j^fTvji^t
ji^vnuui!©
Izhaja vsak Sctrtok. Cena mu je a K i)a loto« (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države 6 K). —- Posamezne številke se prodajajo ■	po 10 vinarjev.	■
Spisi in dopisi sc pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Narofinina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica. ——
= S prilogami:	:
Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Stev. 42.	V Ljubljani, dne 17. oktobra 1912.	Leto XXV.
Proti zanikrnim starisem.
Čimveč je nasprotnikov proti krščanskim načelom in čimbolj se poudarja samo skrb za ta svet in pobija misel na posmrtno življenje, tem več je tudi slabih družin, zlasti slabih očetov. Kjer je oče pijanec, igravec ali nezvest razuzdanec, tam se otrokom slabo godi. Manjka jim najpotrebnejšega na telesu, pa tudi na duši. Slab zgled takega očeta ubije v otroku že v prvi mladosti kali poštenja in značajnosti. Obenem je pa največkrat tak oče tudi še brezsrčen surovež, ki pretepa ženo in otroke in z divjo silovitostjo pomnožuje škodo, ki jo ima njegova družina že od njegovega razuzdanega življenja. Mati, ki v takih razmerah izvršuje svojo težko nalogo in, kar more, skrbi za vzgojo svojih otrok, je slrašna reva, mučenica v svojem poklicu. Hvala Bogu, da imamo še takih mater, ki jih edino le verska misel vzdržuje, da ostanejo nadčloveško močne in stanovitne pri svojih težkih dolžnostih. Ne da se pa tajiti, da tudi že med ženske sili duh lagodnosti, strah pred žrtvami. Kjer gre mati za razuzdanim mnžem, tam gorje otrokom. Ravnotako gorje, če dobra mati vsled svojega neznosnega trpljenja izhira in umrje.
Država ne more in ne sme mirno gledati, kako slabi starši skvarjajo dušno in telesno svoje otroke, Otroci so pač v prvi vrsti last staršev, toda ne izključno. Bog ima prvo pravico do njih, ima jo pa tudi človeška družba, v katere zvezo spadajo. Državi ne more biti vseeno, kako se vzgajajo otroci, ki ob slabi vzgoji postanejo zanjo nevarno breme. Če ima država pravico hudodelce zapirati, — in to ima in jo izvršuje, — potem mora tudi imeti pravico, zabraniti, kolikor se da, da se hudodelci ne vzgajajo. Otroci so tudi državljani in država ima dolžnost braniti njihove pravice proti vsakomur, tudi proti lastnim staršem. Med otročje pravice pa ne spada
samo pravica do premoženja staršev, marveč tudi do dobre vzgoje.
Po sedanjih postavah sme sodišče »ukreniti, kar je razmeram primerno«, če se očetna oblast zlorablja, ali če zanemarjajo starši svoje dolžnosti (§ 178. državljanskega zakonika). Po tem paragrafu so sodišča dozdaj že mnogokrat odvzela slabim očetom pravico nad otroci, ki so jim matere umrle, in so izročili otroke mater-nim staršem, ali v kak zavod. To zadnje je bilo seveda le mogoče, če so imeli otroci kaj premoženja, ali če se je posrečilo zanje dobiti kako ustanovo, ali sploh kako dobrotno roko, ki je zanje plačala stroške. Pokazalo se je pa, da omenjeni paragraf ni popolnoma jasen, in da v tem oziru marsikaj manjka. Zlasti te-le reči je izkazala izkušnja:
Kaj naj se zgodi z otroci, če oče sicer naravnost ne zlorablja očetne oblasti, če pa otrokom s slabim življenjem daje slab zgled? Oče, ki je vdan grdemu pijančevanju, ki je tatinske narave, ki živi razuzdano, nenravno, je pač nesposoben za dobro vzgojo.
Če se nima otrok kam dati, pač nič ne pomaga, ako sodišče proti očetu uvede kako preiskavo. Otrokom se vsled tega le še slabše godi. Zato je treba, da se očetovo postopanje trajno nadzira in vsled tega se mora njegova oblast nad otroci, tudi če ostanejo pri njem, omejiti.
Slabi očetje navadno radi prepuste svoje otroke kaki sirotišnici ali kakemu dobrodelnemu zavodu, dokler so nedorasli. Ko so pa toliko dorasli, da oče od njih upa kaj dobička, jih vzame ven. Ako ni sodišče izrečno vzelo očetu njegove oblasti, mu tega nihče ne more braniti. Lahko je umljivo, da se po ti poti vse, kar se je dotlej zgodilo za otroka, naenkrat prekucne. Proti sebičnosti slabih staršev je torej potrebno uspešnejše varstvo.
Načrt novih določil državljanskega zakona, ki smo o njem žc v več člankih go-
vorili, se ozira na to, kar smo povedali ia določa to-le:
Če niso dani vsi pogoji za to, da se očetna oblast odvzame, če pa oče otroka zanemarja, zlorablja očetno oblast ali ne izvršuje ž njo zvezanih dolžnosti, ali se nečastno aH nenravno obnaša, more sodišče ukreniti, kar je potrebno, da se odvrne nevarnost od otroka. Zlasti sme ukreniti, da se postavi oče po razmerah ali glede na oskrbovanje premoženja, ali glede na skrb za otrokovo osebo pod nadzorstvo sodišča in se smatra za varuha.
To zadnje sedaj ni bilo v navadi. Če jc oče samo varuh, mora sodišču dajati odgovor, kako skrbi za otroka, in mora tudi dajali račun, kako oskrbljuje otročje premoženje. Pameten in skrben sodnik bo po ti določbi lahko mnogo hudega zabranil.
Po novem bo tudi zavod ali društvo, ki brezplačno sprejme kakega zanemarjenega otroka, smelo predlagati sodišču, naj izreče, da se otrok brez dovoljenja sodišča ne sme vzeti iz zavoda. Po ti poti bo mogoče zavreti cčetno sebičnost in otroka ohraniti v dobrih rokah tudi, če ga oče hoče imeti pri sebi. Seveda bo sodišče moralo v vsakem slučaju preiskovati, ali je bivanje pri očetu res za otroka nevarno in škodljivo.
□aoaEanannaanaan
2! V ono kronske resnice
B
D
a 0
□pannaaaaaaciaana
»DOMAČI PRIJATELJ« IN VERA.
Odslej bomo na tem mestu priob-čevali sestavke, nanašajoče se na obrambo verskih resnic, ki jih nasprotniki krščanstva zdaj v tej zdaj v oni obliki tajijo, pačijo in skušajo ljudstvu iz srca iztrgali. Braniti krščansko resnico, ki je najdražji zaklad slovenskega ljudstva, jc tembolj potrebno, čimboli
11
zvito in potuhnjeno jo njeni sovražniki izpodkopujejo. Svoječasc, ko so liberalci imeli nekaj moči in korajže, so kar očitno pobijali nauke svete vere in jim zabavljali ter se jim rogali, danes, ko liberalizem nima več nobenega kredita, so si pa drugo pot izbrali. Danes sejejo svojo ljuliko pod nedolžnimi naslovi, jo skrijejo med drugo šaro ali pa skušajo celo v imenu krščanstva krščanstvo omajati.
Posebni mojstri v tej stroki so češki svobodomiselci. Ljudstvu se hlini-jo, da so verni, da Kristusa spoštujejo, da jc vera potrebna, obenem pa z občudovanja vredno prckanjcnostjo znajo vzbuditi dvom v Kristusove nauke in mržnjo do cerkve, ki Kristusov nauk nezmotljivo varje. Tako na primer izdajajo liste, v katerih se priobčil jejo pesmi in povesti, ki nazunaj nedolžno izgledajo, izpočetka res tudi nič izpod-tekl jivega ne priobčujejo, polagoma pa kapljajo med vrstice svoj protikrščan-ski strup, malo po malo, in komej človek opazi, je že otrovan! Kakor je Kristus rekel: Varujte se teb farizejev! V ovčji koži prihajajo, a v resnici so volkovi.
Na Slovensko pošiljajo že IX. leto iz Prage list »D o m a C i p r i j a t c 1 j«, katerega izdaja V y d r o v a tovarna v Pragi in ga pošilja zastonj odjemalcem njene kav e. S to spretno reklamo jc ta tovarna zaslužila že sioti-sočake od slovenskega ljudstva, v povračilo za to pa objavlja njen »Domači Prijatelj«, katerega urejuje svobodo-miselka Zofka Kvedrova,-članke, ki so v nasprotju s krščanskimi verskimi resnicami. Če ni to nesramnost, ne vemo, kaj bi bilo! Tembolj je to nevarno, ker čitajo ta list večinoma mlade deklice, ki se kaj lahko navzamejo strupenega duha tega lista.
V zadnji številki 1. oktobra t. 1. je neki dr. Lah, to je tisti, ki urejuje znani umazani »Dan«, objavil črtico »Uteho«, neko prav neumno čenčanje o ljubezni brez glave in repa. Ne vemo, kdo je bolj priprost, ali tisli, ki to piše, ali tisti, ki to bere. V tem spisku pa se bere tudi sledeče:
»Verjemite, da lažete sami sebi, ako mislite, da ljubite. Z vsem je na svetu tako, kar sloni na napačni veri. Vzemite na primer molitev: ako verujete v boga in v svetnike, se vam zdi, da molitev pomaga. V resnici ne pomaga, ampak mislimo si, da pomaga, ker verujemo na milost, dobroto. To jc samoprevara, oprostite, težko je najti primernih izrazov. V molitvi se vam zdi, da se bližate bogu, da vas sliši višje bitje in vstanete potolaženi, okrepčani. To vse je prevara: nikomur se ne bližate, nikdo vas ne posluša, vsa uteha, tolažba je neresnična, mislite si jo, kakor ste si mislili vse drugo. Ali vzemite »obhajilo«. Ako verujete, imate velika čustva v srcu, kakor da k vam prihaja bog, ako ne verujete, nimate nikakih občutkov. Ako bi bilo resnično, moral bi imeti občutke tudi ta, ki ne veruje. Nič ne pomagajo mohamedanu naši blagoslovi, ker vanie ne veruje;
tudi nam ne koristijo, ampak mislimo, da koristijo, verujemo, zdi se nam . . .«
Nam je čisto vseeno, ako pisatelj nič več ne veruje in nič ne ljubi. To jc njegova stvar, mi ga moremo samo po-hiilovali. Predrznost pa jc, če Vydrova tovarna naše zdravo ljudstvo, ki še veruje, upa in ljubi, s takimile nauki pita. Ali misli jo na Češkem, da so pri nas ljudje že tako izkvarjeni, da nič več na svetu ne verjamejo, da jim jc vse le laž in prevara, Bog, življenje, molitev, ljubezen, zakramenti? Kako pa more tale Lah trditi, da Boga ni, da se nam le zdi, da se mu bližamo, če ga molimo, kako se more zadirati celo v sveto obhajilo, češ, da si le mislimo, da se z Bogom združimo? Kdo mu je pa to povedal? Kako misli to dokazati? Pravi: »Ako bi bilo resnično (da namreč v svetem obhajilu Boga prejmemo), moral bi imeti občutke tudi ta, ki ne veruje.« To je pa lep dokaz! Vsak šolarček, ki mu še visi srajca izpod hlač, lahko po-bije tega dr. Laha, ki take brusi. Bog se
črnogorski meji.
Biser Črnegore jc Skadrsko jezero. Meri 262 kvadratnili kilometrov. Dolgo jc nad 40 km, široko nad 14 km, globoko pa povprečno 10 m. Izredno veliko ima Skadrsko jezero otokov, namreč 35. Ker meji jezero turško-črnogor-ska meja v sredini, pripada nekaj otokov tudi Turški, a največji in najlepši Črnigori. Jezero je zelo bogato na ribah ter so n. pr. leta 1906 izvozili 117 tisoč kilogramov rib v vrednosti 50 tisoč kron. Največ rib iz Skadrskcga jezera se odpošlje v Srbijo, Italijo in Av-stro-Ogrsko. Bibji eksport v Turčijo jc zelo minimalen. Samoobsebi umevno je, da so vsi črnogorski ribiči tudi lovci ter imajo v čolnu navadno poleg ribiških priprav tudi puško, da ob ugodni priliki na obrežju ali v zraku ustrele kako divjačino. Da je bilo Skadrsko jezero za časa Bimljanov mnogo večje kot je sedaj, je dokazano. Takrat se je raztezalo skoro do sedanie Podgorice.
vendar ne bo nevernikom, ki ga nevredno prejmo, na ljubo dal v svetem obhajilu čutiti tistim, ki ga tajijo! Bog je, naj verjamemo ali ne verjamemo, ga čutimo ali ne čutimo, vara pa se tisti, ki misli, da ga ni. Sveto pismo pravi o takih ljudeh, da so tepci in so res, kajti, kdor ima zdrav razum, ne moru Boga tajiti.
Seveda, svobodomiselcem se ne gro za to, da bi kaj dokazali. Oni svojo ljuliko sejejo tiho, kradoma, da bi jih nihče ne opazil. Na ta način najložjo neuke ljudi vjamejo. Zato je treba nanje paziti. To hočemo tudi mi, ker no moremo pripustiti, da bi nam kdo naše verno, kleno ljudstvo pokvaril. Vy-drova tovarna pa naj si zapomni, da poštena krščanska hiša ne more trpeti lista, ki taji vero v Boga in svete zakramente. Na Češkem taka roba morda gre, na Slovenskem pa no bo. Ako misli Vjrdrova tovarna po tem potu nadaljevali, vemo, kaj nam ju storiti!
po drugih verzijah celo do Spuža, ven dar se pa ogromna apnenčeva stena, ki je obdajala jezero od vseh strani, ni mogla trajno ustavljati neprestanemu izpodjedanju ter je počila na dveh krajih, vsled česar ste nastali reki Bojana in Kiri. Ti dve reki odvajati toliko vode, da se je površina jezera znatno znižala in so se skrčili bregovi. Nat)suše-nem ozemlju so nastala najrodovitnej-ša polja, ki seveda spomladi ali oh daljšem deževju še vedno mnogo trpe vsled povodnji. Ob takih slučajih naraste jezero do dvojne svoje velikosti, namreč do 500 kvadratnih kilometrov površine. Bazar v Skadru je ob takih časih tri metre pod vodo. Izmed obeh odtokov Skadrskcga jezera, Bojane in Kiri, spada prva deloma k Črnigori, deloma k Turčiji ter tvori južnovzhod-no mejo med Črnogoro in turško državo.
Turška utrdba ob	Skadrsko jezero.
DELEGACIJE.
Kakor smo že zadnjič povdarjali. ozira se vse delo letošnjih delegacij na dogodke, ki sc vrše te dni na južni meji monarhije, na Balkanu. Vsi delegatje so v svojih govorih povdarjali pomen Jugoslovanov za Avstrijo in deloma ostro grajali avstrijsko vlado, ki pusti vzdihovati Hrvate pod težkim madžar-j gkim jarmom. Dvakrat jc nastopil za Hrvate naš načelnik dr. šusleršič. V prvem govoru povdarja, da jc monarhija prva jugoslovanska moč in mora zato Balkanu posvetiti vso svojo pozornost. Tega pa, da hi pridobila zaupanje balkanskih narodov, ne bo dosegla, dokler bodo vladale na Hrvaškem — turške razmero. V drugem govoru jc krepko zavrnil delegata nemškega svobodomiselca Marckhla, ki jc napadal narodno hrvaško - slovensko kvczo, češ, da gre za tem, da se slovenske pokrajine priklopijo hrvaški kraljevini in da to škoduje Nemcem. Šu-Bteršič mu je rekel, kako obžaluje, da nasiopa proti svobodnemu delovanju cesarju zvestih Jugoslovanov in to v času ko se odbijajo valovi jugoslovanskega vprašanju ob naših mejah. Marckhl sc jc nekaj izgovarjal, da se ni bolel dotikati naziranja Slovencev in Hrvatov, zavrnil pa ga jc nato še delegat Spinčič.
Obema delegacijama jc predložilo skupno ministrstvo v petek predlogo, da se dovoli 205 milijonov kron za nabavo vojnih potrebščin. Skupni finančni minister jc govoril ob tej priliki, ko je priporočal predlogo, silno resno. Rekel jc, da ta denar ni takoimenovani mobilizacijski kredit (to jc za oborožc-i>je v sedanjem trenutku), da pa sc v sedanjem resnem času ta vsota zato naj dovoli, da bomo mogli svoj meč .vri ei na tehtnico polnovredno, ko se bo odločevalo balkansko vprašanje. — O resnosti položaja so sc prepričali zla-sti ogrski delegatje. Pri njih jc govoril o lom Lukacs, ministrski predsednik, ki jc izjavil, da bi odstopila zunanji in .vojni minister, čc tega kredita nc dobita, tako da jc položaj resen.
