1*— t
HRS-r>NISTVO. UPRAVA Đf PfSgRATMI
LJUBLJANA, PUCX3NIJBVA UI* • TBUSFON  8T.  81-22, 81-23,  81-24*  81-29 ta
OBHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONKDKLJSKA IZDAJA KTUTRAC MESEČNA NAROČNINA 2NABA 8 URB. NENAROCENI ROKOPISI SE r-TE VRACUO
Sowletdurchbruchsversuche bei Witctek
abermals vereitelt
Erlolge nnserer Tniopen in harten bevvegungen bei Nettuno und A
kungsvoll
An« dem ITOhrerhauptonartler, 13. Pebr.
DNB. D a. 3 OberkommajKio der Wehr-macht glbt bekannt:
lm Stidteil der Ostkront errangen nn-sere Lttvisionen suddstlich Krivvol Roj?, westlich Tscherkassv und ost lic h Schasch-koff unter Abvvehr fortgesetzter feindli-cher Entlastungs- und tiegeniingTtffe in erbitterten Kampfen weitere Erfolge.
Bei Dubno sind schvvere Kiimpfe niit be-weglichen sovvjctischen Kampfgruppen |m Gange. Es \vurden 16 feindlio-he Panzer »bge»ch o«wn.
Bei \Vitebsk vereiteJten unsere tapferen Grersadiere, von Artlllerie und Schlacht-fBegern wrrkimg?*voIl nnterstutzt, auch gestern heftige Ihirchbruchsversuche der Bolschewisten und vernichteten 49 feindliche Panzer.
In <£le**en Anvvehrkiimpfeu h a bon sic h das Grena<!5<ir-Rogimont 529 untesr Eiih-romr de« Eichenlaubtragers Oberstleut-nant Hiesllng und das Artl!'!erie-Reg>ment 299 nnter Fiihrung des Obersi leutnant Rt o n ki ti t hervorragend bevvahrt.
Nordlich Newel sowie zwischen Ilmen-see und Finnisehen Meerbusen verstarkte der Fednd seinen Druck. Wlilirend in eini-gen Ahschnitten heftige feimlliehe Angrif-fe abge\v1esen \vurden, verliefen an meh-reren Stcllen eigene Gegenangriffe erfolg-reich. Auch i m Absohnitt von Narwa sind heftige Kampfe im Gange.
An den italienisehen Fronten scheilerte im Landekopf von N'ettuno ein feindHchesr
Kampfen — Feindliche Schiife-nzio von schwerer Artfllerie wir-bekampft
AngTfff gegen Aprflfa fen zusannnengefas-sten Feoer aAer Waffen.
Schwere Artillerie des Heeres, Kampf-nnd Sehlachtflugzeoge bekampften bel Tag und Naeht Auslodungen und Schiffs-bevvegungen des Feindes bel Nettuno und A nzio. Ein femdliches LandJungsfahrzeug wurde versenkt, ein gre—tja Betriebsstoff-lager vernichtet und mehrere Schiffe mm Abdrehen gezvcungen.
Marinekustenbatterien beschossen feind-liche Schiffszieie im Golf von Gaeta und erzielten Treffer auf einem Kreuzer.
Bei Cassino hielt das erbitterte Ringen auch gestern mit unverminderter Heftig-keit an. Die sci t Wochen in harten Ab-wehrkampfen stehenden Panzer gre nađi ere vviesen dabei starke feindliche Angriffe ab und raunaten in erfolgreichen Gegenstossen mehrere vViderstandsnester am Nordrand des Ortes ab.
In diesen Kampfen zeichnete sich das Grenadier-Regiment 211 unter Fiihrung des IVIajors Knuth besonders aus.
In der vergangenen Nacht warfen einige feindliche Flugzeuge Bomben auf O rte in VVestdeutschland.
Schnelle deutsche Kampfflugzeuge fubr-ten Stdrangriffe auf Sudostengland nnd London d ure h.
Deutsche Schnellboote versenkten bei einem nachtlichen Vorstoss gegen die en-glische Kuste an der Humbermundung ein britisehes Bewachungsfahrxeug.
OSikslItev angleških čet v Bon
Sovražnikove čete pred uničenjem
Tokio, 12. febr. Vojni poročevalec agencije Dome: najbolje označuje položaj sovražnih bojnih sil n& bui*mpko-prednje-inetijskem obmejnem področju severno od Akvaba, ko trdi, da se nasprotnik že pripravlja, da umakne dele tamošnjih čet, v kolikor je sploh še mog-oče, po morju. Letalske izvidnice so ugrotovile. da sovražnik pripravlja tako na reki Mayu-Naf kakor na obali Bengalskega zaliva ladje za prevzem Čet. Med svojimi napadi je japonsko letalstvo potopilo pet ladij.
Vss. poročila z bojišča pravijo, dz. te bližajo sovražne čete, ki so na področju med reko Mayu in obalo, uničenju. Zaradi tega. tukaj dvomijo, ali bo sploh ae mogoče odpeljati čete po morju. Razen manjših enot sta bili med japonsko protiofen-z5vo obkoljeni dve sovražnikovi glavni •»kupini. Sedanje japonske operacije streme torej tudi za tem, da obkoljevalne kroge potegnejo vedno cžje, ker nasprotnika tako polagoma un'čijo.
Letalstvo uspešno podpira japonske sile na kopnem ter neprestano posega v boje in onemogoča vsak sovražnikov poizkus proboja. Eden izmed kotlov, v katerem je po poročilih z bojišča obkoljenih 100 vozil vseh vrst, je okoli 8 km severnozapadno od Buthidaunga. Gre za dele 7. angleško-in-diiške divizije. Druga večja sovražna skupina obsega enote 5. divizije ter je obkoljena severnozapadno od Maung/da\v2. številna sovražnikova prevozna letala, ki so skušala oskrbeti obkoljene čete s strelivom in živili, so bila sestreljena.
Tokio. 12. febr. Ob ugodnem napredovanju operacij japonskih in narodnodndij-skih čet na burmansko-prednjeindijski meji je izdal Subhas Candra Boose kot vrhovni poveljnik dnevno povelje indijski narodni vojski, v katerem jo je opozoril, da je sedaj končno nastopil tako dolgo pričakovani trenutek za pohod za osvoboditev domovine.
K operacijam na MarslialloviH otokih
Tokio, 12. febr. Politični urednik agencije Domej smatra za omembe vredno, da je vrhovni poveljnik ameriške pacifiške mornarice admiral Nimitz ter vrsta vojaških strokovnjakov preusmerila svojo šl-rokoustno govorjenje o operacijah na Marshallovih otokih, in trdi sedaj, da je
edina pot za premagan je Japonske dosega oporšč na Kitajskem.
Ta nepričakovana preusmeritev jasno potrjuje pravilnost po japonskih strokovnjakih zastopanega stališča, da pomenijo operacije na Marshallovih otokih samo novo fazo v počasni vojni »otoškega skaka-n.a« proti Japoncem ter da sta morala Nimitz in ameriško vrhovno poveljništvo ugotoviti, da močno pretirani uspehi na Marshallovih otokih niso nič drugega kakor krajevni uspehi. Nove zahteve po oporiščih na Kitajskem so jasno priznanje, da se ameriško bojevanje na srednjem Pacifiku ne premakne z mesta.
AnglaameriSka propaganda o japonskih ^grozodejstvih"
Lizbona, 12. febr. Churchill in Rocoevelt sta osebno ukazala poslati v svet poročila o grozodejstvih proti ameriškim ujetnikem, brzo javlja Don Id don >Daily Mailu<- iz New Ya-ka. Večina, tega materijala je počrvaQa že dalje časa v aktih obeh zunanjih ministrstev, navzlic pri tiskan j u obeh šefov propagande pa vrhovno poveljništvo ni dopuščalo priobčitve.
Sele, ko se je bila vrnila neka ladja z nadaljnjo skupino diplomatov, so smatrali, da je nastopila prilika^ da oba naroda spravijo s pilobčitvijo tega gradiva v ogorčenje, tako dvignejo In razplamtijo bojni duh, ter pripomorejo k povečanju podpisovanja vojnega posojila.
Japonski načrti
za
»•1* - iin
tarniSki tunel
Tokio, 7. febr. Na eni zadnjih skupščinskih sej so razpravljali o načrtu zgraditve podmorskega prodora med &inanosepijem in polotokom Korejo. Ta načrt je že stopil v konkreten stadij. Drug predor nameravajo zgra liti med Dajlenom in polotokom santungom. Ta predor bo občutno zboljšal železniško zvezo med Toki jem in Madžu-kuom po prekoazijski železnici in j» obenem tudi zek> skrajšal. Predor bo dolg okoli 100 km in bo -jegova gradnja zaradi ugodnih tal in morskih tokov zelo olajšana. Pripravljalna dela za gradnjo' je južno-malžurska železniška družba že pričela. Računarjo, da bo načrt izveden v najbližji bodočnosti.
CfrarchiHovo dopisovanje s Stalinom o poljskem vprašanju
Ženeva. 12. febr. DNB. Diolomatskl sodelavec >Exchange Telegrapha« meni, da utegne dati podatke o vsebini Stalinovega odgovora Churchillu v zadevi poljsko-sovjetskega spora. Dasi še manjka uradno poročilo, piše ta sodelavec, lahko domnevamo, da je v Stalinovi pcslanici Churchillu označen sprejem Curzonove črte z ustrezajočim ali rajširjajočim ozemeljskim odškodovanjem Poljske v zapadni smeri kot sconditio sine qua non«. Vrhu tega Stal'n v svojem pismu ostro kritizira posamezne Člane poljskega begunskega odbora Stalin je še enkrat jasno izjavil, da Sovjetska zveza ni pripravljena pogajati se s poljskim begunskim odborom za o-zemlja, ki jih smatra za popolnoma zakonit sestavni del Sovjetske zveze in o katerih lahko trdi. da j h je svoiečasno lord Curzon smatral kot del Sovjetske zveze.
Diplomatski sodelavec 3>Exchange Tele-grapha« poroča nadalje, da so se že pričela pogajanja med angleško vlado in poliskim begunskim odborom, vendar pa Angleži o teh raze-ovorih izjavljajo, da je sedaj končno odvisno od >poljske vlade«, da se poda na novo in pozitivno pot.
Bern, 12. febr. Kakor je bHo fte včeraj Javljeno, je angleška vlada prepovedala nadaljnje izhajanje poljskega begunskega X Londonu »VTIiadomoBci Potekle«.
List si je namreč drznil napisati naslednjo resnico:
>Za države srednje in vzhodne Evrope bi prisilna priključitev na primitivni sovjetski režim čisto enostavno pomenila izločitev iz Evrope.«
pred boljševiškhnf metodami
Bern, 12. febr. »Basler Narionalzeitune« izraža v uvodniku izrecne pomisleke proti bolj-ševi^am stremljenjem. Lfet spominja na ?rdo afero sovjetieija poslaništva v Bernu pred 25 leti. Takrat naj bi 15 boljsevikov. teko pi?e list. tvorilo revolucionarno središče, ki naj bi pomagalo razplamteli revolucionarni požar ne samo v Švici, temveč v vsej Evropi. Spletke teh boljsevikov so nedvomno vplivale tudi na taktiko splošne stavke v novembru leta 1918. Ta sovjetska delegacija, ki je bila zastran tega takoj izgnana, je Švico prvikrat postavila-pred dejstvo perfidne kombinacije med diplomacijo in peto kolono. Deloma z lastnimi agent:, deloma z domačini, je oskrbovala visokopolirične posle tuje velesile v Švici na račun Švice m proti Švici. BVla je prototip diplomacije, ki zastruplja odnose med državami m onemogoča sleherno zaupanje. Povsod so boljseviki počenjali isto igro in jo razvili ▼ »voj lasten sistem.
Sovjetski poizkusi prodora pri Vitchskii ponovno preprečeni
bojih — Sovražnikove ladje pri Nettnan in Anzijn učinkovito obstreljevane
Fuhrerjev glavni stan,/13. febr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih Ml objavlja:
Na južnem delu vzhodnega bojišča so dosegle nade divizije južnovzhodno od Krivega Roga, zapadno od čerkasov in vzhodno od žaškova po odbrambi neprestanih sovražnikovih razbremenilnih protinapadov v ogorčenih bojih nadaljnje uspehe.
Pri Ehibnu so v teku težki boji s pokretnim! sovjetskimi trajnimi skupinami. Uničenih je bilo 16 sovražnikovih oklopnikov.
Pri Vltebsloi so nafti hrabri grenadirj^ učinkovito podprti od topništva m bojnih letalcev, tudi včeraj preprečili srdite boljše-viske poizkuse prodora in uničili 48 sovražnikovih oklopnikov.
V teh obrambnih bojih sta se odlikovala 529. grenadirski polk pod poveljstvom nosilca hrastovih listov podpolkovnika Kies-linga in 299. topniški polk pod poveljstvom podpolkovnika Keinkinga.
Severno od Nevelja ter med Ilmensldm jezerom in Finskim zalivom je ojačil sovražnik svoj pritisk. Med tem ko so bili v nekaterih odsekih odbiti siloviti sovražnikovi napadi, so potekli na več mestih uspešno naši protinapadi. Tudi v odsekn pri Narvi so v teku srditi bojL
Na italijanskih bojiščih se je v strnjenem ognju vseh vrst orožja izjalovil na pred-
mestja Nettana sovražnikov napad proti AprittJL
Težko topništvo In bojna letala so dan in noč napadala izkrcanja in pokrete ladij sovražnika pri Nettunu in Anzijn. Neka sovražnikova izkrcevalna ladja je bila potopljena. Uničeno je bilo veliko skladišče pogonskega goriva, več ladij pa prisiljenih odpluti.
Obalne baterije mornarice so obstreljevale sovražnikove ladijske cilje v zalivu Gaeta in zadele neko križarko.
Pri Cassinu je tudi včeraj trajal ogorčeni boj z nezmanjšano srditostjo. Oklopni gre. nadirji, ki so že tedne v hudih obrambnih bojih, so odbili močne sovražnikove napade in očistili z uspešnimi protisunki več odpornih gnezd na severnem robu kraja.
V teh bojih se je posebno odlikoval 311. grenadirskl polk pod povei^tvora majorja Knutha.
V pretekli noči Je vrglo nekaj sovražnikovih letal bombe na kraje v zapadni Nemčiji
Nemška braa bojna letala so izvedla na-dlegovalne napade na južno Anglijo in London.
Nemški brzi čolni so potopiti pri nočnem sunku proti angleški obali ob izlivu Hum-berja angleško strazno ladjo.
Obrambni uspehi na vzl
bojišču
Berlin, 12. febr. DNB. Na področju Cer-kasov—Zaškova in v odseku Narve je bilo težišče vseh bojev. V vseh ostalih odsekih vzhodnega, bojiš:a je 11. februarja mimogrede popustil b-o-ljševlSki pritisk. Velike izgube, obramba nemških protinapadov in težko ozemlje sto prisilili sovražnika ponovno k novi razmestitvi njegovih sil. nasprotno pa so nemške čete nadaljevale svoje operacije. Odstranile so neko sovjetsko predmostje, nastalo te dni na spodnjem Dnjepru, s katerega so hoteli prodreti v ozadje nemškega bojišča pri Niko-polju, in vrgle dalje severno ob srednjem toku Ingnleca izbočene sovražnikove sile preko reke.
Na področju Cerkaeov in žaškova so na razn-h mestih napadli mešani nemški oddelki proti severu. Ti sunki so sprožiJi srdite sovjetske protinannde. s katerimi so poizkušali prestreči napredujoče nemške čete. Pri spopadu nemških jn sovražnikovih oklopnih oddelkov je bilo 52 sovjetskih oklopnikov un'čenih in številni nadaljnji z bombnimi zadetki nemških letalcev, ki so posegali v boj, onesposobljeni za borbo. Tcda niti napadi oklopnikov niti gost ogenj, s katerim je sovražnik zasul ne?nške kline, niso utegnili preprečiti, da ne bi nemške čete osvojile ozemlja.
V odseku med Polonim in Dubnom so bili zopet samo krajevni boji. Pri Dubnu in južno od Pripjeta so prešle nemške čete v napad. Grenadirji so odstranili starejši vdor, ob Gorinu napredujoče nemške konjeniške ed niče pa so zaplenile 5 topov In uničile postojanke neke sovražnikove bunkerske črte.
Južno od Bere zine so boljševTki mimogrede popolnoma prenehali napade. Nem-
I 5ke čete so izrabile ta položaj za zboljšanje bojne Črte in odstranile nekaj s tare jš h vdorov. Tudi pri Vitebsku so bolj-ševiki le malo napadali.
Na področju med Ilmenskim jezerom in Narvo je na nekaterih mestih ož'velo bojno delovanje. Boljševiški napadi severnozapadno od U sage in v odseku Luge so bili brezuspešni. Na narv:ški fronti so boljševik! po s-loviti topniški pripravi znova napadli med črudskim jezerom in Hun-gerburgom. Razen enega so bili vsi vdori takoj odstranjeni.
Letalstvo je podpiralo v vseh odsekih vzhodnega bojišča napadalne in obrambne boje vojske na kopnem. Dan in noč je bombardiralo sovražnikove postojanke in oskrbovalne zveze, za fronto v srednjem odseku pa napadlo tudi večje taborišče tolp. Lovci so sestrelili v letalskih bojih 9 sovjetskih letal, 5 nadaljnjih sovražnikovih letal pa je bik> uničenih na tleh.
Po zadnjem letalskem
napadu na London
Stockholra, 12. febr. DNB. >Dagespo-sten« doznava iz Londona, da se v angleški prestolnici energ-'čno trudijo, da bi prikrili Škodo zaradi zadnjih nemških letalskih napadov. Velik del najbolj prizadetih krajev je bil popolnoma blokiran. S tem hočejo preprečiti, da bi si prebivalstvo ustvarilo sliko o obsegu škode, poleg tega pa hočejo še naprej vzdrževati angleško tezo o »popolni ohromitvi nemške letalske vojne«. Bojijo se, da se ne bi iz nevtralnih virov zvedelo, kako strahotne učinke lahko vsak čas doseže nemško letalstvo.
protisunek pri Nettunu
DSB. 12. febr. (P. K.) S predmostja pri An-ziju je pred nekaj dnevi pričela prodirarl vzdolž ceste na obvladujoče višine Albanskih gora angleška 1. divizija z močnimi cklopnimi silami, da bi odrezala glavno prometno pot, Id voda cd Rima preko gori proti jugu. Zaradi premoči ljudi in gradiva ji je uspelo nekoliko potisniti branilce nazaj in ustvariti klin v nemški obrambni fronti okoli predmostja. Sicer se je ta klin zajedal zgolj nekoliko kilometrov severno na neki tu od vzhoda proti zapadu tekoči železnici, vendar pa je nastala vzbokhna. ki bi utegnila postati nevarna odskočna deska za nadaljnje sovražnikove napade.
Zato so nem'fce čete pripravile dvojni sunek v oba boka vdornega področja, S svojih izhodiščnih postojank obakraj ceste so nemške bojne skupine istočasno udarno prešle v nočni napad z namenom, da se na področju, ceste združijo in tako odrežejo klin, ki ga je sovražnik zabil proti severu.
Nasprotnik ni niti malo računal, da bi bile nemške čete sploh sposobne izvesti kak protinapad, in je vrh tega še menil, da sedanj! nemški bataljoni nimajo več tiste udarne sile, kakor so jo imeli vojaki 1. 1939/40/41, toda prav uspeh tega protisunka, s katerim je bil uničen neki ojačeni pehotni polk s številnimi oklop-niki in vojnimi napr.vami. dokazuje, da je nemoči borec danes močnejši in prežet s še trdnejšo voljo kakor kdaj koli poprej.
Nasprotnik je z vsemi sredstvi poJ/kušal predre t zaporni pas na ju^u, da bi se skozi kako luknjo izmuznil iz zanke, toda le malemu številu oklopnikov je uspel rešilni prodor vzdciž ceste. Z njimi so pač tudi ušli posamezni Angleži, ki sedaj lahko pripovedujejo, kaj so bih* doživeli, toda ogromna većina ljudi in gradiva je ostala v nemških rokah, klin pa, ki naj bi uničil nemško obrambno fronto, je zlomljen. (Piše vojni pcročevafec dr. Franc Pesendorfer.)
Ameriški glasovi o bojih
Darujte za siromake! Zimska pomoč še redno sprejema pridevke
Stockholm. 12. febr. L na najpomembnejših značilnosti bitke pri Cassinu, piše neki ameriški poročevalec, je zmožnost nemškega vojaka za borbo v uničujočem ognju.
SevemoainerŠki novinar na dolgo opisuje ogorčene boje za Cassino. v katera je Američane brez sleherne uotiebe pognal njihov lai-njivi predsednic n ki popolnoma drugače potekajo, kakor k> jim napovedovan. »Od boja
vojaki in cktoft-
niki«, prše ta novinar, »so nadaljevali pot skozi nekaj nadaljnjih hiš. To je borba za posamezne hiše, sobe za sobo. Iščemo varujoč o steno. To je bitka za vsak kamen.«
4SO mrtvih v papeževem poletnem bivališču
Milan, 12. febr. DNB. Po tretjem težkem teroristrčnem napadu na Castel Gan-dolfo so doslej po Italijanskih vesteh od-kopali izpod ruševin popolnoma porušenih poslopij 430 trupel, ki so bila večji del o-polnoma izmaličena. Gre v glavnem za žene in otroke, ki so postale žrtve sovražnikovega bombnega napada, nad 100 oseb pa je bilo pri tem napadu hudo ranjenih.
Rim, 12. febr. Po tretjem težkem bombnem napadu na papeško poletno bivališče Castel Gandolfo je Vatikan vložil protest proti tej kršitvi .nevtralnega pa pešk eg a ozemlja. Kakor poročajo, se pusti papež stalno obveščati o poteku oč'ščevalnih del in je že ponovno izrazil svojo globoko bol zaradi velikega števila žrtev.
Ladja z Badogtfiev/mi vojaki potopljena
Berlin. 12. febr. DNB. Večja nemška prevozna ladja je bila dne 8. februarja znrana z dvema podmorni^cima torpedoma 17 morskih milj ođ Krete potopiiena. Na krovu ladje je bilo 3173 badoglijevskih vojakov, nekaj nemških stražnikev in 43članska posadka. Ker se je ladja zelo hitro potopila, so utegnili rešiti zgolj 527 Italijanov ter del stražnikov in posadke, 2646 badoglijevcev pa je utonilo. K temu napadu sovražnikove r>odmorn:ce na transport italijanskih ujetnikov doznava mednarodni poročevalski urad še naslednje podrobnosti:
Ta transport je bil eden izmed običajnih ujetniskih transportov med Egejskim otočjem. Nasprotniku so bile že davno znane taksne vožnje z italijanAimi ujetnik: na krovu. Ladja je bila potopljena ob belem dnevu ki stotine ujetnikov je bilo med torpediranjem, ki je bilo izvršeno iz največje bližine, na gornjem krovu. Poveljnik sovražnikove podmornice si je torej moral biti na jasnem o daljnosežnih posledicah tega torpediranja.
Berlin, 12. febr. DNB. K izredno velikim člo-vedem izgubam ob potopitvi prevozne ladje s italijanskimi ujetniki se ie doznava:
Napadajoča sovražnikova podmornica je najprej a največjo btoo* ij*rei% torpedo, ki Je
Samo ena pot
V razvoju sveiU>vno-zgcxlo\ in«klb dogodkov., ki se odražajo tako na boječih kakor na diplomatskem področju, postaja vedno bolj jasno, da se vodi sedanji boj na tKljenje in smrt samo med dvema taboroma: med evropsko celinsko kulturno zajednico in boljše viškim barbarstvom. To dejstvo je poudaril tudi Fiihrer v svojem zadnjem govoru 30. Januarja, ko je podčrtal, da da. nos ne gre več za u>, ali bo v K v ropi ohranjeno staro ravnott-žje »U, temveč je edino vprašanjo, kdo bo imel ob koncu te borbe v Evropi glavno besedo, ali ovropaha družina narodov, ki jo predstavlja njena naj. močnejša drŽava, t. j. nemški Kcich, ali pa boljševizem. Zmajtrati more v sedanji vojni ali samo Nemčija, ali pa samo Sovjetska zveza. Tretjega ni.
