ko nima orožja, a kli-' cati na pomoč n« moie nikogar, ker je sredi morja? Če ne bo hitre pomoči, bo prižla Jugoslavija na ta olok, ko bo narod že poginil pod bembami in puškinimi kv&gljamJ.
D'Annunzijev oglae nam naznanja, da rtu bomo podvrženi vojaški Južbi, ali ne	da bomo
svobodni, kar pomenja, da bi hoteli obremeniti nai revni narod predvsem * balnimi davki po volji njegovih bot»b in smednška i« bi mi tako plačali njegove bombe i« njegove ter njegovih prijateljev ljubimke. Na vsem otoku ni človeka, ki bi nc želel iz dna srca, da pride že enkrat konec tej ^traSni nesreči, ki nas ubija od dne do dne vedno bolj ln ki bo izproaneolla nai otok, če ne bo kmalu reSttve, v pravo puščavo. Reftiti nas more samo najhitrejša pomoč; držače bomo izginili!
Grozote, kt flh c-pivujo dopisnik, so samo jploS-na slika sedaajega položaja na dveh nerečnih otokih Krk« is Rabu; podrobnosti ni vsak Jugoslo-rts zasedenega ozendja prav lahko predstavlja... im lastne ickutoje. Vse osomlje. na katerem vlada D'Annnttnkr, j« pedvrleno najhujlim grozotam, nad katerimi se agralajc aelo saau Italijani, kaker j« razvidne iz poreMla e raMterab na Reki, ki smo ga ie ebfavgi v včerajšnji »Edinosti*. Strast, ki gre I ea satietjem vsoko^a jugoskrvensksga življenja ' v teh krnj*, gr« prt D'Annnnzifu. temu preroku aamocđločb« Is ««wobo4e uvodov, m njegovih pla-čanoth tako dnlrf. d* no n. pr. aa su&ačketn mostu lastavljnjo oUsjci, Id bi hoteli v &olo na Suiak tn , ne jim meč**o knfii« v Rečioo, da se najbolj RMfuitfi načšn zavračajo mater«, ki bi hotele ne-stt o\oje«w otroku, hi je v *eU na SuAnku, košček kruha... I« s-ždai )e abnajsao tudi jugoslovensko prebivalstvo otokov Krka im, Rabo na tako življe-•H In velevlasti, Id no He v bof za pravice narodov, mdče k >iiwn temu in računajo, keliko denarja jim bo aopet prinesla ta zadeva! Res in prav iro«;« uai, ki začeajajo svoje govore ob vsaki priložnosti, ko je treba in ko al treba, s sladkimi besedami: >aaii Hubi zavezniki... o
Kako ae ima javnost očitno aa norca
OPATIJA. 16. »Vedetta d* Italia« pri=« nafta navdušeno poročilo iz Raba. Mesto da Živi dneve največjega navdušenja. Mladostni plamen legijonarjev da je dvignil duhove, ki so že obupavali vprU čo rapallske pogodbe, in ta plamen da jamči za »Zmago«. Vsi meščani od 15. do 70. leta so se baje priglasili k obramb« ni službi, ki Jo izvrSujejo noč in dan. D*Annunzio je poslal bratom na Rabu sledečo poslanico: »Malo besed, bratje mojil Tudi Velika molči. Zvala bo na juriš in boj, zvala na slavo za žrtev! Kvišku srcal Z vami sem sedaj in osta' nem za vedno!« Doimo Lauro Galzigna, predsednik nacijonalistične zveze je od, govoril D'Annunziju: »Hvala, vodjal Tvoji someščani mirno pričakujejo po* ziv Velike na slavo. Tvoj bojni klic bo na5 Alali!« Dalje pravi poročilo, da bp mesto raje razdejano do tal, nego bi pri« pustili Rabčani, da se ga polasti obso* vraženi Srb. To da so meščani in legi* jonarji prisegli.

t, , r I/^f ' i ' .t

J •-rt'ttv
Pismo »talifoiutke »Reike narodne zveze-*, objavljeno v včerajšnji številki ia gornji dopis »Pu-čketnu Prijatelju" opravičujeta sklep, da se Ra^u pod D'Annuazi««vo vlado gotovo ne godi bolje nego Reki ali Krku. Poročilo >Vedetle« j« zopet primer, na kak način so slepi javnost.
. D'Annunzijeva poslanica rimskemu senatu
RIM, 16. D'Annunzljeva poslanica se* natu je, kakor se sodi in ugiba v tukaj* šnjih političnih krogih, veliko zmerne j* ia, nego so bila doslej izvajanja reškega komandanta. To da je res lepo od njega. Z nekakim občudovanjem skromnosti D'Annunzijeve se ugiblje, ne tiči li v poveljnikovi spomenici prikrita izjava, da sc v slučaju, da senat in kralj pritrdi* ta rapallsko pogodbo, ne bo več upiral njeni izvršitvi, dasi je on slej ko prej ne bo priznal nikoli v kolikor se tiče Dah macije. Dalje sc ugiblje, ne misli tnorda D'Annunzio, ko govori o curiškem miru, s katerim jc bila Italiji pripojena Lom* bardija in Piemont, medtem ko je moraš la čakati osvoboditev Benečije na boljše čase, ne misli morda tu na začasno od okoliščin zapovedano odreko Dalmaciji. Tudi, pravijo, bi se dalo iz njegove spo* menice posneti, da ni nameraval Krka in Raba za vedno zasesti, temveč, da je to storil samo zato, da zagotovi Reki luko Baroš, brez katere bi ne mogla živeti. Zanimivo je, da se neki tukajšnji listi pritožujejo, da se reška zadeva zavla? čuje vsled večnega vmešaanja nepokli* canih faktorjev, pri tem pa pozabljajo, da je po mednarodnem pravu D'Annun« zio sam eden tistih nepoklicanih faks tor je v. - -- -	-
Misli poslanca Ernesta Vasallo, uda pars lamentarne komisije, o podlagi za spora« zum med vlado in D'Annunzijem