Pretekli teden jc zboroval konvent seniorjev našega državnega zbora, ki jc odloČil, da sc skliče državni zbor dne 23. t. m. Mod odseki sedaj pridno delu-i<; pododsek za socialno zavarovanje. Oklenilo sc je ravno ta teden mnogo olajšav za kmečki stan pri zavarovanju, tako glede na plačevanje za redne člane družine in glede na bolniško zavarovanje kmečkih poslov in delavccv.
HRVAŠKO - SLOVENSKA NARODNA ZVEZA.
Dne 9. in 10. t. m. so se vršila na Dunaju velevažna posvetovanja hrvaških in slovenskih poslancev. Sklenili da se osnuje skupna stranka iz Hr-Naške Stranke Prava in Vseslovenske
Turčija
3

Grška Bvdgarija
i mM
' • siiM \(3
ts
M
O O)
te a
M
>o
^ MIIMII
Razlike vojaške moči balkanskih držav v miru in v vojski.
Ljudske Stranke. Na dan 20. oktobra se skliče v Ljubljani velik sestanek vseh slovenskih in hrvaških poslanccv in članov izvršilnega odbora, da se dogovore natančno o ustanovitvi velike nove stranke Slovencev in Hrvatov. »Pučki Prijatelj« piše o tem: Naj bi Slovenci prevzeli misel pravaško, Hrvatje pa krščansko pros vet o Slovencev.
Vojiii 09 Mm.
Začel se je veliki bojni ples na Balkanu, ki sc je napovedoval leto za letom s krvavimi vstajami v Albaniji, Stari Srbiji in Makedoniji, to jc v treh pokrajinah evropske Turčije, kjer žive kristjani, mučeni in stiskani od Turkov, nc da bi se bile zmenile zanje evropske velesile. Srbi, Bulgari in Grki so gledali desetletja s krvavečim srcem, kako mori Turek njihove brate po krvi in veri, povzdigovali so svoj glas pri ve-levlastcli, seveda zaman, sedaj pa so začeli na lastno roko — vojno. Vsa Evropa gleda z začudenjem, da sc ti mali narodi upajo v veliko vojno, kjer ne morejo zase veliko pridobiti, a vse z njimi čuti in jim želi uspehov proti dednemu sovražniku krščanstva.
Posredovanje velevlasti.
Četudi čuti krščanska Evropa z junaškimi bojevniki, vendar pa ni zadovoljna evropejska diplomacija, ki jc do zadnjega vzela stvar prelahko in mislila, da ustavi vojni pohod z novimi turškimi obljubami. Posebno Francozi so bili za mir, pridružile so sc po daljšem prepiru vse velesile, a prišle so prepozno. Dogovorjeno jc bilo, da izročita Avstrija in Rusija v Belgradu, Sofiji, Atenah in na Cetinju vladam noto, v kate-
ri se opozarja na posledice vojne. Balkanske države, da ne morejo z bojem nič pridobiti na ozemlju, to da bodo preprečile velevlasti, za reforme v Makedoniji pa da hočejo same poskrbeti. V Carigradu so storile ta korak vso velevlasti razun Italije skupno.
Turške obljube.
Turki, oziroma njih minister Kia-mil paša, jo prihitel evropskim oblastem že naproti z obljubo reform. Iztak-nil je med starimi zakoni neko postavo iz leta 1880., v kateri jo Turčija že takrat obljubila reformo uprave in posta-vodajc v Makedoniji. Takrat se jc namreč na pritisk velevlasti določilo za Makedonijo, da dobi deželni zbor, veliko tiskovno in učno svobodo, da se loči ju-, stica od uprave, obljublja sc dalje verska svoboda in vlado guvernerja, ki naj bi bil v deželah, kjer jc večina kristjanov, kristjan. Ostalo je seve vse na papirju, ker Turčija vse obljubi, nič pa ne izpolni. Razume sc, da tudi sedaj nihče ni verjel turškim obljubam, ki naj bi le prisilile balkanske državice, da odložc orožje. Toda posredovanje velevlasti je prišlo — prepozno.
Napoved vojne.
Ko sta prišla 8. t. m. k črnogorski vladi avstrijski in ruski poslanik, zvedela sta, da sta prišla prepozno. Malo preje jc napovedala Crnagora vojno Turčiji. Mnoge je presenetil ta korak Crnegorc. Čudno se zdi, da napove najmanjša državica vojno prva in nalašč predno morejo velevlasti to s posredovanjem preprečiti. Vzrok je v tem, da sc jc zveza balkanskih držav dogovorila, da udari prva Crnagora. Da pa ni čakala koraka velevlasti, jc storila zato, ker balkanske države nc morejo več
5U
nazaj. V Bulgariji, Srbiji in Grški je za vojno nepopisno navdušenje. Ljudstvo žrtvuje zlasti v Srbiji in Bulgariji za vojno vse, življenje in bogastvo. Za osvobojenje krščanskih bratov hočejo vse storiti. Ko se je proglasila mobilizacija, prišli so tisoči in tisoči prostovoljno pod orožje, da morejo v boj proti svojemu staremu sovražniku Turku. V Srbiji se menda pozdravljajo z vzklikom: Do svidenja na Kosovem polju. Na tem polju so namreč Turki leta 1383 uničili samostojno srbsko carstvo in to hočejo Srbi maščevati. — Proti takemu navdušenju ljudstva pa tudi vlade ne morejo kaj. Če bi sc tudi udale velevla-stem in hotele svoje armade poslati domov, bi vendar imele vojno in to domačo. Začela bi se povsod vstaja. Vlade niso mogle in ne hotele nazaj, zato je Črnagora napovedala vojno. Bes ostale balkanske države še niso v ognju, a nihče ne dvomi, da se vsak trenutek tudi drugod začne boj, ker ni še nobena vlada odgovorila povoljno na posredovanje velevlasti.
Soji med Črnogorci in Turki.
Črnogorska armada je napadla Turke 9. t. m. v treh smereh. Ena armada pod poveljstvom generala Vuko-tiča prodira proti Novemu Pazaru in Sandžaku. Kakšen namen ima Vukotič, ni znano. Nekateri sodijo, da se hoče združiti s Srbi, kadar ti otvorijo boj. Zaenkrat gro njegovo prizadevanje za tem, da vzame Berano, ki je večji kraj in od Turkov dobro utrjen. Mesto so osvojili Črnogorci po hudem in dolgem boju. Pomagajo Črnogorcem v tem delu srbski vstaši.
Druga kolona črnogorske armade pod poveljstvom prestolonaslednika Danila prodira od Podgorice proti Ska-ilru. Boj se je vnel najprej pri Dcčiču. Po trdem boju so bili Turki premagani. Poveljnika Turkov so Črnogorci ujeli. Bojevali so se menda na obeh straneh zelo hrabro. Črnogorcem pomagajo Malisori, ki jih imajo Turki za hrbtom. Od Dečiča so prodirali proti Tuzi, ki je največji kraj med Podgori-co in Skadrom. Med potom so Črnogorci zavzeli tudi Šipčanik.
Od tretje strani, od Bara, prodira proti Skadru tretja kolona pod generalom Martinovičem, ki je prekoračila mejno reko Bojano in se hitro bliža Skadru.
Tudi poleg Malisorov so nekateri Albanci s Črnogorci, drugi pa so se že ponudili Turčiji, da se bojujejo zanjo. Tako hoče baje znani albanski četaš Iso Boljetinac zbrati 100.000 mož in •udarili na Srbe.
Stališče Rusije.
Vedno, kadar so bile na Balkanu kake homatije, zrli so pravoslavni kristjani Balkana zlasti pa Slovani z zaupanjem na veliko Rusijo. Ta pa jim jo tudi rada pomagala, ker se je šlo za njene koristi. Sedaj pa so je slišalo nekako tuje, da ruski zunanji minister Sazanov dela proti temu, da bi balkanske države zagrabile za orožje. Rekel jim je, da nimajo pričakovati kake po-41
moči od Rusije. Zadnje ti ni pa se nasprotno sliši vedno bolj, da stoji Rusija balkanskim narodom ob strani — proti Avstriji. Javno mnenje v Rusiji jc vse za pomoč Slovanom na Balkanu in to mnenje bo prodrlo. 'Tudi v višjih krogih so za vojno. Tako jc govoril vojni minister Suliomlinov, da se splošni ev-vopejski vojni ne bo mogoče ogniti in da Rusija nastopi aktivno, če bi se Avstrija vmešala v balkanski spor. — Da take besede niso samo besede, kaže mobilizacija na Ruskem-Poljskem in med kozaki.
Druge vesli z Balkana.
Višji poveljniki vsake armada so vladarji. Vendar pa ti izroče poveljstvo kakemu spretnemu višjemu generalu. Za Bulgarijo bo vodil armado general Savov, za Srbijo general Putnik iti Grško prestolonaslednik. Vsi ti so so že podali k četam, da nadzorujejo armado in izdajo potrebne odredbe. — Tudi bulgarski car s sinovi je že odpotoval k armadi in se nastanil blizu Plovdiva. — V Srbiji so vstopili v armado tudi princi. Tako prestolonaslednik, dalje brat in nečak kraljev. Dobili so važne naloge pri vojni. —- Grška se pripravlja na vojno tudi na morju. Kupuje sedaj eno križaiieo za 25.000 ton. Iz Stet-tina dobi enega torpedolovca, štirje pa so že na poti blizu doma. — Vojna jc vedno bolj neizogibna tudi zato, ker so začeli Turki v Makedoniji zopet divjati. Bulgarski ministrski predsednik je dobil namreč iz Makedonije poročilo, da koljejo Turki kristjane celo v takih krajih, kjer so doslej mirno živeli med seboj kristjani in mohamedanci.
Rumunija tudi mobilizira. Med balkanske države šteje se tudi Rumunija. Ne dotika se sicer Turčije, igrala pa bo morda važno vlogo, če so razvije splošna balkanska vojska. Nevarna je zlasti Bulgarom, ki jim lahko pade v hrbet in jih lahko ovira v boju s Turčijo. — Rumunska armada jc baje jako dobra in malo močnejša od bulgarske. Rumunska mobilizacija se je izvršila tudi zato, ker jc mobilizirala tudi Rusija skoro na rumunski meji. Rumunija živi z Avstrijo v prijateljskih odno-šajih že veliko let.
Skrb za ranjence. Tudi za ranjence skrbe že mnogo. V Bulgariji pi'cgledujo bolnišnice sama carica, da nadzoruje dela za preskrbo ranjencev. Sestavil se je tudi odbor gospej, ki bo oskrboval ranjene vojake. — Na belgrajslu univerzi so otvorili poseben tečaj za bolniške strežnice. Udeležujejo se ga gospe iz boljših krogov.
Salomonovi rudniki.
Iz angleSCine po Rider Haggardu prevcl I. M. (Dalje.)
Priprave za napad, ki so bile v teh besedah na kratko označene, so izvrši-
li z veliko hitrostjo, ki jo pričala, kako dovršen jc kukuanski vojaški ustroj. Tekom pičle ure so vojaki dobili in p«, vžili svojo jed, so bile razvrščene tri divizije, načrt napada raztolmačo.u vodjem, in cela vojska, ki je štela sedaj okoli osemnajst tisoč mož, izv/.omši straže, ki so ostalo, da čuvajo ranjenco, je bila pripravljena za boj.
Kmalu za tem je prišel Tomič in. podal roko Sergiju in meni.
»Z Bogom,« je dejal, »jaz odhajam z desnim krilom, kakor se je glasilo povelje, in raditega prihajam, da vam podam svojo roko za slučaj, ako su več ne vidimo.«
Molče smo si podali roke in nt; brez posebnega razburjenja.
»Nerodna stvar je to,« je rekel Sergij in njegov globoki glas se mu je nekoliko tresel, »ne upam posebno, da J>L videli jutri zopet solnce. Kolikor morem jaz razumeti celo stvar, se bodo »Sivi«, s katerimi grom jaz, bojevali, dokler ne bodo uničeni, tako da bode obema kriloma mogoče splaziti se n<-opaženo naokoli in obiti Tvalo. No, naj bo, na vsak način padem kot mož! Z Bogom, stari prijatelji, Bog z vami! Upam, da se prerijete skozi ter si na-berete dijamantov, in ako se vam iu posreči, ravnajte se po mojem nasvetu in ne imejte nikdar več opraviti s kandidati za kraljeve krone!«
Tako smo se ločili. Kapitan je odšel na svojo mesto, Infadus je odve! Sergija v prve vrste »Sivih«, jaz pa sem odšel z Ignosijem na svoj prostor v drugem polku.
14. POSLAVJE.
Zadnji boj »Sivih«.
V malo minutah so polki, ki so bili določeni, da obkolijo sovražnika, minut odkorakali in se skrbno držali v zavetju višav, tako da Tvalini ogleduhi tega gibanja niso mogli videti.
Čez pol ure, ko sta se razvili obe stranski krili, so začeli »Sivi« prodirati in obenem tudi rezervni polk, znan pod imenom »Bivoli«, ki so bili jedro cele armade in ki so imeli prevzeti največje breme na svoje rame.
Oba ta dva polka sta bila skoraj popolnoma nedotaknjena in pri polni moči; »Sivi« so bili zjutraj v rezervi in izgubili le majhno število mož, ko so zavrnili oni del napada, ki je bil v začetku uspešen in prodrl obrambno črto in v katerem sem jaz padel. Kar se tiče »Bivolov«, so stali v tretji obrdmbni črti na levi in ker se sovražniku na tej strani ni posrečilo prodreti druge črlo, skoro niso prišli v boj.
Infadus, ki je bil previden, star general in je vedel, kako važno je vzdržati vojake pri dobri volji vzpričo tako obupnega boja, je med odmorom nagovoril svoj polk »Sivih« v vznesenih besedah: razlagal jim je izredno čast, da so postavljeni v boju v ospredje in da imajo v svoji sredi velikega belega bojevnika iz zvezd, ter jim je obljubljal obilne nagrade in povišanje v slučaju, da Iznosi zmaga.
/rl sem na dolge vrste vihraj očih ,l(,res in resnih obrazov in težko mi je l,jlo, ko sem pomislil, da bodo tekom ,.»e'urc večinoma, ako ne vsi ti krasni, izkušeni vojaki ležali mrtvi ali umirajoči na tleh. Bili so obsojeni, da umrje-'j0j ju oni so vedeli za to. Njihova naloga je bila, sprejeti en Tvalin polk za drugim doli na ozki zelenici, dokler ne jji iiili uničeni, ali dokler ne bi ostali dve krili našli ugodne prilike za napad, [i, vendar se niso niti za trenutek obo-lavljali, in jaz tudi nisem mogel najti jiobenega sledu bojazni na obrazu niti rnega vojaka. Stali so — namenjeni v fjolovo smrt, in vendar srčni dovolj, da zro svoji usodi brez strahu v obraz, Primerjal sem jih sam s seboj in primera je bila zame zelo neugodna. Zavidal hein jih in občudoval. Nikdar še nisem videl lake popolne udanosti glede dolž- j nosti in take popolne malomarnosti glede njenih bridkih posledic.	!
»Poglejte svojega kralja!« jc kokn-Ful Infadus in pokazal na Ignosija, , »pojdite zanj v boj in v smrt, kakor je dolžnost vseh hrabrih mož, in prokleto ; lu osramočeno naj bo za vedno ime i onega, ki se zboji smrti za svojega kra- ( tja ali ki pokaže hrbet svojemu sovražniku. Poglejte ga, kralja! Glavarji, častniki, vojaki: sedaj še počastite sveto kačo, nato pa na pot, da vas moreva hikubu in jaz popeljati do osrčja Tvaline vojske!«
Nastal je kratek premor, nato pa se jc naenkrat dvignilo v vrstah pred nami zvenenje, kakor daljno šumenje morja, ki so ga povzročili drogi šest tisoč sulic, ki so rahlo zadeli ob ščite. Počasi je naraščalo in naraslo v gro-nrenje in bobnenje, ki je odmevalo od gora kakor grom. Nato je polagoma vse ulihnilo ter sc mahoma končalo s pozdravom kralju.
Ignosi, mislil sem sam pri sebi, sme bili ponosen na ta dan, kajti noben rimski vladar ni nikdar prejel od svo-jili gladijatorjev, ki so šli v smrt, takega pozdrava.