Te ncizpoiiuitne s*varno**ti **e zavedajo danes vsi evropski naroii. Sltherni civilizirani narod, naj bo majhen ali velU, želi ohraniti svoj obstoj in si zagotoviti svojo bodočnost. Ta težnja po samoohranitvi je posebni* močna v evropskih naro:liii, a oua ie sama po sebi imperativno naL»ga slehernemu od njih, da čtin pr^ j in čim popolnejše najde pozitivu odnos do cd.nega branilca evroj>siie kulture in civUizacdje, do Velike Nemčije, ki Je doprinesla, ie toliko irtev v borbi proii bol.jševLskemu uničevalcu. Nemčija proži tudi \seni ostalim evropskim narodom roko v ponioe, da se otresejo komunistične pogube ter si ohranijo svojo narodno in kuli urno samobitnottft. Ohranitev narodno samobitnosti pa je mogoča edino ie ob oliraniivi evropske civilizacije, kajti s propadom te civil.zaci je bi postali evropski na rt h H brez izjeme su2nji boljševiškega zmaterializiran^ga b:\rbar_ tfiva. Iz tega spoznanja izvira za vse glo-hoka zavest, da si morejo evropski naredi zagotoviti svojo bodočnost le v tesni evropski skupnosti.
Nihče ne more ranile^ti raznolike^ti evropskih narodov, iz.\ ir:» joi-e iz njhove^a zgodovinskega kulturnega |n rml-tienejra razvoja. Ta raznolikost je lahko sla!»o;-.t Evrope, je pa kiJiko tudi neizčrpen vir njene moče. Slabost ?a njo Je le tako dol^o, dokler se njeni mi rodi ne zavedo svoje usodne povezanosti in se zato puste po izvenevropskih silah izigravati dru^ proti drugemu, čim pa v njih miselnost in čustvovanje ner/.brisno predre zavest, da so nujno navezani drug na drugega in da tvcrSjo skupnost, 1U deli isto usodo, postane njihova raznolikost mogočen vir vedno svežih moči za njih razvoj In napredek. Vedno bolj se kaže, kako ta zavest res že prodira v vse evropske narode, jih vedno tesneje združuje in jih usmerja na skupno pot v novo Evropo, v Evropo složnih svobodnih narodov.
Kakor je Nemčija najmočnejši in danes edini učinkoviti branik Evrope proti boljševiški nevarnosti, tviko je ona tudj glavni vodnik na potu k evropski skupnostfl. V polni zavesti svoje odgovornosti in bvojp-pa poslanstva je doprinesla \n še doprina^a neizmerne žrtve za re&itev Evrope. Istočasno pn že polaga temel»e zn novi obraz našega evropskega kontinenta. Harmonično in za vse edino rezalno vključitev v novi evropski red omogoča Nemčija vsem evropskim rvirodom, nudeč jim prTiko aktivnega so*i5«,tvar»n.nja evropske usode na osnovi prostovoljnega skupnega dela.
Enako kakor za vse Ostale evropske nerade je tud3 za mali slovenski narod samo ena pot, po kateri se lahko ohrani in «d za trotovi bodočnost: z borbo protf komunističnemu zlu na svojih tleh mora pripomoči k trajni odstranitvi boljševiške opasnosti za Evropo in a delom za svojo obnovo mora aktivno sodelovati pri izgradnji nove, srečnejše Evrope,
Finsko vp^3?^«a?e
Helsinki, 12. febr. Od zimske vojne, tako ugotavlja ust >»Helsin<jin Sanomat«, Finska ni zbudila takšne pokornosti kakor te dni. Sicer pa ni potrebno rudi pri tej neuovoMi teli dni izgubiti miru. kaiti. tako ugotavlja Tst. po dosedanjih skušnjah je Finska še vedno »dobro skozi prišla« ter bo urno zopet skočila na noge, da v pravem trenutku najde svojo pravo pot. List »Hufvudstadsbladet« izjavlja, da bi morali biti Finci več ko ljudje, če bi to intenzivno obdelovanje, kateremu so sedaj z vseh fctrani izpostavljeni, ne moglo izvajati nanje nikakega učinka, in to v dobi. v kateri stoje pred tako očitnimi nevarnostmi. Finski narod pa lahko z mirom pričakuje ukrepov odjjovorne ga državnega vodstva.
Uspešne horbe prati tolovajem na Balkanu
Berlin. 12. febr Vzdolž vse vzhodnojadran-ske obale in v njenem goratem zaledju nimajo komunistične tolne nikjer miru. Nemške in zaveznice čete jih povsod zasledujejo in razbija io.
Uspehi pri čilemu v zap^drr Hrvatski so Se v teh dneh še povečali. Tako je edinica neke kogažke divizije pri Jastrebarskem izsledila 120 mrtvih tolovajev, medtem ko je neka sosednja divizija pregnala komun ste iz nekega okraja in zaplcnla številne strojnice V srednji Slavoniji je letalstvo uspešno napadalo vozila in zbirališča komunistični tolp.
Berlin, 12. febr. V preseneti i ivi nočni akciji so te dni pristali bavarski gorsk- lovci v prvih jutranjih urah na do^em jadran-kem otoku Dugi otok. Večina boljševrk h tolp je pri izkrcanju nemških izkrcevalnih čolnov zapustila otok na badoglijevski ladjah. Odnor, ki so ga tolovajske za.ščitnice nudile gorskim lovcem, je bil po kratkem spopadu naglo zlomljen.
na ladji, polni badoglijevcev, izzval pravo paniko. Udje je še nadaljeval* svojo vožnjo, toda izvršene so bile ie priprave za izkrcanje. Prav med temi ukrepi je podmornica izstrelila -.tDn™0' P° katerem se je ladja bjeoj potopila. Tako je bik povzročena start 2646
Italijana^
Lepa psrdtjk&fKimistično zborovanje dijaške mladine v frančiškanski dvorani
Navdušene ovacije prezi^cntu generala Lesna RupttiKu
Ljubljana. 13. februarja. Danes dopoldne ob '/410. je bilo v frančiškanski dvoiani protikomunstično zborovanja »ljubljanskega dijaštva, Viijašclci ljubljanskih srednjih So| so do zadnjega mestu napolnili dvorano. Zastor odra je bil okrajen z orlom, slovensko trobojnico in z geslom: rNova doba naj bo doba reda. miru, pravičnosti in brat?ke ljubezni!« Zborovanje je otvori] g. Ivan Knkovca s kratkim nagovorom. Sledila je recitacija sred nješolca Franceta Pajka, ki je prebral Cankarjevo črtico »Le v veri le moč in zrnatu«, v kateri biča naš veliki pisatelj dvojno moralo in se brezkompromisno izjavlja za pravico, poštenost in odgovornost, kakor doma, tako na cesti in prav tako tudi na političnem shodu in v zbornicah.
Nato je nastopil sedmcšolec M'Ioš Kobal z govorom »Počistimo zadnje ostanke ko-municma iz najh'1 šol!« Opozoril je zbrane med drugim na žalostno dejstvo, da je mnogo njihovih tovarišev pljunilo na stanovsko čast in odšlo morit v hribe. Sedaj ti ljudje v svojstvu komunističnih komandir jev in poli*komi?ariev počenjajo grozodejstva, ki jih zgodovina ne bo mogla nikoli pozabiti. »Mi pa smo tisti«, je poudaril mladi govornik, »ki smo vztrajali v naJ-hu.!?'h časih rdečeira terorja. D'bro Se za-veu?.rno d žnosti. ki jo imamo do svojega naroda. Mladina bo gradila novo bodočnost v novi Evropi.« Prisotni so govorniku burno vzklikali in padali so vzkliki proti slabim vzgojiteljem slovenskega dijaštva. Voditelj zborovanja se je zahvalil mlademu govorniku in ie pozval navzoče, da zapojejo slovensko na ročno vojaško pesem »Regiment po cesti gre«.
Po petju je sledil kratek odmor, nakar je stopil na oder referent za šolsko propagando g. Ježe Mam in naznači 1 v tovoru z naslovom »V novo dobo z novo mladino« pot mladine v bodočno~ti. »Stari svet se podira*, je dejal med drugim. »Mi to čutimo in viđ'mo ter se pripravljamo za novi cvet. Kdo ga bo gradil? Tisti, ki so gradili starega, prav gotovo ne! Mi nočemo imeti s starim svetom nobenega opravka. Toda vemo tudi za ljudi, ki so starejši, pa so gledali stari svet Ie od strani, danes pa po-polroma razumejo našo borbo in nas podpirajo!« Med govorom so padali vzkliki proti komunizmu in proti dijaškim izpri-jencem, ki slednjemu še vedno služijo. Ob
koncu so dijaki nadgradili govornika za res stvarne in smiselne besede z dolgotrajnim
ploskanjem.
Zastopnik prezidenta generala Rupnika, šef propagandnega urada g. dr. Ludvik 1*115 ie nato opravičil e. p«rezidenta, ker se ni mogel osebno udeležiti zborovanja. Dejal je med drugim: »Gospod preži d en t Je vest o dijaškem zborovanju pozdravil a veseljem in mi je nar« ril. naj \ am izročim njegove pozdrave. Pozura\Iia vas vse, vas. ki ste srce naroda hi ki ste razumeli veličino časa, ki prihaja!« Sledile so viharne ovacije prezidentu generalu Rupniku, tako da je bil govornik mnogokrat prekinjen. »Zavedati se moramo, da nam je božja previdno t postala v teh usodnih časih pogumnega in energičnega rešiUlja, ki sc je zavedel velikega časa. ki stoj* pred nami. Ta rešitelj je naš pogumni vojak general
RuPnik.« Govornikove besede so vnovič iz zvale viharne ovacije g. prezidentu Rupniku.
Poslednji je nastopil kot zastopnik slovenskega domobranstva znani književnik, domobranski poročnik Stanko Kociper. 2e sama pojava tega mladega, simpatičnega častnika z visokim odkritim čelom je vzbudila med zborovalci navdušenje za čim tesnejšo povezanost med dijaštvom in našo narodno vojsko, slovenskim domobranstvom. »Vi, ki ste zbrani tukaj,« je dejal med drugim govornik, »služite narodu s svojim razumom, mi pa s puško. Vi zte trdna notranja fronta svojim tovarišem, Ki stojijo na straži v bunkerjih, vaseh in gozdovih p*"o:i največjemu evr. p kemu sovražniku — komunizmu.« Svoje pozdravne besede je zaključil mladi književnik z mislijo na slovenskega voditelja, pogumnega vojaka generala Rupnika, ki ie odvrgel v teh usodnih časih vse predsodke in se s svojo svežo energijo postavil na čelo slovenskega naroda, da ffR p^n^li« d^pT-o takega in krvavega boja proti komun'zmu do končne duhovne ln materialne obnove svoje domovine.
Dolgo se niso polegle navdušene ovacije zbranega dijaštva prezidentu generalu Leonu Rupmku. Potem so vsi prisotni spontano zapeli himno »Hei Slovenci« in z njo zaključili zborovanje, ki je v isti misli združilo cvet slovenske mladine ter ga utrdilo v njegovi ven v lenšo in boljšo bodočnost slovenskega naroda.
Vrientin
ia«asa ključ da fccsrenln
Fehruar nadomešča z mrazom, v kolikor je bil januar preveč prizanesljiv — Iz
nase tedenske in nedeljske kronike
Ljubljana, 13. februarja
Naši stari so včasih rekli, da zima in graščina ne prizanescta. Kar se zime tiče, okušamo letos resnjaco tega starinskega reka. In reči lnoramo, da je prav tako. Imeli smo letežnjo zimo res krasno vreme, zlasti januar je bil tako topel, da je priroda ponekod že pričela brstoti, pokukal je te-loh iz tal, naiSmeliljtfJe so se vrbove mačdce. še malo, pa bi ae bila priroda prenaglila in lahko bi bila sle lila nesreča. Tako pa je febmar potisnil živo srebro pod ničlo, medved je zlezel nazaj v brlog in priroda sniva svoje zimsko spanje pod tamko snežno odejo in v jasnih nočeh pod tajikim ledovjem-
Sicer pravi kmečki rek: ko svečnica pride, skoraj zima odide. Kmetje so aLcer zadovoljni, če je svečnica topla in sončnega vremena ker so potem čebele b gate in dobrega plemena. Vendar pravi, drugi kmečka modrost: kolikor pred svečnico šjlcrja-nec žvrgoii, toliko po svečiuci molči. Tako je letos.
Današnjo nedeljo je god ovala Katarina. O njej pravijo; bodi Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les! In res je bilo treba za njen god zakuriti. Kajti ponoči je živo srebro zdiknMo na 6 stopinj pod ničlo, zlasti zjutraj je bil prav rezek mraz, čez dan pa znosno, hladno vreme pod sivim nebesnim svodom. Vse kaže, da bo znosen mraz še nekrrj časa trajal. Jutri, v ponedeljek, bo godovil sv. Valentin, ki prinese ključe od kocenin, vendar bo moral letos svoje odklepanje nekoliko odgoditi.
Na toplem in v sveži priredi
Siva in hladna zimska nedelja je bila prav posebno dobrodošla našim gledališčem in kinematografom. Povsod je bil dober spored: zlasti sta odrezali ote gledališči, Drama s priljubljeno >Matuiw, Opeia pa s pri-joUuiTLi domačimi >Meloiijr;mi s cac in z nastopom gospe Janje Bauk, .rL-Strle-tove. ze dopoldne je bilo mnogo sprehajal, cev v Tivoliju in na Rožniku, Tiči stan ima ob leph in mrzlh dneh zveste obiskovalce, ki skrbe, da krilati rod ne trpi pomanjka-njXL Rcžniška pota, ki so sicer med tednom deležna manjšega obiska kakor ga zasluži jo, so ob nedeljah zelo razgibana. Pa tudi Lruga prijetna sprehajališča 90 ob nedeljah polna sprehajalcev Posebno radi romajo Ljubljančani ob nedeljah na zale in k Sv. Križu, potem pa čez polja v smeri
proti Stcž:cam ah pa v to stran proti Zeleni jami in Mostam; povsod v ok:lici jih še vedno gostoljubno sprejemajo starinske gostilne in jim postrežejo, s čemer pač morejo. Seveda Ljubljančani tudi zelo obivrj-tajo pota proti stepo a ji vasi, proti Rakovniku, na Vič in kajpada v š.ško. Svoje čase, ko planinarstvo in smuč:r=tvo še ni bilo razvito, je bil že kar velik izl t, če so se Ljubljančani potrudili kaj dalje kakor na Jež-co. V dan,r.šnjjli vojnih ča^h torej gojimo tradicije stare LjuUjxL.ie in se zadovoljujemo z nedeljskimi izleti v najV-Mž^o okolico, ki >e vedno vabljiva
Visoke K* viike
Ljubljančani radi trdijo, da je vino zlasti v vojni dobi važno hranilo, še beg, če ga imamo, pravijo, nagsi zraven udrihajo po visokih cenah in po različni kakovosti, ki se menja ne samo po raznih goslilnah, m/ir_ več tuli od tedna do tedna. Mnogi se zanimajo, smo čitali včerso, koliko je Ljubljana zadnja leta (takole od 193S naprej) popila vina. Statističar £>di, da je leta IS33. ^poteklo 4,093.639 litrov vina,, leta 1939. nekoliko manj — 3,970-677 litrov — naslednje leto pa že spet več, namreč 4 200.894 litrov. Leta 1941. je spet upadla vinska potrošnja, ker je Ljubljana popila samo 3,225.195 litrov. Potrošnja pa se je leta 1212. spet dvignila na 4.020.198 litrov. Kakšni so bili izdatki Ljubljane za vino? Takrat je teklo po 14 do 18 lir. Po približnih iaxainih je Ljubljana izdala leta 19-12. najmanj blizu 60 in pol milijona lir; lani pa je bil desežen rekorl v zadnjih desetih letih. Ljubljana je popdla 4,735.601 1 vina, ki se mu je cena dvignila visoko čez 20 lir. Za vso alkoholno potrošnjo je torej Ljubljana lani Izdala 125,500.000 lir.
Smrt starega orjaka
V botaničnem vrtu so nedavno podrli stari Maamontov brest. Bil je to pravi orjak, da mu enak h menda nimamo več v Ljubljani. Visok je bil 35 metrov, v primeru pa pri tleh debel blizu 2 m. Zdaj, ko je na tleh, se šele prav vidi njegova mogočnost, saj so posamezne veje debele kakor srelnje drevo. Na Putrihovem svetu ga žagajo in razsekujejo. Ker je b:estov les dobro uporaben, zlasti za furnir, ki je v današnjih časih zelo drag. se za les zanimajo lesni industrijci kakor tudi pcaamezni mizarji, in tako bo Marmontov brest bržčas v, gel
k-jc deiioroa, ae poaetmo tudi, kar m nova drva dotam aa kurtvo-
Orjaaki brest, ki je imel zadaja let* m zl aH še ob tvoji smrti mnogo občudovalcev, ne bo ostal brez nnalecm 1 kov. Ob Iian-aki cesti raste se nekaj večjih dreves, ki so bila v botaničnem vrtu vsajena pred več ko sto leti, ko je bil za prvega ravnatelja siovensKi botanik Hla«laik. Botanični vil ima sploh nekaj prav redkih m lepih aan> mivocsU in priporočamo ljubiteljem p. irode, da si jih spomiadi kdaj ogledajo, V »Jutru« smo o njih že večkrat pisali.
Domov se vračajo .. .
Me! kmečkimi ljudmi Is dolenjskih ta notranjskih kmjev, ki so zadnje mesece morali iskati zavetja v Ljubica.a, se opaža zadnje čase živahno gibanje. Prostrani okolica Ljuol>..ine in drugih večjih krajev v dolenjsko m notranjsko eti-an se čisti, domobranske posadke posLOpno zasedajo večje kraje. Radostno se vračajo nas; ljudje na svoje domove. Bliža se pomlad in kmečkemu človeku je najhuje, če ne more biti pri delu na lastni grudi. Do skrajnih možnosti se bo našim kmečkim ljudem, ki do nadaljnjega se čakajo v Ljuoljani, izpolnua Ua srčna željo.
Na dolenjsko stran se promet do Cusper-ka že precej časa lepo razvija. Vlaki so vedno polni, tudi bkigovni promet je urejen ln prihaja v Lujbjano zlasti precej lesa. Na Grosupljem je prav živahno življenje, ker se je tja preselilo nekaj beguncev iz okoliških krajev, kamor se bodo pa najbrž v kratkem spet lahko vrnili.
..•-..^i.-u.a.iiaraciS::':
Ueračenje
Plemenita akcija za Zimsko pomoč je globoko odjeknila v vsej naši javnosti ter je tudi rodila v vsakem pogledu zadovoljive uspehe. Res je tudi nekaj takih, ki se pozivu Zimske pomoči še niso odzvali, toda to je naposled stvar njihove vesti. Javnost si je o njih že ustva~ rila svojo sodbo. Nihče ne dvomi, da so bila nabrana sredstva pravilno in koristno uporabljena ter da so našii pri Zimski pomoči podporo vsi, ki so je zares potrebni. Docela pravilno je bilo te dni objavljeno, da danes ni treba nikomur več pritiskati na kljuke in beračiti po ulicah in javnih lokalih.
Eno je gotovo: v dobi organizirane socialne akcije ne sme biti med nami ljudi, ki bi bili prisil jeni javno beračiti. Tega naj se zaveda tudi občinstvo, ki naj ne daje milodarov posameznikom, marveč naj jih napoti na urad Zimske pomoči, kamor naj se stekajo tudi vsi prispevki, ker nudi to edino jamstvo, da jih bodo deležni res samo resnično potrebni. S tistimi pa, ki zlorabljajo javno dobrodelnost in Često morda še celo tudi z drugimi nameni pritiskajo na zvonce po hišah, naj obračuna policija.
Podružnica »Jutra« " v Novem mesta
posluje v prostorih trgovine A. Midofer na Glavnem trgu 20. Podružnica sprejema naročnike za »Jutro« in njegovo ponedeljsko izdajo »Slovenski narod«, za tednik »Domovino« in za mesečno knjižno zbirko d Dobro knjigo«.
Zračna zaščita
Večje število hišnih gospodarjev ali starešin še vedno ni naznanilo pomočnic za hišno prvo pomoč ob letalskih napadih. Opozarjamo jih znova, da morajo te pri j ? ve napraviti takoj. Prijave sprejema mestni fiz j kat v II. nadstropju Mestnega doma* Ne pod milo nebo, temveč v zaklonišče merate hiteti ob alarmu. Ali  imate vse. kar ob alarmu morate vzeti s seboj v zaklonišče, vedno pripravljeno v primernem kovčegu?
Vse ukrepe protiletalske zaščite vodi oblastveno imenovani hišni starešina. Ravnajte se po njegovih navodilih!
Sneg v Libiji
Po do!g!h letih je letos v Libiji zopet zapadel sneg. Za tamošnje kraje je to iz-relno redka prikazen. Domačinom zadaje mraz, ki je nastopal, huge preglavice. Toda toplo afriško sonce bo napravilo nenavadni nadlegi kmalu konec. Vsekakor pa komaj najstarejši ljudje pomnijo, kdaj je zadnjič v Libiji zapadel sneg.
Uspeh Zimske pomoči bo mirilo ne le zrn naš socialni čutf temveč tuđi za našo narodno zavest* Vsak ttfif zato prispevaf kolikor si more utrgati!
Cdlcmek Iz dsievaika
Ponedeljek. 31. januarja.
Po kosilu sem odložila žlico, odšla v svojo sobo in sc naslonila na top!o peč. Nehote sem ponrsiila nanj.. . Kako hitro jc šel. Ali bo ozdravel? . . . Divje so se m: podile misli po razgreti glavi. Se in še sem slikala jasni glas njegove scdtre:
»Šel je na merje. Zjutraj je ves z.isope! planil k meni. me objel, in kar zavriskaL da gre, da si bo spet utrdil zrahljano zdravje.. «
Sprva nisem našla besede, potem me je prevzelo divje veselje- Toda le za kratek trenutek. Ko blisk me je spreleteto: Niti spomnil se ni name. ko ie odhajal. Ali me je res tako hitro pozab:l? Kakor da bi bila sestra slutila, kaj se j v meni dojaja, čutila, kako mi razbija srce. je hitro prstavila: »Na stopnicah sc je še enkrat obrnil ter zaklical, da vas prav lepo pozdravlja.« Nasmehnila sem se. To mj je dobro delo. Zelo dobro, čeprav n-lsem vani zaljubljena, čeprav me ne ljubi. Bil je pać junak moje prve tako imenovane »ljubezenske pustolovščine« Nemogoče je, d« bi me tako hitro pozab 1. Saj se me je vendar on spomnil. Saj j« vendar on izrazil željo, da bi me rad videl ... Bilo je ▼ soboto popoldne. Komaj teden dni je tega. Ravno sem stopilo iz k^na. nsem vedela, kam. Sama sem bila. Zamišljena sem obstala in za-
zdelo &e m: je, da me nekdo kliče. Obrnila sem se in se odkrito začudila, ko sem zagledala starega znanca.
»Brat se je vrnil iz zdra\-iTišča. Rad bi te videl. Pojdi k njemu, ker en v tem mrazu še ne sme na cesto...« Hitro je govoril, da sem ga komaj razumela. Zelo sem bila presenečena. Saj sem se komaj spominjala njegovega brata. Ze tri leta je, odkar se je ?el zdravit v tujino. In še takrat sem ga le nekajkrat videla Neprikrito sem sc čudila Znanec pa se je skrivnostne smehljal...
Že četrtič sem pozvonila Nihče se n: oglasil. Nekaj me je stisnilo v grlu, da mi je šlo na jok. Rada bi videla njega, ki se me je spomnil, ki jc včasih mislil name. ko je bil tako daleč odtod, in ki je bil zame le bežen spomin. Vedela sem. da je notri, da me čaka* a ne ve, da stojim pri vratih.
»Gospa«, sem polglasno zaklicala. Nič. Žalostno sem se obrnila, a nisem megla oditi. Stopila sem tesno k vratom, pritisnila obraz h
ključavnici in ga poklicala.
»Kdo je?«
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
»Jaz sem, brat me je poslal ..« »Ti*...« in že je odprl vrata in me potegnil v temo. Kar odprta bi j h b:I pust:l. če bi ga ne bia spomniia.