MILAN, 15. »Popolo d' Italia« piše v glavnih obrisih: Poslanec Ernest Vasallo se je mudil te dni na Kastavščini, Suša* ku in na Reki in je imel ob tej priliki daljši pogovor z D'Annunzijem in stot* nikom Corrado Zollijem. Pogovor se je sukal o težkem in zamotanem položaju na Reki. Po mislih imenovanega poslan« ca bi sc morala rapallska pogodba izpres meniti v prilog neodvisni Reki in laške* mu narodu sploh. Meni, da vsebuje rapallska pogodba znatne pomankljivosti, ki jih najbrž nimajo niti talne klavzule, katere zanika vlada sama. Po poslanče= vih nazorih bi se mogla in morala rapall* ska pogodba tolmačiti in prerešetati na jasen način v zmislu, da se zadosti prav* nim in nepremenljivim zahtevam neod= visne Reke in laškim težnjam. Priporo* čal je nujno, naj se izogne vsakim do* godkom, ki bi imeli škodljive posledice za Italijo in Reko samo. Opozarjal je na ugodnost, naj se odločitve glede temelj* nih vprašanj odgodiio in priporočal udeistvitev nekojih ukrepov, ki naj bi služili interesom Reke in Italije v pre* hodnem stanju. — ,Njegov predlog stre* mi za tem, da se kolikor mogoče zakasni izpraznenje rednih čet iz Sušaka, češ da je to želja Rečanov in Hrvatov samih. Predlaga dalje, da se odpravijo sedanji dragi in nevarni vojaški ukrepi proti Re* ki, ki so naperjeni proti D'Annunziju in njegovim legijonarjem. Pomorska de* monstracija v svrho blokiranja od mor* ske strani, premestitev štirih bataljonov v reškem okolišu in 'poslana *>jačenja povzročajo po poslančevem mnenju ve* like stroške in ne rodijo zaželjenega uspeha. V svoji tretji točki predlaga že imenovani poslanec Vasallo, naj se si* cer formalno ne priznava regentstvo, naj pa se vzame na znanje, da dejanski ob* stoja provizorična vlada, koje voditelj zunanjih zadev je D'Annunzio, in se na prijateljski način pogaja tekom prihod* njih treh mesecev z njim in drugimi vo> | ditelji o ugodni rešitvi vprašanja glede , otokov Krka in Raba. V prihodnjih treh -mescih naj bi se po poslančevem pred* i logu vravnalo pravno zastopstvo reške vlade po željah njenega prebivalstva. Legi jonarji naj bi se vzdrževali vsakih nepremišljenih korakov in D'Annunzio bi se obvezal, da ne sprejme v svoio službo vojakov iz armade in mornarice; priporočal bi se pa vstop laških podani* kov, ki niso obvezni v vojaško službo. Ti slednji bi se odinjali v reško vojaško službo, da bi vzdrževali javni red in mir ter branili neodvisnost. Meni, da bi se morali zastopniki Reke pripustiti k pri* hodnji konferenci, ki se bo bavila s skle« nitvijo trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslaviio in to v svrho, da se zagotovi ugodna rešitev vprašanja glede We. lu= ke Baroš in vrednot pristanišča, ki niso zapopadene v rapallski pogodbi. Niegov načrt ozir. predlog stremi sledniič za tem, da se ustanovi' na Reki sedež za* upnika, ki bi posredoval med laško vla* do in D'Annunzijem.
Slednji je izjavil, da se ne strinja z rapalsko pogodbo, ki je pnoti (laškim težnjam na Reki in Italijanom sploh. Izrazil se je v žmislu, da načrti in pred* logi poslanca Vasallo niso v skladu z njegovimL In zagotovil je med drugim, da on ni napeljeval torpedovke, da sc zavzemajo za reške zadeve, ker so se prostovoljno odločile za ta korak. V podkrepitev te okolnosti je navedel dej* stvo, da so mornarji sami ponudili reškim otrokom poveljnikove darove in se izja* vili pripravljene, da bodo prenašali vse neprilike z legijonarji.
BopoHskfl pogodb« v rimskem senata
RIM, 15. Danes se je začela v senatu razprava o rapallski pogodbi. Nekaj D'Annunzijevih pristašev med senatorji se je izreklo za to, da naj se odgodi odobritev do odobritve v novi jugoslo*
venski skupščini. Grof Sforza povdarja. da je treba takoj razpravljati. Senatot Tomasaia, bojevnik, pravi, da se bo z vsemi silami uprl odobritvi. General) Giardino, admiral Thaon de Revel, odvetnik Valerio, Attilio Hortia in Barzi* lai (poslednji trije so Tržačani) odobra vajo pogodbo. Nato se seja zaključi.
Značilna šestletnica
(Po »Riječi«)
Dne 3. decembra 1914 — torej pred Šestimi leti — se je začela a Suvobota ofenziva srbske vojske pod poveljstvom proslavljenega vojvode 2 ivo j ina Mišić*, ter je, razširivši se v ofenzivo vse tedanje srbske vojske, v nepolnih 15 dneh aa* vršila s popolnim porazom Potioreka in njegove izbrane, dobro ojačene in iz* vrstno opremljene vojske. Ohol in v svojo zmago absolutno verujoč sovrai* nik je, zavzemši Valj evo, Užiee in Bel* grad, ne le sanjal, marveč tudi javno govoril o pokorjenju Srbije in uničenju njene neodvisnosti... Sloviti vojsko* vodja vojske »kulturdregerjev«, Potio* rek je, poleg številnih čestitk, prejel od cesarja Frana Josipa tudi največja odli^ kovanja... Ali, med tem je, nepričako? vano in v najtežjem momentu, prišla od^ ločna proti akcij a- Poveljnik prve arma* de, vojskovodja Mišic, ki je dne 30. novembra pridržal svojo vojsko na pozicij j ah zapadno od Gor. Milinovca, a 10. armado na počitku, je 2. decembra odre* dil napad z vso vojsko, da«ai ni imel v nji niti 25.000 pušk. Tega napada je pri* čakovala vsa dežela nestrpno. Na fronti s slavo ovenčane prve armade sijajen uspeh. Po razbitju sovražnika je vojska naskočila važne pozicije. Prostrugo in Rajac, potegnila za seboj tudi ostale ar* made srbske vojske ter začela s prega* njanjem k Drini in Savi... Kolosalni uspeh prve armade je zajel v polnem zmislu besede vse celokupno srbsko vojsko: to že 15. decembra istega leta. Belgrad je bil osvobojen in poslednji kotiček tedanje kraljevine Srbije očiščen od sovražnika. Potiorekova vojska je bila uničena. Okolo 60.000 mož, z vsemi njihovimi topovi, puškami in opremo je bilo zajeto. Načrt Avstro * Ogrske o po* korjenju Srbije se je izjalovil v drugič
—	po zaslugi žrtev v prvi vrsti 1. armade in naporov ni enega slavnega vodje.
Kdo na naši strani se ne spominia, s kakim navdušenjem je bila sprejeta ta velika zmaga od vseh naših narodnih ljudi?! ko ie bit osvobojen Belgrad od strani sovražnika, so se po strogem nalo* gu avstro * ogrskih oblasti — četudi s težkim srcem razobešale zastave po naših mestih, ali že črez 14 dni so došle srečne vesti o porazu Potiorekovem in o izpražnjenju Belgrada. Hitro so došli ukazi, nai se zastave umaknejo, da nc bi izgledale kot ironija na avstro * ogr* ske poraze. Zastave so se umaknile z radostjo in z želio, da pride zopet nova slična situacija tudi na drugih bojiščih
—	da bo Avstrija zopet prisiljena izda* iati ukaze, naj se zastave umaknejo. No, tu pa tam je ostala kaka zastava razo* be^ena na snegu in dežiu. ter ie vidno pričala, kako so naša jugoslovenska srca radostna, da ie naš narod v Srbiii zo* net enkrat odbil te/ki napad na svojo, ali tudi na našo svobodo...
IZ JUGOSLAVIJE
Proslava regentovega rojstnega dne
LJI BLJANA, 15. Danes dne 17. de* cembra tega leta se praznuje rojstni dan Njegovega Visočanstva prestolonaslednika regenta Aleksandra. Za vso ioUko mladino se daruje šolska maša z zahval> no pesmijo in pa državno himno. Po maši se vrši po vseh šolah primeren na* govor na mladino. Ta dan je nauka prost.
Diplomatski odnošaji med Jtttfoalavijo in Holandsko prekinjeni
BELGRAD, 15. V belgrajskih politič* nih krogih se živahno razpravlja o nepri* jetni aferi, ki je nastala že pred dalje časom med pomočnikom ministra za zunanje stvari ter holandskim poslanikom, ki je končno dovedla do prekinjen ja plomatskih odnošajev med kraljevino SHS in Holandijo. Holandski poalanik je prišel v konflikt z našo vlado radi ho* landskega častnega konzula Rapaportfl* ki je drugače avstrijski podanik in rav* natelj zavarovalne družbe »Anker« in kr je bil začetkom vojne v preiskavi radi sodelovanja s soražnikom ter posneje konfiniran. Po osvobojenju je bil iz Ju* goslavije izgnan. Holandski poslanik je te dni dvakrat s posebno noto zahtevni, naj se Rapaportu dovoli povratek v Ju* goslavijo, namreč v Belgrad. Ker na4a vlada na to zahtevo ni pristala, je he* landski poslanik zahteval od naie vlade potni list ter odpotoval iz Belgrada. Posle poslaništva bo začasno vodil najsta^ rejši konzularni uradnik. Kakor se čuje. bo radi te zadeve pomočnik zunanjega ministra Popović vpokojen.
BELGRAD, 15. »Pravda« poroča pt» vodom spora naše vlade s holandskim zastopnikom v Belgradu, ki ščiti zloglas* nega Rapaporta, obtoženega za mnoge zločine, izvršene na srbskem narodu, še, o drugi sporni zadevi s Holandsko. Ko je leta 1915. napovedala Bolgarija voj*| no Srbiii, ie poverila srbska vlada za*
Siran TL
»EDINOST« »tov. »L
v Trstu, dne 17* decembra 1920.
ščito srbskih podanikov in interesov ho* lsndskemu zastopniku v Sofiji. Toda ta je mirno, brez vsakega protesta dopustil, da je bolgarska vlada prodala poslopje in inventar srbskega poslaništva v Sofis ji. Holandska vlada, piše »Pravda«, ima dolžnost, da nam da zadoščenje v obeh teh neprijetnih slučajih.
Nfltimkfl inUonaža v J&gesluviH
ZAGREB, 15. Nedavno je bil tuka) aretiran bivii državni pravdnik Accurti in njegova soproga in Se nekatere druge osebe radi protidržavnega delovanja. Pred kratkim je bil aretiran pri prehodu preko Drave človek, o katerem se je izkazalo, da je rodom Čeh z imenom Havelka. Aretiran jc bil vsled suma špijonaže in je bil odpravljen v Zagreb, kjer so ga zaslišali. Pri njem so našli pisma /a barona Lepela v Samoboru in za neko cicbo v cementni tvornici v Podsusedu. Priznal je. da je priiel iz Madžarske, da prevzame pisma od gospe Accurtijeve in da jih odnese v Budimpešto, dalje tudi, da se peča s ipijonažo in da sta ga ra Hrvatsko poslala madžarska kapttana Pekleva in Horvat. Pri njem so naili madžarski zemljevid okolice KapoJvara. Preiskava jc pokazala, da ima družba v Budimpešti in v Zagrebu svoja jjesla za spoznavanje. Redarji so spremili Havclko m gespo Accurtijevo, da bi dobil od nje pisma, p> katera je prišel, gospa pa ga je prosila, naj pride drugi dan, ker jt njen mož sporoča iz Belgrada, naj počaka, ker ima zelo važne informacije, da jih pošlje preko Drave. Drugi dan so redarji zopet pripeljali Havelko k Accurtijevi, ki mu je v prisotnosti profesorja Šuflaja diktirala pisma politične vsebine za madžarsko vlade. Ko je odhajal, jc opozarjala gospa Accurtijeva Havelko, naj bo o-prezen. Ko so Havclki vzeli pismo, so konstatirali, da je to prazen list papirja, pisan s kemično tinto. Pismo so nato razvili kemičnim potom ter je bil v njem v nemškem jeziku očrtan naž politični, gospodarski in vojaški položaj. V zvezi s tem pismom se je izvršila aretacija vseučiliškega profesorja Suflaja ter drugih 12 oseb. Med njimi se nahajajo dijak Milan Galovič, brivec Strommer, ki je prirnal, da je po Galovičevem naročilu vodil dobrovoljce na Madžarsko za Horthyjeve legije. Preiskava je dognala, da je bila glavna črta za prehod madžarskih agentov Zagreb, Dunai. in Budimpešta. Iz Madžarske pa so prihajali preko Medmurja in pri Osjeku preko Drave.
Madžarska vest o revoluciji v Jugoslaviji
BUDIMPEŠTA, 15. »Nemzeti Ujsa^« prinaša iz Zagreba sledečo vest: V Stari Srhi i i se odigravajo jako te/ki dogodki. Ze nekaj tednov sem se bijejo v Mace* doniji in Albaniii hudi bevi med srbsVi< mi čefrrri in komitaši. V Črniiiori so hiM j Srbi dvakrat potolčeni. Mesti Rieka in j Danilovem d sta v rokah vstašev. Pri*j nravlia se zasedba Cctinja 'H"4! Rosna se £iMie. V 7^<!rcbu ie proglasil Radić krretsko republiko. 100.000 oVmv/emh j bratskih kmetov koraka proti Zagrebu. V Zagrebu so sc dodaia1! krvavi s^opa* di med demonstranti in četami. Poseko }e vmes fti^i topništvo. Dva \? bosanskih in hrvatskih novincev sestavljena bata s liona sta se tmrla in se bijeta z zvestimi j.rbskimi četami.
To vest. Iti nam kaže. kakr bi nekateri rad videli, da bi bilo. pc^nrirljemo iz i>P:cco'a« in jc •podimo svojih čitateljem, od katerih vemo, da imajo smisel za humor.
I lanska vlsfl* rrnllrJe owoj tfc!cnzlua?
ZV2Z2 Z JU9D!llV;]0
RTM, 15. Poluradna aaenciia Volta priobčuie sledeče: V naših dinlomatič; ni1* krofih se opovrgu;eio vse vesti, po katerih nai bi se bi]a sklenila defenziva na zveza Italiio in Jugoslavijo. Raz* ven ra^°1Ttke pogodbe, s katero se ie HTo rešilo iadransko vprašanje. se ni skleni1^ mr-^ nri^^etima vladam-^ no; bena -{».i notfodba. in razprave, ki se vršite o cilju splošne politike teh dveh ''-•/nv. so se ome;eva1e Te na konsta'a* ero o enakosti mreni obeh dr?;»v 7. rom na izvedbo saint^cTnain^lrefia in ^Hononct-p^ miru. Z^Cotavlia se ivm, da bo^^ča no'^nan'a. ki nai bi imela pi'ipn j^rtnolniti	pot?odbo v
rfos^o^-^kem in trrtovtnsVem ovim, ne po'itičnih in vojaških za? ('ev Tr:diian.-ka vlada v nobenem slučas in ne ^o razpravl jala o politično s voiaški zvezi brez predhodnega znanja parla* menta.
Da jJ"vr>Hmo po travici, nas ta dempMi male J pf">neča. Ko se je bPa sklenila rapallska po ; g<~dua. <tc jc bilo ravno z iste strani t>ov. o italijan pko-iugcslovenski vcjaški in gp«rodarski konven c:». ki naj bi ookrepila in «popolnila ravnokar sklenjeno prijateljstvo. In sedaj ta dementi! Sictr pravi italijanski pretfover: »Med govorjenjem in dejanjem je Široko merje«, in tako sa menda tfodi t"di tukaj.
Kane * proslave« naftskrencjfega fri{ite!jl(ri z bamburitU nai« t—»lice in zabav* in dtlontjt D'Annuuia mudli aiao ostale bm vpliva aa jft> goalov enako javnost. Hladni sprejam laikih aorl-narjev v glavnih mestih Jugoslavije, je jasan dokaz, kam jadramo.
VpraJamo Halijenakc državnike, zakaj in Centu se puščajo voditi od klike, kateri je edini namen, da poojatruje razmere med Jugosloveni in Italijani. Iskati z Jugoslcveni trgovskih stikov in obenem oni del Jugoslovenov, ki jc ostal v njihovih metali, žaliti in zatirati na vse mogoče načine, ni logično, niti politično.
Čemu ta gonja — ki bi se znala enkrat bridko malčevati — proti narodu, čigar dritva je ena najbogatejših ravno na poljskih in gozdnih pridelkih, na katerih je Italija revna.
Zavezniki in NevnC!Ja
Nemika povračila — Jrgoslovenski delež
BELGRAD. 15. Objavljena je ko'nvencija. ki so jo sklenili zastopniki zaveznikov, po kateri mora izročiti Nemčija zaveznikom v roku žeitih mesecev 30.000 konj, 60.000 bikov, krav in volov, 30.000 molznih krav in 125.000 ovac. Rcparacijska komisija je določila, da dobi Srbija od tega: 10.000 konj, 17.8G0 volov in krav in 25.000 ovac. Ostanek »i ra zdele francoska, angleSka, belgijska in italijanska vlada. Rok testih mesecev poteče dne 1. maja 1921. Do tega dne mora vsaka država prevzeti svoj del- Predaja živine se prične takoj, ko dospejo na Nemiko delegati in veščaki prizadetih vlad. ki bodo morali urediti vse potrebno g'ede transporta, prehrane in zdravstvenega stanja živine. Z ozirom na konvencijo se Je Nemčija obvezala, da bo skrbela za krmo in prevez živina do svoje meje. Od tam pa bodo skrbele za prevoz zavezniške države vsaka ra wv®i del Živine. Konji, ki jih dobi Jugoslavija od Nemčije, so ardenske pasme krave in biki so siementhalskega plemena, ovce merinske pasme. Če se živini ne zagotovi potrebna hrana in če se ne prične 3 prevažanjem pravočasno, preti nevarnost, da živina pogine. Za prevoz kor j bo treba 2500 železniških voz, za krave in ovcc pa nad 4C00 železniških voz. Zdi se, da je najbolj ugodna pot za transport od Regens-burga po Donavi.
Pripravljalna seja za bruseljsko konferenco
PARIZ. 15. »Malin« p:še: Na včerajšnji pripravljalni seji za bruseljsko konferenco se jc ugo'ovi'c, da morajo francoski delegati delovati pomirljivo in da morajo dokazati, da Francija nikakor noče vojaške zasedbe, temveč da hoče Francija v spo-j razumu z Nemčijo dokazati zmisel za dejanski po-j ložaj.
Pred plebUc'totn v fileziji
BERLIN. 15. Nemški poslanik v Londonu je Izroči* angleškemu ministrskemu predsedniku kot od-J govor na prcd'og anglcSke. francoskc in italijan-i ske vlade glede glasovanja v Zgornji Sleziji noto. j v Vateri poudarja nem&ka vlada, da bo moral' predlog velesil zadeti na velike težkoče g'ede transporta, nastanitve itd. ter predlaga, da naj bi se o tem ustno razpravljalo.
Po ''rcrgrlcvem ptdth
Koliko fe potrosil« Francija za Vrangelovo armado?
BERLIN. 15. Nemške časopisje, ki trdi, da je; dobro informirano, čisla stroike, ki jih je imela Francija z armado generala Vrangela, na 16 milijard v zlata
Britka nsoda izseljeaiknv iz Krima
PRAGA, 15. Ruski soc. revol. list »Volja Ro-siji« poroča, da je 60 ladij s krimskimi bcgunci in izšeljeniki zasidranih v zalivu Moda ob vhodu v Marmarski preliv. Na teh ladjah se nahaja 70.000 vojakov, 7000 ranjencev in 53.0C0 izselje-nikov. Celo floti!o obdaja policijski kordon. Nihče ne sme izstopiti razun tistih, ki se izkažejo, da imajo v Carigradu sorodnike ali pa zadosti denarja. Iz Carigrada, kjer prebivalstvo samo trpi pomanjkanje, ne more*', dobiti nobene pomoči. Francoska in angleška vlada se pogajate, kako bi preskrbeli to množico. Nameravate jo razdeliti na otoke Egejskega moria, predvsem na Lesanos, vojaštvo pa hočete poslati v Alžir in Tunis, kjer jih bodo razdelili v koncentracijske tabore.
Grški kralj Konstantin v Benetkah
BENETKE, 15. Danes zjutraj ob 8 uri je dospel s posebnim vlakom iz Mi? lana ^rski kralj Konstantin, kateri se bo potem vkrcal na parnik »Hinerochi« na= men'en na Grško. Kralja Konstantina spremljata kraljica Sofija in nieni sino^ vi. Na postaji so ga pričakovali razni pomorski eastniki grških parnikov ir Crški časnikarji iz Aten. da bi spremliali kralja na notovanju. Najbrže bo rdplu1 narnik s kraljem že danes zvečer proti PirejiK_
Oorr87e vesti
Stavka državnik nameščencev traja nespremenjeno dalje. Vršijo se vsak dan shodi, ki jO vseskozi močno obiskani in pričajo, da so stavkujoči trdni v volji nadaljevati stavko do zmage. Iz Pule. Kopra in Gorice prihajajo vesli o solidarnosti tamošnjih državnih nameščencev. Železničarji su izjavili, da so pripravljeni nastopiti od'cčnr, v prilog stavkujočim. ako bi se uporabljale preti rjim
represalija • *ui thlt. Do isdđentov ri prido nikjer. Pri ds—jajem iulcl|mij« j1 h— aa glavni polti je bilo prsesf drcaa in tema, is t adi ko« mičaih prizorov ai manjkalo,
Koacart aa OpOuk h pri Iv. Ivam. V ikad-nju krasno uspeli koacart se ponovi v soboto lt. t. m. ob 7 in pol zečer. v veliki dvorani hotela »Mićal« na Optimak in ▼ nedeljo 19. t. m. ob 4 in pol popoldne v »Narodnem doma« pri Sv. Ivanu. Zanimanje xa oka koncerta je zelo veliko. Saj tudi prireditelji jamčijo udeležencem sa umetniiki ulitek. Pri koncertih sodelujejo z deloma novim programom: Srečko Kumar, ki je eden najboljših slovenskih pianistov in je posebno znan po izvrstnem ume van fu in čustvenem podajanju skladb; Karel Sancin, ki je najboljši slovenski vifolinlst drzne tehnike — in Avrelija Sancin, naša znana pevka, ki je pokazala na zadnjem koncertu velik napredek. — Na Skedenjskem koncertu je bila vkljub slabemu vremenu velika dvorana »Gospodarskega društva« popolnoma razprodana; mislimo, da dokažejo tudi Svetoivančani in Openci, da nimajo nič manj »misla za umetniško prireditev.
PODLISTFK
TUJINEC
Drnilo Šimunović.

Ljudje pripovedujejo tudi. kako lepe je bilo tedaj. to je: da sc je pilo, jedlo in prepevalo, vse dotlej, dokler je bil Lukavce v Sabljarjih. In kar je pravi čudei: temu Lukavcu se je rodil prvi sin ravno onega dne. ko so položili prvi temeljni kamen in utegne biti blizu petindvajset let od tistega znamenitega dne.
čim je položil zadnjo povrinico na ograjo mostu, je odšel iz Sabljarjev, ali ie ga niso pozabili: saj se niso nikdar več povrnili tisti veseli in bogati dnevi, a ie manje taki. ko sc je začela gradba in se je redil Lukavčev sin.
Tedaj so izlivali s »larcga mestu vino v Ra-kitnico in uganjali razno, kar more pijanim ljudem priti na mi<el, ne da bi padla med njimi ni ena žal-brseda; celo poljubljali so se z Lukavcem in drug z drugim onega dne. Ker je bilo poletje, 'jo prinesli tudi fie-le rojeno dete. pa so fe polivali in zalivali z vinom, in odnesli so jc še le tedaj, ko je neka starka rekla, da bi moglo umreti od njihovih neumcotti — »A Bog vedi, kje to dete«
_ to govorili večkrat med seboj. Nikdar več niao
nič čuli o njem, razun, da jim je geometer rekel nedavno, da je videl nekega Stanka Lukavca v Ljubeču, brez posla, in da je sedaj zelo bogat mladenič. Tega glasu so se Sabljarji razveselili zelo: totemu detetu Je bilo ravno ime Stanko, a Luka-mc se tudi imenuje — bo torej, da je on. In tedaj so govorili o Stanku in njegovem bo-
gatstvu kakor o svojem meščanu, ker se ne more oprati od tega. da se je rodil med njimi, in nadejali so se njegovega povratka, kadar bi bilo.
Računali *>c, kako je Stanko peti znameniti mož iz Sabljarjev, ker so se štirje učili na visokih šo-'ah. a vse do nedavno jc bil tudi pare k« sabljar-ski njihov meščan in celo tudi dekan nad vsemi sdi naokoli.
In tako je iz mnogih razlogov bilo ime Sabljarji na tej ravni kaj znamenito; pak, da pokažejo, da je bilo tako tudi v davnini, so pripovedovali, da so imenovali kraj Sabljar je, ker je na tem mestu poginila velika vojska, da so iz samih sabelj napravili most preko R skitnice.
Poprej se je sdo imenovalo Buk, a za Sabljarje so je v resnici proglasili nedavno temu, in to radi njegovih prebivalcev, ki za vsako malenkost posegajo po noiu ali celo ssblii, ki jih jc bilo v vsaki hiši
Dogajalo sc je, da so Bošnjaki s svojimi tovori prenočili v njihovih krčmah, a naslednjega dne se jc opazilo, da jc Boinjakom zmanjkalo to ali ono. Dovcl* je bilo. da je kateri okradenih le omenil, kako jim je česa zmanjkalo, kmalu so jih prijeli z orožjem vsake vrste, a okradenl ne le da so morali molčati, ampak ia prositi cdpulčenja, ali pa se včasih odkupiti x denarjem, da jih poste iive. Morda bi se jim tudi ne bilo nič zgodilo, ali tolik jc bil strah pred Sabljarji.
Pripoveduje se, da ja Pekič, oče pokojnega svečenika-dekana, napravil nekdaj Se pametneje, nego so drugi kedaj.
Turki so se vračali z mnogimi vozani in so padli v njegovo hišo. V razgovoru fe doznal, da imajo pri sebi mnogo dukatov. in domislil so je, da se ni mogel boljo.
(Dalje.)
Uradna rasti
Razdeljevanja pisem. Razdeljevanje navadnih, ekspresnih in rekomandiranih pisem se bo nadaljevalo v poštni palači od jutri aaprej od 9 do 12 in cd 14 do 17. Razdeljevala se bodo pisma na podlagi začetnih črk. naalovljencev. Vhod je skozi glavna vrata.
Zvilanje najamni« Gen. civ. komisarijat na zna-r:- - Ker stranke in lastniki na različen način tol-r. .i^c določb« članov 4. in 5. kocniearijatskega odloka od 4. avgusta L 1. It. 072 - 4066, tičoče se dovoljenega zvilanja najemnine, se ▼ izogib zmotam in različnemu tolmačenju tek določeb razglasa, da se dovoljeni poviiek doda postopno k prvotni najemnini. N. pr.:
(K členu 4.) Za lokal z letno najemnino 3100 L je plačati sa leti lf20 - 1921 najemnina 372G L (t. j. 3100 + 620 kot 20X povtick na 3100). Za naslednji leti 1921-1922 in 1922-1923 se bo imela plačati letna najemnina 4495 L (t. j. 3720 + 775 kot 25% povišek na 3100).
(K členu 5.) Tako bo znašala letna najemnina za lokal z letno najemnino 2000 L v letu 1920 - 1921 2300 L ft. j. 2000 + 300 kot 15% povišek na 2000).1
V	letih mi - 1922 ia 1922 -1923 pa 2700 L (t. j. 2300 + 400 kot 20% povišek na 2000).
fK člrnu 5.) Za lokal z letno najemnino 1900 L bo znašala v letu 1920 - 1921 letna najemnina 2C90 L (t. j. 1900 + 190 kot 10% povišek aa 1900).
V	letu 1921 - 1922 pa 2375 L (t. j. 2090 + 285 kot 15% povišek na 1900), v letu 1922-1923 pa 2755 L (t f. 2375 + 300 kot 20% povišek na 1900). |
Kar se tiče določbe člena 6. imenovanega odloka ae v izogib različnemu tolmačenju opozarja, da so tekoče pogodbe smatrati samo one, pri katerih je bilo že< pri sklepanju določeno, da potečejo šele p'j 24. a"g. 1921, in ne one, ki bi bilo potekle v avgustu 1919 in 1920, ki se pa niio bile odpovedale, zalo da bi ne bile podvržene določbam zakona__Trst, 11. dec. 1920.
Davek na javne lokale. Tržaiko mestno županstvo razglaša glede občinskih davkov na dovoljenja javnih lokalov sledeče:
Ker so mnog' obrati zanemarjali prijaviti v roku. določenem po mestnem županstvu r dne 5. oktobra t. L št. 217-2-20 priglasilni list glede do-\oljenj za javne lokale, se isti opozarjajo, da store svojo dolžnost brez odloga do 31. decembra t 1.
Kdor bi opustil v teku tega roka prijaviti predpisano prijavo, zapade kazni, ki jo predvideva obrtni red, t. j. dvojni predpisani davek in globe do 1000 iir.
Priglasiti so dolžne vse one osebe, <ki izvršujejo ene izmed sledečih obrti:
Prenočišča, gostilne, krčme, kavarne, ljudske kavarne. ndekarne-kavarne, gospodarske in ljudske kuhinie. prodajalne vin in likerjev in piva, bifeti, penzijeni in ljudska prenočišča.
Obrazek za prig'asitev izdaja brezplačno mestno županstvo, 1. nadstr., soba št. 50 v uradnih urah.
Iz tržaškega iivlJenia
Poizknšea samomor iivilje. Sinoči okoli 20. ure je prišla iskat pomoči v mestne bolnišnico v spremstvu svoiega brata 30letua Marija S., stanujoča v ulici So itario št. 16. Omenjena Marija je služila že več let v neki krojačnici kot Šivilja. Ali včeraj je bila Iz neznaniih vzrokov .odpuščena iz ~Iu2be. Uboga revica si je vzela to preveč k srcu in spila je « samomorilnim namenom precejšnjo količino karbolne kiseline. Službujoči zdravnik ji ie izpral želodec in jc oddal v II. oddelek. Njeno rlasje ni nevarno.
Na poledici sa mu ja spodrsnilo. Ko je opravljal • čeraj zjutraj nočni čuvaj Ivan Desko, star 40 iei, Tvojo s'užbo v presti luk i, se mu je spodrsnilo na poledici in je tako nesrečao padel, da jc za-dobil ravno pod levim očesom rano. Na rešilni ros ta ji so mu dali primerno pomoč ter ga nato poslali v domačo oskrbo.
Aretiran tat. Včeraj so aretirali policijski agentfe Ivana Pettelina, ker je na samu, da je okradel prodajalno čevljev v ulici Scuole tsraelitiche. Ko so preiskali Pettelina, so naili pri njeni več ponarejenih ključev in par čevljev.
Aretacija. Preteklo noč so aretirali orožniki na postaji pri sv. Andreju delavca Ernesta Sabbati-nija in Aleksandra Zaninija, ker »Is skušala u-krasti iz železniškega voza za 8000 lir tkanin. Tkanino so jima orežniki zaplenili.
Nepošten vojak. Vojak Ciri Rizze, rodom iz Mi-1 lana, je ukradel včeraj v vojaški garaži dire avtomobilski plahti, kateri je potem prodal v trgovini Nicola Deo v ulici Valdirivo št. 33. Policijski agentje so uvedli pri Deo preiskavo, pri katerem so našli še 12 plaht Lastnik trgovine je izjavil.
da mu je prodal omenjene plahte rojak Rizzo. NicoK to plahte zapleniH, nepoštenega vojaka so pa arctiralL
Ponesrečena tatvina. Preteklo noč s U skušala vdreti Emil Bolboa, star 33 let, in Jakob Biondini, star 35 let, ▼ trgovino Mihaela Caviglia, v ulici del Bose o št. 40. Dve straži, ki sta to zapazili, sta aretirala omenjena dva tička ter ju odpeljala v zapor v ulico Coroneo.
Aretirana vlomilca. Včeraj zjutraj okoli 5. ure sta padla v kavarni »Redame« policijskim agentom v roke dva vlomilca po imenu L oaz ar Natal, j t ar 24 let in Barut Gabrijel, star 26 let, oba Trža-čana. Ko so ju agentje preiskali, so našli pri Lon-zarju celo zalogo vlomilnega orodja, kakor n. pr. ponurejene ključe večje in manjše velikosti, klešče, sveče, električne svetilke itd. Vse to vlomilno o-rodje sc jima zaplenili in ju odvedli v zapor v ulico Coroneo.
Pes ga je ugriznil ▼ nos. Včeraj ob 12 jc prišel iskat pomoči na rešilno postajo 38letni Domcnik Stangh, stanujoč v ulici della Mura it. 26. Prišel si je zdraviti rano, ki jo je imel na nosu. Na zdravnikovo %pra$anje, kje da je zadobil rano, je Stangh povedal, da ga je ugriznil pes, s katerim se jc bil igral. Tam službujoči zdravnik mu je obvezal rano ter ga nato poslal domov.
Slabo ji fe prišlo na ulici. Ko se je vračala včeraj popoldne Elsa Bovo, 6tanujoča v ulici Ponda-res št. 15 proti domu. jo je obšla na ulici slabost ter se zgrudila na tla. Neka mimoidoča ženska je vzdignila Bovo ter jo spremila na rešilno postajo. Tam so ji dali nekaj »Hoffmannovih« kaplic ter jo spravili zopet k zavesti. Čez nekaj časa se fe počutila Bovo boljše ter šla počasi domov.
Tatovi z avtomobilom. Pretekli večer se je nahajal pred gostilno Spangher v Barkovljah voz, na katerem so bili naloženi zaboji s steklenic.iml vina. Ravno v istem času. ko ni pazil nihče na voz, je priropotal neki avtomobil in se ustavil tik pred omenjenim vozom. Iz avtomobila je izstopilo nekaj mladeničev, ki so v naglici postavili na avtomobil enega izmed zabojev steklenic vina in izginili. Lartnik trpi 500 lir škode.
Knllievnost in umetnost
Leonid Andrejev: »Anfisn«, drama v štirih dejanjih. Iz ruščine preložil Ivan Vovk. Založila in tiskala Tisksrna »EdinosU v Trstu.
Leonid Andrejev je na Slovenskem manj znan od drugih enako visoko stoječih modernih ruskih pisateljev. Sele v zadnjem času je našla njegova umetnost pot do nas. *Gaudeamus«, ki je izšel pred letom dni, in sedaj »Anfisa«, sta menda v prevodu edino znani deli tega pisatelja.
Andrejev spada v družbo ruskih pisateljev, ki so s svojim peresom pomagali zmajati temelje po- j mrhkužene ruske boljše družbe: a se razlikuje od drugih v tem, da je spoznal prepad, v katerega se vali nova revolucijonarna Rusija. Sam trdi v nekem pismu, da se je velika revolucija klavrno ponesrečila, da triumfirajo mes-to nje rebelični sužnji, konvulzivni blazneži, makabrski ples div-j jakov, ki se oblačijo v revolucionarno obleko.
Zaradi teh svojih misli se jc Andrejev ^prl z Gor-kijem, s katerim ga je vezalo intimno prijateljstvo, ter ubcžal na Finsko, kjer umr!- Tudi v »AnfisU nam Andrejev kaže brezsmisclno hotimje in hlastanje pomehkužene ruske družbe.
Fjodor Ivanovič, glavna oseba v drami, je tip od družbe razvajenega človeka in pol. ki pada rd dejanja do dejanja, dokler se skoraj sam ne usmrti. Prijatelji ga zapuščajo in nastalo vrzel hoče za-de'ati z ljubeznijo, a zmage »o p.vlahke, ovir premalo, da bi mogla biti vez trdna. Komaj pridobljeno ženske zavrže, kajti zdi sc mu, da vsaka lahko dospe samo do ljubice. Kaj naj bi napravila ženska, da bi bilo drugače?
Fjodora spremljata na vseh potih dva prijavlja, Tatarincv, njegov boljši jaz, in Rosental. njegov zli duh.