Ignosi je v priznanju lega krasnega počeščenja dvignil svojo bojno sekiro, lialo pa so se razpostavili »Sivi« v tri .visle, katerih vsaka je štela kakih ti-mjč mož. Ko je bila poslednja vrsta ka-k-h 500 korakov daleč, se jc Ignosi poplavil na čelo »Bivolom«, ki so bili rav-iiotako razpostavljeni v tri vrste. Dal je povelje za odhod; in odkorakali miig in ni mi treba povedati, da sem pošiljal v nebesa goreče prošnje, da bi prišel z zdravo kožo iz tega boja.^ V Marsikaterem neprijetnem položaju sem že bil, vendar mi ni bilo nikdar ta-feo lesno kakor sedaj, ko je bilo tako taalo upanja, da pridem živ iz boja.
Polagoma smo dospeli do roba na planoti, »Sivi« so bili že na pol pota po strmini navzdol, ki je na koncu prehajaj a v ravno zelenico. Razburjenost, ki Je zavladala v Tvalinem taborišču na *»u strani, je bila zelo velika, in polk za polkom je hitel, da zasede zelenico, presno bi mi dospeli v ravnino pred Lu.
Ta del zelenice, ki je bil širok ka-
tristo kpr&kojj, m. najširšem
mestu ni meril več kakor tristoinpet-deset korakov, na najožjem pa komaj devetdeset. »Sivi« so na poti navzdol in po prihodu v ta najožji del korakali v eni vrsti, ko so pa dospeli na Sir ji prostor, so se razprostrli, se zopet razpostavili v treh vrstah po tisoč mož in se ustavili.
Nato smo prišli mi — to je »Bivoli« — doli na zelenico in se ustavili kakih sto korakov za poslednjo vrsto »Sivih« in na nekoliko vzvišenem prostoru. Dovolj časa smo imeli opazovati Tvaline čete, ki so bile od jutranjega napada sem pomnožene in so sedaj kljub vsem izgubam štele gotovo štiridesettisoč mož, ki so se nam počasi bližali. Blizu one zelenice so se ustavili, a hitro so spoznali, da se more v istem času razviti samo en polk v bojno vrsto; hitro so opazili, da jim stoji nasproti polk »Sivih«, ponos in slava kukuanske armade, pripravljen braniti pred njimi
, Oj, to so v resnici možje, zopet so zmagali!" je vzkliknil Ignosi.
pot, kakor so nekdaj trije Rimljani branili most proti tisočim. Zelenico so na obeh straneh obdajale strme stene griča, zato jih niso mogli drugače napasti kakor od spredaj. Tvaline čete so se obotavljale in se navsezadnje ustavile; prav nič niso bili željni križati svojih sulic s temi hrabrimi in izkušenimi vojaki, ki so stali mirno kakor kipi. kmalu prihiti visok častnik z običajnimi nojevimi peresi na glavi v spremstvu gruče glavarjev in drugih častnikov, bil je Tvala; dal je povelje za napad. Prvi polk zakriči in udari nad »Sive«, ki so ostali popolnoma tihi in mirni, dokler se jim sovražnik ni približal do štirideset korakov; v pozdrav jih je vsprejela cela salva lučalmh nožev. ^ Z glasnim krikom planejo sovražniki z dvignjenimi sulicami na »Sive« in obadva polka sta se objela v smrtnem boju. Ščiti so zabrneli kakor gro-
menje in na celi planjavi so se bliskale sulic« vojakov. Nekaj časa je omahovala bojna sreča, toda ne dolgo. Kmalu so se razredčile vrste sovražnikove, naši se zalete vanje in pogazijo ravno tako, kakor se vrže velik valj ob klečevje in se razlije preko njega. Polk napa-, tlovalcev jc bil popolnoma uničen; a ludi »Sivi« so imeli sedaj samo še dve vrsti, ena tretjina izmed njih je padla.
Postavili so se iznova v red itn ča^ kali mirno novega napada; in srce mi je poskočilo veselja, ko seni zagledal rumeno brado Sergijevo, ko je hodil semintja in urejeval vrste. Torej jc bil še živ!
Mi smo se pomaknili bližje proti bojišču, ki je bilo pokrito s kakimi štiri tisoč možmi, ki so ležali mrtvi, umirajoči in ranjeni in pokriti s krvjo. Ignosi je dal povelje, da ranjenih sovražnikov nikdo ne sme usmrtiti, in kolikor smo mogli videti, so to povelje točno vršili.
Toda sovražnik ni miroval; takoj je nastopil drugi poIR, ki so je odlikoval z belimi peresi in ščiti, in napadel dva tisoč preostalih »Sivih«, ki so z istim usodepolnini mirom čakali napada kakor prej. Ko se je pa sovražnik približal na kakih štirideset korakov, so se vrgli z nepremagljivo močjo nanje. Sedaj je bil izid dalje časa dvomljiv, za hip se je celo zdelo nemogoče, da bi »Sivi« zopet zmagali. Sovražni polk je bil sestavljen iz samih mladih čilih mož, ki so se bili z vso clivjosijo in skušali vreči stare, izkušene vojake nazaj. Klanje je bilo strašno, na stotine jih je padlo vsako minuto, in izmed klicev vojakov je neprestano prihajal na ušesa sikajoči glas: »S'gee, S'gee!« klic z mag o, ki ga je zaklical vsak zma-govavec, ko je porinil nasprotniku sulico skoz telo.
Toda vztrajna in neizpremenljiva hrabrost dela čudeže. Mislili smo, da so »Sivi« že izgubljeni, in srno se pripravljali, da stopimo na njihovo meslo, kakor hitro bodo uničeni; tedaj začujem globoki glas Sergijev in za' lvij) sem zagledal njegovo bojno sekiro, ki jo je vihtel visoko nad svojimi peresi. Položaj se je bil izpremenil; »Sivi<' se niso več umikali, stali so mirno in trdno kakor skala, ob kateri so se razbijali divji valovi napadovavcev. Kmalu so se začeli zopet premikati — sedaj pa naprej; ker niso imeli strelnega orožja, ni bilo dima in zato smo mogli vse videti. Šo ena minuta in napad je bil odbit.
»Oj, to so v resnici možje, zopet so zmagaii!« vzklikne Ignosi, ki jc od vznemirjenja škripal z zobmi poleg mene. »Glejte, končano je!«
(Dalje prili.)
Kdor je kaj posebnega učinil, pravijo, tla je žebelj na glavo zadel. Ves trud je jia zastonj,
če žc žebelj glave nima.
•
Ce se ljubezen vpraša: ali smem prenehati, — je že v zadnjih zdihljejih.
*
V sreči človek s e b e ne pozno, v nesreči ga pa drugi no.
V obrambo krščanske resnica. Opozarjamo na ta novi oddelek v našem listu. Pazljivo preberite današnji članek in tudi pozneje, kadar bomo kaj pisali pod tem naslovom. V današnjih dneh mora biti vsak dober katoliški Slovenec obdan z železnim oklepom trdnega verskega prepričanja. Predrznosti »Domačega Prijatelja« pa odgovorite s tem, da izbacnete ta strup izpod svojih streli!
Za hrvaško slovensko vzajemnost. V nedeljo, dne 20. t. m., ob 3. uri popoldne sc vrši v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Unicn< skupno zborovanje vseh državnih in deželnih poslancev V. S. L. in Hrvaške j Stranke Prava ter članov obojnih stranki- j nih vodstev. Ravno tega dne se ob 10. uri '
Eredpoldnc vrši seja vodstva Vseslovenske 1 judske Stranke. Ob 8. uri zvečer tega dne je v veliki dvorani hotela »Union« i hrvaško-slovenski slavnostni komers.
Spodnja Šiška pod Ljubljano. Deželni odbor je sklenil v svoji zadnji seji, da naj se prično obravnave radi združenja občine Spodnja Šiška z občino Ljubljana. Pozval je oba občinska zastopa, da podasta svoji j tozadevni izjavi.
Umrl jc 5. oktobra na Skaručini nad ! Ljubljano umirovljeni župnik č. g. Ludvik i Jenko. Pogreb se je vršil v Vodicah v ! torek, 8. oktobra, ob 9. uri dopoldne. — V Soteski pri Toplicah na Dolenjskem je umrl v petek, dne 11. oktobra popoldne ob 5. uri nagle smrti č. g. France Bukovec, župnik v pokoju, v starosti 66 let. Pokojnik je bil veliko let župnik v Istri, nakar je stopil v pokoj in nastanil v svoji domači občini. Zadel ga je mrtvoud. Pokopan je bil 12. t. m. popoldne ob 3. uri v Soteski. — Naj počivata v miru!
Župancm v Kropi je bil po odstopu g. župana Ignacija Ažmana izvoljen g. Matija Lazar in g. Franc Šolar za njegovega namestnika.
Zlata poroka. V soboto, 12. oktobra, 6c je vršila v župni cerkvi na Bledu zlata poroka Janeza Goljas in njegovt soproge rojene Golob.
Pokopali so dne 11. oktobra v Mošnjah mnogospoštovanega, globoko vernega posestnika na Črnivču pri Brezjah g. Iv, Pristave a. Rajni je bil mnogo let občinski svetovalec ter več let župan mo-šenjski. V prerani grob ga je tirala bolezen, ki si jo je nakopal ob okupaciji Bosne. Pri pogrebu, ki se ga je udeležil ves občinski odbor z županom na čelu, mu je v slovo govoril veleposestnik g. An't. Cvenkelj ; z Ljubnega. Počivaj v miru!
V glavo se je ustreli! v soboto, dne , 5. oktobra, na Vrhniki Janez T i š 1 a r, trgovec s praprotjo in z zelišči. Prepeljali 60 ga v ljubljansko bolnišnico.
Kapiteljski hrib v Novem mestu predrt. V nedeljo, dne 6. oktobra, ob štirih zjutraj so predrli na Belokranjski železnici 6'
240 metrov dolg predor skozi kapiteljski j hrib pri Novem mestu. Smer od obeh strani so natančno pogodili.
Nezgoda na železnicj, Na železniški postaji Verd nad Vrhniko je dne 10. t. m. zavozil na takozvani slepi tir tovorni vlak iz Trsta, vsled česar je bilo nekaj voz razbitih ter stroj znatno poškodovan. Izmed osobja je dobil lahko poškodbo samo iz-prevodnik Bajec, vsi drugi so ostali nepoškodovani.
Občni zbor »Slovenske Straže« se je vršil 13. t. m. dopold. v Mariboru v veliki dvorani »Narodnega Doma«. Navzočih je bilo okolu 200 zastopnikov in zastopnic podružnic iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske. Poročila načelstva so bila sprejeta z velikim navdušenjem ter so zastopniki obmejnih Slovcncev soglasno izrekali zahvalo »Slovenski Straži« za njeno veliko delo. Vsa poročila so belježila veselo dejstvo, da »Slovenska Straža« kljub neugodnim razmeram v preteklem letu izkazuje napredek naše narodno-obrambne organizacije. Podružnic je »Slovenska Straža« imela v preteklem letu 211 (lani 201) s skupno 12.299 člani (lani 10.354). Dohodov je »Slovenska Straža« imela v preteklem poslovnem letu G1.337 K 26 v. (lani 55.503 K 31 v.), denar za prodane srečke tu še ni vštet. — Izdatki so znašali 47.861 K 10 vin., društveno premoženje znaša 28.200 K 28 vin. — Po tem občnem zboru se je vršil občni zbor »Slovenskih krščansko socialnih zvez«.
Vrat si je prerezal v neki koči na Be-gunjščici 27 let stari posestnikov sin R u - ! dolf Jane iz Begunj. Vzrok samoumora ! so baje domači prepiri.
Uboj. V Kraščah pri Moravčah je posestnikov sin Anton Kokalj ubil voznika Pavla Grošlja iz Krtine. Grošelj je Kokalja zasledoval, nakar je Kokalj zagrabil vile in nasprotnika ubil. Pravijo, da je vzrok groznemu činu zopet nesrečno žganje.
Vlak je povozil dne 7. oktobra zvečer na Trati hišarja Jurija Kalan, po domače Štibernika s Trate pri Škofji Loki. Dobili so ga ob progi' z odtrgano roko in nogo mrtvega. Kako je zašel na progo, ni znano. Pripeljali so ga v mrtvašnico v Škofjo Loko. Vzrok bo najbrže pijanost.
Smrt v prepadu. Dne 8. oktobra so našli Marijo Kaplan iz Vrbovca blizu Žužemberka v nekem prepadu blizu Ajdovca mrtvo s prebito črepinjo. V nedeljo je bila semkaj prišla vrnit nek dolg, vračajočo se jo je prehitela noč, kjer je našla smrt. Zapušča moža in čvetero nepreskrbljenih otrok.
Utonil je v koritu, v katerem napajajo živino, Ignacij Grašič iz Sničnega blizu Križev pri Tržiču, star 55 let. Iz gostilne pri Bajdu v Sničnem je šel v noči 7. t. m, oroti domu, Okolu 11. ure so ga slišali kli-
cati na pomoč. Okoli polnoči so ga našli mrtvega v koritu. Ležal je na ustih. Kako je notri zašel, se ne ve.
Telica umorila otroka pred očmi matere. V Predosljah pri Kranju se je na paši malemu Pomijnikarjevemu devetletnemu dečku splašila telica. Dečka je telica vlekla za seboj, ker je deček imel vrv privezano sebi okoli pasa. Predno so ljudje telico prijeli, se je deček pobil do smrti po kamenju.
Na Bohinjski Bistrici je pretekli teden začela goreti hiša Ivana Žnidarja. Ker si ji v sredi vasi in so sosednje hiše z deska; i krite, je bila vsa vas v nevarnosti. Požarna bramba je hitro omejila ogenj.
Požar. V torek, dne 8. oktobra popoldne je začela goreti hiša Klemena Pretnarja, posestnika na Kupljeniku št. 3. Ogenj se je hitro razširil in kmalu sta bila v plamenu hiša in gospodarsko poslopje. Pogoreli so vsi pridelki, uničeni kmetijski stroji, rešili so le malo hišne oprave ier nekaj živine, vse drugo je uničil požar. Škoda se ceni na 8000 kron.
Pretep. Dne 7. oktobra sta se v gostilni pri Konavcu v Krnici pri Bledu krog ene ure popoldne sprla 24 let stari delavec Janez Strgar in 511etni vdovec A. Žvan. Janez Strgar je s tako silo udaril z debelim kolom Antona Žvana po glavi, da se je isti onesvestil. Ves krvaveč je ležal na cesti dobro uro, potem se je baje zavedel ter še sam šel na skedenj. Pogrešili so ga šele drugi dan ter ga našli komaj šc pri življenju. Umrl je vsled smrtonosne rane v sredo.
Bratomor. V minulem tednu se je izvršil v Vodicah žalosten slučaj bratomora. Franc Burgar, po domače Lukanov, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike, je s sekiro dvakrat udaril po glavi svojega brata Janeza, da je takoj mrtev obležal. Ubijalec se je nato takoj javil orožnikom. Vzrok zločinu je baje vedni domači razpor in pa nerodno življenje.
Premovanje telet za politična okraja Novo mesto in Krško se vrši leta 1912. po sledečem načrtu, in sicer: 1, Dne 15. oktobra ob 9. uri dopoldne v Št. Jerneju, ob 3. uri popoldne v Kostanjevici. 2. Dne
16.	oktobra ob 9, uri dopoldne v Cerkljah, ob 3. uri popoldne v Čatežu ob Savi. 3. Dne
17.	oktobra ob 9. uri dopoldne v Kandiji, ob 3. uri popoldne v Toplicah. 4. Dne 18. oktobra ob 9, uri dopoldne v Zvirčah, ob 3. uri popoldne v Hinjah. 5. Dne 19. oktobra ob 9. uri dopoldne v Žužemberku, ob 3. uri popoldne v Dvoru.
Smrtni padec s poda. V graščini Plev-na pri Žalcu na Štajerskem uslužbeni hlapec Anton Kramer se je podal pozno zvečer spat na pod. Na stopnicah mu je spodrsnilo in je padel v globočino. Obležal je na tlaku z razbitimi udi in je po dveh urah v hudih bolečinah umrL
Smrt vsled stekline. 1, oktobra je šel kočar Jurij Penič v Lesičnem blizu Kozjega mimo hiše posestnika Andreja Kola rja. Pred hišo ga je ugriznil Kolarjev pes in mu na nogi odtrgal kos mesa. Penič si je rano sam obvezal in se dalje ni za njo brigal. Rana je pa začela otekati in Penič je od bolečin začel besneti. Te dni je umrl po hudih bolečinah.
Ogenj. Na Sladki gori pod Pečico se je 1, oktobra ob 11. dopoldne vnel skedenj Kruinpaka, po domače Medveda, ki je popolnoma pogorel; pri hudem vetru se je vnela tudi njegova hiša, kakor tudi gospodarsko poslopje g. Mar. Šebat ter je vse z obilnimi pridelki do tal pogorelo. Škoda je zelo velika, ker sta bila oba le nizko zavarovana na poslopja, na pridelek pa nič.