Dva vzklika zočudenja. Kako sva se spremenila! 2e tri leta je minilo, odkar se nisva videla. Sedaj jih štejem dvajset, on tri in dvajset...
Čas-je hitro minil. Pustila sem se objemati in ga sama objemala, ker se mi je smilil. Ker je v bolezni toliko pretrpel in že dolgo ni mogel objemati... Nisem mu verjela, ko mi je zatrjeval, da me ljubi. Močne roke so me pritiskale na srce. Odvedel me je v sobo in me vzel v naročje. Nisem se mogla braniti. Zmedeno sem se mu upirala, a zaman. Potem se je za trenutek umiril. Umirila sem se tudi jaz. Položil me je na kavč ter mi naslonil glavo na razbijajoče srce.
Spomnila sem se druge glave, ki mi je tako draga ... In že sem objemala to glavo in si jo p rit'skala na nemirne prsi..
»Kako ti bije trče.« je šepnil
»O. da, bije. bije,« sem dahnila.
Gladila sem ga po laseh in po licih ter sanjala o tuji. lepi glavi...
Nekje daleč je ura bila šest... Prišli so d:maci. Poslovila sem sc vm.
Razstava najnovejših Klemenčičevili del
Pred dsevi je akademski slikar Fran klemeo-čie mimogrede postavil na ogled v izložba Ko-sovega salona v prehodu nebotičnika nekaj svojih najnovejših umetnin — cvetličnih tihožitij.
Podobe so nastale v zadnjem pclirtju in presenečajo po svoji dognanosti, izvirnosti in dovršenosti tudi najbolj izbirčne ljubitelje upodabljajoče umetnosti ter nikdar zadovoljne, resne kritike. Fran Klcmenčič jc tudi s temi stvaritvami dokazal, da je v svo;em prepričljivem načinu podajanja in življenjski dognanosti barv resnični mojster.
Razstavljena so cvetlična tihožitja »Mak*. »Sončnice«, »Vrtnice l«, »Vrtnice 11«, »Vrtnice 111«, same presenetljivo u*pc!e mojstrovine. Siike so same vzbudile živo pozornost in imajo stalno mnogo vnetih občudovalcev. Tudi motiv! sami v na^ih dneh ugodno in pomirjevalno vplivajo. _
Mala razstava akademskega s! karja Frana
Klemenčiča, našega splošno prUjubljeiiegi vpo-dabljalca, ima tem vcčj: pomen, Wer jc podla prav v sredo tako Tmcncrv*anc »umetniške suše*.
za na>c ra/mere dalj-e dobe brez umetn -kh razstav. Ni/k o štev lo ra /stavi jen th podob ne preseneča in rudi ne mot., saj ljubitelji resnične upodabljajoče umetnosti vedo, da Fran Klemcnčie nima navade pr.rLjati obširnih in zaradi tega" morda vscb:nsk-> plitv.h, mani vrednih razstav, temveč se dosledno drži načela, da smejo pred občinstvo samo kakovovna in brezhibna dcTa. S tem je iartoffruo v*cm: umetniku, umetnosti in umetnost ljub.če-on cbčinstvu. ki po njih sc/e s tem večjo hvau > ncKtjo, ker vč. da ne bo raaočarano. Njegove najnovejša ce'a bodo na ogled le nofcnj dni n zaslužijo, da si j:h vsakdo ogleda,        —\m.
Filmski pregled
Tednik; Velikomestni otroci v zavetišču na deželi. Tekmovanje dv'gfalcev uteži. Tekmovanje parov v umetnem drsanju na Dunaju. Mladi prostovoljci korakajo skez-ulice g"arnizljskega mesta. Zanimiv je posnetek, kako se pripravljajo radiotele?rra-fisti v učilnici na zibajočih se mzah na svoj odgovorni poklic. Vzhodno bojišče. Bitka v prestoru Leningrada. Italijansko bojišče. S posebnim plugom lom jo pragove s tračnic ,da postane proga za sovražnika neuporabna. Lovec na podmornice v Sredozemlju.
Union: > Jurista v zakonu«. (vVien-Film) ... ah tako je, če žena vrti paragrafe. Prav zabaven film. Iti dopoveduje mladim ženskam, takim, ki so že v, in takim, ki so še izven zakona, da naj puste paragrafe lepo pri miru in naj raje skuhajo kaj dobrega za kosilo. Najbolj vreča ljubezen se namreč ob prazni skledi kaj naglo ohladi... To je občutil na lastni koži novopečeni in mlsdoporočeni odvetnik (Adolf Albach-Rotty), ko njegova mlada, ljubka ženica (Magda Schneider) buli v spise, namesto da bi dala zajtrk na mizo. Film se konča Sele tedaj, ko p> raznih Ijubosarrrmih nastopih in zakon nI črnskih pravdah mlado ženo vendar pamet sreča in izjavi, da bo odslej vrtela le ku-halnJco. Hans Olden ln Oskar Sima kot odvetnika-ssniorja dajeta filmu še posebno veselo noto tako, da je prav prijetno razvedrilo za predpustne dni.
Sloga: >Velika igra« (Bavaria). Film za nogometaše. Le-ti pridejo na svoj račun, posebno pri finalni tekmi, ki je posneta v Agfacolorju in kjer si lahko dajo duška pri ^navijanju«. Za nogomet navdušena mladež je tedaj v svojem elementu in kaj glasno izpodbuja igralce na platnu, ki so veo aH manj znane nogometne in filmske zvezde.
DanraSttii s!ȣ:mi2n; koncert Radia Ljubljana
Drevi bo v veUki un onski dvorani V. simfonični koncert iadiiske postaje v Ljubljani. Tokratni simf-nični večer je Sel posebne zammiv, ker nosi pečat češkega klas čnega simfonika Antonlna Dvofnka, čigar žtir:desetletnico amrti bomo letos obhajali. Izmed 16 njegovih »Slovanskih plesov«, ki jih je nanizal v dveh zb rkah, bomo slišali 10 najbolj izbran h. glasbeno izredno zanimivih plesov. Koncert bo vodi J D. M. Sijanec. izvajal pa ga bo veliki orkester domače radijske postaje.
Nekaj vstopnic je še na razpolago ▼ kniigarm Glasbene Matice, pol ure pred pričetkom koncerta pa pri blagajni kina Unicn. Začetek točno ob 18.
O Mnttč'čovi povesti »Prtrlnka«, ki je
i bila odlikovana z letošnjo Prešernovo nagrado mesta Ljubljane, sodi esejist BolM-dar Boiko (»Jutr^«, 9. t. m.), da je to >dobra, v plemenitem pomenu bosede ljudska knjiga, katere zdrava miselnost nam je potrebna kakor kruh prav v času. ko se na tol kih straneh čuti moralni razkroj družine ...« Povest se dogaja v notranjskih hribih in jo odlikujejo mnogi leni opioi kmečkega življenja. §eg in običajev, tako da jo prebere z už'tkem tudi bolj 'z-b;rčen in razvajen čitatelj. Pisatelj Ivan MatJčič je s »Petrinko« ustvaril delo, ki bo še dol to živelo!
Nnerajena povest je IzSla v zaN?2M »Vodnikove družbo«. I>ob te jo z Vodnikove* pratiko 1914 vred za 25.r>0 l!r v pisarni Vodnikove družbe. Narodna tiskar-I na. ozir. v knfgarni Tiskovne zadruge, Selenburgova 3 in v Učiteljski knjigarn., I Frančiškanska 6.
Prava s£p£3ga
Na dan svatbe dobi vsaka Japonka 11 zapovedi, katere j: njena mati dobro vbije v glavo. Glasijo se:
1. Danes, ko se noroči?, prenehaš biti moja hčerka. Ods'ej moraš poslušati tasta in ta.;čo» kakor s: doslej poslu'a la starSe.
2. V zakonu ti je mož edini gospodar Bodi pokorna in skromna napram njemu. Ubogljivost je naj plemenitejša vrlina vsake soproge.
3. Misli vedno na to, kako boš tašči izkazovala vljudnost in uslužnest!
4. Ne bodi n"kdar ljubosumna!   To ubija močevo ljubezen do tebe!
5. Ne srdi se niti tedaj, ako ti mož stori kako krivico! Potrpežljivo poslušaj njegove besede in, ko dokonča, bodi prijazna z njim!
6. Ne govori preveč! Ne klepetaj s ©čredami in ne opravljaj drugih! Ne laži!
7. Ne poclavaj se v roke vražaric ln pada-
ric!
8. Bodi štedljiva v gospodinjstvu in čista v kuhinjstvu!
9. Ne izkoriščaj dostojanstva a'i bogastva svojega moža! Nikdar pa tudi pred rodbino moža ne omenjaj svoje lastne dote!
10. Ne izbiraj svoje družbe med premladimi ljudmi, četudi si sama še mladal
Da bos dolgo živel...
Mnogo je na svetu starih ljudi, ki so prekoračili že 80. leto, pa še vedno lahko delajo. Cesto vidimo matere, ki so po svoji zunanjosti in živahnosti videti mlajše kakor njihove hčere. Kakor se zagotavlja, v zadnjih desetletjih narašča število takšnih oseb, Iti se po letih postarajo, a ostajajo po svoji svežosti mladi. Ako hočeš biti tudi ti med njimi, živeti 90 let in se veseliti zdravja do skrajnega konca, potem se ravnaj po naslednjih šestih predpisih:
1. Pojdi zgodaj spat, vstani zgodaj !n spi najmanj osem ur.
2 Jej redno in zmerno; jej preprosto hrano, mnogo sadja in zelenjave. Jedila dobro prežveči.
11. Ako delaš v zaprtih prostorih, se v odmorih vsak dan gibaj na prostem, delaj na vrtu ali okoli hiše ali pa id: na izprihod.
4. Odvračaj svoje misli od vsakdanjega dela, poišči si primerno zabavo ali l»eri knjige. ,
5. Giblji se v primerni družbi.
6. Dobro skrbi za čudoviti ustroj svojega telesa.
V pogledu negovanja lastnega telesa Kažejo mnogi veliko nevednost ali malomarnost; zato je umestno aekoliko opozoritve:
Čudoviti stroj tvojega telesa neprestano deluje do konca tvojega življenja. Ako zanemarjaš ali zlorabiš svoje telo, ni prav nič čudno, da ti odpove kaka mišica, eden ali več udov ter prične neredno delovati in se slednjič pokaže utrujenost, ohromelost, srčna napaka, poapnenje žil aH kaj sličnega.
Da dosežeS visoko starost, a ostaneš mladostno krepak, moraš prepreč'ti vsak nered v svojem telesu. Skrbeti moraš, da vsi udje složno delujejo. Skrbi predvsem za dobro prebavo.
MALI OGLAS?
STEKLENICE so denar, če nam jih prodate. Kupujemo tudi vse druge vrste predmetov. »Metalia«, Gosposvetska 16 — nasproti Delavskega doma.
DESTTLIRNI KOTEL, bakren, francoski sistem, 250 1, z meS^lnikom, filtrom, nekaj sadnih mlinov, ca. 400 hI pcoofe, lijaki ln te drugim priborom, kapaciteta 1000 kg na 24 ur !n 1 železen štiri-oglat rezervoar, 1225 1, se ugodno proda. Poizve se prt »Metalla« Gospo- I jvet&ka 16, nasproti Delavskega dom«, i
1
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek, 14. februarja: Zaprto. Torek, 15. februarja ob 16.: Matura. Red B. Sreda, 16. februarja ob 16: Namišljeni bolnik. Premiera. Red Prvi.
Moli ere: »Namišljeni bolnik«. Mollere, francoski klasični komediograf. Je pokazal v raznih človeških tipih najrazlčnejše slabosti in napake ljudi. V >Namlšljenem bolniku« je ironiziral mazaštvo svoje dobe, ki se je bohotilo v medicin', ln žrtve raznih mazačev, ki se jim je rogal vse življenje. Delo nudi igralcem učinkovite vloge. Igrali bodo: J. Kovic, Gabrijelčičeva, Verdoniko-va, Sever, Verdonik, Peček, Nakerst, Go-rlnšek, Raztresen, Lipah ln Kraljeva. Režiser: J. Kovic.
Vodstvo Državnega gledališča v LJubljani sporoča gledarskemu občinstvu, db je začetek vseh dramskih predstav v delavnikih ob 16. uri. ob Isti uri se bodo vršile rud! vse nedeljske predstave, kadar bo igrana samo ena predstava,
OPERA
Ponedeljek, 14. februarja: Zaprto.
m
Premiera Fcersterjeve opere »Gorenjski slavček« bo prihodnji teden. Delo bo dirigiral Samo Hubad, režijo ima Emil Frelih, koreografija je Golovinova. V glavn'h partijah bodo peli pri premieri: Zamejčeva, Polajnarjeva, Lipušček, Janko, Kržetova, Betetto, Banovec, Dolničar, Gregorin, Bau-kartova, Sancinova in Pianecki,
a
V primeru letalskega alarma
bodo predstave v gledališčih prekinjene. Iz opernega gledališča naj se občinstvo zateče: parternl sedeži v zaklonišče v Trboveljski palači, vse lože in dijaško stoJišOS v zaklonišče palače Buta, balkonski ln galerijski sedeži in galerijsko stojišče v javno za! Ion'šče pred muzejsko palačo. — Iz dramskega glođal!8ča na i se občinstvo zateče: parternl sedeži, leže m dij.iško s^o-j?r>Če v javno zaklonišče na Kongiesn m trgu, balkonski se.!eiif galer*jsl<i sedeži in tralerijsko stojišče v javno zaklonišče v Tumojrrajski ulici (nasproti Dramo). Ce tra*a alarmno stanje več kot 30 minut, se predstava ne nadaljuje.
Oddajmška lupina Jadranko Primorje
PADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK, 14. FEBRUARJA 1914
7.0O—7.10: Poročila v nemsč:ni. 7.10—9.00: Jutranji pozdrav; vmes r»d 7.30 do 7 40 poročila v slovenščini, 9.00—9 10: Poročila v nemščini; 9 10^—9.20. Koračnica, nret^ed sporeda (slov. in nem.), nato koračnica. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: PoročMa v nemščini in slovenščini. 12.45—14 00: Koncert Malega orkestra, vodi Stojnn Stenov'č. 14 0A do 14.10: Poročna v nenvč"ni. 14 10—15.00: Vsakemu nekaj. 17 00—17.15: Poročila v nem-:člni in slovenščini. 17 15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18 00: Zabavni kotiček — Fran Lipah bere iz spi-ov Jakoba Alcšovca: »Ljub-lfanefce &'ike<r. 18.00—19.00: 5. simfonični koncert ljubljanske radijske postaje; dirigent D. M. Š:janec (prenos iz unionske dvorane). 19 00 do 1930: Narodne pojo »Fantje na vas:«. 19 30 do 19.45: Poročila v slovcnšj"ni. pregled sporeda 19.45—20 00: Glasbena medipra. 20 00 do 20.15: Poročila v ncm-č*ni. 20 15—21 00: Vedra p.lasba. 21.00—22.00: Na »Otočku dobre vo'je« 22.00—22.10: Poročila v nemani. 22.10—22.30: Nekaj napevov za lahko noč.
Objava
— IL dekliška meščan5ka gola bo nadaljevala pouk 15. t. m. ob 8. v prostorih meščanske šole v Zg. Si\ški. — Upravite!: iftva
Stev. 7
•SLOVENSKI   NAROD«. poBederJe*. 14-
1*44
Stran S
Nekaj novih podrobnosti o kočevskem „procesu"
Vidno !i> nevidno „visoko sodišče" — »Sodniki" in »hranilci" so bJH te klavrne lutke v komunističnih rokah
Od očividca. Id Je v oktobra  prisostvoval zloglasnemu kočevskemu »procesu«, smo o tej zločinski komuni stični komediji zvedeli *e naslednje značilne
podrobnosti.
Kočevje je bilo v času »procesa« pod mučnim vtsom premišljeno pripravljenega umora nacionalnih borcev. V Kočevje So prihajali od vseh strani »politično zanesljivi« povabljenci, da prisostvujejo rdeč- tragikomediji Za ostalo prebivalstvo so bdi blok: okoli mesta vse dni, ko se je vrnila predstava v dvorani kina. hermetično zaprti. Nihče nI smel niti v mesto niti iz mesta. Prepustnice se niso izdajale nikomur Polciiska ura se je začela že ob sedmih zvečer Varnostni ukrepi so biti tedaj popolni in nič n- moglo motiti načrtnega poteka krvavega »procesa«.
L/udje. Id So v kočevskem k:nu nastopali kot »branile:«, so bil; prvotno d(»ločeni za »sodnike«. Ker so izjavili, da obtožencev ne bodo- mogli obsoditi na smrt so bili razrešeni in na njih mesta sn bili imenovan- manj skru-pu'ozni možje Krž>nikovec»a kova. ki so bil' votinej'e orodje v rofcah KPS in ki se niso bal; vzeti na svojo vest že vnaprej sklenjenega umora To dcistvo ie nov dokaz, da je bil zid
morilske prireditve dktir-m Na tem mestu pri-bijemo. da je seveda odgovornost vseh igralcev, kri »o nastopali v kočevski krvavi komediji, kakor tudi njenh režiserjev enaka in nedeljiva, na raj sr, se šli »tožilce«, »sodn kc« ali »brani'ce« Kdor koli je imel kak'no koti vlogo pri groznem kočevskem komunističnem zločinu  bo prej ali slej mora! dajati odgovor
Kržišnik. mož žalostnega slovesa, je izjavil* da bodo v »procesu« sodili po »zbo'j:ani bivši Jugoslovan s>< kazenska zakonodaji« Kakšna ie bila ta »zboljsana zakonodaja«, sta pokazala potek in iz;d morilske prireditve. Oni redki polteni ljudje katerim je kljub strogi komunf-stčni kontroli uspelo vtihotapiti se v dvorano, so takoj opazili, da ne prisostvujejo resnemu pravnemu procesu, marveč krvavi komunistični politični komediji, v kateri so se dali brvS poklicni pravniki uporabiti za naročene morilce. »Proces« j« budno usmerjVa nevidna pol tična roka KPS. Resn čno »visoko sodišče« — tako so morali obtoženci ogovarjati KržKnika m njegove pomagače — ni sedelo na odru kočevske dvorane, marveč za njenim vrati in je skozi tajno špranjo s!ed:lo dogodkom v komunističnem gledališču Političn: režiserji so pazifi. da 6o igralci dobro igrali, da niso storili nobene
taktične napake. Suflerja nI bfo treba. Morilci, skriti za vrati, so vidnemu »visokemu sodišču« sproti pošiljali p'smena navodila, po katerih je hlapčevsko poslušno ravnalo.
»Branilci« so imeli popolnoma vezane roke. Pred »procesom« so dobili stroga navodila, kako smejo in kako ne smejo »braniti«. Kljub temu so sprejeli svoje vloge. Posebno strogo ;e bilo tem »branilcem« prepovedano izpodbijati »priče«, katere je predlagal tajni poliričn: organ KPS odnosno O F. Odvzeta jim je tedaj bila najpomembnejša pravica in naloga pravih branilcev. Eden »branilcev« je v zasebnem pogovoru sem izjavil, da je bil kočevski »proces« pravi cirkus.
»Tožilec« Stante je zaključil svoj govor 6 trditvijo, da sede na zatožni klopi sami »narodni izdajalci« in da je znano, kako OF kaznuje take »zločince« Ta zaključek je sprejela komumstična drhal s strastjo h. jen Ploskanja in vpitja ni bilo ne konca ne kraja Ko se je po večumem navideznem »posvetovanju« vrnilo v dvorano »visoko sodišče« m razglasilo svoj zločinsk: sklep, oe se je zgodi! čudež: dvorana je sprejela »sodbo« z gro4>no tišino. Za igralce in režiserje je bil to obupno mučen trenutek. Po »ariji« se je v dušah gleda'cev očivdno zgani! preostali trohec človečnost m vesti. Bilo je, kakor da so se v hipu zavedli, da so tudi on: zaznamovani od tega trenutka s krvjo slovenskih nacionalnih junakov in mučen:kov. Pretresel jih je dostojanstveni nastop žrtev krvave komunistične igre. ki so sprejele 6vojo usodo v polni zavesti veličine idealov, za katere umirajo
Junaki iz Grčaric in drugih slovenskih krajev se niso spustili v pravdo pred tem »sodiščem«, ker b: priznavali njegovo zakon tost in pristojnost, marveč zgolj iz političnih in nacionalnih razlogov. Predobro so vedeli da je OF uprizorila z njimi krvavo komedijo le iz političnih namenov in da jih ne more soditi, marveč da jih lahko samo umori, kakor je m orla pred kočevskim »procesom« brez »procesov« in kakor je morila brez njih tudi po njem Kočevski mučeniki so dosegli svoj namen. Pred narodom in svetom so razgalili zločinstvo in izdajstvo »osvoboditeljev« ter potrdili resnično nacionalnost »izdajalcev«.
emških mest
Pozabljeni umetttik?, ki so ustvarili prammge kulturne Sjpcraen'ke in vtisnili posameznim mestom pečat svoje d3t>e
Zdj se, da med Imeni vseh umetn'Kov
na. jpre- zbledijo imena arhitektov. Čeprav nf hove   stvaritve   pogosto  prežl-vijo dolsra
stoletja, ostanejo njihova imena večkr-t l>\idem pevsem neznana. Kdo bi n. pr vedel Imenovati nekaj stvariteljev vel'k n evropsk h mest? Več ali manj so znana imena sodobnih arhitektov, skora- povsem so pa pozabljeni pravi ustvaritelji večjih mest v srednjem veku. Mesta imajo svojo ž vljenjsko dobo,- ki ;e ni megoče nikdar napovedati naprej, kakor pač ne prtho-"njega življenja česar kol~l n3 svetu. Ce se pa uzremo na preteklost mest, se jasno pokažejo razne dobe njihovega ž'v-J/enja; sprevidimo, kdaj je mesto začelo živeti in kje se je začel njegov razvoi k: je vodil do dandanašnje stopnje. Razlikovati je treba med začetkom naselja na kraju sedanjega me^ta in začetkom samega mesta. Nek teri kraji so obstojali že v srednjem veku, kraji, ki so dandanes svetovno znana mesta, toda življenje teh mest se je začelo pozneje. Zjo.ovina mesta je zapsana v n egovih posl-cpjih. ki so j'h ustvurj li več aH manj znani, pa tudi dandanes skoraj povsem neznani arhitekti. Nekaj  itmen omenjamo ob tej priliki.
Berlin v srednjem veku nekaj časa ni bil nič večji od Ljubi ane; štel je le S.000 prebivalcev. Ko je postal sedež volilnega kneza, je začel napredovati in v njem so se udejstvovali Štev hr arhitekti, med njimi tudi nek teri sloviti tuji umetniki. Stari gTad je prez dal v destojno reziienco volilnega kneza italijanski grof- R. Qu!rino de Levnar, ki se je rodil 1. 1525 v Tcskani. Ta umetnik se je zgledoval po p risk'lh vzorih. Snoval je palače in citadele po vsej Nemčiji. Mnoge njegove ustvaritve so okras nemških mest "še dandanes. To dobo, ko so se udejstvovali v Berlinu italijanski arhitekti. b: lahko imenoVli v razvoju tega mesta italijansko. Potem so nastopili francoski umetniki. Med nimi je najodi č-nejše ime Fr. Bloniela, ki se je rodil leta
1617 v RitbenKmtu. Blondel ni bil le arhitekt, temveč tru<r' matematik, diplomat in mrršal. Prvi načrti za Zeugbaus so njegovi. To njegovo delo je končal hugenotsk; emigrant Jean de Bođt (r. 1670). Sledilo je še več francoskih arh:tektov, ki so se udejstvovali Se v 18. stoletju, Se mnogo več kakor francoskih in italijanskih umetnikov je sodelovalo pri ustvaritvi Berlina n zozemsikih arhitektov. Ni bova imen-? so v najtesnejš-' zvezi z nastankom berlinskih baročnih poslopij. Prvi veliki arhitekt berlinskega baroka je bil: M chael Mathvs Smrids iz Rotterdama (r. 1626). Med njegovimi ustvaritvami je treba omeniti krasno Marstall. Sodelavec tega umetnika je bit Johann Arnold Nerng (r. 1655). tudi Nizozemec Bil je tudi projektant urbamza-cJjsk&i načrtov Friedr chstadta. Po teh načrtih se je postopno razvilo d~ndana§nje berlinsko središče. V začetku 18. stoletja se je v Berlinu udejstvoval Andrej Schltit-ter, po poreklu N zozemec. Dalje je treba omeniti Jc han rta Boumana iz Amsterdama, k-i je bil ustvaritelj palače princ? Henrika, poslopja- ki je zdaj v njem univerza.