V	ozki zvezi z njegovim življenjem jc troje žensk, ki tekmujejo med seboj, katera bo imela nanj več upliva. Troje različnih značajev, a edino v izbiranju sredstev kokttnort:. Med njimi sc vrši vsa štiri dejanja tih, a strasten boj.
Gimnazijalca Petja in Pomeranctv dopolnjujeta silko te padajoče družbe. Spominjata na žalostne junake Arcibaševa. Petja ne priznava ljubezni, gre in se ustreli in morda sam ne ve zakaj. Starček Ancsov in Anosova sta kričeč kontrast te družbe. Zastopata »taro tradicionalno trdnost in pozitivnost. Ne razumeta nehanja in hotenja mlajših, živita svoje lastno pošteno življenje.
Nad vsemi stoji kakor mrzel dih skrivnostni obraz babice. To je simboliziran čas in vest obenem. Njen govor je skrivnosten in njeno delo skrivnostno. Plete nogavico in zanjke se leve v krrgu neprenehoma in enakomerno kakor ne^rpno n;ha-Io, ki si v blazni skrbi prizadeva dohajati pred njim bežeče minute. Njen mož je umrl veliko predčasno in če jo kdo vpraša, za čem jc umrl — ne sliši. Kakšne slike hrani njen Iukniičasti okrnieni spomin? Morda same ničeve malei * osti, morda je ves odet v meglo z'ovešćih skrivnosti in bogve kakšnih zlob in strašnih zločinov.
Tehnično je delo vzor štiridejanke. Do tretjega dejanja se stopnjuje in doseže tu svoj višek, v četrtem gre vratolomno navzdol.
V	knjigo, ki je pisana v lepi slovenščini, se je vrinilo nekaj tiskovnih napak. N. pr. str. 91. Jaz ljubim rdeče vrtnice (ne ustnice).
DAROVI
Narodni Gorenjec za BožiČnico 10 L. Denar hrani uprava lista.
Borzna poroiila*
Tečaji:
V Trstu. 16. decembra
1920.
Jadranska banka		430
Cosulich		468
Dalmatia		3*)
Gerolimich		1820
Libera Triestina		720
Lloyd		1940
Lussino		2100
Martinolich		325
Oceania		458
Premuda		500
Tripcovich		525
Ampelea		630
Cement Dalmatia		400
Cement Spalato		40?
Krka		591
Tnfa ralnti	/atkem <rjjn-	
V Trstu, 16. decembra		1<J20.
Nepr«»pcčatene krone	5'-	- 5'5C
avstriisko-nemSkc krone	4'75-	- 523
čehoslovenske krone	22'-	33 —
dinarji	74*50-	- 75'—
leji		- 3*?'—
marke	M'50-	- 39 —
dolarji	28'60	- 28*70
francoski franki	!68'25-	
švicarski franki	44CT-	-445 —
anjflcSki funti, papirnati	9T--	<yi25
a. gleškt funti, zlati	116'-	118'—
rubli	18*-	- 20*—
napoleoni	92*-	- 94'—
MSkU OGLASI
se račonaio po Z* stottnk be^^n. — Nafman|ls pristojbina L i.— Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.— . Kdor iftče službo plača poiovičns r«no.
POZOR! TRGOVCI! POZOR! Kdor želi dobiti 1 vagon velike, trpežne ter fino glaairaae lončen« posode po ni?.ki ceni, naj nemudoma javi svoj naslov V. Pcternel-u, Hotel Grlina, St. Peter na Krasu.	703
KUPUJEM čiste cunje ter jih plačujem do 4 L Solitario 1.	704
ŠIVILJA izdeluje brezhibno in takoj obleke za promenado, pleo, zimske plašče in površnike,
oblekce za ctroke. Specijaliteta tailleurs. Pr«-novljenja. Cene zmerne. Trg Cberdan 5, IV.
LEKARNA TN KEMIČNI LABORATORIJ V SE-2ANI.	olje prve vrste, ket. ično preizku-
šeno. — Sirup R. za fihke in malokrvne otrol e.
—	Kroglice D. za malokrvne ženske. — Svedtke kapljice. — Mazilo za gerje. (specijaliteta.) — Praška ruast. — Tinktura in obliž za kurja očesa.
—	Fluid za živino. — Sestavljen mlečnjkisli Kreosotov sirup, pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila »n specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poštne pošiljatve.	592
LESIĆJI K02UHI IZDELANI, čr»i, tiri in temno-rujavi ter sealakin za Itole, se prodajajo po nizki ceni. Ustrojenje, izdeT~^acje in barvaaf? kožu-hovin se izvrluje r. jamstvom. TRGOVINA KO-ŽUHOV1N V VIA GATTERi 32, TRST. 624
I3ČE SE pridna služkinja, ki zna tudi kuhati. Gostilna > Due Raspi«. Via latituto 2.	698
ENO ali dve prazni sobi z uporabo kuhinje išče Sever & Co. Machiavelli 13.	703
MODISTKA (prej ul. Alessandro Volta 2), naznanja, da se je preselila v ul. Cologna št. 13, I. n-.4., ter se priporoča cenj. damam v mestu in okolici.
im in srebrne Krone
pličain več kot drugI kupci
Al^r! PouH, urar, Mazzlnl 46
1291) (v bližini drveuega trga)
! JUGOSLOVANI!
Zbirajte pridno za „T S-KOVNI SKLAD EDINOSTI44.
JADRANSKA BAKRA
Del. gliv.: K $\0<K)O00. Rezerve K I0,0>0'tf)0 Helgrad. Celje, Dubrovnik. L»un tj. Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor. M Ikovlč, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, I RST. Zadar. £ajfr?b
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vloga
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po a v baneogiro prometu po 4'/..
Vloge, ki se imajo dvignili samo proti pred hodni odpovedi sprejem* po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja
Daje v najem varnostne predale (safesi Bančni prostori v Trst« se nahajajo : uL Caisa di Risparmlo, ul. S. Nlcof«
Telefon : 5tev. Hftt, 1791, 2«i76
Blagajna posluje od 9 do 13
Pred nakupom kakršnekoli
Ženske o
oglejte si naše oddelke
(303)
OHLER
Corso V. E.
16