Smrt Slovenca v tujini. Rudar Kotnik Jakob Klemenjakov iz Zreč pri Konjicah, star 20 let, je letos cdšel v Nemčijo za delom. Nedavno so ga pa tam zjutraj našli ob cesti mrtvega. Usmrtila sta ga dva strela, ki ju je sprožil nanj neznan človek.
Roparski napad. Dninarja Ivana Tan-zeka iz Št. Jurija ob južni železnici je v nekem gozdu v Hrušovcu napadel ropar in ga zabodel z nožem v rebra, da se je nevarno ranjen zgrudil na tla. Nato mu je preiskal žepe, a ni našel pri njem ničesar. Smrtno ranjenega so pripeljali v celjsko bolnišnico.
Grozna nezgoda. V petek, dne 10. oktobra opoldne na postaji Svetnavas na Koroškem železniški uslužbenec Mihael Za-blatnik, star 20 let in doma iz Št. Janža v Rožu, na progi stoječ ni zapazil, da pride stroj, ki ga je zagrabil, vrgel na tla ter mu popolnoma zmečkal obe nogi pod kolenom. Ker je brž po nesreči došel brzovlak, so ga prepeljali v celovško bolnišnico.
Smrt zvestega narodnega delavca. Dne 2. oktobra je umrl g. Janez Š e r -v i c e 1 j, po domače Otič v P o d r a v -1 j a h, načelnik tamošnje posojilnice, načelnik čebelarskega društva, odbornik izobraževalnega društva »Sloge«, vrl bojevnik za pravice slovenstva, največji bučelar med koroškimi Slovenci, vzoren gospodar, v zgleden družinski oče ter veren katoličan, Njegov pogreb se je vršil dne 4. t. m.
Vesti iz Amerike. Ponesrečili so se: Anton Barlen v Viktor, Colo., doma iz Lobčeka pri Grosupljem; Josip Tičar iz litijske okolice, v premogovniku Lincoln, 111.; Simon Ivačko iz Beaverdala, čegar soproga je doma iz Rakeka. — Obesil se je v Scales Mount, 111., Franc Vidmar, — Naravne smrti so umrli: Franc Struna v Indianopolisu, star 55 let, doma iz Gaberja pri Zatičini; v Clevelandu je umrl Ivan Majerle iz Črnomlja; Ivan Pavlišič v Ward-ner, Idaho, z Brezja v semiški občini; v Clevelandu je umrla 44letna Marijana iVolk iz Trebč pri Žužemberku.
Živinorejska zadruga v Horjulju bo dne 23. oktobra dopoldne, povodom pre-movanja telet prodala devet nad eno leto starih telic, izmed katerih so nekatere čiste, nekatere pa napol simentalske pasme. Pasle so se celo poletje na zadružnem pašniku na Samotorici, vsled česar so vse zelo močnih udov. Živinorejci, ki bi si radi nabavili lepih in krepkih telic, naj nikar ne zamude te prilike. — Ista zadruga kupi nekaj nad šest tednov starih telic čiste
simentalske pasme. Kdor bi jih rad prodal, naj se prejkoprej pismeno zglasi pri imenovani zadrugi. — Načelstvo živinorejske zadruge v Horjuljd.
Samobor, Dobra letina. Medtem ko povsod na Kranjskem tožijo nad slabo letino, se je pri nas precej dobro obnesla, posebno pa še fižol. Na enem samem natiču smo dobili 811 zrn. — Za fižolom ne zaostaja grozdje, samo radi vednega deževja ga je že precej segnilo.
Alkohol ga je spravil v bolnišnico. Z Janč se nam poroča: Na rožnovensko nedeljo je kuhal Ignacij Anžur iz Gabrija žganje in se ga je pri tem tako navlekel, da je zaspal in padel na ogenj, kjer je še nadalje spal, dokler mu ni obleka pregorela, Šele, ko je bil po hrbtu že ves opečen, se je zdramil in komaj prilezel do sosedne hiše, od koder so ga takoj peljali v bolnišnico. Pravijo, da je tako opečen, da bode težko okreval. Ako bode prišel še kdaj iz bolnišnice, si bode morda vendar zapomnil, da Bog nedelje ni odločil za kuho žganja.
Na Ježid bo »Slovenska Straža« priredila v »Društvenem Domu« predavanje o Rimu v nedeljo, dne 3. novembra in no 27. oktobra, ker ima v nedeljo 27. oktobra v dvorani zborovanje Marijina družba.
Umrla je v Trzinu v 92. letu starosti mati Marija Lukežič, roj. Jerovšek z Beričevega, podomače Jeračeva mati. Naj v miru počiva!
Iz št. Ruperta. Semenj na Veseli gori pri Št. Rupertu bode letos v soboto, 26. oktobra. Kupci obilo vabljeni.
Kmetijsko - poučne tečaje, ki so se zadnjo zimo tako udomačili med našim ljudstvom, bo prirejal deželni odbor tudi letošnjo zimo. Posamni tečaji bodo trajali po en, dva, tri ali več dni, kakor bo to primerno krajevnim potrebam in razmeram. Predavalo se bo v prvi vrsti o kmetijskih stvareh, kakor o govedoreji, prašičoreji, mlekarstvu, namakanju, osuševanju in gnojenju travnikov, o sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu, o prvi pomoči in higijeni pri živini. Ravnotako se bo vpoštevalo želje po predavanjih o ljudski higijeni, o zadružništvu, o občinskih posredovalnih uradih, zemljiški knjigi, testamentih i. dr. Prošnje za prireditev takega tečaja je vlagati pri deželnem odboru najkasneje do 1. novembra t, I, V prošnji naj bo navedeno, kateri predmeti, po možnosti tudi kateri dnevi bi bili pripravni krajevnim potrebam. Navesti je tudi prostore, v katerih se bo tečaj vršil, za kar so najpripravnejše društvene dvorane, če teh ni, šolske sobe, načelno pa se tak tečaj v gostilni ne vrši. Za nedelje in praznike je po možnosti tudi navesti, kdaj se v dotičnem kraju vrši tačas služba božja. Po možnosti se bo deželni odbor oziral na to, da se vršita po dva teca)a istočasno v sosednih občinah, odnosno farah, da se predavatelji izmenjavajo. — Prošnje je vlagati pravočasno, ker se vsled velikega zanimanja za take tečaje na zakasnele ne bo več mogoče ozirati.
Molite bratjel Molitvenik z velikim tiskom. Cena: z rdečo obrezo 1 K 20 vin, z zlato obrezo 1 K 80 vin, v
finem šagrinu z zlato obrezo 2 K 40 vin. Ta molitvenik z velikim tiskom, primeren za vsakogar, posebno pa za slabovidne, v krasni zunanji opremi, je ravnokar izšel, Molitvenik obsega tri sv. maše ter poleg molitev za posebne prilike vse druge potrebne molitve, vendar je pa kljub temu zelo tenak. Sploh je molitvenikova oblika tako priročna in žepu primerna, kakor jo ima dosedaj le malo slovenskih molitve-nikov, gotovo pa noben molitvenik z velikim tiskom. Molitvenik je z ozirom na prekrasno vsebino, kakor tudi na priročno obliko in zunanjo opremo eden najlepših' slovenskih molitvenikov ter vreden vsega priporočila. Poleg vseh naštetih prednosti ima molitvenik tudi izredno nizko ceno, radi česar se bo pač hitro udomačil in razširil med Slovenci, Dobiva in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Zemljevid balkanskega polotoka, izdan ravnokar na podlagi najnovejših dogodkov, je izšel in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Kdor hoče slediti vojnim dogodkom na Balkanu, opazovati gibanje čet in posameznih bitk, naj si omisli ta najnovejši zemljevid, ki velja s poštnino vred 1 K 30 vin.
Ali že imate srečke »Slovenske Straže«? Naročite jih takoj! Žrebanje se bliža. Ako srečk v trgovini ne dobite, pišite po srečko na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljano.
Zahvala.
3233
Dne 1. oktobra t. U pogorela so nam naša poslopja, katera smo imeli zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, škoda cenila se je takoj 2. oktobra in tudi nemudoma izplačala, vsled tega priporočamo lo edino domačo slovensko zavarovalnico vsakemu najtople/e. Svoji k svojim!
Šujica, dne 3. oktobra 1912.
Fr. Ciuha l. r. Ana Verhovec /. r. f Janežič Fr. poetp. I. Pehani l. r.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka.
Uradne ure od s. zjutraj do l.
Glej inseraf!
«
_ D
□ ___
Gorenjske nouice
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. O b
č i n s k e volitve bodo v četrtek dne 24. t. m. od osme ure zjutraj do 4 ure popoldne. Izvoliti je treba 25 od bornikov in 12 namestnikov. Štiri pod občine volijo po enega odbornika in 1 namestnika, trije volilni razredi pa vo lijo po 7 odbornikov in tri namestnike Za podobčino in za razrede se po novem volilnem redu voli kar obenem Vseli volilcev je 771. — Naša šola je dobila še dve vsporednici. Odslej bo 10 šolskih razredov in poleg dveh katehe-tov še 10 učiteljev in učiteljic. Kaj bi sedaj počeli, ko bi sc nc bila zidala tako velika šola. — Huda bolezen škrlatinka straši po Stanežičah in je zahtevala že par mladih življenj. V eni hiši je zbolelo kar vseh šest otrok, med njimi dva odrasla, katerih eden je že umrl.
g Ježioa. Podružnica »S. S.« za Po-savje se je ustanovila 6. oktobra t. 1. v Društvenem domu. Ustanovitvi prepo-trebne podružnice jc prisostvovalo mnogo odličnih domačinov. Govorila sta poslanec profesor Dermastia in Iv. Štete. Prvi govornik je slavil vzor-do-tnoljuba Slomška, drugi pa razlagal delo in pomen podružnice »S. S.«, h kateri je že pristopilo čez 70 članov. Posav-ci, pridno pristopajte k novi podružnici! V kratkem sc priredi skioptično predavanje. — Ob priliki ustanovitve naše podružnice se je tudi temeljito razkrinkalo delo svobodomiselne C. M. podružnice, koji predseduje mož, ki je par let pridno zobal kruh naših somišljenikov. Ljudstvo naj spozna svoje ne-prijatelje! Znamenito pri naših liberalcih je to, da vse beži od njih. Pri volit-vi v odbor podružnice C. M. družbe so imeli liberalci strahovito smolo. Izvolili so v odbor osebe brez njih dovoljenja. Zato sta podala podpredsednica in en odbornik v »Slovencu« izjavi, da sta se izvolila brez njihove vednosti ter da izvolitve nc sprejmeta. Pač hud udarec za našega prvaka - svobodomisclca, ki bi rad enkrat zakraljeval na .Tcžici. Liberalci na Posavju so bili in bodo vedno zapuščeni in nevpoštevani od vseh «— in tako je prav!
g Moravče. Uboj. V petek 4. t. m. popoldne je bil ubit Šokov iz Krtine v Krascah pri Moravčah. Izdihnil je, ne da bi se kaj zavedel. Malo proj je pijan preklinjal po Moravčah in se jezil brez vzroka nad farji. Vzrok uboja je alkohol in ženska. — Surovine iz Krtine. Že več let vozijo vozniki iz Krtine pesek iz Moravč. Kaki so ti vozniki, razun štirih, bi vedel povedati vsak Moravčan. Pri Kavku se napijo, ne da bi kdo pazil na konje, potem pa preklinjajo, razgrajajo in pokajo z bičem, da je človeka strah. V petek je ravno ubiti zapeljal voz pred župana — ker je cest-hi načelnik in hoče imeti red na okrajni cesti — v naeli, da raztogoti župana, ki se pa za surovost ni zmenil. Nato ga 8i
je opozoril orožniški postajevodja, kateremu se jc pa tu li uprl. Čez nekaj časa sc je pa vrnil zopet nad župana, kateri mu nikdar ni storil nič žalega, ho-teč so pretepali ž njim. Ker župana ni bilo, je šel proti domu. V gostilni v Krascah pa je naletel na fanta, ki je tudi hodil za istim dekletom in kateremu je že večkrat obljubil, da eden mora poginiti in ga začel obdelovati. Fant se mu je hotel ogniti, Šokov pa ga je mislil pobiti, zato se je fant branil in ga z vilami tako nesrečno udaril po glavi, da je v par trenutkih izdihnil.
g Iz Žabnice. Za nameravani vodovod jo dovolj zasebnega zanimanja in govorjenja. Le na shod ni tukajšnjih ljudi, da bi se v splošni blagor z mero-dajnimi faktorji vsestransko modro posvetovali in razgovorili. Pred nedavnim jc mogel g. poslanec E. Jarc le na kratko maloštevilnim navzočim vodovodno zadevo pojasniti. Možje, na shode kjerkoli se vrše, v Kranju, Loki itd.! Železo se kuje, dokler je vroče. Seveda bo konečna odločitev padla pri vodo vodni obravnavi, a do tedaj je lahko že mnogo zamujenega. — Slomškova slavnost se jc izvršila v šoli in v našem izobraževalnem društvu v z zelenjem okinčanih sobah pred okrašeno podobo slavljenca s slav. govoroma, deklama-cijami in petjem povsem povoljno. — Srečke »Slovenske Straže« se že precej razpečavajo. Saj pa taki dobitki tudi morajo vleči! — V zadnji seji tukajšnjega krajnega šolskega sveta se je sestavil proračun šolskih potrebščin, ki "e dokaj manjši od lanskega; pa upamo, da sc bo ž njim izhajalo. — Vsakdanjo šolo obiskuje letos 102 otrok. Mladina ponavljalne šole bo vsled dovoljenja c. kr. dež. šol. sveta obiskovala odslej veronauk z vsakdanjo šolo skupaj. — K vojakom odidejo od nas letos štirje potrjenci. — V izobraževalnem društvu se pričenja zopet živahnejše gibanje. Sadje je še dovolj obrodilo, ajde ni skoro nič, krompirja, dasi skoraj že pred dvema mesecema zrelega, ni bilo moč še vsega iz zemlje spraviti, zlasti tistim ne, ki nimajo živine, da bi ga izorali, fižola je za srednjo letino, a je vobče še premalo suh, z ota-vo je bil križ, kot menda povsodi, drugi poljski pridelki so pa bolj ali manj zaostali vsled pomanjkanja toplote.