Tudi v Dresdeno se je udejstvoval v 16. stoletju Italijan Levnar. Razvoj Dreadena je bi pretrgan po velikem pož ru L 1685. ko so pogorele skoraj vse starejše stavbe. Med na slavnejša imena ustvariteljev Dresdena iz dobe pred požarom spadata kneni dveh italij nskih arhitektov. Glu-seppa Maria Paduana bi G ovanna Marie Nosseni. Nosseni je ustvaritelj dresdenske-ga Belvedera, Padu:no pa praškega. Sele Po nekaj desetletjih po požaru je dal volilni knez Avgust S lni, in sicer 1. 1720. izdelati načrte za obnovo mesta. Med projektanti teh načrtov so: Italijan G etano Chiaveri (r. 1689 v Rimu) in Francoza Jean de Bodt in Longuelune. Chiaveri 1* ustvar tel j dresdenske stolnice, slovite baročne stavbe s 83 m visokim stolpom.
V Munchenn So tekmovali francoski ln italijanski umetniki pri ustvaritvah krasnih
muncheaaitč baroezuh poslopij. Prvi med njimi j« bil Pistorini. Sledil mu je Ago-stino Barelli (r. 1627 v Boiogn.). ki se je udejstvoval kot dvomi arhitekt. BU je ustvaritelj najznamenitejšega poslopja baročnega MUnchena cerkve sv. Kajetana. Njegov rojak Enrico Zucalli je prizidal k tej cerkv. zvonik in končal zidavo cerkve sv. Trojtce- ki jo je začel zidati slovitj Vi-scardi. Zucalli se je tudi proslavil a palačo Matfe, dalje s palačo Berchen, s palico rodb;ne Fuggerjev in a poslopjem poznejšega policijskega ravnateljstva- — Največ, i mojster miinehenskega roke koja je bil Francoz Fr. de Cuvilličs. Tudi on je bil dvorni arh telet.
Na Dunaju so se proslavili številni Italijanski umetniki pr. stvaritvi renesančnih stavb, in sicer predvsem: Jacopo de S paca, Francesco Pozzo, Pietro Ferrabosoo m Dom en i co de Laglio. NajsiovtejSi arhitekt dunajskega baroka je Fiecher iz Erlacha, vendar je treba med narečnimi umetniki upoštevati tu«±i Italijane. Ital jan Lucneri ;'e izdelal načrt tako imenovanega leopol-dovakega tr. kta cesarskega gra-u. Ostale dele tega poslopja je stilno prilagodil Lo-dovico Ottavio Butnacin. Giovanni p:etro Tencala je ustvaritelj krasne palače Lob-kowičev. Nicolo Pacaasi je z. Gabrijelom de Gabrieli sezid2l V-chtensteinsko palačo z njegovo znamenito galerijo. Pacassi je tudi ustvaritelj schonbrunnskega gradu v n;e-govi sedanji podobi. — Scho^bnmn^iic parke je ustvar 1 Nizozemec Steckhoveji. Italijana Angu sola in Marinoni sta bila projektanta prvega generalnega načrta Dunaja, izdelanega okrog leta 1704. V prvi polovici 18. stoletja velja za največjega nuna.skega arhitekta Italijan Donat Fe-lice Aiiio, ustvaritelj ss lezijanoke cer-cve, nailepš-ega baročnega poslopja »•esfca.
KasSel je bil do začetka 18. stoletja, *o je bil prezidan po načrtu Delafosseja in pod vodstvom stavbenika Guernierija neznatno mesto. Glavni značaj mestu so vtisnile ustvaritve rodbine francoskih hug3-notov Du Ry; trije rodov*i te rodbine so se uJejstvcvali pri regnl:ciji mesta vse IS stoletje. Najstarejši član rodbine Paul Du Ry je z dal neustadsko cerkev, Kunsthaus in druga poslopja. I/ms Du Ry, sin Pau-la. je zidal katoliško cerkev in muzej Fri-dericiana. Na;ml jši, vnuk, Simon l«ouls Du Ry, je ustvar. 1 mestno h.šo, štev.lne vojašnice, palačo rodbltne VVaitz itd.
V Mannhe^mu so ustvarili najlepša dela italijanski arh tekti slovite umetniške rodbine Galli de Bibena. — KarLsruhe se je razvil po načrtih, ki So jih v glavnel izdelali Leopoldo Matteo Retti, njegov rojak Pedetti m pariški arhitekt Delaguč-pičre. — Rettl in Delaguepičre sta se tudi udejstvovala v Stuttgartu, kjer sta začen zidati grad, ki ga je v napoleonski dobi dozidal Thouret. — V \Viirzburgn se je na koncu 16. stoletja udejstvoval nizozemski arhitekt Georg Robin, ustvaritelj univerze. — V Bonnu je sezidan baročni gr^d vo-liinega kneza po načrtih Enr ca Zucallija, ki se je udejstvoval v Miinchenu. — Ko-blenz se ponaša a svojim gradom iz druge polovice 18. stoletja, s poslopjem zgodaj ega klasicizma, zidanim po n črtu genialnega Michela d' Ixnarda (r. 1723 v Ni-
mesu). Poslopje je zidal Antojne Frangois Pevre.
Ti podatki kažejo, da arhitektonska umetnost ni poznala ozkih mej ter da *o
se umetniki razn h narodov udejstvovali v tujih mestih. Narodni-h stavbnih slogov / ožjem pomenu besede ni bilo. Kljub temu pa ima o mesta posameznih narodov svoj poseben narodni značaj, čeprav ao ai so-rojina po staVbn h slogih.
Kako se ženijo Litvanci
O vprašanju, kdaj, v katerem letu je najprimernejše omož'ri dekleta, 6e pri nas1 prav za prav malo razpravlja Pri nas se dekleta po-roče. kadar pač nanese dobra sreča Na Li-tvanskem pa je vprašanje možitve deklet že zdavnaj rešeno. Tam se dekleta ne smeju pomočiti pred 24. letom. Poleg tega obstoja na Litvanskem zelo zanimiv poročni običaj.
Pri sklepanju zakona igrata tam žen n in nevesta zelo majhno vlogo Glavno besedo imajo starši obeh. K^dar se oni sporazumejo, pokličejo fanta in dekleta in jima razodenejo naklep. Vsaka devojka, ki jo omožijo. mora lastnoročno izdelati dvoje oblek za svojega bodočega.
Pri izhodu iz cerkve mora nevesta trikrat okrog velikega ognja. Ko jo privedejo domov, jo peljejo v posebno sobico, kjer ji operejo noge ter s to vodo nato poškropijo zakonsko posteljo in vse pohištvo v sobci. Nato ji z medom izperejo usta, zavežejo r oči in jo vedejo do vrat njenega bodočega stanovanja Tam jo pustijo samo in zavezana nevesti ca mora trikrat potrkati z desno nogo po vratih, da ji odpre ženin Po končanih ceremonijah ji porežejo lase n jo pustijo pr ženinu v poročni sobi. Gostje pa med tem pijejo, prepevajo in divjajo, da se trese hiša.
NAROČITE SE NA ROMANE DR!
Prvi napad iz zraka
}c bfl izvršen leta 1849* na Benetke v vojni med Ital jo
in Avstrijo
V času, ko So letalski napa Ji :n bombardiranja iz zraka na neza>č;tena mesta na dnevnem redu, je vsekakor zanimiva ugotovitev, kdaj in kje je bil izvršen prvi napad iz zraka To zgodoA:nd<o ugotovitev jc napravi madžarski zgodovinar Paal. ki Se specielno bav" z zgodovinskim razvojem vojne tehnike. Po njegovih ugotovitvah je nedvoumno in zgodovinsko zabelcien prvi napad :z zraka v letu 1S49. V takratni vojni za Lombaidijo nicd TtjI jo n Avstrijo niso mogle doseči a\strij^kc oetc no Denega uspeha proti dobro utrjenim :talijaa* skim poitojankam v bl zini Benetk. Tukrat je predlagal avstrijekj topniški uadpptočnflc Ucha-tus, ki je že daijc časa eksperimentiral z baloni, na katere so bili obešeni zaboji z razstrelivom, naj bi se poskusilo z bom bard lian e:n s
pomočjo takih balonov priv'l;ti italijansko utrd-bo k predaji. 1'radne ivatrijafco vojno poročilo z dne 25 julija 1849 vrbuje podrobni op« ted^ prvcoa zraCneo.i napada v zgodov ni Po tem poročilu so spust;!: s krova avstnjskega panika »Vulkan« dva balona z raz^trehvom. Ko .sta balona prijadrali nad Bmc ke, so na krovu parnika s pomočjo vrvice, ki je bila napeljana z bakiru. odklopili na belODCJCa privezane /aSojčke z razstrelivom. Zibojčk: so patili v Benetke v središče mesta, k j*, r so eks-plodintli Eksplc z.ja je napravi a mamo škc/do. Iz poroč la ni ra/vidno. ali so Beneike po:cm rta k.'.piiuJ rale al* ne. toda ker je bilo te lOJM kmalu konec, je pnJel tudi ta prvi napad iz zraka kmalu v pozabo.
Shramba za živila naf bo zračna in čista
Od ohranjenosti živil je v največji mer! odvisno naše zdravje. Zato proč z zanikr-nostjo v shrambah, v katerih moraS imeti največjo snago in največji red, da se ti živila ne pokvarijo! Zlasti velja to za manjše shrambe, kjer se zaradi preobloženosti največ nabira nesnaga.
Shramba mora biti predvsem hladna ln zračna. Dobro je, da se pog-osto napravi prepih in aicer tako, da se odprejo nasproti jI ležeča okna ali vrata in okna čez noč ter da se postavljajo sklede z mrzlo vodo v shrambo- Okna iz žične tenčice in ravno taka pokrivala so izredno važen del shrambe, ker jo čuvajo mrčesa, Treba pa je paziti, da oboje ni zelo lak rano, ker se lak rad drobi in je barva često strupena- Potrebno Je nekaj polic ob zidu za shranjevanje jedi, dalje omara za konzerve in steklenice, nekaj predalov za suho sočivje in špecerijsko blago, kakor tudi okrogla lesena palica s prostimi kljukami za obešanje svežega m*--sa, šunke in klobas.
V shrambi je treba paziti na izredno snago. Nikdar ne smemo pustiti v njej starih jedil, ki imajo že duh ali neumit'h steklenic itd. Police in tla morajo biti pomite vsak teden z vročo vodo, v kateri je raztopljena soda. Priporočljivo je tudi, da se shramba vsako leto enkrat izžvepla, v kar jo moramo seveda popolnoma izprazniti. 2 ve p leni hlapovi temeljito uničijo vse bacile povzročitelje gnilobe in ves mrčes ter njegovo zalego. Zlasti dandanes, ko predstavljajo živila najdragocenejši zaklad, je treba še prav posebno gledati na to. da se ohranijo zdrava in da jih ne uničuje raznovrsten mrčes
Drobni nasveti
čiščenje steklenic
KJpflag ae steklenice izpraznijo, se navadno kar z ostankom vina položijo v kot, tako da se ostanki skisajo in prisušijo na steklo. Pravi vinogradnik pa mora izpraznjene steklenice takoj izprati ter jih umite ln posušene postavita na svoje mesto. Kadar pride čas, da se steklenice zopet napolnijo, zadostuje, da jih samo malo izplakneš. Stare, kupljene in sploh nesnažne steklenice, v katerih se je nahajala neznana tvari-na, se morajo dobro očistiti na naslednji način: Nal'j v kakšen kotel vode, v katero nasuj pepela ln daj potem to mešanico pre-vreti in vanjo potopiti steklenico. Pazi le, da boš počasi vlagal vanje steklenice, ker sicer popokajo od vrele vode. Ta tekočina bo odločila vso nesnago. Nato je treba steklenico izmiti v čisti vodi. Ako so stelde-nice umazane od olja ln se nameravajo uporabljati za vino, je treba v vsako vsuti pest pepela, nato priliti počasi vroče vode ter nekaj časa tresti. Končno jih umij s čisto vodo. Ako so še nesnažne, ponovi pranje na opisani način.
Zabijanje žebljev
Preden zabijete žebelj v les, ga pritisnite skozi kos mila Tako ga boste veliko lažje zabili in tudi les ne bo razpokai.
jajo spet v modo. avrirtti pa moramo, da bi se noge, ko pri le človek v sobo, ogrevale pri peči. Od vsoh s»i.v--^-tev se je n ij-bo4 je obnesel jod, preJv^em v obl k_ jo-thion-a, ki ne draži k že. Tuda UuiMHHi posebno v zvezi s kollotlijcm prihaja v po-štev. Pri močnem s:benju fe je dobio obneslo bromcollovo maz..io. v ne'vate lh primerih — po nasveta Bdr&vs k a — se po-
kpžex> tovrstni usponi z ob ewnjom (Rbntgen, kremenska luč).
Varajte se ozebline
Najbolj neprijetna kožna bolezen, ki se pozimi kaj rada pojavi, je ozeblina: posebno pogosto nastopa pri mladih slabete"vnxh dekletih- Le-ta naj razen vrtanjih zcLavU uporabljajo Se notranja za slabokrvnost, t. j. železo, elarson itd. Neprijetna postane ozeblana, ko začne srbeti ln bo eti, zlasti pri pi-ehodu na toploto. Osebe, ki vedo, da trpe za ozeblino, naj že v jeseni pri čno z obrambnimi sredstvi. Posebno priporočljivo je, da že zgodaj v jeseni upoiabljajo volnene nogavice. Osobito naj pazijo, da ne bodo čevlji preozki. Ce tej ali oni dami volnene nogavice niso po volji, at lahko pomciga z visokimi gamašami, ki priha-
V1a<limir M.:
Lfftbezssa na časti
Po lepi široki cest, so se ob soncu, ki Je bilo pravkar posijalo izza raztrganih oblakov, bledo lesket le umazane mlake. Osvežujoč dež je bil spral pločnike in kotahja-sto cestišče, a vsiljiv veter je mokroto sproti sušil in se poigraval s prvimi ove-nelimi 1 sti. ki so plesaje padali s košatih vej.
Sel sem po lepi široki cesti, sam, v vsakdanje misli vklet, in nekaj korakov ored menoj sta stopal j mlada ženska In mHd meški. Ona je bila oblečena v ponošeno :n zamazano obleko, goloroka, z :zhojen'mi čevlji in dolgimi raztrgan mi nogavicami, ki so bile mnogo prevelike za njene suhe. skora; prozorne nožice. Splošen nered na nji so ""zp^polnjevaJi kost njevi lasje, ki so se ji razmršeni usipali na suha ramena. On je bil malo večji od nje, oblečen v prav tako ponošeno sivo obleko, zanemarjen in brez pokrivala kakor ona. In ko sem ju v začetku t ko gledal- me ;e z vso gotovostjo prešinila misel, da stopata pred menoj majhna, res da neznatna Človeka.
Stopala sta tesno drug ob drugem. Njegova desn ca, velika in okorna, je počivala okrog njenega pasy in prsti niso mirovali. Pogovarjala sta se šepetaje. kaj, nisem mogel razumeti. Ni pa dvoma, da je bil n;'un pogovor lep in nrik ven, zakaj od časa do časa sta se fle tesneje objela in se strnila v vroč poljub. In pri tem ae Je
Zdelo, da živita nekje drugje, v tujem svetu, ki nima nifi skupnefra z lepo 5.*-roko ce-sto, % visokimi, molčečimi hv&Anrvt, z me-
noj, ki sem radovedno stopal za njuna, in z drugimi ljudmi, ki ao Ju gledali z neprikritim z nimanjem in zgražanjem.
Tako smo dospel} do prvega ovinka. Ura je bila proti eni in iz stranske ulice ae *e vsula glasna gruča dijakov. Hiteli ao h kosilu. Bili so tako zaverovani v svoje zmeraj važne pogovore, da niso niti opasili v ljubezni izgorevajoče dvo;ice.
Nepričakovano, kakor da bi treščilo iz jasnega, pa je mladi mož pahnil IzvolJenko od sebe, d vje ln brezobzirno, da je zajce al a- Ostrmel sem nad tem dejanjem in tudi šolska mladina je v trenutku pozabila važnost pogovora.
Ona, ko jo je tako odrinil od aebe, se *e opotekla nekaj korakov stran do pločnikov e ga roba. A hitro ae je uravnovesila in naglo stopila k njemu, ki je molče nadaljeval svojo pot ter se ga oklenila s večjo vnemo, kakor se je je nekaj trenutkov prej
cklepal on. ______ . .      _ _
Takrat je b'k> videti, kakor da bi se bilo v njegovi notranjosti nefcaj sprožilo, nekaj zlobnega, norega nedoumljivega ln vendar preračunanega. Spet Jo je pahnil od sebe, to pot še bolj divje to ;o hkrati sunil s pestjo da je kriknUa od boleč ne In ni še zamrl njen prvi krik, ko Je njegova pest, težka ln odurna, spet p^dla po nji, po njenih prsih in po telesu da ae je zvila pod silo udarcev in da se je prvotni krik, ki j« bil glasen in dolossB, spremenil v napol živalsko vreščanja, NsJo^se r umiril in molče nadaljeval P°5> znaten in sam v-se zaprt, m ona je kakor brez uma hitela sa nJim in nisem Teoei, koga bi bolj pomiloval: njo aii njega; VS€-
kakor oba,
Spet ae ga je oklenila.
In spet se je je molče otrese! ln začel udrihata po nji. Sprva Je prenaš la ardite udarce molče- a v naslednjem trenutku se je njen molk izprevrgel v pretresljivo tuljenje, ki nI imelo nič več skupnega s človeškim glasom. Toda on se ni zmenil za to ln tudi ne za pozornost, ki jo je a svojim početjem vzbuoiil po cesti. Njegove roke, ki so malo prej znale bit? tako nežne, so neizprosno padale po nji. Z levico je segel v zmešnjavo njenih dolgih las in besno stresal od bolečine spačeno glavo, z desnico pa je grabil in tolkel po obrazu, vratu, prsih in drugod, kamor je padlo.
N;ene roke. ki so skušale piestreči udarce, so slepo krilile po zraku ln lovile v prazno. Nerazumljivo kričanje se je stopnjevalo ln se n posled spremenilo v slabotno piskanje. Tedaj se je njena roka zarila v njegove lase in nežni prsti so se sklenili v bolesten prijem, ki ni imel namena izpustiti.
Zaradi bolečine m ker je morda podzavestno čutil, da ga ne bo izpust la, Je potro ji 1 svoje n: pore to Jo de z desnico zagrabil za lase in n:že za vrat kakor mačko ter jo besno potegnil, da je omahnila hi bi bila nezogibno padla, če bi ne visela na njegovih laseh. In on. ki ga je njen* tr-devratnost oč vidno spravljala ob pamet, je začel Se praskati m brcati m besno stresati njeno glavo ln lomiti roko...
Takrat Je s piskajočam, akosi hUpiJeč Jok komaj slišnim glasom zaklicala:
»Na pomoč .. .<
V tistem trenutku mu Je odtrgala lop las, da je mogel odskočiti in se znova zakaditi vanjo.
Nekdo se je na glas zasme-aL >Le po nji! Za lase ... Kako se smešno brani in bedasto vrešči .. .<
Videti je bilo, kakor da bl se lomila v njegov h rokah in spet je njen glas, pola groze, slabotno odjeknil:
>Na pomoč!... Na pomoč!.. .c Takrat smo se zavedli nekateri ln planili po njem ravno v trenutku, ko jo je prisilil na kolena in Jo obsud s točo udarcev.
Njegova moč ln bes sta skopnela pod silo gozda spočit"h rok, ki so od vseh strani segle po njem. Padel je po tleh, da rnio ga morali ponire ti in pri tem nismo bili nežni, ker se je v naši notranjosti dvignilo nekaj, kar je bilo podobno sramu in se nam je zdelo, da se moramo opravičiti pred seboj in njo z maščevanjem nad njim.
Ona pa se Je zakucala med nas, razmr-šenifc las, vsa objokana in s podplutim obrazom, težko so peča, s pol razgaljen'ml prsmi, ki so se Ji burno dvigale, si priborila pot do njega in z nepričakovano zapo-vedujočim gin som kriknila: >Pustite ea... On je moj!. . .< 6
Roke so nam omahnile in smo se molče spogledali. Po tem smo pogled povesili in se počasi razšli, kakor hudobni otroci.
Tudi nenavadna dvojica Je odšla ln preden sta izgin'la za oglom, sem videl, da se m branila, ko Jo Je spet objel okrog pa.
aW» ■ s s
l*a ptotefku pa sta ostala đva sopa las.
En šop njegovih in en šop njenih. Nisem Videl kdaj jih Je odtrgal. Oba sta bila lz-
Mpa* ■ iraeainajni.
Oh letalskem alarmu v zaMsnlšša S
Zdi se, da izvt-siil del občinstva kaj lahkomtselno pojmuje navo.Mla, izdana za primer letalskih alarmov. Nekateri smatrajo alarme za nepotrebno ■olCfttms, drugi pa za zabavno prckini.ev oMčajaih dnevnih poslov. Zato ponovno in nujno poudarj.-mo, 0a »o alarmi zelo važna in resna zadeva-Ako so bili doslej le previdnostni ukrvp, ki je na vso srečo ostal brez po-Ielic, ni s tem nikakor rečeno, da bo vse tu.11 v bodoče poteklo brez neprijetnih raz: čara n j in brez hud h posledic V in.e res a najširše javnosti je, da se letalski alarm smatra kot važen ukrep za primer resnega napada in da naj vsakdo gleila, da se sa:n sp avi na varno in da tudi njegova ofcoMcs zve to izvršuje navodila protiletalske zaščite.
Zadnje čV^se alarmi niso pogosti in ta okoliščina je dala nove snovi ncutenielJeni govorici, da ser poslej namenoma ne bo več tla:al alarmni znak, da bi ne s tem ne prekinjalo in oviralo delo v tovarnah. To nespametno tolmačenje se čuje od vseh strani in nedvomno so mnog* prepričani, da je v skladu z resnico- Vendar pa jc taka govorica popolnoma neutemeljena, k »J-tf protiletalska iaščita daje tn bo vedno
dajala opozorilne zn:ikp, ako se bo pojavila kakršna koli možnost letalskega napada na naše mesto.
Opaža se, da se trezni fn pametni ljudje pri vsakem alarmu zatekajo v zaklonišča, ceg, da je gotovo bolje stokrat brez potrebe biti v zavetju, kakor da Človeka enkrat zaloti letalski napad Izven zaklonišča. To Je naziranje pametnih ljudi in ni bilo pri-poročJti, da_si ga osvoji prav vse prebivalstvo našega mesta, Lahkomiselnost, s katero nekateri gledajo na ukrepe protiletalske zaščite, se nekerra usodnega dne lahko strahovito maščuje ne«i njimi samimi. Ponavljamo prevažno navodilo: Ob alarmu vsi v zaklonišča!
ISBESHSCKTCIBBKI
Kdo Je £?avl kadilec
Pravi kad:lec ni zadovoljen s cigareto kakr-:ne koli vrste, temveč pu5i le eno »svojo vrsto« in le ta mu princaVlja nrav- užitek, kljub temu. da včasih, kidar ni dobiti kaj drugega, noseže tudi po takih, ki jih ne mara Ako je kadilec prisljcn. da preide na drugo vrs.to cigaret, trajajo tedni in tedni, preden se navadi na nove cigarete.
Mnogi mcak-" knkor tudi ženski kadilc% trdi nekj Nemec, zlorabljajo pušenje cigaret s tem, da ga degradirajo iz užitka v strast in iščejo v pušenju le trenutne ub'aženje nervoznesti. Tako imenovani »verižni kadilce«, ki brez prestanka zažiga cigarete z dogorelim: cigaretami, ne zasluž: imena pravega kadilca; prav tnko dotični, ki si pri obedu, preden pride na vrsto druga jed, še hitro zapali cigareto.
Pravi kadilec kadi »svejo« c'gareto počasi ti s premislekom; da nima cd nje st:mo pravega polnega užitka, temveč tudi najmanj škoduje svojemu zdravju. Dobro izdelana cigareta je tako rekoč majhna umetn na. Ako tako cigareto z?om:-š, v-'diš, da so tc/b.kcve niti prav:Ino porazdeljene in se vmes ne sme nahajati prah ali slabši tobak Ponavadi je tobak tem boljši, čim temnejši pepel daje. S'ab pani: je pos-.bno velika pogrelca pri cigaretah. Cigaretni pap:r mora biti fin, bel in izdelan iz dobre konoplje aii lanu.
Dobra c'gareta in pravi kadHec se zelo razumeta, dočm onim, ki »/rejo« cigareto za cigareto, pride vse prav samo da smrdi po tobaku. Tak tobačni požeruh jc podoben pijancu, k: izpije vsako mfako. da le neko! ko spominja na alkoholno pijačo. Pijanec in »verižni kadilec« sta si velika bratca Oba škodujeta evojo-mu zdravju, in kar zdravju ?koduje, je obsojen ja vredna strast in ne užitek.
Kurja očesa
Druga nepi-ljetnoat na nog^h so kurja očesa. Te kožne odebline nastanejo zaradi nepravilnih čevljev. Oblčjno so k ivi p e-majhni, pa tudi veliki so škodljivi, ker noga v njih skače. Znač;len za ku:Ja očesa je rožiček, korenina, ki sega globoko "v kožo. Radi njega so sredstva, ki sicer odstranijo navalne žulje, pri ku;jem oe-su brezuspešno.. Tu pomapa samo majhna operacija, Žulje olstianimo predvsem s pravilnim čevljem, morebiti z vločk m in vsakodnevno vročo kopeljo. Od rredo'ev pride v poštev salicilna k Sina v ob'i'd obliia ali pa s kollodijem. Pri kurjem očesu pa tako zdravljeije pomaga auno za nekaj časa. Zgnojenje kurioga o-esa ima bahko težko posledico: *as ruplj nje krvi, ki je življenjsko nevarno. Pri os^Vnh, ki bolujejo za skidkorno boleznijo, utegne O na^tau težke komplikacije in Je porosjo
potrebna amputacija noge. R-dikaino operacijo kurjega očeaa naj izvrši samo zetrav-
nik.
f
Sodobni problemi t
sen naj bo naš kmečki dom
V zvezi s pripravami za obnovo slovenskih vasi je treba že zdaj pripraviti načrte za nove kmečke domove, ki naj odgovarjajo ne le delovnim, ampak tudi zdravstvenim zahtevam
Kava dno mislimo le na meščanska stanovanja, ko govorimo o stanovanjskih razmerah, čudno je res, da smo doslej kazali tako malo zan manja za kmečki dom, čeprav nas je večina Kmečkih sinov, ki stanujemo v mestih. V resn ci bo treba storiti še marsikaj, da se bedo stanovanjske razmere izbrljšale primerno tudi v mestih, toda mnogo večjo skrb bi morali posvetiti kmečkemu domu; stanovanjske razmere v mestih so kolikor toliko urejene s predpisi in oblasti strogo nadzirajo zidanje in prezidavanje stanovanjskih hiš, medtem ko kmečki domovi nastajajo tako rekoč sami 00 sebe, nesmotrno, ne da bi se »stavbni gospodarji« ozirali na zdravstvena načela. Pri zidanju svoj h domov je bil kmet doslej prepuščen sam sebi. Strokovnjaki niso posvečali nobene skrbi stavbnemu razvoju na deželi in nihče ai ni najbrž prizadeval, da bi izdelal vsaj na-
čki dom, ne more odgovoriti posameznik, ne le en strokovnjak, odnosno več strokovnjakov vsak po svoje.
Strokovnjaki bi moral: korenito proučiti razvoj kmečkega doma, zahteve, kakšen naj bo dom, da bo ustrezal ne le v zdravstvenem pogledu, temveč da bodo upoštevane tudi gospodarske potrebe hiše in gospodarskih poslopij; upoštevati je treba način S vljenja kmečke družine; ne smemo prezreti tudi dobrih strani starinskih kmečkih domov. Predvsem je pa treba upoštevati domače gradivo. Nesmiselno bi bilo po vsej sili s cementom nadomeščati les. kjer ga je dovolj.
Pri starih kmečkih domovih se očituje predvsem stremljenje, da bi bile hiše tople. Zaradi tega imajo stare hiše tudi majhna okna. Strokovnjaki vedo, da so lesene stene kot slab prevodnik toplote mnogo boljše kakor zidane. Zaradi tega b
zTrL ^li^-^^frl-.-^^^^^ _?*     Dll° priporočljivo postavljati lesene hiše,
vsaj kjer je mnogo lesa. Nobena nepremagljiva težava bi ne bila, da bi se strokovnjaki zedinili za nekaj tipov lesen h kmečkm domov po vzornih načrtih, tako da bi lahko posamezne sestavne dele izdelovali tovarniško m bi hišo postavil: v
sicer načrti vzornih hlevov in drugih gospodarskih poslopij, medtem ko je kmečki dom ohranil do dandanes skoraj vse pomanjkljivosti prejšnjih stoletij, kakor da je šel ves stavbni razvoj mimo. Zato je treba posebej pozdravit  da so v »Kmeto-
valcu«    načeli    stanovanjsko    vprašanje j najkrajšem času. Takšne hiše bi morale
kmečke družine in da skušajo odgovoriti \ bltl res vzorne, da bi se za nje lahko od-
v kratkih razpravah, kakšna naj bo k me- 1 ločil            hrez pomislekov ter da bi ga
čka hiša. To vprašanje je še prav posebno f ^ bilo treba sil ti, kako naj zida.
aktualno zdaj, ko je treba razmišljati o načrtih za obnovo naših vasi po vojni.
Kmečke prebivalstvo je zdravo
&e vedno prevladuje prepričanje, da je kmečko preb valstvo zdravo ter da osvežuje s svojo krvjo i2aarnirajoče in izrojajo-Če se meščane. Vse, kar je zdravega, prihaja z dežele. Tega ne tajimo, toda v resnici pa kmečko prebivalstvo ni tako zelo zdravo, da bi smeli povsem zanemarjati vas v zdravstvenem pogledu. Ozirati bi se moral zlasti na številke o izredno veliki umrljivosti dojenčkov na dežel:. Sicer je pa umrljivost kmečkega prebivalstva marsikje v splošnem mnogo večja kakor mestnega. Da je umrljivost dojenčkov na deželi tako velika, gre v veliki meri na račun slabih stanovanjskih razmer in splošne zdravstvene zaostalost,  na deželi.
Prihodnost naroda ni v mestnem prebivalstvu, temveč v pcdežeLskem, zato je vprav
življenjsko vprašanje, kako bi zmanjšali umrljivost dojenčkov na deželi. Da bo torej kmečko prebivalstvo v resnici zdravo.
i
Kmečki dom na Posavjn
Da ne bo največjih pomanjkljivosti
Da bi pa preprečili vsaj največje po-manjklivosti pri zidanju kmečkih domov,
če bi že ne stavili »standardu h« hiš, bi morali vsekakor sodelovat} tehniki in predpisati bi bilo treba vsaj, na kakšnih
zdravstvenih razmer na vasi — predvsem, da bodo postal kmečki domovi zares zdrava stanovanja.
tleh naj stoji stavba, kako naj bo obrni or amo skrbeti  za   izboljšanje   splošnih I 11 jena in kako jo je treba izol rati proti
vlagi. V nekaterih vaseh so vse hiše do zadne silno vlažne, tudi novejše, ki so jih zidali tehnično usposobljeni obrtniki. Doslej še ni b lo predpisov, da je treba primerno izolirati kmečke hiše proti vlagi, kar bi morala biti prva zahteva, če že ni bilo treba vlagati načrtov za kmečke hiše, bi morale stavbne oblasti vsekakor odločat: pri zidanju kmečkih domov; strokovnjak bi moral odločati pri izbiri tal za poslopje in nadzirati, da bi bilo zidov-je dobro izolirano proti vlagi. Vsaj največje pomanjklj vosti pri zidanju bi morali preprečiti, tako da bi stavbe ne b:le vlažne, ne prehladne in da bi bile varne pred ognjem.
Razen tega bi ne smeli dovoljevati, da b? bili hlevi v neposredni bi ž:ni stanovanjskih prostorov in odprta ognjišča tik pred hišnimi vrati ali pred okni. Ni dovolj, da le govor mo, kakšna bi naj bila kmečka hiša, temveč bi tudi morali preprečiti, da bi ne zidali takšnih domov, kakršni bi ne smeli biti. Odgovornost bi moral: vsaj do neke mere prevzeti zidarski in tesarstki mojstri, ki po večini zidajo kmečke domove, če bi kmet zidal sam, bi moral vendar zidati pod nadzorstvom, da bi upošteval glavna načela sodobnega stavbarstva in zdravstva. Posebno strogo bi morali nadzirati zidanje domov na vlažn h tleh, n pr. na Barju, kjer je temeljno zidovie skoraj povsod prenizko in neprimerno izolirano.
lan in se ne ozira na same nasvete. Kmetu moramo pomagati pri ustvarjanju njegovega doma. Predpisi, kakršni naj bodo kmečki domovi, kako je treba zidati, so najmanj tako potrebni kakor za zidanje v mestih.
Nikakor ni dovolj, če kmetu le dopovedujemo, kol ko prostorov naj ima njegovo stanovanje, kakšna naj bo kuhinja? in kakšna spalnica, kako naj bodo razdeljeni posamezni prostori med seboj itd. Kmečko stanovanje mora imeti vsaj primerno kuhinjo in spalnico, potrebna je pa seveda zelo tudi dnevna soba, kjer bi naj ne bilo postelj. Dnevna soba b: morala biti prostorna in pozimi dobro zakurjena. Spalnica naj bo na sončni strani in ni potrebno, da bi bilo v nji zakurjeno. Na osebo bi naj imela 20m3 prostornine.
Stan kmečkj domov: navadno ne poznajo »dnevne sobe«. S tem imenom pa smemo imenovati veliko pritlično sobo le v posebnem tipu gorenjske in notranjske enonadstropne hiše, razširjene zlasti med škof jo Loko in Idrijo. V drug) h pokra-j nah pri nas je pa dnevna soba navadno tudi spalnica. Kakor se razlikujejo stare hiše po pokrajinah, tako tudi najbrž ne bo mogoče ustvariti sodobne vzorne za vse pokrajine enake hiše.
Načrt, ki ga objavljajo v »Kmetovalcu«, prikazuje velik kmečki dom, vendar bi mnogo manjša sploh ne smela b ti no-
bena res prava kmečka hisa. Tri sobe nedvomno niso preveč in ločena dnevna soba je ena glavnih zahtev. Po načrtu je kuhinja največji prostor kmečkega doma, kar je prav. Ob nji sta pralnica in mlekarna, tako da so dimniki združeni, odnosno, da mlekarna prejema lahko tudS toplo vodo iz kuhinje. Hlevi, združeni v skupnem poslopju, so ločeni od hiše, kakor bi naj bili po možnosti povsod.
Kmečka domačija v hribih
Razumljivo je. da ni mogoče odgovoriti na vsa vprašanja, kakšen naj bo kmečki dom. da b ustrezal povsem zadovoljivo za vse pokraj ne in razmere. Razveseljivo je pa že, da se je sploh načela razprava o tem vprašanju. Mislimo, da bi ne smela biti omejena le na en sam strokovni list. Vsekakor je potrebno, da imajo prvo besedo kmetijski strokovnjaki in da ne morejo odločat: samo arhitekti ali tehniki, kajti treba je upoštevati gospodarske razmere, pa tudi tradicije vasi.
Paberk: iz ljubljanske zgodovin* t
Mesarji so bili že nekdaj pod kontrolo
Meso so prodajali včasih brez tehtnice — šušmarji so jim delali hudo konkurenca — Mesarski mojster ni mogel biti
vsakdo
Meščani so bili tudi v starih časih mesojedci, če se pa nekoliko pozanimamo za podatke, kaj so meščani jedli nekdaj, spre-vidimo, da so živeli sorazmerno skromno, t V starih časih je bilo mnogo cerkvenih po- i stov, ki so jih zelo spoštovali tudi mešča- I ni. Pred stoletji se meščanska kuhinja ni mnogo razlikovala od kmečke. Tedaj so
bili okoliški kmetje In mesarji. Ljudje so namreč radi prodajali meso v Ljubljani, kjer je bilo mnogo dražje kakor na deželi in je bilo tudi mnogo več odjemalcev, ta*
a na desnem bregu. Tam »o pa klad le
govejo živino. Živali so v star:h časih razkosa vali v mesnicah, ki so bile nekaj časa na > zgodnjem« mostu, na kraju sedanjega Čevljarskega mostu, pozneje pa ob Ljubljanici, nasproti sedanje Kresije. Se pred leti so pri nas prodajali meso v lesen h kolibah, ki so bile v zasmeh sodobnim zdravstvenim stremljenjem. Po mesu so se pasli roji muh. pod mesarskimi stojnicami so pa gnezdile podgane.
Lahko si torej mislimo, da v starih Časih v zdravstvenem pogledu ni bilo posebne razlike med mesom, ki so ga prodajali šušmarji in med onim, ki so ga ponujali kot strokovnjaki mesarji. Toda mesarji so bili odgovorni za svoje delo, medtem ko šušmarja ni bilo mogoče nadzorovati. Mesarji so morali seveda tudi plačevati svoje dajatve, šušmar je pa lahko spravil ves dobiček v žep. Zato je tudi lahko prodajal ceneje.
Ko so sredi 18. stoletja revidfrall predpise o cbrtnih zadrugah pri nas — v dobi Marije Terezije — je bil določeno skupno področje zadruge ljubljčinskih m okoliških mesarjev. Območje ljubljanske mesarske zadruge se je raztezalo tri milje daleč od mesta. Na tem področju ni smel prodajati mesa nihče drug kakor le člani mesarske zadruge. Poslej kmetje niso smel: več prodajati mesa v mestu. Prejšnje čase so ga lahko prodajali, ne da bi jim oblasti to branile. Zdaj so mesarji zahtevali, naj oblasti zaplenijo meso kmetom, ki bi ga skušali prodajati v messtu, češ, verjetno so klali bolne živali. Zapjenjeno meso pa bi naj razdelili med reveže. To se pravi, da pokvarjeno meso v starih časih n: škodovalo revežem.
Dnlje so mesarji zahtevali, naj oblasti prepovedo klati kmetom v mestu. Prejšnje čase je namreč lahko klal vsak lastnik svoje živali in prodajal meso. Ko so pa že oblasti zaščitile pravice mesarjev, so tudi zahtevale, kako se naj mesarji ravnajo. Tako naj mesarji zalagajo mesto z dobrim mesom in v primerni krlič'nl. Iz tega bi smeli sklepati, da bi prejšnje čase mesarji sami ne mogli dovolj dobro zalagati mesta z mesom. Verjetno je. da omejeno število mesarjev, članov zadru-t ge, ni moglo vedno zalacrat mesta s primerno količino mesa. Prav zaradi tega je najbrž bilo povečano območje ljubljanske mesarske zadruge na okolico. Dalje so oblasti velele, naj se mesarski hlapci —■ najbrž pomočniki — vedejo dostoino pro-
ti občinstvu. Kaže. da so se nekateri me-; ščani prtoževali nad mesarskimi pomočniki, ki najbrž niso preveč nežno izb"rali
ko da je prodajalec lahko hitro razprodal  j besed    Toda dandan blago. Meščani so seveda tudi radi kupovali cenejše meso. S cer so tvegali, da bodo  kupili pokvarjeno meso,   a Če   so že
es  so   mesarji zelo
jedli tUdI V mestih pogosto močnik. Vse-     šužniarji akuSali tekmovati z mesarji, so
Kmečka hiša iz I. 1791 v okolici Škofje Loke
Kakšen naj bo kmečki dom
Na to vprašanje ni še nihče odgovoril dovolj zadovoljivo ter določno. Lahko je sicer izbrati načela, češ, vzoren kmečki dom naj bo takšen m takšen; naj bo zidan »sodobno^, z uporabo sodobnih tehničnih pridobitev :n sodobnega gradiva; prostornina stanovanjskih prostorov naj bo znatno večja kakor doslej, okna naj bodo večja, prostori sončni; hlevi naj bodo dobro ločeni 00 stanovanjskih prostorov; sob naj bo več in naj bodo razdeljene tako in tako. Toda ne gre v bistvu za to, da bi pri zdanju kmečk h domov posnemali »moderne« mestne stanovanjske hiše, upoštevali sodobno arhitekturo in uporabljali te novejše gradivo (n. pr. cement). Na vprašanje, kakšen naj bo kme-
kakor so se pa meščani že tedaj hranili bolj z mesom kakor kmečko prebivalstvo. Zato je pa bilo meso večkrat precej drago. Tudi razmerje med meščani in mesarji ni bilo vedno vzorno.
Iz najstarejših podatkov o trgovskem in obrtnem življenju v Ljubljani je razvidno, da so tudi v starih časih v mestu strogo
morali prodajati dobro blago. Zdravstvenih pregledov mesa tedaj tudi pri mesarjih ni b:lo in verjetno je, da meso šuš-marjev ni bilo mnogo slabše kakor mesarjev.
Klanje živine v starih časih ni bilo urejeno vzorno zdravstveno, še v prejšnjem stoletju so v Ljubljani klali mesarji pra-
nadzirah peke in mesarje. Za obrtnike, ki : * t_ ■■,   4 , ....
«      j1«x;i4 _ .v*i*  ,   , šiče na svojih domovih, na dvoriščih pred-
so se pregrešili, so bile določene hude kaz- 1
mestnih h š. Klavnico je imela Ljubljana že prejšnje čase, ko še ni bilo sedanjega modernega klavniškega obrata, in sicer nad Ljubljanico, blizu sedanje bolnišnice,
ni, večkrat značilno srednjeveške. Tako so n. pr. peke pomakali v Ljubljanici s posebno pripravo. Ljudje so se seveda na vso moč zabavali nad nesrečnežem, ki je ti*pel zaradi same neprostovoljne kopeli in še bolj zaradi sramote. Grešnike so pa tudi postavljali na sramotni steber.
V starih časih niso mogli mesarjev kaznovati zaradi preslabe teže mesa, kajti tedaj mesa še niso tehtali. Prodajali so ga sna oko«. Kupec ga je lahko potehtal sam na roki, kar delajo še dandanes gospodinje, zlasti  Če je košček posebno majhen.
Kdaj so bile prav za prav uvedene tehtni- Še v sedanjih časih je nevarno pregrešiti ce, ni točno ugotovljeno. Kruh so pa tehtali | se proti običajem, katere zahteva človeška že od njega dni. V Ljubljani so ga proda- ! družba, dasi se prosteje gibljemo, kakor jali v posebni »tržnici«, k ruha mi, tako, da j pred nekaj sto leti. Svoječasno se je zlasti je bilo mogoče nadzorstvo nad vsemi peki. | v dvomih krogih zahtevalo, da se vsakdo
Mesarji so bili tudi v starih časih samo- strogo drži uveljavljenih običajev, zavestni obrtniki. Bili so pa tudi samoza- Gospodična, ki je v 18. stoletju
vljudni, česar bi človek ne pričakoval glede  na   njihovo   precej nesentimentalno
opravilo.
Meščaiv so bHi včasih tudi precej Izbirčni ln delali so veliko razliko med kravjim in volovskim mesom. Oblasti so ob tej priliki zabele mesarjem, da ne smejo prodajat-' kravjega mesa za volov-sko. Kdor bi se pregrešil ga je treba strogo kaznovati in utemil bi tudi izgubiti pravico do- klanja, če bi ga prva kazen ne i zrno drila.
Vedeti moramo, da v tastih časih mesarji n^so mogli sami določati cene m<*sa. Pooblaščen je bil magistrat, da je določal cene mesa ln kaže tudi, da so se mesarji držali predpisanih cen.
Če so se ntsžile dvome gospodične na Dunaju
je moral ženin pred 100 leti napraviti trimesečno snubit veno preizkušnjo — Med nato sledečo zaroko in poroko je moral prinašati nevesti vsak dan darilo, vredno najmanj 100 goldinarjev — Poleg tega je moral imeti kočijo in najmanj 8 konj Nevesta se je oddolžila s 6 srajcami in tuca tom robcev
jedila na krožnik in kadar je pila, jI je
Kakšni naj bodo stanovanjski prostori
V »Kmetovalcu« so se dotaknili osnovnih načel, kakšen naj bo kmečki dom in govor jo tudi podrobno, kakšni naj bodo posamezni prostori kmečkega stanovanja. Da bi se pa ta načela tudi v resnici uveljavila, bi bilo treba predpisati posamezne zahteve. Kmet sam na sebi se pač ne more ravnati po sodobnih stavbnih ln zdravstven h načelih, saj ni tehnično šo-
vestm meščani; namreč, bili so sestavni del meščanstva, ki je už valo posebne pravice. Sleherni mestni prebivalec namreč ni bil meščan. Zato so tudi mesarji odločali v mestnih zadevah. Znano je, da so mesarji uživali sloves kot bran;lci mesta. Nastopili so, kadar je bilo treba vzeti v roke orožie v obrambo pred Turki.
Razumljivo je, da so bili tudi mesarji včlanjeni v svoji zndrugi, »cehu«. To pa pomeni, da je bilo števiio mesarskih mojstrov strogo določefno in da ni mogel postati mojster kdorkoli Kakor vsi obrtniki in trgovci, so tudi mesarji ljubosumno varovali svoje pravice Odločno so branili svoje koristi tudi pred šušmarji. Tudi tedaj je bilo že razpaseno šušmarstvo in morda celo mnogo bolj kakor dandanes, ker je pomočnik mnogo težje postal mojster, šušmarji so skušali tekmovati s cenejšim blagom. Največji šušmarji so pa
živela na
dunajskem dvoru, ni smela nikdar v gledališče brez spremljevalke. Gospode je smela sprejeti samo ob priliki snubitve.
Kdor je hotel poročiti kako dvorno damo, je moral napraviti trimesečno snu bit veno preizkušnjo. Svoji izvoljenki je moral ves ta čas izkazovati nešteto pozornosti.
Pri prvem obisku je moral biti oblečen v najboljšo obleko. Prinesel je seboj mnogo denarja za napitnino služinčadi. Njegova dolžnost je bila vsako jutro vprašati po njenem zdravju m izvedeti od nje, kak načrt ima za dotični dan. Priti nI smel brez šopka, katerega si je izvoljenka pripela za pas. Ako se je peljala v cerkev, je moral biti pravočasno na mestu. Pomagati ji je moral v kočijo in jahati poleg nje gologlav. Pri cerkvi ji je zopet odprl vrata kočije in vedel izvoljenko v cerkev do sedeža. Ako je šla v kako družbo, si je moral preskrbeti vabilo. Pri mizi je sedel poleg nje, dajal ji
držal krožnik pod kozarcem, da si ni poinazal a obleke. Edino on je imel pravico ju tudi dolžnost, da ji je nazdravil.
Ako je torej tri mesece tako dvoril in snubil, sja se zaročila Pri taki priliki jo moral seči globoko v žep. Običaj je bil namreč, da j: je na srebrnem krožniku prinesel različnih daril, s katerinu jo je razveselil. Taki predmeti so bili: svilene nogavice, rokavice, trakovi in pahljača Od tega dne pa do poroke ji je moral vsak dan prinesti kako darilo, ki ni smelo biti cenejše kakor 100 goldinarjev. Prinašati ji je moral zapestnice, uhane, in druge dragocenosti. Moral je imeti tudi kočijo in najmanj 8 konj.
Potem ko je še prenovil in na novo opremil sobo, ki je bila namenjena za njegovo bodočo ženo in ko je dal služabnikom novo obleko, se je mogla vršiti poroka.
Nevesta ni dajala svojemu zaročencu ni-kakih daril razen na dan poroke šest srajc, 6 ovratnikov in 12 robcev. Poleg tega je nevesta tudi plačala polovico stroškov gostije.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
Enfcrat samkrat sam svoja gospodinja
— In nikdar več!