g Iz salške doline. Važni in veseli dogodki so so godili v letošnjem, čeprav tako deževnem letu v naši selški dolini. Cela naša lepa dolina je sedaj v taboru S. L. S. V sorški občini je bilo še par liberalnih smeti, ki so imele v javnosti besedo, pa poštena ljudska volja jih je pomedla letos enkrat za vselej v kot, kamor spadajo. Lep dan je bil v Selcih, ko se je otvorila vrla Orlovska godba. Z zlatimi črkami pa si je zapisalo v svojo kroniko izobraževalno društvo v Železnikih dan 15. avgusta letošnjega leta, ko jc bila blagoslovljena njegova nova društvena zastava, prekrasno delo . umetnic Jeršek in Repše iz Ljubljane. Načrt za zastavo je napravil profesor Mis iz Ljubljane. Zastava je delana v slovanskem slogu
in je menda edina taka na Kranjskem Na belem polju ima na eni strani aru gela s knjigo v roki, na drugi strani pa starokrščanski Kristov monograni. Svit lico za zastavo po, j g napravil v istenu slogu naš vrli g. Kregar iz Ljubljane, Zastava ima dva trakova, enega moW drega; drugega rdečega. Zastavo je blai goslovil na Veliki Šmaren popoldne do-* mači g. župnik. V svojem nagovoru je razlagal pomen zastave za vse društven nike. Na to so bile pete litanije in nato obhod po celem železniškem trgu. Bij je krasen prizor. Na čelu obhoda nov^ zastava z vrlo Orlovsko selško godba in za njo nešteto naroda od vseh strani selške doline. Liberalcev je bilo kar strah in poskrili so se, da ni bilo videti nobenega. Nato so Orli vprizorili ipro »Za križ in svobodo« in je društveni) zbor zapel par pesmi. Na to pa sc je razvila prisrčna zabava na vrtu Pavleta Tavčarja. Med petjem in godbo nam je hitro potekal čas in razšli smo se v zavesti, da jc minul lep dan, krasen dan. — Letošnjo roženvenško nedeljo pa moramo zapisati v zlato knjigo našega verskega življenja. Na ta dan je vršila evharistična slavnost za selško dolino. Pripravljale so se zanjo vse župnije s tridnevnico. Bili so to lepi dnevi dejanske ljubezni do evharislič-nega Kralja, ko so bile spovednice kar oblegane in jih je pristopilo samo v selški in železniški župni cerkvi k sv. obhajilu 3050. Noben misijon ne bi bil privabil toliko naroda k obhajilni mizi. O, naj se le širokousti liberalec, da je selška dolina njegova ali da bo v kratkem zopet njegova, številke oblia-jancev govore, da se to ne zgodi nikdar in da je naša lepa dolina v katoliškem taboru in da v tem taboru tudi ostane. In to je menda čutil tudi selški kanon, ki je ves čas slavnosti pokal tako glasno in odločno. Ob deveti uri smo spremljali sveto R. T. v procesiji na' selški pokopališki prostor, kjer je bil na prostem pripravljen oltar za svelo mašo. Pred sveto mašo je imel naš vi li Janez Kalan prekrasen in navdušen govor. Razlagal je, kaj pomeni: »Bog med nami«. Po sveti maši, ki jo je daroval g. Janez Kalan, se je razvila ob vedrem vremenu procesija po selškem polju. Koliko nas je bilo? Cela vojska. Gotovo nad 3000 enega duha in enega srca pod skupnim kraljem Kristusom. Ob 2. uri popoldne pa je bila v selški župni cerkvi pridiga. Pridigovnl jo železniški gospod župnik, ki je odgovarjal na vprašanje: Komu naj damo svoje srce? Svetu ali Kristusu? Kaj obeta in daje svet in kaj Kristus. Na to so bile. peto litanije in zahvalna pesem. In s tem je bilo zaključeno slavje, ki naj1 ne izgine iz spomina in ki naj prinaša trajnih sadov, sadov večne ljubezni in vdanosti do evharističnega Kralja, bi-vajočega med nami. Po litanijah pa je imel g. Janez Kalan v »Domu« tudi še predavanje o evharističnem kongresu; na Dunaju. — Sedaj pa šc nekaj, dragi moji »Domoljubovci«. še eno veliko slavje čaka našo dolino. Kakšno pa? Dne 20. oktobra, na žegnansko nedeljo
to otvoritev novega društv nega »Do-jna« v Železnikih. Dve leti ga že zidamo in sedaj je dovršen. Kakšen je? Tega vam pa ne povem, sami ga pridite pogledat v nedeljo in videli ga boste, da fe lep, kakor kakšna lična in prav no-jjel škatlica, ki je pa tako velika, da boste šli lahko vsi vanjo. Ob 10. uri dopoldne bo začetek slavnosli in potem bo šlo naprej po načrtu, ki ste ga brali v zadnjem »Domoljubu«. Le veliko naj yas pride. Kaj takega še ni bilo v Železnikih in ne bo več, torej glejte, da ne zamudite. Videli boste, da niso samo liberalci mogočni v Železnikih, da tudi mi znamo kaj narediti. Veliko je bilo 'dola in skrbi, toda na delo in skrbi vas nismo vabili, pač pa vas vabimo na radost, ki jc dozorela kot sad iz tega truda. Zatorej dne 20. t. m. na veselo svidenje v Železnikih!
g Kupljenik. V torek dne 8. t. m.
popoldne je začelo goreti v hiši Klemenu Pretnar, posestnika na Kupljeniku pri Boh. Boli. Hitro se jc ogenj razširil tudi na gospodarsko poslopje in tako sla bila kmalu hiša in hlev v plamenu. Gorelo je močno posebno še, ker je iniol ogenj dovolj netiva sedaj, ko je spravljeno seno in spravljena slama. Največja nevarnost je bila, da sc zanetijo tudi sosednja poslopja in tako bi polovica Kupljenika zgorela. Hvala Bogu! Trdnemu delu gasilcev, sosedov ter drugih s Kupljenika in Boh. Bele sc je posrečilo, da se je požar omejil. Prav dobro je delovala mala brizgalna gasilnega odseka na Kupljeniku, pa tudi ročne brizgalne so dobro pomagale. Pretnarju, ki je imejitelj patenta za pepeljne, so rešili le nekaj hišne opravo, obleke in živine, vse drugo jc uničil požar. Bil je sicer zavarovan, toda zavarovana vsota no bo pokrila škode, ki sc ceni na 8000 K.
g V Krtini je bil pokopan v nedeljo, dne 6. t. m. Pavel Grošelj, katerega ko ubili v Krascah pri Moravčah. Umrli je bil član domžalskega Sokola, zato je vsa pogrebna prireditev imela sokol-Bko-libcralni značaj. Udeležilo se jc pogreba vse kar po liberalno leze ali gre nd Domžal pa do Moravč in do Kraš-nje. Po obilnem trudu rovskega izgnanca Šmajdka, sc jc udeležilo pogreba pet liberalnih ljudsko - šolskih učiteljev: Šmajdek, Toman, Grmck, Petrovcc — ime enega nam ni znano — same liberalne kapacitete! Pri tej priliki ne smemo zamolčati ravnanja obdukcij-ske komisije. Doslej je bila povsod navada, da so mrliča takoj pokopali, ko je komisija dokončala svoje delo. Tu pa ni bilo tako. Po komisijskem ogledu so pred očmi komisije in gotovo z njenim dovoljenjem odnesli truplo nazaj na 'dom in od tam zopet nazaj na pokopališče. Jako dvomimo, če je tako ravnanje pravilno.

onnnni lugnaorT-n-n-mn
0 □
D
nnnaaaaanuuuaaaa
Dolenjske nouice
d Popotnik iz mirnske doline. Na
Mirni sem videl, da bo kmalu oživel popolnoma premogokop, saj je prav! Bo le nekaj zaslužka in življenja! Le to svetujemo podjetnikom: nedelje in praznike. Cesto proti Mokronogu so precej posute; le to se mi nc dopade, ker posujejo celo cesto naenkrat. Na Gorenjskem so previdnejši; tam posujejo par sto metrov in potem pusto velik kos neposut, z^tem pride zopet posuto itd. Ali ni to pametno? Živina ne trpi toliko, cesti pa nič nc škoduje. — Mirna je ob zadnjem deževju napravila precej škode, vsi dotoki so zastali, mnogo otave je splavalo, druga je sedaj umazana. — Umrla je dobra ženica, gostilničarka Jurčkova mati, ki je ob cesti marsikateremu gostu postregla. — V Martinji vasi so lepo popravili mitnico, dobila jc novo ploščato streho, v drugem je prenovljena zunaj in znotraj! — Te dni je bilo veliko razburjenje v Ostrožniku, ker je tat obiskal lepo znamenje lurške Matere božje. Vso posodice za cvetice, vse svetilke je razbil, železna vrata snel in odnesel daleč v potok. Ljudje so kar poparjeni ter pravijo, da jim tatje veliko polcradejo tudi na polju. Kmet je pa res siromak! Celo leto dela, jeseni mu pa tatovi pokra-dejo. Kot sem zvedel, so tudi v trgu Mokronogu tatovi rogovilili. Pri Bolcu so okradli hlapca, pri trgovcu Širceljnu so morali bežati, a občinskemu tajniku g. Heferletu so ukradli iz veže kolo. Kolo ni imelo verigo, zato ga je moral tat ne-sti ali pa peljati, sam ni mogel sedeti na kolesu; ukradeno je bilo pretečem teden. Če bi kdo kaj vedel, naj blagovoli naznaniti, sem tudi jaz radoveden, kdo je tak uzmovič. — Naša mirovna sodišča bodo začela sedaj delovati, župani so bili zapriseženi pretečeni teden v Mokronogu. Saj je že čas! Zakaj bi vse moralo letati na sodnijo! — Na soli v Mokronogu jc nastopila kot radovolj-ka učiteljica gdč. Boža Mejak. — Kmetje okrog Mokronoga so se pomenih, da nastopijo skupno zoper poljske miši; strup bo naročila občina. — Ce želi kdo par kil liberalizma naj hiti v Gabrijele, pa kmalu, ker jc jetičen in bo pogrnil. — Ta teden nam jo ajdo vzela slana, nič je ne bo. -- O trgatvi in moštu vam ne morem poročati, ker je letos brez vsega, če je pa kje kaka kaplja, bo na za jesih.
d Drašici v Bclokrajini. Dne 6. oktobra se je vršila pri nas izvanredna slavnost za tukajšnjo sosesko, oziroma vas, kajti ta dan se je blagoslovil v tukajšnji cerkvi sv. Petra novi, lično in prav novomodno izdelani »Križevi pot«. Dobrotni! , ki je preskrbel sam iz svojega premoženja do-tične slike ter s tem zelo ozaljsal nasoi cerkev je g. Pečarič Martin iz Drasic st. 27. Bodi mu na tem mestu javno izrečena najlepša zahvala; dobri Bog na, mu stoterno poplača! — Kar se tiče letine, smo imeli
letos skozi in skozi slabo leto; to je še tembolj občutno, ker je že tretje leto tako slabo. Zlasti pičel je vinski pridelek. Poleg tega nam je pa še slana ajdo popolnoma uničila. Upajmo, da nam Bog pošlje vsaj sedaj potrebno lepo vreme, da bomo tem ložje pospravili pridelke ter se preskrbeli za čez zimo.
d Šmartno pri Litiji. Dne 11. oktobra je umrl v Gradecu pri Litiji znani krojaški mojster Griinwald. Kakor kaže, bomo imeli še več slučajev smrti, ker se je jela oglašati med otroci v Litiji škrlatinka, ki je že zahtevala žrtve, — Sadna letina se je pri nas primeroma še precej dobro obnesla in sadje bo nadomestilo grozdje in vino, ki je letos vsled neugodnih vremenskih razmer pičlo in kislo. Kakor vse kaže, bo treba v prihodnje več skrbi posvetiti sadjarstvu kakor vinoreji, ker so sorazmerno sadne letine mnogo boljše od vinskih letin,
V	tem oziru bo r»Drala vsekako naša kmetijska podružnica kaj več storiti kot je storila doslej. Obžalovati je tudi, da ljudje še vedno premalo gledajo na ohranjenje in sušenje sadja, katerega le preveč pokuhajo za žganje. — Za ceste in pota, ki so bile v zadnjih desetih letih zlasti v našem okraju zelo zanemarjene, je začel skrbeti okr, cestni odbor. Razširila se je dosedaj cesta skozi Šmartno, odstranjuje se ravno sedaj klanec pod Vagenšperkom in kmalu se bo jela graditi — kakor upamo — tudi občinska cesta na Gradišče. Nujnega zboljšanja potrebujejo tudi ceste proti sosednjim krajem, zlasti na Primskovo, v Polšnik, v Štango in Št. Lambert. Upamo, da bo deželni odbor storil vse, da se imenovana pota prejkoprej urede.
d To in ono z Ižanskega. Pastirski list ižanskih sokolov. Po vseh župnijah na Kranjskem se seda/ bere prelepi list našega prevzv. knezoškofa o ev-harističnem kongresu na Dunaju. Verniki, ki se niso mogli udeležiti te slovesnosti na Dunaju, doma v cerkvi pazljivo poslušajo t^ list. Samo naši »verni« sokoli delajo izjemo. V nedeljo med branjem tega lista so oni na koru v klopi brali svoj list, svojo dušno hrano — »Dan«. Trije so skupaj sedeli in brali razprostrti »Dan«. Lahko bi napisali njih imena, pa jih za enkrat zamolčimo. Ljudje, ki so to videli, so se po pravici zgražali nad tem. Sicer bi pa lahko še več lepih stvari povedali, kako se naši sokoli obnašajo med službo božjo v cerkvi in precl cerkvijo. Pridušanje in kletvine niso nič nenavadnega. Včasih že počenjajo take stvari, da bi jim lahko postregli z ričetom. Pač bi bilo bolje, da bi ti »verniki« doma ostali in nc motili pravih vernikov pri službi božji. — Ceste na Igu. Po vsej pravici se pritožujejo tujci, ki prihajajo skozi našo vas, nad slabimi cestami. Domačini so se že nekoliko privadili temu, ker so ceste že dolgo v tako slabem stanju.
V	vas pelje več okrajnih cest in vse so polne blata, tako da mora človek skoro do kolen gaziti po blatu, če hoče kam prit.',-Ob straneh so že dolgo časa celi kupi blata in ni ga človeka, da bi ga proč spravil. Nam se zdi, da naš cestni odbornik premalo skrbi za naše ceste Mislim, da b. ceste v naši vasi lahko bile dobre, ker imamo v vasi sami okrajnega cestarja, f a ta je revček, ker ne more biti v istem času

na cesti in pri odborniku v službi. Cestar je plačan za vzdržavanje cesti — K r a j n i šolski svet. Po odstopu predsednika Franc Mcrkuna je prevzel njegov namestnik Janez Štrumbelj predsedništvo kraj-nega šolskega sveta. Velike težave nam je delala višja oblast, ko je zahtevala, da morajo odborniki vseh sosednjih občin voliti obč. zastopnike v krajni šol. svet. Vas Sarsko ima 12 številk in spada v občino Želimlje, obenem pa pripada k našemu šclskemu okraju. Zaradi te male vasice so morali priti vsi odborniki iz daljnih vasi želimeljske občine, da so volili občinske zastopnike v krajni šolski svet. Isto je bilo tudi v občini Pijava Gorica. Ali je to pravično? Prav lahko bi se zgodilo, da bi te tuje občine, katerim prav malo v našo šolo obveznih otrok pripada, odločevale za našo šolo. Po dolgem času in mnogo sitnosti so vendar enkrat prišli vsi ti odborniki in izvolili naše zastopnike v krajni šolski *svet. Pred tremi tedni je izvolitev teh odbornikov potrdila tudi višja oblast in namestniku naročila, da se voli predsednik krajnega šolskega sveta. Janez Štrumbelj kot namestnik noče sklicati seje, da bi se volil predsednik. Slutimo, zakaj tega ne stori. Gotovo se spominja, kako se je žrebalo za namestnika v krajni šolski svet, ko je neki odbornik odstopil. Matija Men-cej in Jožef Tancek iz Iške Loke sta menda dobila kot namestnika enako število glasov. In kaj je naredil Janez Štrumbelj? Sklical je svoje pristaše-odbornike in Jožefa Tancka in so žrebali, kdo naj bo odbornik: Tancek ali Mencej. Tancek je potegnil svoje ime in Štrumbelj ga je proglasil za odbornika. Vprašamo, ali je to postavno, da k te j seji niso bili vabljeni vsi naši odborniki? Ali je to postavno, da je bil k žrebanju klican samo Tancek, ne pa tudi Mencej? Čas bi bil, da se ta stvar enkrat uredi in pride do konca.
d Na Turjaka smo zdravi kot ribe. Minulo je že celo leto, odkar ni nihče umrl, Nastarejši mož, ki je služil še prejšnjega cesarja, je star 90 let. — Obhajali smo Slomškovo slavnost s sv. mašo in primernim nagovorom.
d Loški potok. Škoda, ki jo je vsled dolgega deževja nastala povodenj napravila samo na travniku in polju, je cenjena na 6000 kron. Zgnjil je ves krompir in repa, tako da so nekateri posestniki ob ves krompir. Vložila se je prošnja za podporo. Povodenj je bila letos dvakrat in je voda stala po več dni na polju, zato so mehkejši sadeži vsi zgnjili,
d Ajdovec pri žužemberlcu. Dne 8. t, m. so našli v nekem prepadu blizu Ajdovca mrtvo Marijo Kaplan iz Vrbovca. Preteklo nedeljo je bila prišla semkaj vrnit nek dolg, vračajočo se proti domu jo je prehitela noč, da je v hosti zašla, prišla do prepada, kamor je padla in našla smrt. Zapušča moža in štiri nedorasle otroke, katerih najstarejši je v petem letu.
d Škccijan pri Mokronogu. Vina se je letos zelo malo pridelalo. Druga letina je srednja. Ajdo je Zakrakovcem Krka preplavila. — Veličastni dunajski evharistični kongres jezi naše liberalce. Med sabo psu-jejo tiste, ki so šli na Dunaj z vsemi narodi počastit Zveličarja sveta v presv. evharistiji. Selaka so imenoma napadli. Kaj je 72
liberalcem še sveto, če jim Najvišji ni večl Daleč.so padlil
d Litija. Desetletni sinko delavca Po-tokarja je obolel na škrlatinki in umrl. Takoj nato je pa obolela mlajša hčerka g. Slanca in umrla v soboto zvečer. Žalost staršev je nepopisna; ljudje v trgu so pa preplašeni, če bi se bolezen razširjala.
d Šmartno. Volitev v krajni šolski svet v Šmartnem se je vršila v nedeljo od obeh občinskih odborov Šmartno in Litija; izvoljeni so enoglasno Leopold Hostnik, župan v Šmartnem, Oroslav Bric, župan v Litiji in Ernest Drčar, pek in posestnik v Šmartnem. Namestnikom pa: Jožef Poglajen iz Selšeka in Janez Dobravec iz Vel. Kostevnice.