Poučni, a bridki doživljaji moža v kraljestvu gospodinje — Kuha ni umetnost, če imaš s čim — Vse kuharske knjige so za figo! — Umetnost nakupovanja na tr^n — Za gospodinjstvo ni nikdar časa dovolj — Čast in slava gospodinjam!
Spoštujem gospodinjo; spoštoval sem jo sicer že prejšne čase, toda spoštovanje im?. različne stopnje. V življenju je treoa vedno kaj razlikovati. Možje, ki smo b'-li vedno več al' manj odvisni od gospodinj, smo znal; dobro razlikovati tud: umotvore gospod njskih rok Po tem razlikovanju se je tudi ravnalo spoštovanje do gospodinj. Cim večja umetnica je bila gospodinja, tem bolj smo jo spoštovali; pod tem spoštovanjem smo razumeli »dobro domačo kuhinjo«.
Ali se Še spominjate, kako so nas včasih ooozarjali na »dobre domače kuhinje«9 Kako so v:bili »abonente«? Toda prav zaradi tega je čudno, da si tedaj gospodinje n'sc bolj utrdile svojega ugleda ter si pridobile neomejenega zaupanja tudi za sedanje čase. Samo vpraš- jte se. kdo je bil prav za prav zadovoljen tedaj z delom gospodinj, kdo ga je primerno cenil, kdo je spoštoval gospodinjo kot prehranjevajko družine in kot rež se rja vsakega družinskega življenja9 Morda sem tudi :az Dremalo spoštoval gospodinjo tedaj ter sem spoznal njene vrline šele, ko sem postaJ — sam gospodinja.
Ne bo vas zanimalo, kako se je to zgodilo, a zgod lo se je, da sem se nekega lepega dne znašel sam in se oprijel poleg svojih poklicnih še domačih gospodinjskih peskov.
Znašel sem se torej v kraljestvu gospodinje, v kuliinji. Ugotovil sem, ote je moja
praonica zapustila precej žalostno zapuščino v kredenci in na policah., v miznici — najbolj žalostno pa v jedilni shrambi. Poškilil sem še v drvarnico in zagledal na tleh nekaj smeti, ki jih je tudi treba šteti med kurivo. Najprej sem pa ugotovil, da mi v želodcu kruli. Rad bi si skuhal nekaj, kar bi bilo skuhano v minuti. Kaj sem pa sploh vedel kuhati ? Nisem se mogel spomniti, ker nisem našel nič takšnega v živilski shrambi. Papirnate vrečice so ležale razpočene po tleh, na policah je ostalo le nekaj sajastega papirja od črnih loncev, v kredenci so pa samevale luknjaste ponve.
Končno sem vendar iztaknil v neki vrečici nekaj praškov moke. Kaj si lanko skuhaš iz moke? Pred očmi mi je zaplesala slika žgancev Da, žgance sem vedel kuhati! Preromal sem vendar že nekaj sve-ta in včasih se je primerilo, da sem moral prijeti za kuhalnico sam, žgance me je pa naučila kuhati mstL k: je pa tudi znala sukati kuhalnico kakor je ne zna nihče drug — tako sem se vsaj doslej prepričal.
žgancil Začel sem netiti ogenj, a v kuhinji se ie le strašansko kadilo. Trudil sem se na vse možne načine, a v Štedilniku je ie nekaj časa tlelo, naposled pa ugasnilo Umazan sem bil že kakor dimnikar Toda končno so bila prizadevanja kronane z uspehom Začelo je goreti. Pristavil *em vodo v loncu, ki je se najmanj puščal. Toda voda ni hotela in ni hotela vzk neti. Medle* sem od lakote ob ognjišču, ki se je
odtajalo počasi kakor severni tečaj. Ka-bi pripovedoval! žganci so bili končno skuhani. Zabelil sem jih tako, da sem jih povaljal v ponvi, ki je bila še malo mastna Ko sem se okrepil, sem začutil tudi nove duševne sile in sem se spomnil, kaj še znam kuhati- N. pr. krompir; tudi meso b imenitno skuhal; znam mešati polento menda bi znal skuhati tudi f žol. Ko sem razmišljal tako o svojih kuh?rskih sposobnostih, sem delal hkrati načrte za lepše prihodnje dni svojega gospodinjskega udej-stvovanja S cer si pa lahko preskrbim tu di kakšno kuharsko knjigo.
Toda možje hočemo biti pionirji v gospodinjstvu; ne maramo posnemati gospodinj ki zajemajo svojo modrost iz kuharskih knjig jn raznih navodil, ki jih lahko ftita£ v sleherni pratiki. Možje smo s cer teoretiki, vendar cenimo izkušnje. Praksa je osnova teorije. Z to sem tudi jaz začel prej sukati kuhalnico kakor sem se odločil, da opišem svojo gospodinjsko teorijo. To pa pripominjam, ker se malo sramujem, da sem vzel v roke tudi stare, zamaščene kanarske knjige, ki govorijo na neskončnh str: neb samo: Vzemi toliko in toliko deka-gramov bele moke, 4 do 6 jajčnih bel;a«ov 5 žlic sladkorja, četrt kg masla . . Vse skupaj zmešaj. . dodaj pecivnega praška naj prevre ... odstavi .. . postavi v pećico ... poli j s konjakom... poli j z majonezo .. .
Nikdar še nisem vzel v roke bolj bedaste knjige, nikjer nisem našel nakupičemh toliko neumnosti. Med tisoč in enim receptom nisem nadel niti enega uporabljivega Poslej se nisem čudil, zakaj moje gospodinje niso nikdar zn le kuhati žgancev, za Aaj je bila polenta prismojena in lepljiva zakaj krompir razkuhan in meso Žilavo Noben recept jih ni mogel poučiti, česor^ jim ni povedal okus — koliko soli je tre-
ba in da mlečne juhe ne k: že poprati. Gospodinje so se učile iz kuharskih knjig, rtako je treba brezgati pudinge, neokusne majoneze, omake, ki so tako pekle, da bi jih ne prenesel niti pes na repu. Kuhale 90 pa najraje krompir ki se je t: ko rekoč kuhal sam in govedino, ki se je smodila v loncu, dokler ni izhlapelo iz nje vse, kar je blo okusnega in prijetno dišečega. Jedli smo dan za dnem: govejo juho, prazen krompir in solato. Ali za spremembo: kravjo juho, krompirjev pire in paradižu:kovo omako. Ob petkih sta bila obvezna kislo zelje in fižol, včasih tudi z namečkom štrukljev. Vse to sem znal kuhati .sam. Vsaj domišljal sem si, da bi ne skuhal nič slabše :*uhe s ščavjem peterš lja, s Korenjem, tako debelo razmesarjenim kakor za prašiče; krompir bi se pa spričo mene tudi kuhal sam kakor se spričo diplonrrs-ae kuharice Imel sem le smolo- da 'era stopil na vsoko gospodinjsko šolo, k družinskemu ognjišču v času, ko ni več nihče delal oudingov in tort in ko je po goveji juhi 'dišalo d skretno le v nekaterih kuhinjah.
Vse velike resnice so zelo preproste, zaLo jih pa ljudje tudi ne razumejo. To velja tudi za gospodinjske resnice. Ko sem začel gospodinjiti, to se pravi — kuhati žgance, sem najprej spoznal, da je največja gospodinska umetnost varčevanje Ni umetnost kuhati žgance, in tudi ni treoa t-ko visoke modrosti, da žgance poješ, čeprav niso zabel jem. Spoznal sem pa, da je nedosežna umetnost kuhati žgance ko se izprazni vrečica z moko Moko sera pa kmalu porabil, ker sem kuhaj neprestano žgance. Ko sem jo porabil, sem moral zadeti varčevati Toda varčevanje pri povsem praznih vreč cah, predalih, posodah in žepih je huda reč. To resnico sem kmalu .^poznal. Druge so se mi odkrile same po sebi.
Ko sem torej kupil prvič sam moko na živilsko nakaznico, sem se dobro pozanimal, koliko moke prav za prav imam. Koliko je ofpade na dan? Za kaj vse ;io b<_>m potreboval? Vzel sem v roke svinčnik in začel računati. Oblival me je mrtvaški znoj. Vso gospodinjsko modrost sem z Jel v številke. Potem sem pa sprevidel, da bi potreboval prec:zno tehtnico. Nisem je imeL Napel sem nesrečne možgane in se mi je končno posvetilo, da lahko namesru tehtnice uporabljam prostormnsko mero. Izbral sem v ta namen prastaro ter preizkušeno merilo: kavlno žličko. Premeril sem vso moko z žl čko. R zdelil sem to količino na 30 delov, to se prav. na 30 dni v mesecu. Ko sem opravil z moko, sem se lotil masti in olja riža in testenin. Končni računi vendar nso bili zadovoljivi. Zde:o se mi je, da ni nobenega zadovoljivega *z-hoda, dokler se mi ni zopet posvetilo, da vendar nekatere reči lahko še kupim v prosti prodaj: na trgu.
Prvič sem se odpravil na trg ob desetih., kakor so obiskovale trg moje gospodinje. Začudil sem se, da je bilo na trgu vse tako praznično mirno ter prazno. Da je pa b lo vendar nekaj ljudi prejšnje ure na trgu, sem sprevidel po skromnih ostankih zelenjave, ki so jih hlastno obdelavah golobi. Zopet se mi je odkr la preprosta resnica: Ne trg moraš zahajati zgodaj.
Ker sem jemal gospodinjski poklic resno, nisem zametaval nobenih spoznanj. Prihodnje jutro me je zbudila budilka, ko je bilo še povsem temno. Malo sem s: po-mel oči z mokro roko, si skrtačil čevlje v kuhanji, da 1e blato z mazilom brizgUo pc stenah in vratih kakor so delale moje gospodinje, in pri tem se mi je zopet posvetilo da bi kazalo čevlje čistiti na balkonu aH na stopnišču Pometal nisem, ker se mi je pač mudilo na trg Se pred uradnimi urami in da bi zaradi sprehodov po
»SLOVENSKI NAROD*,
Kadar zapleše burja...
Kraievce btif*. Trst pometa, morje premeta.
Zupančič.
Letošnja znua je biLa razmerno *eio mik.
Sedaj v februarju že nosijo tržaška dekleta do-kolenfce in ni/ke nogavice. Tudi burja nas je v lefcišnj: zimi bolj poredkama poaetila. Verjetno je ne bo več mnogo čutiti, če bi ne b1'!©
ka/dmih nepričakovanih vremenskih izpreroemb.
Kako nastane burja
S tem vprašanjem so se VTemenosIovci fc <?avno pečali. Zadeva je čisto preprosta. Burja se pojavlja od severovzhoda. Povsem jasno in r/r'rc<7no: Nad morjem je. umevno, toplejS zrak kakor na kopnem. Toplejši zrak pa je lažji Zaradi tc^a sili kvišku. Na ta način nastaja v do'očenih presledkih nad morsko gladino orazert prostor. V ta prostor prtifkajo h'adncjše plasti s kopnega, predvsem s Krase. To strujanje, premetavanje zračnih plasti pa ni enakomerno ter istosmerno. temveč sunkovito in zek> različno usmerjeno, tako da ne ve*. • katerr strani bo pritvsmH* burja. Sunkom pravijo Tržaeani »rcfoli«. Ti sunki naraščajo od ure do ure in dobivajo izredno moč. Tržačan in KraSevec žc iz podnebnih prilik dobro vesta, kdaj 9z bo pojavila burja.
Kakšno silo lahko razvija burja. kažejo nekateri zammivf izredni dogodki, ki so zabeležen: v zgodovini kratkih in trža-"kh dogodkov ob burji. V ustnem izročilu Tržačanov m Kra-sevcev so ohranjeni spomini na silr.vito burjo v letih 1829. in lsvs. v Trstu pa čuie^ lahko iz ust starih, izkušenih mornarjev- pr-Tno čudoviti dogodivščin. Tnko je pognala nekoč burja težko natovorien vez vojvode N*asa\vkc?a s Bomofn sv. Kar7a v morje. O vozu n: bik) več sledu Povsem ia*no je. da razvija burja svojo moč. ki kaže neverietno silovitost, na morju in po pristaniščih. Tako je v fehruariu 1s41 zagnala burja vellco nmer'ko jadrnico, ki *e bla v tržaškem pristan i rču, proti postaji Gimpo Marzio. kjer se je razbila. Vzdolž pristanišča ▼oz- rudi tržaTci tramvaj Nemalokrat se je z«q»JHo, da je burja prevrn:la tramv;r.ke vozove. Pri tem je bilo cb:čajno precej ljudi ranjenih.
Burja se poraja v poletnih mfsccih ze?o po redkoma. Pozimi se nojav'ja v presledkih :n divja lahko nerrern?oma 10 do 15 dni. Zanimivo je vedeti, kje je burja najmećnejša. Dognano ie, da je najnevarnejša in naihujsa okoli Adovsčine. potem na tako imenovanih »Rebr-nicah* fcesta na Razdrto), na Gaberku. v Trstu in ob Kvarnerju. Ce «e voziš iz Postojne proti Trstu, opaz*^ vzdolž železni*ke proge med Sv. Petrom na Krasu mimo Košane pa do Ležeč rnočne plotove, k! so bili postavljeni za to. da se prelamlja ob njih sila burje in da 'vi ti jo železnico pred njo.
Trst v birji
Trsti, ki niso n'kdar doživeli najsrditejše 6b-T!ke prave k«-v"ke. kvarnerske ali trža-ke burje, se bedo le težko mogli uži veti v opis tržaškega življenja v času. ko zapleše nad Trstutn burja Namnh se tedaj vse tržaško življenje izpreme-ni. Ulice so bolj prazne. Po ulcah in trg'h vidiš" le one Tržačane, ki imajo zunaj nujna zasebna ali službena opravila. Vse teče, hiti. beži. se prehiteva, ustavlja, bori z burjo in tudi ob kakem vogala čep*. Vse strma na tramvaj, če je treba tudi le do prve bližnic tramvajske posta ;e. Starčkih Ijud: ni nikjer videti Branjevci ;n branjevke. snažilci čevljev, kosta-marji in Šrofjksrji ostnncio tedaj raiš: drma. Tud; tržaške !?osn>odin;e zapuščajo svoia ognjišča le v skrajnem primera gospodin isk'ih potreb. Zatečejo se v pclrrfra mestno tržnico, saj na ostarh trži'čih pri Rdečem mostu, pri Sv. Jakobu, na trgu PorugUK) itd. ob burji tržno življenje pcpo'noma počiva. Najpopu'amejše tržaško pokrivalo za moške sv, v burfast3i dneh kučme. Trzačani pravijo, da j'h kučma pred buTio najbolje ščiti.
N^jncvarn^iša :n najhujša je v Trstu burja na večjih rrc:h. kjer se mora" z njo naravnost boriti :n se z vso močjo upreti, če hočeš le za nekaj korakov narrej do majhnega zavetja ob bližnjem vogalu Šibkejši čakajo kar čepe. kdaj bo sunek v^aj malo ponehal, da se pretolčejo na drugo stran NTa hođrrk'h ob posebno ne-vamTi točkah, ki 50 v^em TV/aeanom zelo do bro znane, so za stalno izkopane luknic. Vanje postavio železne drege z vrvnv. ob katere se pešc; lahko rr.::-\ ':c;.~. ko jim pret: nevarnost, da i^ti bo potegu:Ia burja s seboj Z več stran] prfbcsni burja zlasti na trgu c-b postnem poslopju. Tukaj ie terjala burja že precej smrtnih primerov. Tud: prehod prekG Trga Edinosti od Rotov/a k pristanišči] ie v dneh najhuj-
še burje smrtno nevaren. Le malokdo tadkj to pot k morju, saj niso celo težja vozila ia tramvaji vami pred tem, da jih silovita burja ne zajame in ne pomeče ▼ morje, Pa tudi drugi trgi, kakor na ne. Garibaldijev trg. Dal-
ffladme. „ .
ki jih je zlasti ▼ stsrejtem dom Trsta na kupe. Vse to dobro je storila burja a svojo viharno, razanrno bilo. Tudi morje ae je prečistilo in se koplje v vabljivi »»njim. Na njeflovi površini
irt&S&fc JI*
Sežana s Planino in Taborom
matinski trg. Borzni trg. Trg Svobode itd niso tedaj prijemi.
Silno moč burje lahke motriš ob pristanišču. Burja biča morsko giad:no s takšno silovitostjo, da se razletijo morske kaplje in manjši curki na vse strani Prilcpiio se po bližnjih poslopjih in ul:cah. Toda medtem se je agregatno stanje že izprcmcniio. Kaplje sc pretvorijo v ledena srnca. curk: pa v svečke, ki cbdajajo \so okolico. In čim delj traja Silovitost burje, tem debelejša postaja ledena plast. Posledice se ču-t'jo rudi v trža'-ki boTni:iiici: zlomljene n.ke. zlomljene DOge itd. Tudi primeri »mrtnih nesreč niso redki.
Tudi burja ima svo;2 dabra strani
K:koT vsaka stvar na svetu, tako ima tudi burja svojo dobro, zdravo stran. Po končani burji se namreč obzorje zjasni Dozdeva se ti, ko da bi bila vsa okeliea orrana, u:n'ta zl:-fcana. Nebesna sinj;na se preliva rja preko morske površine in ne vidiš j- kraja. Izginila je umazanija  z ulic. trgov,  kanalov  in  tudi z
r
se spet zibljejo rfbiSkr čolni in rbiške ladje. Barkoveljski, svetekrški ter zaveljski ribiči so po počitku več dni. ko je divjaia burja, spet zapluli na odprto morje .. .
Sežanci spuščajo burjo v Trst
Pa mnenju poznavalcev burje je eno naj-važnc'š'h njenih ponvališč na vrhovih nad Ajdovščino. Ajdovska burja je med najhuj:imi. Odtod sc poženejo burjaste s:le v dveh smereh: preko Štanjela in naprej preko krarke pla note. potem pa tudi med Planino in Taborom pri Sežani. Tukaj imaio. kakor se rad: ponehajo Sežr.nc:, »vrata za burjo«. Ljud4c humor zatrjuje, da Sc/anci prav radi zaoodej< Trža-čanom, če se j:m kaj zamerijo, s tem da jim puščajo skozi svoja sežanska »vnita« burjo v Trst. da jim za več dni malce ponagaja Pa tud: preko Vrcrr'č'ce pridivja bur;a z never-fetn •• siH in se zasania po vsej okolici, vrtinci zrak in snea. ki ga odnaša, kopiči in spet raz-n s "a.
Razne pcmlatos fe^!^rJ 5? ^e^.vr^ni ^-sls^I-sa pzsn*7zy
Mogoče je človeka hran'ti z najbolj pe^t-o in bogate hrano, pa nam navzlic temu klavrno pogine. Dajte mu le oluščen riž. pred robno zmleto moko. predoico kuhano zelenjavo itd. Vitamini, ki brez njih teio ne more ž vet:, se namreč na ta načm v jestv:nah un čiio. a vse drugo, najsi bo 5c tako okusne pripravljeno« nas ne more obraniti skorbuta, beriberija m kaje še podobnih uničujoč h bo'ezn". ki izvirajo iz pomanjkanja vitinVnov.
Zelo značilne poskuse v tem pogledu je izvršil v zadnjh časih danski zdr.'vn'k dr Gu-djonasson. Eksperiment ra! je > 30000 živalmi in je pri tem dognal, d? posrane organizem po hrani, k- ne vsebuje dovt.li vitaminov, rudi vse Holj občutljiv za  nfekcijske bolezni, N č čudnega nt, če nas posebno v pcml dnem ča-u obisku jejo razne množestvenc epidemije ka oi bripa. Telo ima tedaj zavoljo nesveže zims hrane pač maU^ vitam nov v seb; in ic nrot tem boleznim manj odporno Tudi »pomladna utrujep'^strt. ki jo prva sve/a ze'en java naravnost odpiha je posledica vitaminskega pc.mnnj kanja
Dr. Gudjon*-s<in pa se n- zadovoljil z živalskimi e/xsnenmenti in s teore sk mi razglabljanji. Izvrši! je tudi velikopotezne poskuse, da dožene. kak-en vp!:v ima dovajanfe v t-im nov človeškemu te'csu Kakšnim tisoč osebam je dajal vse leto pod sta'no kontrole vsak dan posebno porcijo vitammv Te pokusne os-.b; so bile razdeHene v tTi skup-ne V prv sc bih delavci, v drug: vojaki in v tret' t- • Uspehi so bili presenetljivi Vsem osebi m se je dvignil tek in dt>ber pečurci; Za preb'adne bo lezni torej niso b:le več dovzetne. det,>c,uh: so dobivali gbkejšo lin'jo. suhci so se debc'1 Iz tega izvira, da :majo vitamin: v telesu tudi vlogo nekakšnih ure;evalccv preo<nove ;r. tas Pri delavcih je bik boljše zdravstveno ftunje posebno očitno »vitanrnske- mo>nro« med vojaki se je  zkazovaif1 posebno pri sportu po
večji zmcg'jVosti Pri otr-cib ni b:!o opaziti kakšne posebne porasti zmogljivost, pač pa *»o se tembolj odlikovali po zdravju. Ugodna uspehi teh poskusov so imel' za posledico da pre-jemojo sedaj danski vojaki m šolski otroci vsak dan posebne porejo vitam'nov.
Dr O-.-Jim sen je na r-o<i'ag: tc'i poskusov m svojih raz ~kav DCStavU t>:(l zanimivo teo-rijo, v kateri ie zmog jrvost vsakega plemena kakor vsakega človeka odvisna v nema? meri od njegove prehrane Pleme, k: se brani zJravo, to je z zadostno mnež no vi tam nov. ]e sposobne tud: naivcčiih del n je najbolj vztrajno Tako ie rc::l skrivnost, ki ie delala strokovnjakom že dolge pce i.iv ;c Stari Viking so bil*, kakor znano na svojih vehUdh potovanjm tudi o?'e mesece na morju brez sveže hrane, a ven-dar ne beTemo nijer, d: b: trpe'j zavoljo skorbuta, ki ic :e danes, ko vemc za njegov vzrok, stmb potnorščakov. Vzrok teh neobčutljivosti je našel danski zdravnk v norcCHu nekega starega p:sca. k: pravi, i'n si Vikingi na svoja potovanja, ki sc j h vedla do Grooianda in Severne Amerike jemaF s eeboj ra'en kruha in srrr'n'c predvsem čebu'o Čebula pa vse-buje po ebno dn<*' vitaminov m jih tudi -zred-no dolge br.tn: Tako nas znam■«* s svojim raz-skavan'em epozarja na razne instnktivne pre-hranjevalne navade nv"li prednikov
pi tiči n:il03ti-
VZBOK 2-AJLCST1
Gospa tnihaiici: »Miclka, kje prav za prav vzrok vade žalost ?
Kuh«-iica: ^>Pii 14. kompanij*, va ...«
GORJE
MHoeUjiVa, katere boločl zet j d i 1 baS zapustil, je vpradala služkinjo t >Na, Neža. kaj vam je dal gospod T
VZežst   »Porjnb   miJcstlj^va g-
trgu zopet ne prosil predstojnika za dopust Sicer sem se pa spomnil, da so moje gospodinje pometale opoldne, alj pred velik mi pravniki, ko sem se moral umaknti iz stanovanja.
Prispel sem torej srečno na trg dovolj zgodaj, da sem videl, med potjo, kako so se prodajalke zelen-'ave ustavljale na hišnih oglih in pred hišnimi vrati, kjer so spreiemale v avd^enco kuštrave. v nekakšne župne ter kitajske halje oblečene gospodinje. Temu pa nisem v začetku posvečal posebne poz-mostl. dokler nisem proučil tržnega življenja na samem trgu. Sprevidel sem da sem prešel na trg, bodisi prezgodaj ali prepozno. Vsaj tistih prodajalk, ki so se ustavljale v kotih in na oglih, nisem srečal na trgu. Kaj naj kupim? PO-ipudil sem se pri branjevcih ter malo po-shiSal predavanje o povrtninski trgovini spričo maksmiranih cen in politike trgovcev s povrtnino na debelo. Kupil sejn nekaj čebule. Nekje na dnu košare je še ie-žala črna redkev. Malo sem se založil z zeleno kolerabo. Previdno, z diplomatsko obzmost'o sem povpraševal po cenah in izbiral med ostanki. Prodajalec me je po-uč:l  d-* izbiranje ni dovoljeno
Medtem sem opazil, da so nekatere gospodinje zahajale nekam v ozad;e branjevskih kulis Ker sem se vrgel z vso vnemo na gospodinj'stvo. sem se splazil še sam v nekakšno skrivnostno podzemlje kjer so gorele luči pri belem dnevu Tam so mi hoteli postreč1 z vsem, česar nisem prej opazil nikjer drugje na trgu. Ko sem pa vprašal po ceni. so me sumljivo pogledali in že sem se znašel na prostem in v trdi stvarnosti. Da, vse resnice so preproste!
Ko sem se vrn'1 domov iz službe z natopljenim blagom na trgu, sem bH menda preveč utrujen, da se nisem mogel spomniti, kaj sem prav za prav hotel skuhati Medtem ae mj je odkrila se ena resnica,
namreč, da čebule n; treba iv/i-*: /V;-?-! sem jo jesti in prigriznil sem ko§Ček kruha. Čudovito me je poživilo Glava se mi je zbistrila in iz oakupljeneg blaga sem skuhal nekakšno šaro ali kakor se že pravi temu. Nekaj podobnega sc mati ^na kuhat za prašiče, a b lo je dovoli okusno. Le računati sem meral zopet kako nH* zajamem s kavino žlico v vrečico z m*>ko in koliko kapljic ol^a nai knnem. Vsp ie bilo srečno opravljeno tako da se nisem pregreši nroti računom.
V začetku svoje gospod niske ?o!e sem posvečal vse sile kuhinj'i Zato m se m T,:U opazil, da im.-m raztrgane vse noga v ee kakor tedni ko so mi iiV| k,•n',1!, <?o= nje; vse perilo je bilo umazano, parketna tla v sc-bah brez leska, kuhinjska Ua Platna k "kor cesta . . . Ko sem pozneje milo napredoval v sveii go^odinisk4 3ol*. aem s: čestital, da me do tedaj ni n hče ob'ekaj ter da je sramota ostala prikrit n bi rekle goepodSn^e! Kako bi jih pre^eo'i'o zmagoslavje, češ. pc^fleite tako gospodinjilo mo5ki k:. nam očitajo, da riismc za nobeno rabo!
Na srečo sem dob:! redn* iopust Tn dni sem pometal, ometal pajčevino, drsrr.il parkete, č'stil k'juke in pilil rio s štPd4!-mka; pomival tla. knrl nogavice in pral. Potem sem likal. Cenil sem -'rva. ^val zimnico, umival kredenco, strgal sai> z Joncev in ponev. Predvsem sem se pa zsri-žai nad gospodn sko zaostalostjo «*p=oh: zgražal sem se. da sem moral sam ponovno iznajti smodn'k: zgražal sem se cia mi ni nobena gospodinja nudila primernega z*rleda kaj In kako je treba del nt: v kuhinji, v sobi. da se ne nabere dela '*a mesec dni dopusta in da ne propadeio parketi, kljuke, kovinsko ogrodje štedilnika., da nI piesn'va vs- kredenca preluknjani ter saasti vsi lonci m ponve.
Ko sem opravil vse to delo, in ko sem
a pranjem uničil vsaj poiov oo per la sem zopet sedel k mini — s smo toliko lasa mi je os'alr — ter zač?l računati Din im- 24 u^ Z".00?'en si v pisarn: toPko in r -i in ur. Toliko ;n toliko ur kuhaš. pc-m»:-vaš. oereš krpais. cep'š drva. nakupu ostane še 6 ali sede:n ur za spanje. Vse je torej urejeno Pp s lahko, a med spanjem n k«r ne razmišljal, kaj bos Jutri i1 1 čre ie toi^i spričo službe in vs.'&a srspodin^skega dela Še tor ko časa zh spanje — sem iz'ii šel noT*o ^ospođlnlako t^eorljo. Zdelo se mi je torej, da sem diplo-mirasa erespesiina ,
A kliub temu ssm bi srečen, ko se je zrpet vni^ mo^a araino priznana gospodinj-' ir me resila merečih skrb: za Icnho in :om Priznati morasa da j"c odtlej ne-Izmerno bolj spoštujem kakor sem jc p**ej n i njenega >poiiajkovanja»r nič ve.* ne za v dam —Ef^s
% %1
Kunigunda: »Ali si ti tekom treh let. od-ka^ si poročena, ugotovila na svojem možu kakšne spremembe?«
Neža: »O. da. precej se je lzpremenU. Prve dni po poroki je govoril vedno le o srcu, kmalu nato pa samo o želodčnih bolečinah.«
Teža in dolžina človeka
Tfiža človeka aanSča do SO. leta, največjo dolžino pa
doaeie z M. letom
Novorojenček je navadno težak 3 kg in dolg 50 cm. To velja seveda za povprečno dete kajti dobe ae tudi otroci, ki oo nad to mero ali pod njo.
Prirastek telesne teže je v prvem letu naj-znatnejši. Navadno se telesna teža podvoji v petem mesecu življenja m potro ji v dvanajstem mesecu. Po prvem letu tehta norma i en otrok med 9 in 10 kg, po drugem letu okrog 11 db 12 kg in od tu naprej raste telesna teža za 1*5 kg do 2 kg na leto ter doseže v 14. letu povprečno 35 do 38 kg; od te starosti dalje narašča precej hitro za 5 do 6 kg na leto in doocče običajno s 25. do 30. letom 60 do 70 ko. Na tej višini se teža pril'čno obdrži ter na-rašča zopet med 35. in 50. letom zaradi nabiranja masti, da v poznejši starosti zaćne zooet popušča ti.
Telesni dolžina je pri različnih narod h in niemenih različna. V splošnem zraste telo v prvem, tretjem. Šestem, desetem, petnajstem in 21. mesecu vsakokrat povprečno za 7i? cm in od tu dalje letno za 5 cm. V sedmem letu življenja znaša telesna dolžina pri dečkih okrog
HOcm. pri deklicah okrog 109 cm. S 15. letom je hitra rast telesne dol ž ne navadno zaključena. Telesna doižina zna:a takrat pr dečkih kakih 152 do 156 cm. pri deklicah 149 do 152 cm. Potem zraste človeško telo še za 10 do 15 cm do 20. leta Navedene KeviBcA so povprečne, preko katerih jc mnogo iziem.
Prsni obseg novorojenčka /naši povprečno 30 do 31 cm in nara<ča zmerno do 12. lehu potem pa htro in znaša pri doraslem človeku v 20. letu približno polovico telesne dod/'ine ah pa nekaj več. torej pn 160 cm dolgem človeku kakšnih 80 do 82 cm.
V ra7merju z rastjo celega telesa pridobivajo tudi ud; na obsegu. Čeljusti, k' imajo do šestega leta samo 20 mlečnih zob. morajo znatno narasti, ker morajo dobit prostor za 32 zub. V otročki dobi je srce majhno, a žila odvodnica rajmicroma široka: do končane rast se razširi srce razmeroma v mnogo večji mer1., kakor se odvodmea poveča v širini Do 10. leta so roke in noge skoraj enako doge. a od tega leta dalje rastejo noge nesorazmerno h'treje kakor roke.
Zvestoba v „zakenskem živijsnju" živali
Ptici ne poznajo zakonske zvestobe — Golob je velik babjek — Vzorni zakonci so gorile in levi —— Pri sesalcih vlada mnogožeiiastvo — Pri ribah se samice ne
brigajo za družino
Tudi pri živclm veljajo gotova pnavila v zakonih. Neki prirodo sloveč, ki je mnogo opazoval živaiako življenje, piše o živalskih >zak.o.uh« nastopilo:
Pri pticah so samice, ki si obdižijo mo-žeka za ceio življenje, zelo redke. Kot vzgled zakc-jiske zvestobe se lahko iuwcde predvsem* papiga. Pri večini ptic pa je zakon siueajen cog-o-Iek, ki s-2 ponavlja vsako leto z drugo samico. Na pomlad je >že-niievv^ po:eti se »vzgajajo otroci«, jes^n pa nastopi - ločitev«, ki pa ni nič bridka. Ceio golob, ki je tako zelo prikupen ptič, je strašen babjek. a tu.d golobica je svojemu možu rada nezvesta. Nekatere ptice si uvede zakon ko živi jen je čast o po moltfUme-dansko. Tako je n. pr. peteln iaiiko ?a io-vcljen sredi množice statriii in mladih kur.
Ljabavno m zskonsko življenje pri pticah ima vedno eno in isto oblko: najprej snubljenje, v katerem času samica s svojo lepoto samca popolnoma omami, p tvrn slode medeni tedni, v katerih živita -novo-poročcjnoa«: i*ajsico živijeitje, skup::o opravljata vse delo in skupno gradita gnesuo-zibelko za Jeco. Včasih je modfeek celo ta\o ljubeznjiv, da sam pcevBSane vsa težka dela, vendar v spio:"::e:a vlada pil piic tfa poi>oina en okopih vnost moia hi ž. ne. Ta vzaviemnoit p: i večini ptic velja tudi za oas valjenja. To s- vrši tai^o, ia bodlisi. sam ca sama vali in mož skrbi z.i h. .'-no, a i ra se pri delu menjavata. Ko pridejo mladič', si skiaja delo zanje Se de:ita. lenau pa se začne mož redbini odtegovati; vedno redkeje pri le h gnezdil, končno i gine in samica ostane sa:iia z z uro lom, za kate-i-ega kljub moževi nezvestobi skrbi v polni meri.
Med sesavej so vzorni zakonci le goril0, žimpanzi   in crajigiitaiigi.   VsL   ti sklenejo
z&kon za vse življenje. Ce jih napade so-vražnlk, se resi samica z mladici, a soanoc se poprnuic postavi po robu. ce je žen k i sama. krije mledlče s sv«.jim telesom ter
se bori do smrti Tudi levi žive Jako nrav-
nostno zakesasko Z-vljenje, ki pa vco^or traja,  le grotovo dobo.    Med    mesojedci jo
sploli lov edini, ki pozna p:avo zakodiako življaije. Preden si samci pribore neveste, imajo ti kralji živalstva težke medsebojne boje. Ko si je levinja izbroia moža, se vai drugi obiskovalci ponosno u^.ajo v svojo usoao. Novi p^r Z-vi piecej časa v lepi zvestobi. Samec je jako vljuden in prepušča običajno najboljše kose plena ženi in ne je prej, dokler ni ona sita, S vaje potomce ljubita naravnost siepo. Mati boži tn ILze niialiče, se igra z njimi in jim dovoljuje vsakovrstne razposajenosti, samo da so zadovoljni.
Pri večini oeaalcev pa zakonsko življenje ni lepo. ćas zakona traja p.i nek.Unh, kvečjemu nekaj dni ali celo le nokaj ur, po tem pa gresta mož in žena zopet vsak svojo pot. Samice uživajo tale o popolno svobodo, katero jim za.oasno krati le skrb za vzgojo mladičev. Pri mn ^ih sesalcih ima možek po več žensk, kae.im vlada kot pravcati truicg, tiko n. pr. pavijan, ki svoje žene muči in preteka. Pri jelenih, prežvekovalcih in drugih imajo iei ske boljšo usodo; samec ima sicer več s pr^g, a te so proste in smejo delali, kar jim je po volji; mož poatane le taka-at nepiijazen, kadar vidi, da se njegove s p oge pečajo z drugimi možmi. Takrat jih na.alno pošteno pretepe, toda kmalu zopet pozi bi na dogodek in mir nastopi zopet v zakonskem življenju.
Pri plezalcih vlada popolna enak p>-av~ nost med obema spotoma; o kiikih temnejših zvezah p; i teh živalih ni govoia. Pri ribah je nekoliko več čuta za zakonsko življenje, veni ar je tu Ženska prva, a možek podrejena o^ha. 2enska se zabava, a soprog mora biti doma pri deci ln nositi V9e skrbi družinskega življenja. Zenica pit ribah po večini n:ma drugega posla, krkor da odloži jajčeca na pripiavljenom mestu, a možek mora paziti na »porod tn vzgojo<t.
žsnsko s? 22 Is v stzslh £:;s'!i Icpotlčile
že z;a časa ISnsi&aSa in Hesroi^a S3 si barvale Ume* poznale
Z~i.ilo'j in rdečUo £a ustnice
Najnovejša Izkopavanja starinoslovcev v Tunisu blizu razvalin, kje: je nekoč bila stara Kartagina, so dovedl i do presenetljivih najdo. ki piičajo o takratni pro.svetlje-nosti bogatega trgovskega naroda Pun cev. Odkrili so hiše. visoke T nadstropij, ki so bite zgrajene več sto leti j pred K r slovim rojstvom. Nekaj zgradb je bilo zelo visokih in zidanih iz Lebe vrste betona Do nadstropij se je prišlo po stopnicah, ki so bile nare je ob zunanji strani poslopja Ta del Kar-tagine je bil popolnoma pokopan v pesku in se je zato razmeroma dobro ohranil.
V stanovanjih so naleteli na vsakovrstne naprave in tako tudi na lepotilni spJon. v katerem so se Sepotičile sodobnice Kamil-karja in Hanibala. Ta damska soba je vsebovala posodice z oljčnim oljem, s katerim so drgnile d^mo s^ojo knSo. da bi jo oh-drzale oroino in mehko. Potem so našli sko-
delice z neko ž'vordečo barvo, ki je služIla za barvanje las. Druge skodelice so vsebovale prašek, narejen iz korenin lilij, ki so ga kartaginske lepotice uporabljale kot puder za svojo temno kožo, da bi jo napravile svetlejšo. Našli so tudi dišave, katere so takratne modne dame zlivale v vodo za kopanje !n barvila, s katerimi so si ženske barvale ustnice, da so iim dajele žlveiSo rdečo barvo. 2ensko lepotičenje torej ni niC novega.
Značilno je, da niti dandanašnje barvanje las ni ni kaka nova moda. Pšenični lasje so bili zlasti v starem Rimu modna barva. Cesar Neron se je zaljubil v pšenične lase svoje Popeje, jih opeval v zelo slabih pesmih in jih česal z zlatim glavnikom. Vse njene izpadle laso je dal vdelati v zlato. Galantnim R'mljankam je to Neronovo kavalir-stvo baje zelo ugajalo.
Df&el&šnsst — zstak odlike ln lepote
V indij ljubkost dekleta ne sme zaostajati za milino mlađega slona — Tndi arubskr ideal je debeluška — Pri zamorcih je obilen trebuh znak puntarja
Če lirče bit: lepa. mora biti ženska v Indiji predvsem dobro pri sebi«, to je precej rejena Po Manujevi knjigi, ki je v tej deželi pravilo vsem. kar se tiče ljubezni, stori mlidenič. željan zakona in trajnega ograja najbolj prav, ako si izbere [ružico, l<atere ljubkost nč ne zaostala za milino ml doga slona«. To zbližanje glas no goveri o vzorih ženske lepote oh bre-z- vin reke Gr.nge.
Isro narr nje viada v Arabiji. Najmlajša Mohamedova zakonščica je bila Daje tako zajetna, da je niso mogle naposled nojje več cos'ti. Zato sta jo neprestano nva sužnj- podpirala. Arabski ideal ženske lepote je pesnet po tem vzgledu: najmlajši prerokov: družici. Podoba je. da velblodje mleko posebno pospešuje životnost. Gotova stvar pa je. da si ga Arabke kaj rade privoščijo in sicer v obilici.
Mncga afriška plemena Štejejo zast3V-nost med kraljevske prednosti Mara bele: v Afriki imajo za izzivanje, naperjeno na poglavar a, če si podložnik upa pridobiti »kr. ljevski trebuhe. Kfor bi tako otolstel, b: bil takorekoč upornik Kralj mora za časa vse potrebne ukreniti, preden se ae-zadovoijneži v deželi utegnejo zbrati okoli tega novega puntarskega in siintarake-?a »vampac.
Naceln ku plemena, ki se spoštuje in hoče ostati res priljubljen pri «vojc;n. prav za prav ni drugega uganjati kakor jbbro jesti Kadar -e to storil mu kaže samo *e-či in se odebeliti Načemlkove pri druge pa — Ce želijo kaj veljati, morajo ravnati po
njegovem zgledu. To je morda najboljše sredstvo, da si utrde stališče vladarskega doma. Zavaljen trusnat vladalec. ki od same maščobe že k?r ne more več nog premikati, kralj, ki ga njegovi podlozniki s^-peč in hropeč prenašajo: to navdaja tjul-stvo s ponosom, sosedna plemena pa z zavistjo! Glavar, ki tehta 200 kg — pa bodi spr čo teg- še tako kUav — velja v oč2h svojih črnih državljanov za izrednega monarha.
O ženskah
Ženska zna ugladiti vse zapreke, k'* zastav-'jajo pot ljubljenemu, kakor ut»!adi težk- parni valjar neravno cesto
Če hočeS. da te bo žena ljubila, ji dokazati svojo ljubezen.
moraš
Vsaka ženska se da vneti m osvojiti. V nasprotnem prmeru oi normalna.
m
Ženska le uverjena. da Je možki smrtno »hubljen vanjo ie tedaj ko se )i je komaj posrečilo vzbuditi njegovo pozornost
Nt ttfko pridobiti žensko naklonjenost; tež. ko jo je obdržati
m
Vsi modri ki so v ženski vzbudili ljubezen m JtvJo vračajo, so sanjo pošteni: svetniki.
Ko pokrije dol in breg v feudi zimi beli sneg ...
življenje in trpljenje ptic in divjačine pozimi
Ko sedimo doma pri zakurjeni p^či, gledamo z nekim posebnim užitkom skozi okno, kadar zunaj sneži. Zdi se nam, da počivajoča priroda kar hrepeni po sneženi odeji. Vse drugače občuti to potnik, ki ga je zajel snežni metcž daleč zunaj, kjer nima prilike, da bi bil stopil pod varno streho. S skrbjo gleda v snežni dan tudi tisti, ki bo moral na delo izven hiše. Zelo žak-stna slika se nam nudi. kadar prestopimo hišni prag in ugledamo pred hišo uboge ptice, proseče hrane. Le malo kdo pa poleti s svojimi mislimi tja daleč v prirodo in pregleda v duhu, kaj se godi tam zunaj tistim živim bitjem, ki nimajo gorkih hišic in ne shramb za živila.
Res je, da je priroda deloma poskrbela tudi za nje, a popolnoma tudi ne. Priroda je preskrbela svoja bitja le do neke meje. Kadar prevladajo tako zvane višje sile, ko pridejo izjemni prirodni primeri, takrat mnogo živih bitij podleže nenavadni divji igri svoje varovanke- Semkaj pa štejemo po pravici tudi dolgotrajno sneženje, ki mu sledi njegov kum — mraz.
Priroda je poskrbela za ptice selivke, da so se o pravem času preselile. Včasih pa jih vendar prevarijo vetrovi, jim oblaki zmedejo pot ali jih zajamejo huda neurja. A to se dogodi kaj redko. Boljše čase imajo živali, kj Čez zimo zaspe in prespe mrzle neprijetne mesece. Nekaterim živalim je prirojeno, da si zberejo hrano za hude čase že pc-leti in jeseni. Največ trpe navadno tista bitja, ki zavise od človeka.
Ptice pevke in skoraj vse njih manjše sestrice se približajo hišam, kjer so vedno človeku pred očmi, naposled ga le ganejo, da jim kaj nudi. Dokaj slabše se godi večjim četveronožcem in pticam, posebno takim, od katerih ima človek kakršno koli, čeprav še tako pičlo korist. Kakor hitro se pojavijo v človeški bližini, se sestradane in gladne — že se mu vname strast in jih uničj često brez najmanjšega trenutnega haska, zato pa v veliko žkodo, ki jo ima po neprevidnem dejanju.
Kadar snežena odeja na debelo pokrije polja, s*o jerebice brez hrane, zaman brskajo po snegu; četudi ga prebrskajo in pridejo do prsti, ponavadi ne najdejo hrane. Drugače precej plahe so zdaj pr'o'lje-ne. da se dvignejo in polete v človeško bližino. Cela jata jih prileti pod kozolec ali skedenj, kjer so vesele, da so na suhem in da si vsaj za silo napolnijo golše z zrnom, ki je odpadlo med sušenjem in pri spravljanju žita. Dogodi se, da skrbni lovski zakupnik preskrbi za ubogo paro ln ji nasu je žita, zavedajoč se, da je storil plemenito delo. ki mu bo obilno poplačano, kajti samo tako sme upati na nov zarod v prihodnji pomladi. Kako malo je takih ljudi! Mnogi, po navadi slabi strelci, k5 v jeseni ne zadenejo letečih jerebic, komaj čakajo, kdai se bodo lahko približali sestradani ja+: in uničili z enim strelom ves zarod. Ii ikatere revice obleže, druge pa ranjene 7 inejo in jih pobere kasneje lačna lisica. Vredna družica takemu uničevalcu je domača mačka, ki si takisto kaj rada privošči košček pečenke. Ponavadi ima rajše večjo jerebico, kakor pa drobno miško. Previdno prileze h ko>-zolcu in nestrpno čaka pravega trenutka, da zaskoči redki plen.
Veliki nevarnosti so Izpostavljene jerebice tudi na krmišču. Brezsrčni in lakom -ni ljudje jih, pobijajo na razne načine in jim nastavljajo zanke. iLovci najbolje store. Če jerebice polove v mreže in jih prežive do pomladi doma. Kadar vidijo, da se bodo lahko preživele same brez nevarnosti za življenje, jih izpuste na primernih krajih. S tem, da so jih polovili, so jih rešili tudi ptic-ropar:c, ki neusmiljeno davijo med našimi poljskimi kokoškami. Dokler ni snega, očuva drobno divjad pred roparicami varnostna barva, k; je prilagojena zemlji. Kakor hitro pa zapade sneg, opazijo roparice že od daleč svoj plen.
Se slabše kakor jerebicam se pozimi godi fazanom. Le ti so še bolj nerodni pri iskanju hrane, ker so dosti večji ter tudi bolj vidni in bolj za žel j eni plen večjih ro-paric in ljudi. Kdor ne bo v hudi zimi fazanov krmil, jih bo le redko obdržal do pomladi.
Spoznavanje
(Iztočna DriDOvedka)
5\abin ben Sur je bil mlad trgovec v Damasku. Imel jc nesrečo v kupčiji in je izaubil vse svoje nrernoženje Moral se je omejiti, če aj je hotel spet opomoei. Zlasti je moral odpustiti več služabnikov in tudi njihove žene so mu delale veliko preglavico. Štiri mlade l ne je imel. vse so ga irneie rade, bolj keke je sicer po haremih navada Tn ko jim je Sabin ben Šut nekega dne povedal, da bo mcral tri odpustiti, so JBaCeJe vse plakati in niso se moele pomiriti. S sobami v očeh so ga predle, naj jih obdrži.
Vesel je bil Sabin ben 5ur, da so ga tako rjubile, a ni jih mocel obdržati Njegovi up-n*!<i bi mislili, da ;ma denar in da jim ga je utajil, kajti harem štirih žensk je drag.
Sel je torej k Monelisu. modrijanu znanemu da'.eč naokrog. Povedal mu je, kaj ga teži, m izkušeni mož mu je rekel, naj prde naslednjega tTne z vsemi štirimi ženami k njemu Ta je prišel in z njim žene. vse temno zastrte.
»Ali imate moža vse enako rade :n ste mu vse enako zveste*?« je začel modrijan.
»Da,« so odgovorile vse štir' naenkrat, »samo Smrt nas more ločiti od nje<>a.«
»Zakaj ca ti tako ljubi??« je vprašal Monete najstarejšo.
»Ker ima tako lepe oči.« »In ti?« je vprašal drugo.
»Zaradi lene postave.« 4
»Kaj pa ti?« je vprašal tretjo.
»Ker je dober in velikodušen.«
In je vprašal še četrto.
Ta je začela plakati in je rekla:
»Jaz ne vem. zakaj ga ljubim.«
Pa je poklical modrijan trgovca na stran in mu rekel:
»Obdrži * Četrto, kajti le ta te resnično
Boljši nego poljski k ure trni se goda v snegu njihovim polsestram in gozdni kure ti 11 j, ki ji ni treba iskati hrane po tleh. Divji petelini in kokoši se v pozni jeseni radi umaknejo v višje lege kljub temu, da tamkaj poprej zapade sneg.
Kaj dobro se zavedajo, da sneg po vrhovih odnese burja in da kmalu nastanejo prekc-pne, kjer vedno najdejo kaj hrane. V višinah pa je tudi dosti raznega mehkega popja. Posebno rade uživajo te ptice mehko pop je ruševja, ki pokriva večmo naših višjih planin. V nižjih legah, kjer nimajo prilike odleteti v višave, se divja kuretina kakor tudi gozdni jerebi čez zimo prehranijo s popjem, vabrenki leščevja in jelš ter raznimi gozdnimi sadeži kakor z glogom, drnuljami. sadežem divjih rož in mokovcem. Ruše vel se pri nas drže vse leto v višavah, to pa predvsem zaradi hrane, ki jo najdejo tam mnogo lažje kakor v dolinskih gozdovih pozimi.
Najbolj uboga pa je v hudih zimah srna. Dočim gamsi v skalovju kmalu dobe kako bilje pod stenami, s katerih je zdrknil sneg, kopljejo srne zaman po tleh. češče se morajo zadovoljiti s praznim vejevjem. Ob taki hram seveda precej omajajo, mladiči pa postanejo plen roparic. Gorje pa srnam v krajih, kjer so volkovi. Kakor hitro zaslede volkovi sme, jih preganjajo, dokler jih ne uničijo. Tudi lisice davijo mlajše sme. Srnjad preživi le ondi ugodno, kjer je dosti robide, ki ji je glavna hrana v hudih zimskih dneh.
Srnjad je treba pozimi krmiti. Tega naši lovci po večini ne store. Baš nasprotno! Kadar potrka uboga gladna divjad na lovčeva vrata ter prosi usmiljenja in miloščine, jo sprejmejo z ognjem in svin-
cem — prav tako kot jerebice. In taki ljudje se smatrajo za prijatelja prirode!
Veh k sneg zelo olajša Življenje pticam roparicam. Neprestano zasledujejo živali, kjer jih le morejo. Kanje in kragulji neusmiljeno more večjo perjad in tudi zajce, dočim mali skobci prihajajo v bližino hiš, kjer se v snegu zbirajo manjše ptice. Poleg pri nas gnezdečih roparic pa pose-cajo pozimi nase kraje razne tuje ptice roparice.   ki so priletele s   selivkami in ostale čez zimo pri nas. Sestradanih ptic ; se lotevajo tudi naše domače kričavke, si-, 1 ve vrane. Najbolj jim gredo v slast jere-j bice. Pa tudi pisane srake se ob visokem t snegu    preživljajo    povečini   od manjših ! ptic. Na neštetih mestih najdemo spomla-! di raztrgano perje, ki priča o zimskem i ropu.
Precej dobro se godi v visokem snegu j našim   četveronogim   roparicam lisicam, kunam in podlasicam. Prvih par dni ma-I lo stradajo, zakaj zajci, boječ se, da bi i izdali svoja bivališča, ne marajo v svežo I belino nazvano novino, zato pa roparice I nimajo sledu. Cim zapuste skrivališča, so jim že lisice in kune za petami. Slede jim, dokler    ne   dosežejo   zaželjenega plena. IVInoge živali se pri tem prehlade in oslabe ter naposled omagajo v visokem snegu.
Pred zimskimi nezgodami so obvarovane samo nekatere živali in sicer take, ki so obsojene vsako leto preživljati dolgo hudo zimo. Planinski zaje in snežni planinski jereb, nazvan tudi »bevka«, brez vsakih težkoč preživita težke zimske čase, ne glede na to, koliko snega je padlo. Bevka se preživi pač kakor ruševec in njegovo sorodstvo z raznim popjem. posebno ruševim in z vabrenki planinskih jelš. Planinski zaje pa gleda kežo gorskega grmičevja in puli suho travo po strmih pobočjih, kjer je zdrknil sneg. Pred roparicami jih očuva bela kritna barva, ki sta jo prejeli od svoje stvarnice.
Iz slednjega lahko posnemamo, da priroda bolje skrbi kot človek in da so na slabšem bitja, ki zavise od človeka, kateri jih v nesreči neusrmiljeno izkorišča. Pa kako tudi ne. saj je prepogosto še človek človeku volk.
Itajsko gledališče
Za naše pojme je zelo primitivno — ženske vloge igrajo maski — Gledališki igralci nimajo ugleda
V bivšem glavnem mestu Kitajske, v Pekingu, pa tudi po drugih večjih kitajskih mestih, se često vidijo na ulicah skupine mladih 8- do 16-letnih fantov, spre-hajraijočih se resnega obraza pod vodstvom svojega učitelja. Tem mladeničem pravi Kitajec bratje peizijskin vrtov . v Evropi pa bi jih naziva]; gojence gledališke šole. Resni mladeniči se pripravljajo v gledališki šoli za svoj bodoči poklic. Njihov pouk se prične t~koj po součnpm vzhodu-Cele ure se morajo valiti v petju, prav za prav v vpitju, da se jim razvije glas. Na ta način se leto za letom šola po 100 učencev- das: je samo v Pekingu 2000 igralcev brez posir.
V deželi vzhajajočega sonca ne čisiajo preveč gledal.ških igralcev. Do 1. 1907 je veljala določba, da se igralčevi sinovi ne smejo sprejemati v državne službe. To določbo so sicer odpravili, vendar p? igralce še vedno gledajo zaničljivo. Celo najslavnejše gledališke zvezde si ne morejo priboriti častnega mesta v družbi.
Eden takih slavnih ktajskih igralcev je Mci-Lang-Fang, ki je zdoj dovršil 30 'e-to. Ta je bil že v gledališki Šoli zbog svojega dekliškega obličja in glasu določen za cvetličarko. Pripomniti moramo, da menda ni gledališkega komad^ na Kitajskem, v katerem ne bi nastopila cvetličar-ka. Od tega časa. igra samo ženske vloge in se lahko — po sodbi nekega gledališkega kritika — kosa z najbol-širni evrcpslri-mi igralkami, če hoče odlični Kitajec videti igro Mei-Lang-Fanga, pošlje v gledališče svojega slugo, ki zajede mesto in se mimo zaL.ga z melonovimi jedri, ne meneč se za dogodke na odru. Ko pa ima priti na vrsto Mei-Lang-Fang. pristopi gospodar in sluga odide. Gospodar si da po-streči s čajem in z melonovimi jeiri, kakor
je to v kitajskih gledališčih naravnost dolžnost Igrajo neprestano od ene popoldne do večera. Komad sledi komadu; vsak traja povprečno 30 do 40 minut.
Kitajsko gledališče ne pozna zavese. Ozadje je pestro pobarv-.no- tla pa so po-kr.ta s preprogami; to je vsa inscenacija, ki predstavlja po potrebi palačo, gozd, ječo iti. Izprememba dejanja se označuje tako, d?, igralec na levi strani odide in se na desni vrne. Temo označujejo kaj preprosto: upihnejo sveče. Prihod noči naznanjajo z bobni; nevihto uprizarjajo tako, da mafcajo sem tn tja z zastavicami, sneg napravijo iz belega papirja, ki ga zakulisni mož vpričo vsega občinstva mimo tr^si okoli po odru. če ima igralec pok zati, da gre čez prag. dvgne nogo; kadar pa dejanje nanese, da se ima povzpeti na kak hrib ali na hišo- spleza na stolico ali na mizo. Belo napudran obraz pomeni, da igralec igra izdajalca, ker se plemeniti obraz nikdar ne maže s pudrom ali s po-mado; brke sme imeti le junak. Nebeška bitja nastanejo tako, da si igralci nalepijo na obraz zlat papir. Ce vidiš tu in tam barvne madeže, vedi, da igralec predstavlja bogove. Duhovi se pojavljajo v črnem pačolanu in s šepom papirnatih trako^ za cesnim ušesom. Nevesta ima krvavordeč prt čez obraz, bolnik pa žolto cunjo.
Oe igra veleva, da se mora nesrečni junak v samomorilnem namenu vreči v vodo, gre igralec na konec odra, razširi roKe kakor da bi se hotel vreči v deroče valove in — mirno odšeta v ozadje. Ljudje pijejo čaj, natakarji mendrajo sem in tja, gostje se lepo po dom' če pomenkujejo med sebe j, igralci pa nemoteno igrajo in se prav nič ne razburjajo, če jih gledal ški gostie tudi ne poslušajo.
Kako dolgo ostane ženska »mlada«
Da imenujejo 301etna dekleta mnogi že stare device, iri upravičeno: 'o ram pi-ic-a. zgodovina. V resnici lahko oh an' žen?ka svojo lepoto in svežost do 50. leta in še čez. Višek svoje lepote doseže ž.jrska med 35. in 40. letom.
Starogrška Helena je imela 40 let. ko je opasno užigala srca. Kleopatra je prekoračil 30 let, ko je prvikrat videla rimskega cesarja Antonija, ki se je vanjo zaljubil. .Ana Avstrijska je s 36 l^ti veljala za najlepšo žene v Evropi. Maiame di Mainbenon ie bila stara že 13 et. ko jo je rx>ročil francoski kralj Ludvik XIV.
Naj vabi jivejše in najštevilnejše lepote ne odražajo TO.ctne deklice. Najbolj oča-rujejo ženske tcd**j. kadar je tele doseglo popoln razvoj, ker lepota ne obstoji samo v obliki in barvi kakor prt voščen£h podo-
bah. Svežcst, mladost ter nežna keža se pogosto združujejo v obrazu, ki oa še ni očarljiv, ako nima življenja in izraza. Najlepša ženska leta so med 26. in 40. letom. Zadovoljnost in veselo razpoloženje je najboljše src 1 stvo za ohranjen je mladosti. Umetna sredstva tu ne založejo nič. Se tako lepa žena se postara, ako ni vesela in zadovoljna.
Vsaka ženska bi si morala postaviti za nalogo, ohraniti svojo lepoto, kar pomeni obenem tudi zdravje, toda ne z zadrgnje. vas jem, pudrom in raznimi toaletnimi vodami. Preprosto življenje, ismemost. čistost in gibanje zadostno ustvarjajo zado. voljncst ter krepijo telo in 1 rži jo pravilne poteze. Lepota obstoji v živahnosti gibanja ter v zmožnosti mišljenja in izražanja. Vsa ženska sama lahko mnogo pripomore k svoji lepoti in mikavnosti.
Označevanje časa pri divjin plemenih
Divja plemena zelo čudno označujejo dnevni čas. Neki potopisec pripoveduje. Ša domačin na Hebrldskih otokih ako ga ponoči vprašaš, koliko je ura, pokaže s prstom proti nebu na mesto, kjer bi s-.alo sonce podnevi.
»Lev je prišel v tišino dežele,« pravi zastopnik nekega zamorskega plemena v Afriki, kadar hočejo reči. da je polnoč.
Nekateri tropični rodovi pravijo: *>Tc se je zgodilo malo prej, preden se je obrnil dim«. Ob obrežju nastane namreč vsak dan malo pred sončnim zatonom veter, ki piha proti suhi zemlji.
Najbolj čudno označevanje časa pa m^-jo prebivalci otoka Madagaskarja. Polneč imenujejo »središče noči«, ob dveh ponoči je »kvakanje žab«, ob četrt nr. šest zjutraj je »jutranji sij«, ob pol šestih je ^ue-leni ljudje vstajajo«, ob šestih zjutra -vzha janje sonca«, ob četrt na sedem »živma gre iz hleva«, ob pol sedmih »listje je suho«, ob devetih »sonce nad listjem« opoldne je »sonce nad streho«, ob dveh popoldne »susi obleko«. In t: ko gre dalje do pol desetih zvečer, ko se pravi »vsakdo v posteljo«.
Afriško pleme Nand; ima slično označevanje časa, ki se tujcu vidi čudno. :oda domačin natančno ve za čas. kakor mi lei nosimo uro Opoldne je pri nj h sonce je jtaio ri-d glavo-i, ob pol enih >koze so p: le ^odo«, ob eni >>sonce se je obrnilo*., ob pol dveh včebela brenči«, ob dveh ^voli jeio-?, ob treh koze so pile vodo«, cb štirih »voli so drugič pili«, ob pol štirih »koze spijo«, ob petih -.-ženi koze domov«, ob pol šestih koze so prišle v stajoc ob šestih »sonce je končalo«, četrt na sedem zvečer »molži ^rave;.. tri četrt na sedem je »ne morem videt; ne človeka ne zveri«, ob sedmih zvečer »nebo se je utrd lo«, ob devetih »kdor ;e pii mleko, spic in tako naprej.
Poginoma zanesljive pa seveda takšne preproste ure niso. Je le še boljše, če imamo v žepu sli na steni časomer, ki nam popolnoma natanko pokaže čas
TOLAŽBA
Miklavž: »Ljudje pravijo, da te tvoja žena vedno pretepa. Kakšen osel si pa. da vse to prenašaš?«
Boštjan: »Zakaj bi ne prenašal, če je pretepanje njej v veselje, mene pa ne boli.«
Za smeh in dobro voljo
JE ZE DOSTI RAZTRESEN
žena možu profesorju: ;> Pusti že venlar svoje delo in pojdi z menoj na sprehod, da se malo raztreseš!«
Profesor: »Saj sem že dosti raztresen!«
MED GOSPODINJO IN SLU2KINJO
Gospodinja: »Slišite, Francka, kaj ste pa zadnji čas tako zavihali nos?«
Služkinja: »Saj sem ga upravičeno! Slišala sem, da je vaš gospod v isti stotniji navaden vojak, v kateri je moj dragec kaprol.«
KDO MU VERUJE
— Stoj lopov! Trdil si, da sem goljuf!
— Prvič: nisem tega dejal. Drugič: bi ne bil tega obešal na veliki zvon. Tretjič: Kio mi sploh kaj veruje?
IZKUŠNJA
Učiteljica; »Janezek, koliko je štiri manj štiri?«
Janezek molči.
Učiteljica: »Ce imaš štiri cmoke, pa jih poješ, kaj ti ostane?« Janezek: »Kislo zelje.«
BREZ DEDIŠČINE
Nemanič snubi hčerko edinko bogataša Podhodnika. ki se pa hoče podrobno informirati o Nemaniču, in ga vpraša: »Ali bi mi mogli zaupati kaj o vaših rodbinskih razmerah?«
Nemanič mu začne navdušeno pripovedovati. ^Sem preprostega rodu. Moj oče je bil skromen rokodelec, toda priden, marljiv, brezmadežen značaj, odločen mož, prav posebno vzoren Človek. 2,alibog nisem po njem ničesar podedoval.«
iu...   •...»;;:>    :J .!na,Ulii,.ni1L,:,uiiUir:)!!;in!'WfllHll!SW
VDOVEC  BI  KMALU POSTAL
Tone: »Prošlo noč sem se naekrat zbudi L Slišal sem sumljiv šum in videl brskanje po žepih moje obleke in odpiranje denarnice. Zgrabil sem za samokres in že hotel ustreliti, pa sem si premislil...«
Peter; »Zakaj pa?«
Tone: »No, če bi bil ustrelil, bi bdi danes vdovec.«
PRIJETEN SPOMIN
zena: »Glej možek, tukaj pri tem spomeniku sva imela midva prvi ljubezenski sestanek.«
Mož: )Se prav dobro sperninjam. Glej. ali ga ne vidiš zopet takšnega osla, ki čaka ob spomeniku ? «
ZE ONA POPRAVI
Ožbovt: »Kaj pa rečeš ženi, kadar pride* pozno ponoči domov ?
Gašper: Jaz rečem samo »dober večer«, vse drugo pa pove potem ženka.
MOŽ NI ZADOVOUEN
Hči: »Ne vem, kaj bi napravila. kw j> moj mož vedno nejevoljen, kadar kupujem blago za svoje obleke.«
Mati: »Kako si neumna! Kadar kupuješ blago, vzemi vedno toliko, da bo ostal košček za moževo kravato, pa se bo potolažil.«
IMA TALENT ZA ftTlT)ENTA
Ožbovt: »Tvoj novorojenček je pa trdovraten samoglavec: podnevi spi, ponoči pa razsaja.«
Gašper: Veš. on kaže že sedaj, da bo izvrsten študent.«
Križanka štev. 7
Vodoravno: 1. obalno mesto 1 Angliji 6. kraj pri Poijčanah, 10. gora v Dalmaciji, 15. zli d\ih. vrag, 17. neumen, beoast, lis. izraz vesolja, zadovoljstva, 20. žito, 22. predlog, 23. del kelesa, 25. kazatoi aaimek (množ.). 26. arabski zrebec, 27. podred.ii voznik. 28. planina v Srbiji, 30. slovenski sbkarski mojster, 33. znoj, 31. v.tna^ju koristna žival, 35. prst. zemlja, 35. imo slovenske filmske igialke, 37. moško ime, 3S. dva sam :glasnika. 39. arabska upravno politična tciorKoriMna enota. 41. pritok U~aia, 42. žfea bilka, 46. nepretiran, skrtmen, 47. pristanišče ob zai»avri afriški obali, 52. gibanje morja, 51. srbxlurvataki kazalni zaimek, 55. orientalsko tržišče, 57. nasilni odvzem. 5S. žensko ime, 59. grška črka, 60. reka v Rusiji, 61. italijansko ime mesta v Ja:ranskeni primorju. 6':. pevski glas, 65. poškodujem, zadenem, 67. tuje že--ske ime, 63. kalupi, vzorci, pre.iioge. 70. pokrajina v Zadnji In L ji. 72. k atica. za nekdanjo valutno enoto, 73. poljsko hi vrtno orodje, 74. italijanski -r. - ':rk. 76. otok v Jadranu 78. bližnji sorodnik, 79. pod re^ni veznik.    SI. veliko p'željenje, zelja,
52. vrtna hiMca, lopa. 83. zaobljubijen stopiti v zaken, 85. pridelek, 86. predlog, 87. znak za kemično prvino. 89. števi1©, 90. k?jralni z.?rmek, 91. italijanski spolnik, &3. soglasnika. ki se pri zlogovanju ne smeta ločiti. 94. zraven, razen, 96. proizvod ognja, 98. pokrajina v Arab:ji. 101. kemična prvina. 102. eden izmed ustanoviteljev Rima, 103. črn v tednu.
Navpičn0: 2. predlog, 3. spoj, stik, 4. žensko ime, 5. grška črka. 7. število. 8. prometne sredstvo, 9. znak za kemične prvino 1Q osebni zaimek (množ. i, 11. žuželka. 12. dol teniške igre, 13. reka v Sibiriji. 14. meeto v Fosavju, 16. veliki ptiči. 18. uradni znr.k, 19. mehanična pogonska sii°., aparat, 21. sončni je blagodejen in koristen. 24. lel orientalskega pozdrava. 25. velikan, orjak. 27. mesto ob Jadranu. 29. sk- ajni del celine, 31. nebesni pojav. 32. grška luka. 33. piedlog. 40. reka v Za inji Indiji. 43. ctok v Jadranskem morju, 44. igralna karta. 45. potomec enega izmed treh Noetov:h sinov. 46. okra;-šano moško ime. 47. družabna igra. 48. nekdanji predsednik španske republike, 49. v skali. 50. prijeten vonj in lun, 51. nssad okoli hišo,
53. kraj. kjer se je zgodil pivi čudež. 55. italijrmsko mesto ob Jadranu, 56. bolezen, vodna žival. 62. italijanski predlog, 63. cai-h~r; - .-'-lj7- 64. vr^t-- n^ža. kopač, 66. veznk. 67. grška muza, 68. silen, j^k. 69. del roke. 71. italijansko mesto, 72. desni pritok Zrmanje, 73. del telesa. 75. prometno sredstvo, 77. znak za kemično prvino. 80. srbohrvatski kazalni zaimek. 81. dva enaka sog^risrdka, 84. materin trugi mož. 87. duševna prizadetost, bolest. 88. veznik. 91. ima vsak človek. 92. gibanje po zraku 94. veznik, 95. medmet, 96. predlog. 97. živalski glas. 99. pesem, 100. nikalnica.
Popravi! V križanki prejšnjega ponedeljka je pod 89. vodoravno napaka. Namesto pripadnik angleške cerkve, beri pripainik francoske cerkve.
RSSITEV KRIŽANKE ST. 6 Vodoravno:   1.   Domen,   5.  žrl,   7. Bug,
10. puran, 14. unikat, 17. krLria, 19. vi. 21. oder, 22. Lot, 24. mrva, 25. Ag, 26. Ira. 28. ar, 29. Solun, 31. ao, 32. ure, 33. naga, 35. Čan, 37. Job, 39. Epir, 40. vasi, 41. bas, 42. tek, 43. plaz. 44. mati, 45. log, 47. nad, 49. Atos, 51. Ida, 52. se, 53. Akaba, 56. ob, 58. ino, 59. li, 60. diva, 62. oko, 63. krak, 65. a.j, 6S. sobane, 68. vranec, 70. moke, 71. oda. 72. Kol, 73. amen, 75. Kanada, 78. stolar, 81. um, 83. zima. 81. Dia, 86. apel, 87. mi, 8S. 1 s, 90. ko- 91. Enare, 93. an, 94. Vuk, 95. eter, 97. rogovilež, 100. jara, 101. omet, 103. no, 104. ar, 105. čaša, 106. prepisano, 107. znamenita.
Navpični: 1. Devin, 2. mu, 3. eno, 4. Nida, 5. žar, 6. rt, 8. uk, 9. grm, 10. pivo,
11. Una, 12. Ra, 13. Nigcr, 15. Kerč, 16. Kola, 18. trab, 20. Iravadi, 22. lo, 23. tu, 25. trizona, 27. Agata, 29. snaga, 30. nj n 32. upati. 34. asi, 36. Abo, 38. OkA, 39, Ela, 4t inilo. 45. leva, 46. raki, 48. Dar 1, 50. soja, 52. Šibenik. 54. ko, 55. bo, 57. banalen, 60. aok.oz, 61. ano.la, 63. krita, 61. Kemal, 66. sok, 67. Eda, 68. ves, 69. Cer, 74. mule, 76. Amor, 77. Piava, 79. op ž, 80. Lika, 82. motor, 84. dno. 85. ari, 87. Murat, 89. seme. 91. Egon, 92. eian, 94. vaši. 96. rep, 98. ona, 99. era, 100. I :n, 102. ti, 105. če.
Zlogovniea tzU 7
a — a — a — ang — ha — če — čc — čt
— ei — da — dar — de — dro — glav — ja
— ja — ja — ja — jan — ji —ka — ka — kaj
— kla — kl i — kriv — kro — ma — ma
— me — mi — mi — na — ne — net — ni
— nik — nik — no — pe — po — pom — ri
— ri — sa — sam — se — so — son — s ti
— šči — £ek — ti — tin — to — ve — ven
— v o — vod — vrs — zi — zon.
Iz teh zlogov sestavi 20 besed s pomenom: 1) levi pritok Donave, 2) svetopisemski orjak, 3) otočje v Tihem oceanu, 4) razlog za kazen. 5) molitev, 6) argonavtski junak, 7) znanstvena družba ali zavod, 8) pihalo, 9) va9 pri Ljubljani, 10) kitajski državnik, 11) grič v Rimuv 12) velblod, 13) hrvatski vrhovni oblastnik*. 14) rej^tni kraj soriškega pesnka, 15) slovenski pesnik (f 1819), 16) moško ;me (slov. protestantskega pisatelja), 17) bolni-niča (tuj.), 18) slovanski jezik, 19) nekdanje mesto v Italiji. 20) Gregorčičeva oda.
Po tri črke v&ake besede, zapored brane, povedo citat iz Levstikovih Lesnik.
Rešitev zlogovnice št. 6
1. Čatež, 2. Sevilla, 3. Nagasaki, 4. Kaav lovec, 5. Ovidij, 6. arijanci, 7. Sudeti, 8. bariton 9- Trdina. 10 čile, 11. Semiti, 12. ksilofon, 13. Alad:n, 14 Iravadi, 15. orni-kron, 16. Radeče, 17. Prokletije, 18. Ota* kar, 19. unija.
»če »i naklo, daj ae biti, ce al kladivo, krepko kuj!«
Schriftletter - Urejuje: Uudolf Ozlm*_Fin- »Narodna tiskarna A~ O.c ala DrucketeUe - Za »Narodno ttefcarno d. d.« kot tiskaruarja; Fran Jeran. — tur den ln&eratcnteil ver*ntwortUcii • lm inseratnj oddelek odgovarja;
Ljobomb Vottlo
j a -
l ,