aoncinrjrmoaaacaacina
UM
□□□□nt it
notranjske nouice
n Planina pri Rakeku. Kmetje, vo-lilci! Dne 21. t. m. boste spet nastopili s svojimi glasovnicami pri volitvah in pokazali, kakšnega mišljenja sto. Vsa dobromisleča Planina upa in pričakuje od Vas, da boste odločno pokazali, da držite z našo Slovensko Ljudsko Stranko. Pri zadnjih volitvah ste nam priborili častno zmago, da jo dobila naša stranka 11 odbornikov, liberalna pa saifio sedem. Zlasti ste se postavili La-žani, ki ste pognali liberalne agitatorje, ko so hodili na sv. večer okolo Vas. Naj Vam bo na tem mestu vsa zahvala in čast. Kakor veste, deželna vlada izvolitve liberalnega odbornika g. Kiau-ta ni potrdila; zato moramo voliti še enkrat enega odbornika. Vsi, ki ste vo-lilci v drugem razredu, ste dobili višnjeve izkaznice in glasovnice; na glasovnico zapišite samo enoga odbornika. Naša stranka je postavila za kandidata Pikca iz Planine. Vsi napišite torej na glasovnice: Anton Urbas, posestnik v Planini š t. 1 8 2. Vsi torej volite tega! Če prav ima kdo osebno kaj zoper njega, če prav kdo liberalnega kandidata osebno bolj ljubi, mora držati z našo stranko in voliti Pikca. Možje, volilci, imejte korajžo, ne dajte se preslepiti! Vsak, kdor voli Antona Urbasa, posestnika iz Planine št. 182, je naše stranke. Ni se treba bati nobene zamere!
limo nikomur slabega, povedati moramo pa tudi našim sosedom, da ni. smo kar tako! Pri nas imamo hranilni* co, ki bi bila lahko za vzgled vsaki drugi. Kar je glavno: postavila si je svoj dom. Nova hiša, ki krasi našo vas bo služila izobrazbi našega ljudstva! Notri bo imela posojilnica svoje prostore, Marijina družba in izobraževal, no društvo, ki ga ustanovimo v kratkem. Na čelu vsemu stoji vrli čuvaj na' Sionu, naš župnik. Mož je v Jolšanah že svojih 18 let in je v toku teh let sto* ril že premnogo. Glavni spomenik si je postavil s tem, da je letos izvršil veliko delo, ko je sezidal posojilnično liišo in tudi cerkev zunaj in znotraj popolnoma predelal. Gospod župnik Volhar-ticky je skromen. Nima rad, da govori javnost o njem, naj narti oprosti! Kar on začno, izpolja. Naj bi mu sledi! sa slovenska tržaška duhovščina!

"l2 n
lo
aapnaDQaoDaDf-);irinn
D	_
naanaannnananaqnn
iz raznih krajev
Jelšane. Mi sicer nismo več v okvirju kranjske dežele, pa zato vseeno mislimo, da nas bo »Domoljub« vzel pod svojo streho. Sosedje smo namreč, tem se pa spodobi, da si radi postrežejo. I udi je pri nas ta list domač že mnogo let in še danes prihaja sem v precejšnjem številu. Onim, ki nas ne poznajo, povemo, da smo v neposredni bližini Ilirske Bistrice, mirni ljudje, ki ne že-
- saaaanonaEnnnr
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Katol. izobraževalno društvo v Šmartnem pri Ljubljani priredi v nedeljo, dne 20. oktobra, društveno predavanje, ki .se vrši ob 10. uri dopoldne po sveti maši v prostorih gostilničarja g. Kebra. Vabimo vse vaščane, da se predavanja g. dr. I.ovro Pogačnika v obilnem številu udeleže. S tem predavanjem otvorimo vrsto društvenih predavanj, ki se bodo vršila vsnkiU štirinajst dni ob nedeljah.
Slov. kat. izobr. društvo v Mostah opozarja na redna društvena predavanja, ki se bodo vršila vsakih štirinajst dni v salonu g. župana Oražma ob nedeljah popoldne po krščanskem nauku. Prvo predavanje se vrši to nedeljo, tu je 20. oktobra, ob pol štirih popoldne; predava g. dr. I.ovro Pogačnik. Pričakujemo, da se bo-dete teh predavanj v obilnem številu udeleževali in pokazali tako smisel za pravo izobrazbo.
Bralno društvo v Naklem priredi v prid prostovoljnega gasilnega društva v Naklem v nedeljo, dne 20. t. m., ob pol i. uri, s ponavljanjem dne 27. t. m., v prostorih stare šoto ljudsko igro s petjem v šestih slikah: »Dime/, strah kranjske dežele«. Prijatelji obeh našib društev, udeležite se to prireditve!
Črni vrh pri Idriji. Tukajšnji tel. odselc »Orel« vabi vse svoje člane in članice in vsa prijatelje »Orlov« .na svoj izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo ob 11..uri, to je po drugi sv. maši v društveni sobi. Ob tej priliki bo tudi kratek govor o Evharističnem kongresu.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Loški potok. Premovanje živine se je Iz* vršilo ob nepričakovani udeležbi. Udeležene so bile občine Gora, Draga, Trava, Hlokc in Ix>-ški potok. Prignali so nad 500 glav živine, bikov, krav in telic, domači živinorejci so postavili nad 400 glav. Živinorejska zadruga jo prostor na vrtu g. Antona Pajniča kaj lepo priredila. Preinovalna komisija se je sestavila: Vladni zastopnik g. Munda, deželni poslanec g. Hartol, župan g. Dcbeljak ter zastopnik živinorejske zadruge g. S. Gregorič. Premovaniti jo bilo 37 glav. Odšlo je brez premije zlasti veliko lepih telic. Zastopnik vlade se je postavil na stališče, ki ga vlada zmirom zavzame, napram kmetu namreč: Varčujmo z denarjemi Vendar se je razdalo do 900 K. V premijah so zastopane vso vasi, domače in izven občine. Tudi Stari in Novi Kot sta odnesla svoja odlikovanja. V domači vasi se jo glede krav postavil najbolj Travnik. Lahko trdimo, da tolike udeležbe pokaže malokateri kraj. Nad 500 glav živine govori, da naša dolina ni zadnja na
livinorojskem l#>iju in resno stremi po na-redku. To jc pokazal tudi kmetijsko-poučni Lnj ki se je -vršil po premovanju. Najprvo je iovoril deželni živinozdravnik g. Černe o živinskih boleznih. Opisal je razne bolezni pri teletih kot tudi pri ostali živini. Nazadnje je na g. predavatelj odgovarjal na razna vprašanja. Pokazal je tudi par praktičnih poizkusov na živini, ki smo si jo pripeljali pred Dom v svrho pouka. Predavanje je bilo kaj zanimivo. Po večernici v nedeljo je pa govoril ravnatelj g. Rohrman. Nekaj iz živinoreje, zlasti nllckarstvo in molžo in o svinjereji. Poljudnemu stvarnemu govoru so poslušalci sledili z vidnim zanimanjem. Podal nam je g. ravnatelj koristnih naukov in navodil iz svoje bogate skušnje in znanja v gospodarskem oziru. Ko-neriio je predaval inženir g. Vedrnjak o trav-ništvu in gnojilih. Za naš kraj kaj zanimiva snov. K zaključku tečaja je g. Skulj se zahvalil vis. deželnemu odboru za prireditev pre-otovanja in tečaja. Ohojc govori, da naši poslanci in deželni odbor se zavzamejo v svojem ilelu tudi za našo dolino, čeravno par nasprotnikov nimajo drugo kot zabavljice in psovke ia našo stranko. Sami pa seveda ne zmorejo jruzega kot zabavljanje, to je vse njihovo delo r;i naš narod. In za vse to veliko delo hočejo še kit)) rasti in zaslužen križec. Pojtc se solit s takimi dobrotniki ljudstva! Tečaj se je vršil i Društvenem domu, udeležba je bila najboljša. zlasti v nedeljo popoldne. Tečaj so je obut-d najlepše; upamo, tla sadovi no bodo izostali.
Loški potok. Pred kratkim je napravila Dekliška zveza izlet v Postojno. Udeležilo se ta ie 70 članic, deklet in žena. Bil nam jc ne Latiio v zabavo, marveč tudi v koristen poduk, ko mo ogledovali prekrasne podzemske prostore Oskrbništvo jame nam je bilo naklonimo, da nam je dovolilo vstop v jamo ob Izredni uri, ker radi vlakov nismo mogli čakati na navadno določen čas. Hodi si. tajništvu tem
I......n, izrečena zahvala. Z izletom so bile vse
udeleženko zadovoljne. Vsem društvom bi priporočali obisk slavnoznane jame, ki človeku nudi toliko podzemskih krasot. — Izobraževalno društvo Tabor je priredilo preteklo nedeljo igro s petjem in malo deklamacijo. Fantje so igrali zabavni igri »V ječi« in»Zamorec«, ki sta obe povzročili obilo smeha. Izbrane pevske točke so delalo čast našemu zboru pod vodstvom učitelja g. Janežiča. Izredno je do-railal prizor, ko je mala ljubka štiriletna deklica deklamovala pesemeo „Otrok". Udeležba je ltilu obilna.
Ljudski oder slov. kat. izobr društva na Viču je v nedeljo dne 2!). septembra otvoril svojo gledališko sezono. Uprizorila sc je Medvedova tragedija »Za pravdo in srce«, v kateri e pesnik podal živo sliko o jarmu slovenskega kmeta pod grajsko gospodo. Po trimesečni Študiji se je igralo povoljno. Osobito sta poka-tala svojo zmožnost g. Bergant in gac. M a r k i č, na katerih jo bilo opaziti, da sta se zelo vestno pripravila za svojo težavno nalogo. ki sta jo tako sijajno izvršila. Tudi gosp. •ežiser M e h 1 c jc svojo vlogo rešil dobro, aKo: •avno jo je sprejel v poslednjem trenutku racu ponesrečenja g. Dermastje. G. Jereb v vlogi Krazma je bil pretih in tudi ni izrazil onih ču: lil. ki jih je zahtevala njegova vloga. Dobro m bilo. da sc bolj izobrazi v praksi, da bo potem usposobljen tudi za večje in težavnejše vloge. Uličnem pa naj vežba tudi svoj glas. Ravnotako sta bila pretiha gg. Bardorfer in Kovinar. Slednji v vlogi Lokvanca je bil premalo energičen, vendar pa je upati, da postane njegovo delovanje tudi uspešnejše. Gdč. Zirov-nik kot grajska gospa je bila premalo ko-ketna, pa je v drugem oziru igrala povoljno. V vlogi slepca Grajana bi lahko g. Tonejec bolj izrazito označil značaj slepega starca. Tudi posamezne kmetske skupine niso kazale nobenega medsebojnega življenja, kar je zeio Vplivalo na celotno uprizoritev. Treba bi bilo, Ha izostane vsako butanje in zbijanje po odru, tla se tako zabrani ona nervoznost, ki clovena vznemirja ob takih slučajih. Luči v ospredju odra naj bi se ojačile, da bodo tudi sprednje kulise razsvetljene, kar se je posebno pokazalo tiri grajski sobi. — Z obilnim obiskom in popolno zadovoljnostjo je pokazalo občinstvo svojo veliko naklonjenost Liudskemu odru
na Viču. Gotovo j>a je, da se bo tudi vodstvo Ljudskega odra potrudilo, da bo letošnja sezona nudila veliko več, nego katera pretekla.
Šmartno pri Litiji. Dne 22. septembra t. 1. se je vršil v »Društvenem domu« občni zbor tukajšnjega slov. katol. izobr. društva. O delovanju v preteklem letu naj govore naslednji podatki: »Društvo šteje sedaj 110 moških in 142 ženskih članov. Odsekov ima pet, namreč:
1.)	telovadni (šteje G3 članov, ki so imeli dvakrat na teden telovadbo, združeno enkrat na teden z izobraževalnim večerom. Javno je nastopil ta odsek trikrat in je imel tri izlete. Evharističnega shoda se je udeležilo pet članov).
2.)	dramatični, ki je uprizoril tekom leta sledeče igre: dvakrat »Rokovnjači«, »Mater Dolo-rosa«, »Stari in mladi« in pa »Božičnico«. 3.) ženski, ki je poleg drugega priredil tudi šivalni in likalni tečaj. 4. tamburaški z 12 članicami, ki so sodelovale pri društvenih prireditvah. 5.) izselniški, ki je šel v nekaterih posameznih slučajih na roko odhajajočim članom in tudi nečlanom. C.) pevski, ki obstoji po večini iz cerkvenih pevcev, katerim se pa za posamezne slučaje pridružijo tudi drugi. Ta odsek ima tudi naraščaj. — Društvena čitalnica jc razdeljena v moški in ženski oddelek, katerih jma vsak svojo sobo. Knjižnica šteje 1104 knjige, in sicer 704 vezano in 400 nevezanih. Tekoče leto se je izposodilo 240 knjig. Izmed teh je največ pripovednih. — Odbor je imel pet rednih, eno izredno in eno skupno organizacijsko sejo. — Dne 25. avgusta smo obhajali »Slomškovo slavnost«, združeno s proslavo petletnice ustanovitve društva in enoletnice obstoja »Društvenega Doma«. Predavanja so bila štiri skioptična. »Društveni Dom« je dobil tekom poslovnega leta tudi lepo acetilensko razsvetljavo. Izmed osebnih izprememb omenimo odhod delavnega organizatorja gosp. kaplana Krisclieta, ki jo odšel v Vodice, katerega je društvo v znamenje priznanja imenovalo častnim članom. Tudi treznostno gibanje je našlo odmev v lepem skioptičnem predavanju. Organizacijo treznosti pa vodi »Družba treznosti« in odseka v obeh »Marijinih družbah«. Društvo se je — kakor razvidno — precej trudilo in marsikaj doseglo. Želeti je le, da bi so naše ljudstvo v celoti oklenilo društva in njegovih odsekov. Upajmo, da namen društva in društveni uspehi pripeljejo v našo sredo tudi tiste, ki so sicer dobri, pa se iz enega ali drugega vzroka odtegujejo društvenemu življenju!
Vrhnika. Evharistično slavnost so imeli na Vrhniki prvo nedeljo meseca oktobra. Vrh-ničanom v čast moramo priznati, da se je slovesnost prav lepo obnesla. Do 2000 jih je bilo obhajani ta dan. Pa tudi sicer so se skozi cel dan množice klanjale evharističnemu Kralju. — Isto nedeljo popoldne je predaval o evha-rističnem shodu na Dunaju v izobraževalnem društvu kaplan Turšič, ki sc je dunajskega kongresa udeležil. — Zimski tečaj na tukajšnji gospodinjski šoli se je pričel 15. t. mes. Sprejetih je v internat 12 gojenk. Udeleženci živinozdravniškega tečaja imajo pouk in stanovanje v prostorih tukajšnje mlekarne. — Minulo nedeljo je uprizoril na Stari Vrhniki ta-mošnji Orel Medvedovo dvodejanko »Prvi april«. Prihodnjo nedeljo uprizori domače izobraževalno društvo »Krivoprisežnika«.
škocijan pri MokronoHu. V nedeljo, dne 29. septembra, je priredil telovadni odsek Oiel
predTL"™* "nad Ljubljano. Lep večer -odhodnica k vojakom - je priredil na*i Orel v nedelio 13. t. m., svojemu vzornemu nacci niku br Milanu Babniku. Povabili smo vse nodnorne člane in prijatelje naše organizacije k Cebavu kjer so cerkveni pevci pod vodstvom g organ sta L. Hafnerja zapeli par epih pe -mic Orli so nam pa predstavi ali burko »Strah z do 1 go roko« Predsednik Orlov gospod župnik V Zabret se ie v lepem govoru spon»njal za-^'uiTodhaiaVčega nkčelnika, kajti bile so vse hvaleče W so veljale njemu, upravičene in naš Orel bo BabnikV težko pogrešal Bog da
nas je peljal tudi zadnjo nedeljo vsem v najlepši zgled v cerkev pred tabernakelj.
Gradec. Naše društveno življenje se je zopet oživilo iz poletnega spanja. Visokošolci so se zopet vrnili na vseučilišče. Društvo »Kres« se pripravlja na veselico, ki jo priredi dno 3. novembra z igro, petjem in tambura-njem. — Evlterističnega kongresa sc je udeležilo nad 20 članov, večinoma so bili Orli, katerim ostane v trajnem spominu. — Dne S), septembra se je ustanovila skupina J. S. Z., ki šteje do 30 članov in članic. — V nedeljo, dne 6. t. m., smo imeli poslovilen dan od naših bratov vojaških novincev, katerih je cesar poklical nič manj kot devet; bili so vsi Orli. Orel izgubi predsednika in načelnika, ki sta iur. J. Hodžar in Mir. Rejec, skupina J. S. Z. izgubi predsednika Jož. Popotnika. Orel je zopet pričel s svojim rednim predavanjem, kar je zelo potrebno. Zdi se nam. da je naše društvo še premalo znano po naši domovini, kajti dostikrat se prigodi, da se dobi takega, ki je bil doma že tudi član društva, pa ne ve za naš »Kres«; zato bi bilo želeti, da bi naše društvo priporočali svojim članom in tudi drugim, ki mogoče pridejo v Gradec. Posebno bi še priporočali, da naj vsak pristopi k J. S. Z., pri kateri je tudi tukaj lahko in tako s tem širimo moč organizacije.
D
miniam da smo v nedeljo zjutraj pristopil skunnok sv. obhajilu. Kakor nas je vodil kot načelnik k raznim svetnim prireditvam, tako
----------Q
Napredek katoliške Cerkve v Rumu-niji. V Dobrudži živeči pravoslavni Bul-gari so zaradi konflikta z rumunsko vlado, ki jim je prepovedala bulgarsko cerkveno petje, prestopili h katoličanstvu. Rumun-ski pravoslavni škof je hotel tem Bulga-rom vsiliti rumunsko cerkveno petje. Odredil jc, da bi ljudi k lemu prisilil, da se ccrkvc zapro. Da bi našel izhod iz tega konflikta, je pa rumunski naučni minister izdal odredbo, naj se cerkveno petje vrši menjaje v rumunskem in bulgarskem jeziku. Bulgari pa tudi s tem niso bili zadovoljni ter so naznanili rumunskemu kralju, da bodo prestopili v katoliško cerkev. Stopili so že v stik s katoliškim nadškofom v Bukareštu, da bi jim preskrbel dušne pa« štirje.
Bombni napad na mošejo, Pred mošejo Eskidšani v Sercsu so položili Bolgari bombo, ki je eksplodirala in ranila sedem oseb. Tri Bolgare so aretirali.
Prašiče naglo opilati je največja želja vseh kmetovalcev. Bartliclovo klajno apno pri živalih znatno pospešuje veselje do žretja, napravlja krmo okusnejšo ter skrajša dobo pitanja za 1—2 meseca. S tem se že v 11 mesecih dobi 250 kg težke prašiče. Pa tudi za gc*cjo živino je to klajno apno neobhodno potrebno, ako hočemo, da se jim kosti dobro razvijajo in dobe krave mnogo mleka. Posebno letos je potrebno primešava« krmi Barthclovo klajno apno, ker jo ista vsled deževja preveč napojena in izlužena, ter bi sicer povzročala pri živini razne želodčne bolezni in bolezni v kosteh. — Zahtevah pa se mora izrecno Barthelovo klajno apno, ki je že do 19 let rabi nad 60.000 kmetovalcev. Naroča sc lahko naiav-nost pri tvrdki ali pa tam, kjer vise lepaki tvrdke Barthel. Več o tem izvedb cenjeni čitatelji v današnji prilogi.
Z zakramenti za umirajoč« v letalnem stroju k bolniku. Iz Atiira poročajo: Polkovnik Largeot je bil pred dnevi pri rekog-nosciranju v pokrajini 1'uaregov smrtno ranjen ter je zahtevat pomoči duhovnikove. Ker pa duhovnika ni bilo v koloniji in je bila bližnja francoska naselbina 200 kilometrov oddaljena, bi ostala zadnja želja umirajočega neizpolnjena, ako bi se navzoči .iNi.it v poročnik Bregard ne izjastl priprav l/euega, da gre po duhovnika v nasel-b -.o « :etaia)iJ)) strojem D\ tguil se je torej z dovoljenjem svojega poveljnika v zrak, preletel v nekaj urajl J00 kilometrov \ [ji>oudf, vzel duhovnika k sebi ua krov u; ru>sel pravočasno nazaj, da, je pre-v:o,el Juhovnik težko ranjenega polkov-iiiii i .-. . linamonij '.a umirajoče. nakar je polkovnik uiiiiiu izdihnil.
0}	^ i , » -----D
O
lLž Miri čas
a

Nenavadna debelost.
Gospod Šunka je tako debel, da se mu jc nedavno to-le prigodilo: sprehajal se je okoli hiše s svojim psom. Naenkrat pogreši psa. kliče B-a. žvižga mu in žvižga, a niti ne opazi, da kužek čepi pod njegovim trebuhom na zadnjih iio-zzh'.
.jivnr taic!
C.ost • ./rfmvi in	natakarl
muha v' juhi!"
~}ft<a(6ftr: ,,An ena ?"
— tu je
Tvrdka I. A. Fohn, A. G., Dunaj IV., Frankenbcrggasse 4/144, ima v zalogi paril-nike za krompir, ki so zlasti letos v rabi zaradi slabe letine in gnitja krompirja. Prodaja ludi scsalke za gi.ojnico. Glej inserat!
IZJAVA.
Podpisani preklicu-jem vse žalitve, ki sem jih govoril o Kolinski tovarni za kavne primesi v Ljubljani kot vsluž-beni pojasnjevalec firme Heinrich Franck Sohne letošnje leto začetkom meseca junija v okolici Moravč, in te žalitve obžalujem. Obenem izjavljam, da so bile moje trditve o kakovosti izdelkov Ko-linske tovarne brez vsake podlage.
V Ljubljani, 10. oktobra 1912.
v
Lud. Černelič.
Apollo
Sfo/finejse vseh z,ns,mh
Naročajte sobotnega .Slovenca'
MOJA STARA
iz k u huj n nio m" i. da moram /u nogo kože rabiti Steckenpferd Jjllliio mleSro milo Borgmanna (t Co.. Tcšiu <,l, Ljibi. Koranu po 80 vin. so dobiva povaod. 442,11 r,
Fomankljiva prebava jc vzrok zelo mnogih bolezni. Za vedno uravnavo prebavljanja služi dr. Rose balzam iz lekarne B. Fragn rja, c. kr. dvornega založnika v Pragi. Dobi se v vsaki lc-"karni. — Glej oglas!
za ženske in sukno za moške obleke zadnje mode razpc-ilja najceneje Jugoslov. razpošii . na R. STERMECKI v Celju št. ,05. Vzorci in cenik čez 1000 .Umi s slikami poštnine prosto.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, dne 9. oktobra: 68. 7. 52. 59. 76, Dunaj, dne 12. oktobra: 39. 32. 36. 14 15, Gradec, dne 12. oktobra: 83. 18. 5. 13. 20.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 15. oktobra 1912.
Cena
Deželni pridelki:
Pšenica .....
Rž.......
Ajda......
ječmen.....
Oves......
Proso belo . . . Proso rumeno . . Koruza siara . . Koruza nova . .
Lefa......
Urah......
Laneno seme . .
GraSica.....
DomaČa detelja . . Fi2ol Ribn:Can . . Kižol Prepeličar Fižol A\andalon
Čebula.....
Krompir . . . Zelje sveže . Zelie kislo brez soda .... Ripa gorenjska . Repa sveža . . . Repa kisla brez sod3
Brinje......1
Kumna.....1
Orehi......I
Gobe suhe. - . ,1
Ježlce......
Želod......
Smrekovi storži
Seno.....
Slama .... Stelja . . . . ^
23 80 20 22 50 10 60 CO CO
21 1«
20	50
25	40 28	011 30 18	00
160
26	60 2»	40 25	—
8	30
10
03 2
10 30
20 «0
5» — 630 —
vž * i —
Cena
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana	.
I eleta težka .	.
Teleta mala .	.
Prnšičl . . .	.
KoStruni . .	.
.!' 81 Ji 108 . I l»3 .; i?9 ■ | 104
Kuretninain drugo:
Maslo kuhano od
K 200' do. . .n Ataslo surovo od K 180 — do . . . Slanina sveža Speh) Slanina prekajena . Mast svinjska . .
Loj.......
Jajca 100 komadov
Pišanci.....
Golobi.....
Raca......
Gos......
320 Itd 198 108 06 10
Kolonljalno hiago na dobelo:
Riž Rangon od
K 30 — do . . . Kava Santos od K 284 - . . . .
Sladkor......
Petrolej .....
[io:' — 02 --' 35 50
Gospodarska zveza u Ljubljani
nakupuje
fižol, krompir, proso, ajdo ii poljske pridelke.
Trgovcem priporoča nakup kave, riža, sladkorja itd. Zaloga pristnih domačih vin.
m
3
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu za obleke
Kdor še ne ve,
naj si zapomni,
da je sedaj gvantna trgovina V
pri
je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti, jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
Ljiiana, Stritarjeva ulica št 5.
© 6)
Ustanovno !eto 1869.
v hiši
Pred Škofijo št. 3
zravGn Škofija ali nasproti oastllno „jrl Sokolu".
V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati.
Popolnoma novol Samo K 7-20
~ ..Zauberilfite"
Al 3205 z mehkim VilftROdo-nofiim, harmoniju podobnim Klasom s sprcniljan.iem basu. Terra lahko vsak brez prodyiy; in brc/, znanja sekiric: t. a ko j po sekiricah. Kompletno z izvršenim navodilom, opisom in s štirimi listi sekiri o 7. a igra-,,:„ K 7 2n. Nikak rizikol Zamena dovoljena ali denar imuni. KazpoSilja po povzoljit
J	r, in kr.
dvorni založnik,
(Češko),
razpošiljal-
nieft in zaloga muzi-kalji v
BrDx-u 4478
• Glavni cenik s 4000 slikami zastonj in pošt-
r* \ CnTlTfcf^J ¥ dobi vsak pri naročbi 1 pošt-&jrk k5 1 tri™«* nega zavoja po 5 kilogramov
Richfer-jeve zdravilne rž ene kave
lep vpornben predmet iz niklja, aluminija itd. kot košaro za kruli, dozo, lonček, tintnik, album, svečnik itd. t poštni zavoj franko po povzetju K 4 —, brez namečka K 340. — Pred Božičem na željo za božično drevesce angela z zvončkom ali kak 3K,1 (.10)	drug okrasek, pupe in razne igrače.
KAROL RICHTER, Lewin45, Češko.
Lep okrasek
za vsako sobo so sinirna inlit stenske preproge.
.........Št. £007 v I. kakovosti, na obeh straneh enaka v različnih vzorcih kakor : srnjakova rodbina, labod, škrat, lev, lovski pes, dve papigi, lisua tiecr, gosi, srne, jeleni, v lepih barvah izvršena, 101 cm široka, 2 0 č M dolga, komad po K 5-60; št. 2098, ista z okraski srne, j lena, leva, psa, približno »o cm stroka, <80 cm dolga samo K 4 80. Največja Izlicra namiznih in posteljnih
garnitur, fianel, spalnih odej, šivalnih ode itd. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali naprej plačilu c. m kr. dvorili založnik
Jan Konrad
razpošlljalnlca v Bruxu St. 4481 (ČeSko).
Olavni cenik s 4000 slikami na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
I oslovski kašelj, naduho In lurtl zastarele [ pljučne katare s
! zdravimo z uspehom s tek ^bu-f jajočlm in prijetno dišečim
Sirolin »RocSie"
E naibolišlrn sredstvom proti jetiki. = Sirolin Roche" okrepčuje pljuča = ter razkraja in razkužuje j Zahievalle v lekarnah Sirolin
Svetovnoznano
6 komadov rjuh ta šiva
tkanih iz najboljšega ameriškega bombaža, snežnobele, goštonltne, iz težke bomb. preje 150/200 cm .... K 14 —. 150/225 cm .... K 16 —.
40-45 m ostankov K I-
Ostanki so 3—11 m dolgi, elegantni, pralni in brez napake. Flanela za srajce, barhant za obleke in bluze, moderni vzorci. Bela tkanina za perilo. Oksford za moSke srajce, pisana tkanina, brisače. Neprimerno se vzame nazaj. - Pošilja po povzetju
Hnton marsehik, tkalnica
. GiBSStifiblBr pri Novemmestu ob Met.,
Ali ste že kupili srečke »Slovenske Straže«? Posebno kmetovalcem se nudijo krasni dobitki. Hitite z nakupovanjem. Srečka sam) 1 K.
VI inhliiini imeti v vsaki Ujllliijfllll občini po vsem Slovenskem zanesljivega Človeka, ki bi sodeloval pri „Ljudsketn zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod ..Ljudsko zavarovanje na Slovensko Stražo v Ljubljani.
Pitana perutnina! Meso! Franko po povzetju: 5 kg ko-Sara vsebuje: 1 mastno gos ali 3-4 kokoši za "juho, pulardi ali race (najfinejše sveže zaklano) Bli sveže volovsko meso ali teletina K 6'70. — 5258	M. J. Schwarz, Buczacz.
• • I!
Be iščejo za obisk zasebnih odjemalcev na \seh krajih proti Visoki proviziji. Ponudbe pod
„Ma>.u aktur P. R. £824» na Rudolfa Mosse Praga, Graben G. - Ponudniki morajo biti vešči tudi nemščine. 8248
za poskušnjo za lOdnevni ogled. Puška enocevka Lankaster K 20'-, tivocevka Lankaster K 30-, Hammeiless-puška K7G-, Flo-bert K 8-; samokres K 5-, pištola od ii K naprej llustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj , Opočno št. 2137, ob drž. želez , Če ko.
na Llm barski g-ori pri Moravčah, z lepim gospodar, poslopjem, 20 oralov z miljo <za 60 mern. posetvei. (hiša. hlev. kozolec, .svinjaki), vso v dobri m stanju. se proda Ea 11 tisoč kron, N oe" sc izve pri Iv. Učakar, Pristava 10, p. Moravče. »087
Bolni m želodci?,
srcu. prsih, nervozni, slabotni in oni. ki trpe na pomanjkanju krvi. ki nimajo trka in ne morejo spati ter oni, ki imajo vrtoglavost, tresenje in bozjast, naj pijo vsaki dan 3125 F.osen-ov „Tcon" krepilni ir. rediini čaj. Dva kartona Iv 2*30., 0 kart. K o, 12 kart. Kil. Pri naprej-po-nlatvi znes. franko. po povzetju 50 v več. — Lekarnar ^Filip Rosen, Sitzondorf 14, b Wien, Hi. Osterr.
500 kron
Vam plačam, oko VaSih kur-Jlh oces, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin R a-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2520
Kemeny (Kaschau) I.
Postni predal 12/161, Ogrsko.
Kuverte s firmo4
- račune M -
(zvršuje natančne po : naročilu : : Katoliška : tiskarna v Ljubljani.
* Najcenejši vir za
boraEsazevirio in i platsso.
ZavilOliSllliOa,"1;,^:
šihatev, cena 40 m K 18 -. Ti ostanki so 2do5m dolgi. iz izborile kakovosti.
Platnene rjuhe brez Siva
iz zelo močnega domač, lanenega platna, 2'/< m dolge, 150cm široke, 1 kos K L' 80. Najmanjši odjem (i k oso v. Pošilja se s>iui6 prot4 povzetju! Vzorce na zahtevo zastonj in franko. Od ostankov so vzorci ne p c š i lj a j o. N a j v e č j n i zl > e ra vseh vrst posteljni h preprog, inlet in kri se t. blaga, platna, sifona, brisalk in žepnih robcev, namiznih prtov, celirja, keper blago. barlianta, sukna za obleke itd. 1558
Jotiann Sctikoda
Hoth-Kaslelctz IK11, ČcJko. Tkalnica nlatna in bombaževlne.
OSTA/NKI
30 metrov za K 34'-
od raznega dobrega i modernega blaga za jesen in zimo za obleke/ bluze in predpasnike itd. Ostanki so zajamčeno 3- 1» m dolgi iu sveži. — Pošilja proti povzetju	3200
JULIJ KAKTOE, tkalnica, Baby pri Kachodu ČEŠKO.
Vzorci ostankov se nc razpošiljajo.
ueposlovnj mesečnik
H™
ct&ne za. celo Isto K 10 — Naroča se v I.iubtjanl.
Pristni 14 kar. zlati porotni prstani.
Pristno srebro uradno
pečaten o K 0-90, zlato na srebro K1-10,
novo zlato K 3-—, 14 kar. zlato K 7-30, 8-50,
9'50. V:\ mero zadošča pašček iz papirja. Uhani, broške in z.ipestiiice za poročna darila po najnižjih cenah v bogati
izberi. C.in kr.dvornizaložnik
Kenrfld
razpošiljalnica v Brux-u 4474 (Češko).
Olavni katalog.3 40ll0..sli-i< i in i zastonj in pr.it prosto.
za zelo praktični, v vseh
trgoviiiiih neobhodno potreben predmet, ki nosi največ dobička. Ponudbe pod ,,H. G. 139lj" na Rudolfa Mosse, Hamburg.
i oni,
ki ob potrebi priložnostnih daril vseh vrst kot: žepnih, stenskih ur in tir budilk, mu-zikalij, manufakturnega, jeklenega in nsnjatega blaga, potrebščin za dom, Kadilce in za toaleto, orožja itd., zahteva moj glavni katalog s 40f0 slikami, ki se pošlje na zahtevo vsakemu z: stonj in poštnine prosto.
C. in kr. dvorni založnik
J!?N K08PJD
razpošiljalnica. v Briixu št. 4491 (Češko).
Nikclnaste žepne ure K 4 20, srebrne K 8 40, nikelnasta budilka K 2 90, ure z nihali 8 50, tire s kukavico K 8 50, harmonike K 5, gosli 1< 5 80, samokresi K 0. - Razpošilja no povzetju ali naprej plačilu. Nikak riziko! /amena dovoljena ali denar nazaj.
pasi! ^
Za podgane K 4-—■, za miši K 2 40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Ne zapuste nobenega smradu in se zopet same nastavijo. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujanio na tisoče ščurkov v eni noči, a K 2 40. Povsod najb. uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Duna j, 2. Bezirk, Aloisgasse3 23. M nogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23440.	2820
Sovražtik! Sovražni!
last nega denarja ste. ako kupujete izgotovljen
RUH
Altvator liltor, AUascli Uimljaveoitdl '/■ mojimi [ izvrstnimi
ESEMCflMI
naredite brez vsakega! truda najfinejše likerja I za polovičen denar. I 1 stekl. zadostuje za r, 1 1 ruma iirvo vrste, 31 nnj-1 lin. Ali vat or-1 iker ja in 3 i I Allaseb-kimljovca stane I z nnt. ntivod. šumolv 120, f :i stekl. skupaj iv pn. sum. BtolcVi sumo. ako bo 1 denar pojijo naprej tudi I v znamkah; od :; 'stoki, naprej pa tudi po povz. Hitcchmann, izdeloval- I liieii esenc Hnmpoleo ifc. 101, Coško, Na tisoče prizn. pis
rs^ «.'j u
Easfoni
kljub splo?ni draginji dobi lepo
uporaben predmet, oči
zavoj	g;
kdor naroči 5 kg-
ržetie kava jj^eobat".
1 poštni zavoj stane samo K 370 poštnine prosto.
%3"robat"
da sam brez drage zrnate kave zdravo in okusno kavo.
Pristno samo če je vrečica zaprta z znamko ,,1'ROIIAT".'
flernsdorf. žitna pra-žarna: Bernsriorl 29 pri Trutnovu, Cešlio.
Zavod za tečaje o TRGOVSKI VEDI
Frid. Mester, imejitolj preko evrop. mej znane bivšo trgovske akademije. Lipsko. Prospekte pošilja zastonj ravnateljstvo. 3107
8Ebjaw£3<.
Ker mi je pogorela tovarna in sc priselim i/. Nachoda v Pl/.en, razprodajam razno barvano blago, kot cefire, barhante, kri/.ete, kanalase, dama s le. flanele, platno itd. •i.a polovično ceno dokler jc
kaj zaloge. 1 zavoj raznega blagaodSdo 10 m dolgosti 40 do 50 metrov /.a 22 K Iran ko po poštnem
povzetju. 1/.J tli ca t a lanenili rjuh 2I0eiu dolgih in 150 sir. za 10 K 20 v 1 tuc. brisač Ianenihl 10/50cm za 7 K.
1 garnitura 2 odeji za posteljo, 1 za mizo za,8 K franko pošilja
Franc. ŠHaUa, Plzon. Andelsha ul. 9
1 odeja iz velb. dlake K 7 -II. „ „ * „ K 3 00 111........ K 2*—
ali soudeležencev za vsako vrsto tukajšnjih ali zunanjih trgovin, hotelov. hiš, posestev i. t. d. najdete takoj in brez plačila provizije pri
zavarst vo interesov prometa s posestvi
ti L,
irkl 9.
Glavna zastopstva:
Inomost, Prafia, Monahovo.
Zahtevajto v svrlio dogovora brezplačni obisk našega glavnega zastopnika zu Vaš kraj. Knalto prosimo vse, ki Imajo naprodaj Itako posesl ali sc menijo sondrležii i, da nam natančno nnznanljo svoje želje in jim moremo brezplačno postreči.
i. se hiša LBo^ri^^
Vižmarjlh št. 25, ali se da tudi v najem. Več se izve v Guncljah pošta St. Vid nad Ljubljano pri Vidu Merharju.
Paznika za ko
se isce
ki bi znal opravljati konje, nadzorovati in spremljati hlapce-voznike pri vsakdanji vožnji od žage do kolodvora in nazaj. Ozira se na doslužene kavalerijske podčastnike, energično in popolnoma trezne. Zahteva se znanje sloven. skega ali hrvatskega jezika iu takojšen iinsKip. Ožonjeni imajo prednost. Ponudbe naj sc pošljejo na oskrbništvo žage v
: Hornwald pošta Kočevje, Kranjsko. :
Ura budilka z mhaiorn.
Štev. 448:'VV. navija se na ur. bije uro in pol uro v lepo polirani orehovi omarici, 71 cm dolga z lu lini kazalnikom in z budilnim ka/ab ■ m samo 12-50 K. - Štev. 4185 \N imu »•legautneje opremljena v temni orehovi omarici K 13*50. Uro z nihali brez budila elegantno opivnilp • • K 8*50, 10*80 in višjo; z godim, .'u zaigra po dva komada, ko odbi ja nn K 17'CO in s trilethim jamstvoi;.. Nikak riziko! Zamena dovoljiout ,.li denar nazaj. Razpošil ja po povzt i jit
prva tovarna ur Jan Konrad
e. kr. dvorni založnik
Brux št. 4473 (Češko)
Mogato ilust rovani «-enik s :o:i) slikami na zahtevo vsakemu za-' in poštnine jirosto.
Športni iopiči in moški telovni' i iz kameline dlake
kakor tudi Hackovo perilo iz kam -line dlake proti «.rg'anju,r<-V!uatizmu in ?sh:gi, samo pristno blago in o najnižjih tovarniških cenah« S| . tovarna na elektr. obrat izdelkov < kameline dlake, svitra. kap. ogrev. I-nikov za trebuh, kolena in zap i itd. itd in za vse športne predn za lov in zimski šport.
M. Beck,- Dunaj XIX,
Iluuptstrassc 30/42 Karlovi vari in Marijine vari.
Podružnici:
Nulončnoje v eenikn. ki sc jiošlj-- vsakemu no zastonj in post. prosto.
se mora razveseliti, da imajo močnato jedila, kakor štruklji, cmoki, peciva, torte, narastki, pudingi, kipniki, krofi, krpice, buhtelni, krivci, rezanci, omleti, palačinke, vlivnnci, rogljički, žličniki, štruco itd. v mnogih slučajih posebno za otroke prednost pred mesnimi ali sestavljenimi jedili, nko so pripravljena t. dodatkom
lir. Det
2713
po 12 vinarjev
kajti 1 o to daj so no samo redilnn, ampak tudi lahko prebavna, česar se z»]>ot posebno pri otrocih ne more preceniti. Napravite torej za Vašo otroko mnogo takih močnatih jedi z dr. Oetker-jevim jjpilnim praškom, ki se dobi povsod z več milijoni preizkušenimi predpisi.
ZDRAV, REDILEN, POCENI.

!lr=25
Zavod s*. Marte
v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".
sllsfl
Škofja Loka.
Dr Iv. HM
okrožni zdravnik w Škof ji Loki zopet ordinirta
ln plombira zobe.

se;
! imeri
zložna, cena in varna
s Cuuard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ivcrnia 29./10. Carpathia 12.,'11. Laconia 28./11. 1912.
Iz Liverpola: Lusitaniio, (najhitrejši največji in r.ajlepši pnrnik sveta), 26./10., 11.12. 1912, Mau-relania 16/11., 7./12. 1912.
Pojasnila in vozne kurte pri Kitarej Odiasek, Ljubljana, SlomSk. ul. 25, blizu cerkve Srcu Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred 1\ 220-- za odraslo osebo vštevši davek in K120.- za otroka pod deset lel vštevši davelt.
Citat!
Rastlinski eliksir
jo napravljen iz najboljših zdravilnih irorskih rastlin in po zdravniški'1 "**?" kovnjukih preizkušen kot najboljšo
.. I__..SI......; n-cini lini ,'Kllim ža-
r,sum boloMliiu ia-ietar, ledvlo ln vra-
zdravllo ]>rotyrv
lodca, 6r«v, Jeter, loavlo ln vranice. Zdravi nailiol.i zastarele liolo-eino v želodcu, odstranjujo krco, ilfti" slast in pospešuje prebavo, čisti kn, pomirjajo živco tor jačl m kropi vos život Zato naj ga naroči vsaka hisa. Na razpolago mnogo priznamo in na: hvalnic. Pošilja so jio povzetju ali predplačilu zneska. , , . „ .
1'rejola Hcni Vašo steklenico. Ker ni i dobro učinkujejo, prosim, pošljite mi še tri veliko steklenico ,.KMt-Un»hl ollhalr". Frančiška 1 o-t o č nik, Kavče, z.,p. Velenje, Štajersko.
velike ali 13 malih stoki, franko vsaka pošta K 5'20 <> velikih „ 24 „ „ „	„	■>
0 >| „ 30 „ „ f,	» > 13 80
Dobiva se samo pri meni. Prosim naj se tobno naslavlja:
Lekarna pri Spasiielju, Koprivnica, Hrvatska.
novo vpeljano v veliki izberi po zmerni ceni
lijubljana
Pred Škofijo št. 3.
Izdeluje se tudi po mori po lastnem krojaču v hiši. Pelerine, kakor slikakažo 120—130 cm dolgo samo K 11*50, ter se pošiljajo ludi po poštnem povzetju.
Cenik na zahtevo brezplačno. 2743
Zimski harhenti!
Kdor rabi dobro in prisfcnobarv.barhdnte/flnnolo za srajco in drugo porilo, Ianono in bonilm/.ašt« kana. ase, cotiro, plat no, inlet, brisačo, rjuho, zimsko blago za damo in gospodo, žop. robco in <lrugo' tkanino, naj bo obrne na krščansko tVrdko
JaroslOT flfliarefli, roja tkalnica štev. 45.
v Bistrem pri Novem Meotu ob Met. (Češko).
Vzorci so pošiljajo zastonj in poštnino prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhonta, flanolo, kalanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40 m za 10 K, prvo vrste za 20 K, finojšo vrste za 25 K Iranko po povzetju, 0«l ostankov so vzorci no pošiljajo. Srajco za gospodo iz ilanelo ali coiirja 1 komad K 180, 2 20, 2 00, in «. Pri odjemu 0 kom. srajc jih pošljem Iranko. Pri naročilih zadošča navedba širine vratu. Dopisuje so slovensko.
Vi najdete
lajšavo svojih bolečin, ki jih imata vsled rev-matizma, protina ali nevritlgije, čo rabite izkušeno ter zdravniško priporočeno sredstvo
CONTRHEUMAN '
besedni znak za (mentolov saHcUiran kos(an;ev IzvleCck)
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitov oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utri-1 panja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnica ln glavna zaloga v
lekarni B. FRAGNER-ja,!
o. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Pri naprej plaJIlu K 1-50 so pošlje 1 pušica fianko
:: v, ;::; :: <° " "
Pozor na ime izdelka in izdelovatella!
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Cižmar,
dr. G. Piccoli.	3117 I
= Zvodenelo in izluženo krmilo morale =
letos izboljšati z Barthelnovim Itlajnim apnom in s soljo, ker sicer nastopi driska, motenje v prebavi in kostne bolezni.
Kmetovalci, zalitevajie vedno izrecno
: Barfheincuo hla|no apiisi
kajti samo ono se je izkazalo skozi 19 let najboljše. Izdatek ninjhen, učinek velikanski. 5 kg za poskušnjo K 2-— z Dunaja, 50 kg Kil—, 100 kg K 21- iz Ljubljane event. Maribora. — Popis zastonj.
Mihael Barlhel & Co., Dunaj X, Siccardsburflgasse 44.
Adolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
ivornica barv, lakov in iirnežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, einajlne in lasadne barve, iirnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: ljana.
A. Zanki sinovi, Ljub-Cenik zastonj.
H
c HI m tu ii) a 'jI KI w
3128
|___Jkani!SB o
Zahtevajte poskusno I SP^f-ŠBI!
pošiljatev po povzetju. I	r
23 m pristnob. posteljo, kanafas Rekordia
rudeče ali višnjevo pasasta ...	K 10'60
23 m bele fine tkan. za srajce Iris	K II-— 1 tucat belih platn. damast. brisač
St. 7...........K 6"-
od gorske tkalnice
Slarek & Mane, Spy št. 4, Spo?:
Za neprim. denar nazaj! Razni vzorci zastonj!
mm
*obtel/nc
1	kg siVega skubl|enega K 2-—, boljšega K 2-40, pol belega prima K 2-Bft, belegaK 4'—, linega mehkega puha K 3. prvo. rstnega K 7 —, n — in 9 co. Sivega puha K o -, /•—, belega finega K 10'—, prsnega puha K 12-—, od pet kg naprej franko.	2420
Bouršene napolnjene poslelie
iz qost«ga, trpežnega, rudeCega modrega ali belega Inlet (nacking) blaga 1 pernica lao cm dolga, 120 cm široka, z
2	zgiavuicama, vsaka ca »o cm dolgo, 00 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnim posteljnim purjem K 18'—, s polpuliom K 20'—, s puh perjem K 24'—. Posamezne pernice K 10 —, 12'—, I' —, 10--. Posamezne vzglavnlce K 3--, 3 50,4 -. Pernice 200X140 cm velike K 13 —, ir--,18--, 20--. Vzglavnice !)0X7o cm velike K 4-50, 6 —,5 50 Spod. pernice iz najbolš^ga gradla za poslel|e 180X110 cm velike K 13'— in 16'-, razpoši-ja od 10 K naprej franko proti povzetju ali predplačilu.
Maks Berger Dešenica št. a/235 Češki les.
Nikak rizlko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati llustr. ceniki vsecia postelnega blaga zastonj.
USTANOVLJENA LETA 1831.	USTANOVLJENA LETA U3L
NAJVEČJA ZAVAROVALNICA AVSTRO-OORSKE DRŽAVE
Glavni zastop
v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta 2., v lastnem domu posluje v vseh zavarovalnih strokah. Tekom leta 1911 zavarovalo se je 21.289 oseb za kapital nad 170 milijonov K na življenje. Družba je izplačali škode že nad 1 milijardo in 63 milijonov K. na življenje.	^ Vužbe znaša nad 416 milijonov K.	1887
F. P.Uidic & Komp., fflfiHsss
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streli sedanjosti. Na ieljo poSljemo takoj vzorce in popis. 814 Spretni zastopniki se iSCejo
33=

odlična kri tvoreče
Velika steklenica
„redilno in krepilno sredstvo" fK. 3 5-°l
Zahtevajte varstveno znamko „H-Ring".	Uspeli presenetljiv!
Glavna zaloga za Austrijo: Fran Wilhelm & Co., Dunaj, III. Kolonitzgasse 2a. Dobi se v vseh lekarnah!
Št. 1038. 14kar. zlato K13— Št 1038. Novo zlato K 6.40 Št 1064. Z lato na srebro K 2.70
Kesal
se je dosedaj Sc vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
H.
Sr
1046. 14 karat zlato K 9—
Šr 1046. Novo zlato K 4.70 Šr. 1068. Zlato na srebro K 2.50
Si. 748. k 15.50
v Ljubljani, Mestni trg št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto.
H. Siitfner
Ljubljana
mestni trg St. 25
Največja eksportna ivrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna ptololirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka ki<
99
I KO'
Zastonj
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
St 1109. 14-kar zlato e ©pal-kam. K 9.70
HHHIunMimuinmt»nmnmmtmnHniMi
Št 1149. Srebrna broška K 1.50
Zlato ne srebro K 3.-
Št. 873. Nikelnasta verižica z obeskom K 2.20 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna „ 5.70
St	854.	m	M	ft	„ 4 vrstna „ 7.50
»	854.	»	»	»	j, 5 9.—
»	853.	»	»	m	„ s šestimi srci
					6 vrstna K 12.20
«	853.	i M	tU	n	„ 8 „ „15.80
H	861.	m	K	p	• ie „ »26.-
»	860.	«r	rt	*	99 59 9» 42®-»"
Št. 735. K 13.
Izdaja konzorcii »Domoljuba",
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec,