Naročnina
Dnevna Izdaja
zo državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska IzJnfa celoletno vJugo-slavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp. peflt-vrsla mali oglasi po 130 ln Z D, veCJI oglasi nad 43 mm vIMm po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, ▼ urednltlcem delu vrstica po M) Din ve
Izide ob 4 z|ulraf
rožen pondelJKo r> dneva po proznDoa
Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici št. «1111 Hokoplsl se ne vračalo, ncfranltlrana pisma se ne sprefemalo - Uredništva telefon štev. SO, upravntštva štev. 328
Političen Ust xa slovenski narodi | sEZM
____I it. 39.0JU.
/e v Kopltarlevl ul.št.O * Čekovni Clabllana štev. 10.650
ln I0.34* Inserate, Sara/evo št.7563, Zagreb ------ Praga tn Dan a/ «. 24.797
Dva dobrotnika slovenskega ljudstva.
Ni v Jugoslaviji politika, ki bi služil pod tolikimi zastavami kakor gospod Pucelj. Pristen demokrat je na Žerjavovo pobudo ustanovil SKS, da razcepi enotne vrste slovenskega kmetskega ljudstva. Kmetijski list je začel divjo farško gonjo, obljubljajoč kmet-skemu ljudstvu, da mu napočijo zlati časi, ko 6e osvobodi larške komande. Pucelj je postal kmetijski minister, da svoje velike obljube uresniči, toda nikoli ni nobeno ministrovanje bilo tako brezplodno za ljudstvo kakor Pucljevo. Pucelj je čisto po demokratskem »unitarističnem« programu glasoval za vidovdansko ustavo, ki je pokopala samostojnost Slovenije, in se je kakor lev boril za centralizem. Toda doslednost ni čednost gospoda Puclja. Iz centralista je postal avtono-mist, seveda samo na papirju. Tudi hud republikanec in agrarnj socialist ter balkanski federalist in antimilitarist je bil nekaj časa v družbi z gospodom Prepeluhom, ko so mu namreč vrata v vlado bila s sedmimi pečati zaprta. Končno pa je s Stjepanom Radičem odšel v Kanoso k Pašiču in se poklonil njegovi bradi, da zopet priseže na centralizem, unita.rizem in velesrbski hegemonizem. Zagotavljal je, da se je podal pod hrvatski prapor samo zato, da izvojuje slovenskemu kmet-skemu ljudstvu znosnejše življenje. Uspeh njegovega devetmesčnega bivanja pod Radi-čevim šotorom pa je trinajstmilijardni proračun, pod katerim se bodo še dolgo šibila ramena našega naroda. Zdaj, ko so radikali Radiča odslovili, ker ga nič več ne rabijo, stoji s culo pred vratmi tudi gospod Pucelj in premišljuje, kam naj se obrne. Gospod Pucelj res ni v zavidnem položaju.
Posebno ga zdelava njegov dušni oče in bivši patron dr. Gregor Žerjav. Kakor je »Jutro« g. Puclja nekdaj poveličevalo in ga priporočalo »naprednim« kmečkim volivcem kot tistega moža, ki bo naredil zelje debelo, tako ga zdaj, ko jo je z g. Radičem tako strahovito zavozil, ne more dovolj napadati. Kar po cele strani posveča žalostni polomiji g. Puclja. Seveda je sedanja »Jutrova« gonja proti g. Puclju uprizorjena samo z namenom, tiste kmetijce, ki zdaj odpadajo od g. Puclja, privabiti v samostojnodemokratski tabor. Torej čisto na-vedna Bauernfangerei, kakor bi rekel Nemec. Vse drugo kakor pa res kako sočutje do slovenskega kmeta (ki ga »Jutro« sploh ne pozna in mu niti njegovega poštenega slovenskega imena ne pusti, ampak ga je prekrstilo v »seljaka«) govori iz »Jutra«, ko piše, da »dokler bosta živeta Radič in Pucelj, se ju bo držal žalosten spomin na milijarde, s katerimi sta obremenila kmetsko ljudstvo in spomin na njun uspeh bodo dolgovi, intabulirani na posestvih, ter lačni in strgani ljudje«.
To je vse res, kar Jutro danes g. Puclju očita, veliki so njegovi grehi, toda: kaj je navsezadnje g. Pucelj drugega storil kot le vsestransko prakticiral tisto politiko, katere ga je učil g. dr. Žerjav, njegov protektor in »dobrotnik«, kakor ga »Jutro« imenuje. Kdo je dvignil g. Puclja na svoj ščit? Kdo je nustano-vil SKS? Kdo je nagnal g. Puclja, da je šel vrste slovenskega ljudstva še bolj razcepit? Kdo ga je učil izročati Slovenijo na milost in nemilost centralizmu? Kdo je g. Puclja inštru-iral, da je treba le »klerikalizem« pobijati, če hočemo, da bo slovensko ljudstvo plavalo v blagostanju? Kdo ga je na navdušil za »narodno edinstvo« in ga učil vihteti kadilnico pred belgrajskimi mogotci, ki izžemajo iz nas zadnje srage? Kdo ga je napotil v politiko, ki smatra za svoj največji uspeh, da izmole-duje kakšno drobtinico? Kdo je napolnil g. Puclja z mentaliteto antiklerikalnega »unita-ristac, ki je pozabil pravico slovenskega naroda do politične, kulturne in gospodarske avtonomije? Itd. Itd. G. Pucelj je le vestno deloval po naukih g. Žerjava. Priznati se mu pa mora, da je učenec prekosil svojega mojstra.
Slovensko ljudstvo pa bo, tako upamo, kmalu imelo priložnost izreči svojo sodbo nad obema: nad Pucljern in Žerjavom.
KRALJ V DALMACIJI.
Sarajevo, 20. aprila. (Izv.) Snoči ob 10 zvečer je kralj zapustil Sarajevo ter se od-peljal proti Dubrovniku. Danes opoldne je kralj prispel v Dubrovnik, kjer ostane nekaj dni. Ne ve se še, ali se bo kralj vrnil v Belgrad preko Splita ali preko Bosne.
Radičevci se cepijo - Radikali se
okrepljajo?
VLADA LOVI RADIČEVCE. - RADIČEVSKI DISIDENTI POMAGAJO KREPITI VELE-SRBSKI CENTRALIZEM - PRIZADEVANJA, DA SE PASIČ IN JOVANOVIČ POMIRITA
Belgrad, 20. aprila (Izv.) Taiko motnega položaja v naši državi že dolgo ni bilo. Jasno je samo to, da sedanja vlada nima večine in da je torej protiparlamentarna. To spoznavajo tudi vladni krogi, ki pa obenem trdijo, da bo vlada 5. maja imela dovolj močno večino, da bo lahko delala s skupščino. V nasprotnem slučaju pa trdijo, da ima vlada že popolno sigurnost, da bo lahko razpustila skupščino in vodila volitve.
Ta trditev je precej neverjetna. Misli se, da služi za pritisk na Radičeve poslance, da bi se odločili za vlado. Lov na Radičeve poslancu se živahno nadaljuje. Agitacija je vsak dan večja. 0 Radaču se spravljajo na dan najgoro-stasnejše vesti, samo da bi ga diskreditirali. Na drugi strani prihajajo poročila, da se na posamezne poslance pritiska tudi z drugimi sredstvi. Zato vlada v belgrajskih krogih precejšnje zanimanje za sejo Radičevega kluba 22. t. m. Na tej seji se bo končno ugotovilo, koliko poslancev iz Radičeve stranke bo (imelo do-volj poguma, prodati svoj glas velikosrbskl vladi in s tem zapustiti svoje ljudstvo.
Ne ?lede na to, da se ne odobrava Radičeva politika, je treba vseeno obsoditi tak način politične borbe, kakor to delajo Radičevi disidenti. Cepljenje Radičev^ 'ranke pomeni v sedanjem trenutku slabi' onte Hrvatov, ki je vsled slabega vodstva S lana Radiča že itak zelo oslabela. S tem, da se Hrvati še cepijo bodo prišli popolnoma ob ves vpliv v državni upravi, s čemer se podpiTa nadaljnje izkoriščanje prečanskib krajev po velikosrbskem centralizmu.
Gotovo je, da diisidentov ne opravičujejo prav nobeni načelni razlogi. Vprašanje sodelovanja v vladi ne more biti zadosten argument za to politiko.
Drug pomemben datum, katerega pol. krogi često omenjajo, je 25. april. Za ta dan se je sklicala seja gla-vnega odbora radikalne stranke. Kakor znano se je sej sklicala predvsem radi tega, da bi se končno pred mero-dajnim forumom razpravljalo vprašanje o tako-zvanem sporu med Pašrčem in Jovanovičem. Vsekakor se zdi, da od te seje ni več pričakovati tistih dalekosežnih posledic, kakor se je to prvotno mislilo, in kakor je Pašič prvotno nameraval. Ugledni činitelji delujejo na to, da bi se ta zadeva mirno poravnala in da bi se spor med Pašiičem in Jovanovičem ne končal
z razcepitvijo radikalne stranke, ki je bolj kakor kdaj koli potrebna sloge in edinosti.
Dočim se Hrvati cepiijo, morajo ostati Srbi skupaj, da morejo igrati gospodujočo vlogo v državni politiki. Ali se bo to inerodajnim čini-teljem posrečilo, je danes težko reči. Iz Jova-novioeve okolice prihajajo glasovi, da Jovanovič slejkoprej vztraja na tem, da se ta vprašanja končno razčistijo.
Značilno je, da je Jovanovičeva okolica pričela včeraj izdajati svoj list pod imenom »Narodni glas«, v katerem priobčuje strahovite obtožbe proti znanim korupcionistom. Te obtožbe dmajo predvsem namen, delovati med člani glavnega odbora v Jovanovičev prilog. Nekateri sklepajo iz tega dejstva, da činitelji, ki skušajo pomiriti radikalno stranko, ne bodo imeli uspeha. Dejansko se deluje na to, da bi bila radikalna stranka složna. Za to je najboljši dokaz brzojavka, ki jo je danes dalmatinski radikalni poslanec Mirko Komnenovič poel-T krasnemu radikalnemu odboTU. V Ko-toru se namreč danes vrši zborovanje delegatov radikalne stranke Južne Dalmacije, da bi razpravljali in zavzeli stališče k fporu med Jovanovičem in Pašičem. Kakor znano, je bil Ljuba Jovanovič nnsitelj lrlste NRS v Dalmaciji, zato je smatral ta odbor za potrebno, da izjavi svoje stališče.
Iz dosedanjega razpoloženja je jasno, da je ta odbor čvrsto za Jovanoviča. Zato bo gotovo sprejel resolucijo v njegov prilog.
Komnenoviič je poslal brzojavko, v kateri pravi, da ni dobro, da bi se ti sipori med Jovanovičem in Pašičem spravljali v javnost. Posebno ni to potrebno danes, ker skušajo ugled nji patrioti celo zadevo mirno poravnati, da bi se Pašič in Jovanovič sporazumela. Bolj kakor kdajkoli je danes potrebna sloga in edinstvo NRS.
To razpoloženje je zanimivo, ker jasno kaže, da so pri celi stvari in pri razcepu Radičeve stranke izigrali radikali Radiča in s tem hrvatsko ljudstvo. Kakor dosedaj še vedno, so radikali tudi riz tega dvoboja med radikali in radičevci prišli kot zmagovalci na škodo vseh pre-čanskh krajev. Svojo politiko izžemanja pre-eanskih krajev bodo lahko še nadalje vodtili. Edino če bi se Nikiču ne posrečilo dobiti zadostne večine, bodo nastopile v naši, notranja politiki spremembe, ki bi lahko imele za posledico, da bi sedanji režim prenehal z eksplo-atiranjem prečanskih krajev.
Nova korupcijska afera.
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) V zadnjem času se neprestano pojavljajo nove korupcijske afere. Po vseh znakih zavzema med temi prvo mesto afera o Standard Oil Company. Standard Oil Company v Belgradu se obtožuje, da je v poslovnih knjigah zatajila velik del dobička in da je pri tem državo oškodovala za približno 30 milijonov Din. Vse to da je ugotovila posebna komisija, ki jo je imenoval minister Krajač 20. febr. t. 1. V tej komisiji je bil načelnik ministrstva za trgovino Pečar, pri katerem se je včeraj izvršila hišna preiskava, o čemer smo že poročali.
»Novosti« o tej aferi pišejo obširno in pripominjajo, da gre za ogromne milijone, za katere je bila država oškodovana. V posebni izjavi, ki jo je danes priobčilo časopisje, se objavlja, da so te stvari neresnične in da komisija ni mogla nič tega ugotoviti, pač pa da je dr. Pečar dal po nekem belgrajskem advokatu družbi na znanje, da bi se dala ta zadeva aranžirati s 5 milijoni Din. O tem je bil obveščen tudi ameriški poslanik Dodge, na kar je v posebni noti obvestil ministrskega predsednika. Ministrstvo za zunanje zadeve je tem povodom dalo nocoj časnikarjem obširen komunike, v katerem pravi:
»V »Jutarnjem listu« od 18. t. m. je Stjepan Radič v posebnem uvodnem članku napadel Uzunovičevo vlado radi korupcije in zvrača odgovornost za to na celokupen kabinet. Pri tem se je dotaknil vprašanja Standard Oil Company in ga naslikal v taki obliki, kakor da je on boritelj proti korupciji, in politik, ki Ščiti državne interese. Zahteva, da se neplačani državni davki plačajo. Iz priloženega dokumenta se vidi, da je imel Radič popolnoma nasproten cilj, namreč da bi Pečar, načelnik ministrstva za trgovino, čimbolj pritisnil na Standard Oil Companyjo.
Ta dokument se ne objavlja zato, da bi se oslabil ugovor in pritožba proti korupciji v državi, marveč zato, da bi se javnosti pokazalo, da Stjepanu Radiču sploh ni za boj proti korupciji.«
Ameriški polnomočni minister Percival Dodge je 27. marca izročil predsedniku vlade pismo, ki se glasi:
»V pismu, ki se nato citira, se ugotavlja, da je 22. febr. t. I. upokojeni polkovnik Stoja-novič v Parizu obiskal ravnatelja Betford Petroleum Company kot specialni odposlanik g. Pc."arja, načelnika kabineta ministrstva za trgovino in izročil ravnatelju angleški prevod to .'oe, ki je prišla na ministrstvo trgovine. Sto-janovič je dejal, da prihaja od Pečarja, da jih opozori na strašen položaj, v katerem se na-hej' Standard Oil Company v Jugoslaviji, ki bo kaznovana na 50 milijonov Din, člani njenega odbora pa bodo obsojeni na pet let težke ječe. Pečar priporoča, da se ravnateljstvo v Belgradu takoj spremeni. S tem ravnateljstvom se on ne mara zgovarjati. Ravnatelj naj takoj odide iz Pariza v Belgrad, da se s Pečarjem podrobno dogovorita. Na to je ravnateljstvo poslalo v Belgrad g. Cossarinija, ki je bil pri Pečarju, ki mu je isto ponovil. Dejal mu je še, da daje ravnatelju Standard Oil Companyje g. Walkerju 24 urni rok, da zapusti Belgrad, sicer ga bo spravil v zapor. Cossarini mu je odgovoril, da nima ničesar urejevati, pač pa da bo celo zadevo izročil tukajšnjemu ameriškemu zastopniku, ki vsled tega apelira na predsednika, da iz ozira do naše države, da ne bi bilo treba objaviti vseh dokumentov, prosi, da bi blagovoli! o tej aferi obvestiti kraljevino SHS, da "bi se obvarovala vseh nezasluženih težav.«
Objava teh dokumentov ima namen poka-Radiča kot prijatelja korupcije na eni
strani, na drugi strani pa naj bi z ozirom na bližnjo sejo v Zagrebu vplivala na Radičeve poslance kot strašilno sredstvo. Vsekakor ee obeta, da se bo iz cele zadeve razvila afera, ki bo ponovno dokazala, kako nekateri ljudje, ki so na najvišjih mestih v državi, izkoriščajo svoj položaj za to, da bogatijo.
Opozicija proti korupciji
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Dopoldne so se ponovno sestali voditelji opozicije v Jugosl. klubu. Seji so prisostvovali dr. Korošec, Ljuba Davidovič, dr. Kulovee, Joca Jovanovič in dr. B e h m e n. O seji so izdali sledeč komunike:
»Načelniki opozicionalnih skupin JDS, SLS, JMO in zemljoradnikov so se danes soglasno sporazumeli, da bodo pri razpravi * narodni skupščini o interpelacijah glede korupcije zahtevali, da naj se preiskovalna komisija sestavi tako, da bo vsak klub v komisiji dobil po enega zastopnika. Naloga preiskovalne komisije naj bo v tem, da preišče samo tiste afere, ki so predmet interpelacij, ker bo se te afere v teh interpelacijah konkretno navedle in so aktualne važnosti. Načelniki opozicije bodo tudi zahtevali, da se istočasno poleg te komisije imenuje še druga komisija, ki naj preišče ostale pritožbe brez ozira na to, iz katerega časa izhajajo in brez ozira na politične osebnosti.
Načelniki opozicije so razpravljali tudi o vprašanju zakona proti korupciji, ki se je sestavil in predložil narodni skupščini že za časa Davidovičeve vlade. Pri tej priliki so sklenili, da naj se ta zakon, ki je v glavnem vseboval le določbe glede postopka, revidira in izpopolni po potrebah sedanjega časa. Nato naj se takoj predloži narodni skupščini. Kon6-no so načelniki opozicije sklenili vložiti posebno interpelacijo glede izvršenih nepravilnosti, ki so v zvezi z Standard Oil Company.«
Nikič ima sedaj 11 poslancev na svoji strani.
Belgrad, 20. aprilu. (Izv.) Iz kabineta dr. Nikiča dobivajo časnikarji vsak dan cele kopice izjav in polemičnih notic, ne da bi zanje prosili. Danes so časnikarji dobili manifest poslancev, ki stoje za Nikicem. Z manifestom se obračajo na vse hrvatske poslance, da bi se pridružili Nikičevi skupini in obsodili famili-jarno Radičevo politiko, ki se je postavil nad ljudstvo. Poleg tega se je časnikarjem izjavilo, da je poslanec Ivan Kraljič iz Koprivnice stopil v Nikičev klub, ki šteje na ta način 11 članov, kar je pa seveda premalo, da bi mogla vlada delati.
Rade Pašič obsojen.
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Pred tukajšnjim sodiščem se je danes vršila razprava proti sinu predsednika vlade Rade Pašiču radi tožbe, ki jo je vložil proti njemu glavni urednik bivšega lista »Smotre« in bivši radikalni poslanec Mihajlo Rankovič radi častikraje. V »Smotri« so svoječasno izšli razni članki proti korupciji. Rade Pašič je na te članke odgovoril s posebnimi članki v »Balkanu«. Dejstev, v teh člankih navedenih, ni skušal pobijati, ampak je začel blatiti Rankoviča, ki je radi tega Rade Pašiča tožil. Pri današnji razpravi, kateri Rade Pašič ni prisostvoval, je bil Rade Pašič obsojen na tri mesece zapora.
Istotako se je danes vršila pred trgovinskim sodiščem razprava o tožbi advokata Ri-stiča proti Rade Pašiču za menični dolg 75 tisoč dinarjev. Advokat Ristič je zahteval, da se v slučaju neizterljivosti takoj otvori konkurz, nad imovino Rade Pašiča. Sodišče je razpravo preložilo, ker Rade Pašič ni bil navzoč.
Trboveljska rudarsk^depTuh tacija v Belgradu.
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) V Belgradu se nahaja deputacija iz Trbovelj, da bi pri mero-dajnih činiteljih protestirala proti preganjanju rudarjev po družbi. Deputacija je danes obiskala Jugoslovanski klub, kateremu je izročila svoje pritožbe. Jutri bo šla z dr. Kulovcem k pristojnim ministrom.
OPROŠČENI KOMUNISTI.
Belgrad, 20. aprila. (Izv.) Pred belgraj-skim sodiščem se je danes vršila razprava proti sedmim delavcem, ki so bili osumljeni komunistične propagande. Zaprti so bili ob priliki znane komunistične afere pred par meseci. Sodišče je zireklo oprostilno razsodbo, ker ni nobenih razlogov za obtožbo.
Živahno delovanje HPS.
Zagreb, 20. aprila. (Izv.) V nedeljo sta dr. Janko šimrak in dr. B a k š i č v Kup-čini na Kolpi imela veliko zborovanje Hrvatske pučke stranke. Na shod je prišla velika množica ljudi iz tega kraja in okolice. Zborovalci so ostro obsodili Radičevo politiko, posebno pa nedelavnost svojega poslanca Tome Baburiča. Zborovalci so naglašali da je Radič lega Baburiča kandidiral samo zato, ker mu je i/. Amerike prinesel 41.000 dolarjev, kar je tedaj znašalo nad 4 milijone dinarjev. Sedaj pa ta mož nič ne dela, ampak se samo izpre-haja. Proti Radiču je vladalo veliko ogorčenje-
Stjepan B a r i č je imel v Kutini in 11 o v i dobro uspele sestanke, kar je tem važnejše, ker so to prvi poskusi HPS v teh občinah.
Po vesteh iz Dalmacije je tam delovanje HPS izredno živahno. Posebno živo se pripravlja HPS na občinske volitve, ki bodo po vsej Dalmaciji 16. maja. V nedeljo se je vršilo veliko zborovanje v celi severni in srednji
Dalmaciji. Vršilo se je tudi več zaupniških shodov. Položaj HPS je povsod dober.
Kakor drugod po Dalmaciji, se bodo tudi v Splitu i«. maja vršile obč. volitve. Iuteres za te volitve je velik, agitacija živa. Zanimivo je, da bo v Splitu nastopil z listo Hrvatske federalistične stranke dr. Trumbič sam, ki ga federalisti kandidirajo za župana. Imajo mnogo upanja na uspeh.
INTERNIRAM VODITELJI HSS TOŽIJO DRŽAVO ItADI ODŠKODNINE.
Zagreb, 20. aprila. (Izv.) Kakor znano,
so svoj čas dr. Maček, dr. Stepan Košu-tič, inženir Avgust K o š u t i č ter dr. K r n j e-v i 6 vložili proti državi tožbo radi odškodnine za škodo, ki so jo trpeli tožitelji radi tega, ker so bili v Zagrebu internirani. Vsak zahteva po 500.000 Din odškodnine. Sodišče je tožbo sprejelo in je sedaj razpisan že prvi narok. Zanimivo pa je, da se tožbi ni pridružil tudi prvi podpredsednik Josip Preda-v e c.
Ponarevalska afera vnovič pred madjarskim parlamentom.
POSLANEC PALLAVICINI TEŽKO OBDOLŽUJE NOTRANJEGA MINISTRA RAKOVSKE-GA. - PALLAVICINI DOBI UKOR. - IZROČILI GA BODO IMUNITETNEMU ODBORU.
— VELIKANSKI NEMIRI V ZBORNICI.
Budimpešta, 20. aprila, (fe'.) V proračunski razpravi je dobil besedo tudi grof Pal-lavicini, ki je glede ponarejevalske zadeve dejal:
S ponarejevalsko zadevo sem se pečal, ker sem bil dolžan to storiti. Vlada je preprečila, da bi mogel svoje obdolžitve dokazati tako, kakor bi se spodobilo, to je pred sodiščem. Svoje obdolžitve sem oprl deloma na logična izvajanja deloma na priče. Eno izmed takih logičnih izvajanj je trditev, da je vlada vedela, da je Nadossy zapleten v zadevo ponarejanja češkoslovaških kron in je ministrski predsednik kljub temu Nadossyja poveril z nalogo, da razkrije ponarejanje frankov. Kakor je priznal Raba, je grof Bethlen vedel za ponarejanje, in Raba tudi trdi, da je Nadossy vpričo njega rekel Jankoviču, da more pred Kanvjo o vsem govoriti. Dejstvo, da je grof Bethlen dr. Vaša o ponarejevalsld zadevi informiral šele 1. januarja, logično dokazuje, da je imel grof Bethlen pomisleke, dr. Vašu zadevo popreje razodeti, ker se je bal, da bi Vaš zadevo preveč krepko zagrabil. Glede tajnih družb moram pripomniti, da so bile glavne osebe v zadevi, bodisi da so obdolženci ali pa imajo z njo opraviti kot oblastveni organi, člani tajnih družb; tako Nados-sy, Baros, Bethlen, Rakovsky, Strahe, Tfirokt in drugi. Ko so leta 1922. ponaredili v Gradcu 500 kronske češkoslovaške bankovce, jih je neki orožniški nadporočnik na povelje Na-dossyjevo vtihotapil na Madjarsko. En del teh bankovcev so spravili v prostorih »narodne zveze«, drugi del pa v vili princa Windisch-graetza. Sedanji minister za notranje zadeve Rakovsky ni bil tedaj niti minister niti narodni poslanec. Njemu so poverili nalogo, da razpeča 500 kronske češkoslovaške bankovce na Češkoslovaškem. (Silen hrup na klopeh vladnih strank. Kličejo: Povejte dokaze!) Ra-kovsky: »To je nesramna laž!«
Pallavicini: Rakovsky pa te naloge ni izvršil. Rakovsky: >Jaz te naloge sploh nikdar dobil nisem.« Pallavicini: R<akovsky je potem predlagal", da poskušajo ponarediti 50 kronske češkoslovaške bankovce.
Predsednik pozove Palavicinija, da predloži dokaze za svoje trditve; ako tega ne stori, bo postopal proti njemu po poslovniku. Izjavlja, da ne bo trpel, da bodo poslanci drugega obdolf.evali različnih dejanj, branili se pa
predložiti zbornici dokaze. Palkvicini nato izjavi, da je pripravljen svoje trditve dokazati pred sodiščem; v zbornici pa ne bo imenoval nobenih prič.
Predsednik nato ukori Palavicinija in ga odkaže imunitetnemu odseku.
Vladna večina kljub hudemu protestiranju opozicije sprejme predsednikov predlog.
Poslanec Huszar: Še danes morate pred ves svet predložiti svoje dokaze. Socialni demokrat Esztergalyos: »Minister za notranje zadeve spada na zatožno klop.«
Poslanec Pallavicini: Jaz sem že preiskovalnemu sodniku povedal, da je bil škof Za-dravec nekoč pri škofu Mikešu v Subotišču ter mu rekel: Jaz sem delal v dobri veri, ker sem vedel, da je z nami grof Bethlen. Ko so razkrili ponarejanje frankov, je Rakovsky k sebi poklical princa Windischgriitza in Na-c' a, da se z njimi pomeni, kako M zadevo ili in kako naj bi se osumljenci branili. I. . .nu posvetovanju so pritegnili tudi patra Bonisa, ki naj bi pridobil slamnate može. Zato so pa potrebovali denarja, a tega ni bilo. Nadosšy je zahteval od Rakovskyja denar in ta ga je tudi obljubil preskrbeti. (Hrup in smeh.) V stanovanju patra Bonisa sta se sešla princ Windischgralz in detektivski šef Hethe-nyi. Vendar se zadeva ni dala zabrisati. Preprečil je to s svojim obnešanjem mestni poglavar Marinovics. Pallavicini končno izjavi, da je pripravljen, svoje trditve pred sodiščem zagovarjati in da upa, da g\a< bo vlada tožila.
Za Pallavicinijem se dvigne minister za notranje zadeve Rakovsky. Ko spregovori prve besede, prileti z galerije v zbornici zavoj in pade pred poslanca Gombosa. Z galerije se čujejo klici: »Na pomoč«, v zbornici nastane razburjenje. Ko Gombes pobere zavoj in ga odvije, najde v njem le prošnjo podpisano od nekega Ladislava Doroge.
Ko se nemir poleže, nadaljuje svoj govor minister Rakovsky. Trditev Pallavicinjjevo, da je sodeloval pri razpečevanju ponarejenih 500 kronskih češkoslov bankovcev, je smešna. Tedaj sein bil zaposlen z preskrbo beguncev iz Češkoslovaške. Res da so prišli k meni razni gospodje z irredentističnimi predlogi, toda jaz se z nobenim nisem maral o tem meniti. Tudi vse ostalo kar trdi Pallavicini, je laž. S patrom Bonisom sploh nisem nikdar govoril. (Pritrjevanje.)
Mirovna pogajanja v Maroku prekinjena.
Pariz, 19. aprila.(Izv.) Mirovna pogajanja v Maroku so se takoj po prvem sestauku delegacij v Berteaimi za nekaj časa prekinila. Francozi in Španci so od rifanske delegacije zahtevali, da predlože razen pooblastila Abd-el-Krima tudi polnomočje posameznih rifskih plemeu. Razen tega so izzvale nesporazumlje-nja med delegacijama tudi francoske zahteve, da se dovoli Francozom zasesti nekaj strate-gično važnih točk in da mora Abd-el-Krim zapustiti rifsko ozemlje. Španci so poleg tega zahtevali tudi to, da se Abd-el-Krim stalno naseli v eni izmed nemuslimanskih dežel.
Krancoske čete so kljub pogajanjem oja-čene z rednimi četami, da bi v slučaju, da se mirovna pogajanja razdro, takoj mogli pričeti z ofenzivo.
Pariz, 20. aprila. (Izv.) Havas javlja iz Utšde: Pri pogajanjih z odposlanci Abd-el-Krimovimi je izjavil general Simon v imenu francoskih in španskih odposlancev, da morejo razpravljati o političnih pogojih le tedaj, ako poprej sklenejo premirje, francoske čete zasedejo nevtralna tla in se zamenjajo z ujetniki. Politični pogoji »o: Priznanje sultana, odhod Abd-el-Krima in reorganizacija uprave rifskega ozemlja. Azerkane je odgovoril, da more na podlagi predlaganih političnih pogojev razpravljati, a da vojaški predlogi niso sprejemljivi. Sicer se ne protivi premirju, zavrača pa vsako prodiranje čet in izmenjavo
ujetnikov. Francoski in španski odposlanci so j vztrajali, da zasedejo njihove čete še nekaj ozemlja, češ da bo Abd-el-Krim le tedaj pokazal, da je iskren, ako bo pristal na ta predlog. Ko Azerkane ni maral odnehati, so se dogovorili, da se znova snidejo na pogovoru dne 22. t. m.
Pariš, 19. aprila Havas javlja iz Maroka, da je Kai-Haddu na letalu odpotoval k Abd-el-Krimu, da ga povpraša za mnenje. V sredo se bo vrnil v Taurirt tako, da se bodo v četrtek zopet pričela posvetovanja.
Utšda, 20. aprila. (Izv.) Danes so rifski odposlanci poslali izjavo, v kateri kličejo javno mnenje vseh narodov za pričo, da so miroljubni, in v kateri pojasuujejo spremembe, ki bi jih bilo napraviti pri štirih temeljnih pogojih za mir, ako bi bile vlade za to, da se čuvajo koristi rifskih plemen. V izjavi predlagajo: Priznanje prosvetnega in duhovnega gospodarstva sultanovega, Abd-el-Krim naj se ne odpravi takoj v nemuslimansko deželo, razorožitev plemen in ustanovitev upravne milice pri posameznih rodovih, ujetniki naj se zamenjajo šele po sklepu miru.
ZDRUŽENE DRŽAVE SEV. AMERIKE IN DRUŠTVO NARODOV.
Bern, 19. aprila (Izv.) Poslanik Združenih držav je obvestil tajništvo Društva narodov, da Združene države ne bodo poslale svojih poslancev na posvetovanje, ki bo 1. septembra in se bo pečalo s pristopom Združenih držav k mednarodnemu razsodišču.
Ugoden potek angleške rudarske krize.
London, 19. aprila (Izv.) Upanje na ugo-dčn potek pogajanj med rudarji in posestniki rudnikov je precej zrastlo radi tega, ker so podjetniki načelno sprejeli predlog, da se minimalna plača določi skupna za vsa podjetja in se naj posamezni lokalni dogovori nanašajo samo na ugotovitev plačilnih razredov, ki povišajo plačo nad miniimum. V sredo se sesta-nejo zastopniki rudarjev in rudniških lastnikov pri Baldmnu.
London, 20. aprila (Izv.) Odbor zveze delavcev po tovarnah za stroje je sklenil, da izvede v 17 društvih, ki so včlanjena v zvezi glasovanje o stavki, s katero naj bi izvojevali povišanje tedenske plače za 20 šilingov. Glasovanje mora biti končano 31. maja.
Poljska vlada pred padcem.
Vladna kriza je vsled neuspelih posvetovanj med koalicijskimi strankami postala skoro neizogibna. Socialdemokratska stranka je izjavila, da ne more podpirati načrta za uravnovešenje proračuna, kakor ga je predložil finančni minister Zdiechovski. Posebno pa nasprotuje stranka nameravani odpustitvi 18.000 železniških uslužbencev. Na posvetovanju koalicijskih strank so ostro nastopili proti finančnemu ministru tudi vsled tega, ker v finančnih predlogih ni ustavil nikakih kreditov za podporo 360.000 brezposelnih. Z zahtevami socialnih demokratov se je izjavila solidarno tudi nacionalna delavska stranka, ki bo v slučaju izstopa socialdemokratov iz vlade, tudi izstopila.
Ako bo tako razpadla sedanja vladna koalicija, bo vlada prisiljena podati demisijo in otvoriti krizo, ki bo gotovo dolgotrajna. — Predsednik kabineta Skrzynski je že izjavil, da ne bo načeloval nobeni vladi, ki bi ne imela v parlamentu sigurne večine.
Vlada Skrzynskega že od vsega začetka sem ni bila posebno močna in če se je vzdržala toliko časa je to pripisovati le ozirom, ki so jih imele koalicijske stranke radi zunanje politike. Predvsem pa je vzdržalo vlado upanje, da bo mogoče doseči stalno mesto za poljsko republiko pri Društvu narodov. Da so sedaj zopet stopila v ospredje gospodarska in politična vprašanja, je gotovo kriv neuspeh Skrzynskega v Ženevi.
Odpravnina nemškim knezom.
Berlin, 20. aprila. (Izv.) Predlog, ki ga : je danes predložila vlada parlamentu, v zadevi ureditve odpravnine nemškim knezom, ugotavlja, da pomeni načrt za razlastitev premoženja spremembo ustave, za kar pa je potrebna dvetretjinska večina. Vlada opira svoje mnenje na to, da ustava dovoljuje razlastitev samo v tem slučaju, ako se obrne premoženje v prid skupnosti, kar pa v zadevi odpravnine knezom ne pride v poštev.
MUSSOLINIJEVI GOVORI V TRIP0LISU IN AMERIŠKI SENAT.
London, 20. aprila. (Izv.) Kakor poroča Reuterjev biro iz Washingtona, so laškega ministrskega predsednika Mussolinija zopet napadli v senatu Združenih držav. Demokratski senator Walsh je rekel v svojem govoru: Ko se je Mussolini širokoustil v Tripolisu, ni klical k obrambi, ampak k napadu. Če uredimo laški dolg, bi s tem samo pomagali laškemu diktatorju, da uredi finance svoje dežele, da more poleni pričeti vojsko, ali pa vsaj doseči, da prevzame vse ljudi bojazen pred novo vojsko.
ENOTNA FRONTA SOCIALISTIČNIH ORGA-NIZACIJ V ČEŠKOSLOVAŠKI ZOPER FAŠISTE.
Praga, 20. aprila. (Izv.) Na zborovanju odborov vseh socialističnih strank so sklenili resolucijo, v kateri pozivljejo vse delavske organizacije, da stvorijo enotno fronto proti reakcionarnim fašistovskim nakanam. V resoluciji pravijo: Vsaka ura je dragocena. Posvetujte se takoj po vseh podjetjih in društvih o tem vprašanju in glasujte za enotno fronto, kajti vsaka zamuda je nevarna.
FRANCOSKI PRORAČUN V SENATU SPREJET.
Pariz, 20. aprila. (Izv.) V senatu so danes sprejeli ves proračun s 278 proti 12 glasovom.
NESREČA Z BOMBO.
Rim, 20. aprila. (Izv.) V vasici blizu Pa-dove so ribiči sestavljali bombo, ki so jo hoteli i porabiti pri ribolovu. Bomba se je pa na do- | slej nepoznan način razpočila ter ubila pet j oseb, tri pa ranila.
MRAZ V SICILIJI.
Rim, 20. aprila. (Izv.) V Palermu so imeli danes ponoči hud vihar, radi katerega je pa- i dla temperatura tako nizko, da je bilo hladno kakor pozimi. Mraz je povzročil precej škode. V mestecu blizu Palerma se je vsula toča. Tudi danes je še mraz.
Berlin, 20. aprila. (Izv.) Na zračni progi Sevilla—Lissabon se je prevrglo letalo. 10 potnikov je bilo več ali manj ranjenih.
Honoliilu, 20. aprila. (Izv.) Trije vojaški letalci, ki so preleteli vulkan Maunalao, pravijo, da vulkan več ne deluje,	I
Peking, 20. aprila. (Izv.) Načelnik izvršilne oblasti Tuančijuj je prišel danes v po-slaniški del mesta.
Usiagen, 20. aprila. (Izv.) V vasi Hasel-bach je včeraj ponoči izbruhnil požar, ki je upepelil tudi hišo, sezidano v času tridesetletne vojske, ki je bila zavarovana kot spomenik.
S ž) odi SLS
Tržič. Preteklo nedeljo je bil shod v Lo. mu nad Tržičem, na katerem je poročal poslanec Bro d ar. Shod je trajal od pol 9 do pol 12. Posl. Brodar je imel popoldne še dva sestanka in sicer v K o v o r j u iu Krizah, na katerih je podal kratko politično poročilo, po poročilu pa se je vršil prost razgovor o politiki, državnem gospodarstvu in razmerah domačega kraja. Udeleženci na shodu kakor tudi na obeh sestankih, so se za vsa politična in gospodarska vprašanja zelo zanimali in stavljali različna vprašanja. Vse se je vršilo zelo prisrčno in poslušalci so enoglasno odobrili pošteno politiko SLS.
Napovedani shodi.
Poslanec B e d j a n i č ima prihodnjo nedeljo, 25. aprila po rani službi božji shod v Svetinjah, naslednjo nedeljo, 2. maja po rani službi božji pa v Središču.
A Politično abecedo mora »Nar. dnevnik« učiti »Jutro«, ki mu očita, da »goni klerikalce v vlado«. Ker je pri nas — tako razlaga »N. D.« — država Srbov, Hrvatov in Slovencev, zato bi bila najbolj idealna vlada tista, ki bi bila sestavljena iz najmočnejše srbske, najmočnejše hrvatske in najmočnejše slovenske stranke. V današnjih časih pa ni to samo ideal, temveč neizogibna nujnost, Zakaj danes šele ustvarjamo skupno državo in nobenega dvoma ni, da bo imela država dobro zgrajeno mesto samo tedaj, če jo bodo v složnem delu gradila vsa tri plemena. Iz vsega tega je jasno, da bi morala SLS v tistem hipu, ko je prejela pri volitvah absolutno večino, ne samo relativno, tudi že postati vladna stranka. Stvar dogovora je seveda, na kateri podlagi bi se ta vstop izvršil. Toda, če bi vladal pri nas parlamentarni princip v vseh svojih posledicah, bi se to tudi sigurno zgodilo. Slovenci pa naravnost moramo zahtevati, da se tak običaj uveljavi, ker drugače smo na milost in nemilost izročeni majorizaciji. Z uskoki, ki so za sedež v vladi vedno pripravljeni izdati slovensko stališče, seveda tega ne bomo dosegli, samo zato pa je tudi nujno, da se s temi uskoki obračuna. Slovenski interes čisto jasno zahteva, da mora biti vsa Slovenija enotna v zahtevi, da se nikdar brez Slovencev ne vlada. Zakaj vladati brez Slovencev se pravi vedno vladati proti Slovencem. — To je vse točno, kakor piše »N. D.« Toda njegov trud je zastonj. Ti elementarni pojmi o politiki, parlamentarizmu, demokraciji itd. ne bodo nikdar šli v možgane, ki so edino na centralistično - unitaristično plat razviti in povrh še v reakcionarstvu otopeli. Najmanj pa v možgane, ki jugoslovensko shvačajo in ki jim je slovenstvo sploh nepoznan pojem. Od tam prihajajo zato tudi tisti uskoki, ki so za sedež v vladi vedno pripravljeni izdati slovenske interese.
A Klerikalci silijo v vlado. To lajno vrti »Jutro« zdaj dan na dan. Iz izjav dr. Korošca, iz članka dr. Kulovca v »Slovencu«, iz vsega si razlaga »Jutro« kakor iz sanjskih bukev — čeprav je v resnici ravno obratno — da se klerikalci ponujajo, da bi se odpovedali tudi avlonomističnemu načelu, sploh da so vladi prav ceno na razpolago. — Lepo je od »Jutra«, da vsaj »prav ceno« stavlja klerikalce na razpolago in ne čisto zastonj. Za kar so vsaki vladi vedno na razpolaganje gg. samostojni demokratje. Kaj ne bi oni vse dali, samo da bi se mogli kako spet dokopati do vlade. Sicer pa govori iz »Jutra« le uprav blazen strah; saj bi vstop SLS v vlado pomenil potem res definitiven konec samostojno - demokratskega režima v Sloveniji, ki ga je vlada RR tako ščitila. In pa naše občine bi dobile spet nazaj svojo avtonomijo, predvsem Ljubljana. In take in enake nesreče za »Jutro« bi se zgodile. Res, upravičen jc »Jutrov« strah in razumljivo je, da že zdaj tolaži sebe in svoje bravce, da bodo klerikalci na vso moč podpirali centralistično politiko. Ker je »Jutro« v tej politiki tako udomačeno, zato upamo, da jo bo tudi s svoje strani na vso moč podpiralo in postalo glavno glasilo SLS na vladi.
ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva. Cena Din 60,— s slikami zdravilnih zelišč vred. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. _ Pisatelj pravi v predgovoru: »Solnce, zrak, zemlja in voda so prvine, na katere se naslanja naravno zdravilstvo. Zdravilno moč zelišč so nekdaj visoko cenili; tudi ta pridejo v naši knjigi zopet do zaslužene veljave. Vsakomur so na stežaj odprta vrata božje lekarne, ki nam jo nudi narava. Zato prebirajte ne enkrat, temveč pogosto pričujočo knjigo; v njej boste našli dobre nasvete in zanesljiv pomoček.« V celo platno vezana, knjiga velja Din 75.—.
Poravnajte" naročnFoT
Kaj se godi doma
Dva dneva s- Borkota v Prekmurju. *
Poleg mastnozabeljenih »umotvorov, raznih slovenskih literatov je velikonočna številka »Jutra« objavila kot nekaj posebnega tudi opit Prek-murja od g. Borkota, ki naj bi podal o tem neznanem delu naše države objektivno sliko. Je vse kaj drugega. Članek g. Borkota o Prekmurju je za Prekmurje ponižujoč, na drugi strani pa popolnoma enostranski.
»Tip prekmurskega kmeta« naj podaja slika človeka, ki je po pričevanju onih, ki ga poznajo, omejene pameti. Ali prekmurski kmet v resnici ne zasluži boljšega reprezentanta pred slovensko javnostjo?
»V Prekmurcu je polno suženjskega duha.« Čemu to naglašati? In ali je to res tako izrazita lastnost našega ljudstva? V kolikor se ta duh pozna, je ostanek starih časov. A v čem se kaže sužnjost sedaj? Morda smo sužnji zaradi tega, ker nočemo nasesti lepim frazam vsakega naprednja-ka o laži-demokratizmu in se ne damo ujeti, kakor bi to gotovi elementi, ki naglašajo našo sužnjost, želeli? V tem jaz ne vidim sužnjosti. Potrjuje se celo nasprotno. Sužnji bi bili, ako bi se klanjali vsakemu, ne pa sedaj, ko trdno stojimo na stališču, katero je po našem prepričanju pravo. Tudi v preteklosti nismo bili tako veliki sužnji, kakor se navadno misli. Ali nismo ohranili svojega slovenstva vkljub temu, da je bil pritisk od strani Madjarov naravnost neznosen? O tem bi lahko na dolgo govorili, a na tem mestu ni mogoče.
»Povprečen moralni nivo ni baš visok.« — S kako pravico je mogel izreči to sodbo gospod, ki se je le dva dni mudil v Prekmurju, ne vem. Po informaciji drugih? In kdo ga je informiral? Če hoče kdo o tem pravično in pravilno soditi, se mora nekaj časa v naše ljudstvo vživeti, napredni »prišleki«, kakor člankar sam imenuje slovenske uradnike v Prekmurju, so pa kaj slab vir za proučevanje tega poglavja. Mislim, da tako g. piscu onega članka kakor njegovim informatorjem najbolj ustrežem, če o tem obzirno molčim.
»Nekaj nomadskega duha še živi v Prekmurcu.« — Hvala lepa za poklon, bi rekel vsak, ako bi bila trditev le šala, ne pa mišljena resno. Dolga stoletja so že pretekla, odkar smo v sedanji svoji domovini in naše vasi pričajo prej o vsem drugem kakor o nomadskem duhu. Z ozirom na žaljivo stran članka naj zadostuje toliko. Poglejmo, v čem obstoji pomanjkljivost, oziroma enostranskost.
Kdor bi samo iz Borkovega članka poznal Prekmurje, bi bil prepričan, da je Prekmurje evangeličanska pokrajina ali dežela, v kateri imajo evangeličani vsaj odločilno besedo. Člankar je namreč katoličanstvo hotč ali nehoti popolnoma prezrl. O protestantih govori na dolgo in široko, katoličanom kot takim pa niti besede ne posveti. Obiskal je evangeličanski dijaški dom in ga poveličuje kot važno vzgojevalno inštitucijo. Potrudil se je h g. Lutharju, fararju v Puconcih. Z njim se je razgovarjal o verskih, političnih vprašanjih, o prekmurski verski literaturi. Celo Kiihara v Markiševcih ni prezrl. Zanimal se je za njegov list Morsko Krajino«. To enostransko postopanje je zelo čudno. Kako si ga naj razlagamo? Ali ne igrajo vloge morda kaki strankarski momenti? Kuhar je bil svojčas kandidat na samostojno - demokratski listi. Tudi g. Luthar je znan kot velik prijatelj in vnet agitator demokratov. V svoji navdušenosti za evangeličane se člankar tako daleč spozabi, da prezre nekatera dejstva in pride do trditev, ki očitno bijejo v obraz resničnemu stanju. Evangeličani naj bi bili bolj narodno zavedni, kakor katoličani. Zadnje volitve so nam to pokazale. Radičevci so agitirali s tem, da postane Prekmurje zopet madjarsko in so potegnili za seboj ogromno večino luterancev.
Bodi kakorkoli, katoličanom *e godi vsled preziranja krivica. Ali ni njih najmanj trikrat toliko, ko evangeličanov? Ali nima M. Sobota tudi kat. dijaikega doma, ki ne nudi mesta le 12—15 študentom, temveč je sprejel pod svojo streho okrog 50 dijakov in je z ozirom na vzgojo mladine najmanj tako važen, ko evangeličanski dijaški dom?! Ali nimajo tudi katoličani svoje verske literature, ki je stara, ko luteranska, po obsežnosti pa luteransko prekaša? Ali nimajo svojih časopisov, kateri so v resnici pridobili velikih zaslug s svojo borbo za prekmursko-slovcnski jezik? Ali nimajo tudi političnega lista, ki »Morsko Krajino« gotovo nadkriljuje in si mnogo bolj ko ta prizadeva, da jezikovno in pravopisno čimbolj približa prekmursko slovenščino književni slovenščini in ki v resnici budi narodno zavest? Če imajo evangeličani svoje velikane, kakor so Benko s svojo klavnico in klobasarno, Luthar, Flisar, Kuhar, jih imajo tudi katoličani in ti so v gotovih ozirih ravno tako merodajni, ko oni. Ako je člankar omenil celo nekatere malenkostne stvari, ki so z luteranstvom v zvezi, zakaj ni orisal katoličanstva vsaj v glavnih obrisih? Kot človek, ki je hotel podati o Prekmurju verno sliko, bi bil to moral storiti brez ozira na to, da se morda ne strinja s katoliškim svetovnim nazorom. Tu namreč ne gre za vprašanje, kateri svetovni nazor ali katero versko prepričanje je pravilno, temveč gre za dejstva, ki obstojajo in ki se ne dajo spremeniti. Kar je informativnega, naj bo v resnici informativno v pravem smislu besede, ne pa da se ena stran pretirano izraža, druga pa popolnoma zamolči. Če kdo govori o slabih lastnostih Prekmurca, mora najti nekaj besed tudi za dobre lastnosti, katerih prekmurskemu ljudstvu gotovo nc manjka in kdor hoče hvaliti evangeličane, ne sme iti niimo katoličanov,, ker imajo vodilno vlogo v vsakem oziru oni v rokah.
Kot sin pokrajine, za katero gre, ne morem prenesti, da bi dobivala slovenska javnost tako pomanjkljive in enostranske slike o zemlji, ki je bila pred nedavnim za njo terra ineognita, a katera mora postati pravi ud matere Slovenije. Prekmurje zasluži drugačno oceno. Kdor mu je noče dati, naj se sploh nc spušča v ocenjevanje, ker mu narod nc bo hvaležen.	F. K.t
Živinorejska anketa v Prevafjah.
Na incijativo okrajnega glavarja g. Koropca in veterinarja g. štiblerja se je vršila dne 18. t. m. v Prevaljah v gostilni >pri Rozmanu« živinorejska anketa, katere namen je bil ustanoviti za sodni okraj Prevalje po primeru Gorenjske okrajni živinorejski odbor, v katerem bi se osredotočilo in združevalo pospeševanje živinoreje celega okraja. Šlo je predvsem za to, da se najde pot in podlaga za sistematično povzdigo živinoreje, ki je spričo danih naravnih in gospodarskih razmer najvažnejša kmetijska panoga v mežiški dolini.
Zborovanja se je udeležilo kakih 40 kmetovalcev. Bili so to samo najuglednejši zastopniki in najboljši živinorejci posameznih občin.
Zborovanje je otvoril vladni tajnik g. Milač, ki je v imenu okrajnega glavarja pozdravil zborovalce ter je kot domačin in izborer poznavalec koroške narodne mentalnosti razložil zbranim kmetovalcem v poljudnih besedah namen ankete. G. referent Zupane je referiral kot zastopnik in odposlanec velikega župana ter je orisal način dosedanjega pospeševanja živinoreje v mariborski oblasti. Naglasil je tudi, da se spričo sedanjih razmer in težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja država, ni zanašati na državne podpore ter se nam je glede pospeševanja in zboljšanja kmetijstva postaviti predvsem na lastne nogf.
Drž. ekonom Wernig iz Slovenjgradca je poročal o stanju živinoreje v prevaljskem okraju ter je konstatiral znaten napredek, osobito v gornjem delu mežiške doline. Poročal je potem tudi o načinu pospeševanja živinoreje na Koroškem in v Avstriji ter o možnostih prilagoditve teli načinov
našim podobnim krajevnim ln naravnim razmeram. Drž. ekonom Suštič iz Radovljice je pojasnil ustroj okrajnih živinorejskih odborov na Gorenjskem in izčrpno popisal pospeševanje živinoreje v radovljiškem okraju. Način tega pospeševanja naj bi prevzel tudi prevaljski okraj. Okrajni veterinar g. Štibler je orisal vsa dosedanja prizadevanja glede povzdige živinoreje v mežiški dolini ter je komentiral izvajanja predgovornikov.
Razvila se je potem debata, v katero sta posegla z interesantnimi izvajanji predvsem gg. Be-no Kotnik in J. Dolinar. Prvi je označil špecijalne potrebe prevaljskega kmeta; g. Dolinar, župan občine Črna pa je pojasnil položaj domačega kmetijstva in celotnega mežiškega gospodarstva. Konstituiral se je potem iz 06em najuglednejših posestnikov pripravljalni odbor, ki bo izdelal pravila in pripravil tla za definitivno organizacijo okrajnega živinorejskega odbora. Začetna naloga tega odbora bo, da potom občinskih živinorejskih odsekov in posebnih poročevalcev dobiva stolna poročila o stanju živinoreje iz vsake občine ter na podlngi teh podatkov poskrbi povsod za zadostno število dobre plemensite živine in da se reši za mežiško dolino tako pereče pašniško vprašanje.
Vsi merodajni faktorji, ki imajo vpliv na naše kmetsko ljudstvo, se vabijo in prosijo, da podpirajo stremljenja tega odbora, ki st je stavil za cilj samo nepolitične, nesebične in splošno go-spodarsko-koristne naloge 1
F. W.
Iz društva slovenskih književnikov.
Ljubljana, 20. aprila 1928.
Na sinoenji seji Društva slovenskih književnikov se je med drugim govoril o tudi o dopisu Društva hrvaških književnikov, s katerim so povabili društvo, da pošlje zanesljivo svojega delegata na konferenco v ZagTebu v četrtek 22. t. m. Gre namreč za ustanovitev »Udruženja za zašoitu književne i umjetničke svojine v Zagrebu«, v katerem naj bi bili zastopani tudi Slovenci.
Ker so se srbski književniki izrekli za samostojno udruženje z istim ciljem, je sklenil odbor DSK ustanoviti za Slovenijo prav tako samostojno »Društvo za zaščito književne in umetniške lastnine v Ljubljani«. Vsa tri novoustanovljena društva pa naj bi tvorila skupno nekakšno zvezo, ki bi bila afilijacija Mednarodne literarne in umetniške zveze v Parizu. Tajnik društva g. Anton Podbevšek je bdi kot delegat pooblaščen, da bo v tem smislu pr r"' l na zagrebški konferenci.
0 DSK je nadalje sklepal o Cankarjevi p i, ki se bo vršila začetkom maja v ljublj;.naki operi. Na tej proslavi bo sodelovalo več književnikov, med njima bo dr. Izidor Cankar govoril kot dober poznavalec Cankarjevih sp;sov uvodne besede. Sklepal je tudi o recitacijskem večeru, ki se bo*vršil meseca maja v Mariboru in bo reprezentativen večer slovenske lirike in proze.
Za gojitev zvez z inozemstvom je važno, da je sklenil dbor poslati v Pariz na mednarodni kongres gledaliških kritikov kot delegata gg. Frana Albrehta in Josipa Vidmarja. Na tem kongresu se bo razpravljalo o povzdigi sodobne gledališke umetnosti, zlasti pa o propagiranju odrske umetnosti med najširše plasti naroda. Z veseljem je pozdraviti tudi namero poslati v inozemstvo tri svoje člane na študijsko potovanje.
• Fr. Govek contra Vidmar.
Včeraj popoldne se je vršila na sodišču v sobi št. 79 zanimiva razprava v tožbi zaradi razžaljenja časti, ki jo je Fr, Govekar naperil proti izdajatelju »Kritike«. Jos. Vidmarju. Vos. Vidmar je v nekem sestavku v svojem listu o današnji slovenski dnevni kritiki omenjal tudi Fr. Govekarja in med drugim zapisal, da ima Govekar v slovenski literaturi zelo slab sloves, ter stavek: »Govekar, ki se je proslavil že v Cankarjevih časih . .,« Ta dva stavka je Govekar inkriminiral. Vidmar je v svojem zagovoru omenjal, da je Govekarjev literarno slabi sloves (kot pisatelja in kot kritika) notoričen, da ga je izrekei že Ivan Cankar itd. Želi, da bi sodišče o tem zaslišalo kakega literarnega izvedenca.
OBLEKE Vam ..«
i z d e\ k a v *
ustncža najceneje
JOS. ROJINA - LJUBLJANA
_ALEKSANDROVA CESTA 3
—• Zdi se mu razumljivo, da, neobhodno, da naj ima kritika pravico, notorične, pa najsi bo še tako ostro negativne ugotovitve literarne zgodovine smatrati za material, s katerim lahko svobodno razpolaga; morala bi torej imeti pravico, tudi ne- ■ gativne, a notorične sodbe o kakem literatu ali kritiku izrekati tudi brez tako imenovanih činjenic ali utemeljitev. Brez te pravice bi sc kritika enkrat zadušila v samih činjenicah, ali pa bo vedno izpostavljena procesom. Če torej izjavlja, da se ne čuti krivega, stori to v večji meri zaradi usode slovenske kritike kot pa v lastnem interesu. —-Druga točka je vprašanje celote in enotnosti. Govekar je iz članka izbral par mest in jih je inkri-miniral izolirana. Tolmačil jih je v litcrarno-mo-ralnem smislu, dočim jc Vidmar govoril v omenje. nem članku samo o literarno - k r i t i č n i h kvalitetah treh gledaliških kritikov. Tu se pokaže važnost zahteve, naj se vsak kritičen spis gleda kot celota. — Prečital sc je nato šc glavni del Vid-marjevega inkriminiranega članka. Obtoženčev za-* govornik (dr. Krivic) in zastopnik zas. obtožitelja (dr. Knaflič) žc zaradi pozne ure nista več posegla v razpravo. Po daljšem posvetovanju senata je predsednik, dež. sod. nadsvet. Mladič razglasil, da ne gre za žalitev (uvredo), ampak za obrekovanje (kleveto); zato sc zadeva vrne preiskovalnemu sodniku in naj obtoženec skuša doprinesti dokaz resnice; zaslišali bodo tudi literarne izvedence.' — Razpravna dvorana jc bila polna večinoma mlade publike — literatov, akademikov, gled. igralcev <• dr. —, ki jc razpravi sledila z velikim zanimanjem in sprejela izid z zadoščenjem.
Slovenska opera v Sarajevu,
V soboto popoldne je prispelo v Sarajevo osobje ljubljanske opere. Na kolodvoru je došle pozdravil občinski nadsvetnik dr. Hinko Ferič, v imenu sarajevskih Slovencev pa sodni nadsvetnik Volgemut.
__ O ljubljanski operi se sarajevsko časopisje izraža pohvalno. Sarajevska >Večernja pošta« piše: »Za zagrebško in belgrajsko opero prihaja k nam tudi ljubljanska. Njen prvi nastop v »Aidi« je že dokazal, da bomo s tem gostovanjem bolj zadovoljni, kakor smo bili z gostovanjem zagrebške in belgrajske opere. Belgrad in Zagreb Ljubljano podcenjujeta, dejansko pa je Ljubljana mnogo boljša od njiju. Če v ničemer drugem ne, ima prvovrsten zbor in odličen orkester. Slovenija je dežela pesini, prva v Jugoslaviji. Zato ni čudno, da se to izraža v največjem godbenem predstavitelju.«
Sobotna predstava Verdijeve >Aide< je bila popolnoma razprodana. Predstava ni dosegla pričakovanja, za kar je iskati vzroka v utrujenosti pevcev. Dekoracija odra je bila zelo slaba in je takorekoč karikirala pojem velike arhltektonike za časa silnih faraonov. Nedeljska prestava >Rigo-lettat je daleč nadkrilila »Aido«. Listi se obširno bavijo z vsakim posameznim pevcem ter ga podrobno kritizirajo.
Gradimo STADION - kupujmo srečk?!
Težka nesreča vsled neprevidnega ravnanja z orožjem se je prigodila preteklo soboto na Ptujski Sori. Posestnik ia stari lovec Skrile je čistil svojo lovsko p Jako v veži. V trenutku, ko je stopila njegova mlada, komaj 201et. hčerka iz sobe v vežo, pa se je puška sprožila in strel je zadel deklico v desno stran prsi. Živela je Se kaki dve uri, potem pa je izkrvavela in a mrla. Prišla je komaj pred par dnevi domov iz mesta, kjer se je učila kuhati.
NE BODE VAM ŽAL '
ako si pred nakupom moške obleke ogledate spe. cialno zalogo češkega in angleškega sukna tvrdke
JOSIP BVANČIČ - LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 4.
Cene neverjetno nizke !	Blago prvovrstno!
PREPRIČAJTE SE!
Francč Žar:
Tri dni na hrvatskem Primorju.
Najlepše potovanje na morje je sedaj na pomlad. Ko visoko gori v gorah na postaji Plase zjutraj pogledaš skozi okno kupeja, te obsije lepo južno solnce. Zunaj je sicer mrzlo, burja piha na teh valovih primorskega pogorja, a pogled na morje, ki leži globoko pod teboj, je čudovito mehak: Kvarner leži pred teboj, lepo plavo morje, v njem pa njegovi otoki, ki se ti z vrha planin zde kakor ogromne skale sredi'vode. Vedno nižje, vedno nižje te pelje vlak, dokler te iz tunela pod Trsat-sko skalo ne pripelje na Sušak. Ni spodobna ta postaja za obmejno postajo velike države. Mudi se. Parnik odhaja ob 8. zjutraj na Ba-kar, Kraljevico, Crikvenico, Novi, Senj in dalje proti Pagu. Po vseh teh krajih je breg poln radovednežev, fakinov in tujcev-gostov, ki pričakujejo novodošlecev. Gostov je po jadranskih kopališčih že precej, posebno na pljučih bolnih. Prava sezona pa se prične šele majnika.
Na krovu sem se prijetno solnčil v družbi svojega sopotnika-kanarčka, s katerim sva skupaj potovala k gtricu Jožetu v Senj. Zraven pa je globoko sopla častitljiva gospa ter skrbno ogledovala mojega kanarčka ter ga varovala, da bi ga kaka sapica ne vznemirila. Pripovedovala je svoji sopotnici, oči vidno kaki branjevki iz Sušaka, po čem so v Senju jajca, piščanci, kure, purani in drugo podobno blaao. »Ei, veste, pri na» v Senju,
kamor gostje malo zahajajo, živimo po fceni.« Uživala je, ko je iazlagala, koliko jo stane ocvrt piščanec, koliko pečen puran. Ne razumem se na te reči, ampak resnično, življenje v Senju ni drago. Sopotnica mi potoži, da skoro nič ne je, da pa mora nositi težko breme 145 kil. Res, obžalovanja vredna teža. Na svoje oko sem verjel v njenih 145 kil, na njeno besedo pa, da »skoro nič« ne je.
Po krovu prihaja težkih in trudnih korakov star duhovnik in vpraša, če bomo kmalu v Senju. »Sedaj smo v Novem; še eno uro.« »V Senju imam opravka. Prihajam iz Like; 24 ur sem že na potu, celo noč sem se vozil, star sem nad 70 let, pa bi rad že bil tam.« Ubogi gospod je bil res videti skrajno izmučen. Čudno se mi je zdelo, po čemu hodi v Senj. Pa se oglasi stara dama: »Velečastni, gotovo greste na duhovne vaje v Senj.« Velečastni ji ni odgovoril, zato sopotnica meni pojasnjuje: »Veste, to je pa tudi grdo, da kličejo iz škofije duhovnike na duhovne vaje. Cemu neki zopet to? Nihče noče več za duhovnika, ko se jim tako slabo godi. Ej, ko bi vi vedeli, kako boljše se godi duhovnikom ta mdoli po Sremu... Pri nas pa je semenišče prazno. Mesto bogoslovcev imajo sedaj notri neke Orle, sedaj pa še stare gospode zovejo na duhovne vaje. Tega vsega včasih ni bilo.« Pojasnil sem ji, da sedaj bogoslovci za senjsko škofijo študirajo v Zagrebu. Ni pomagalo. Zena se je hudovala na duhovne vaje, na Orle in na siromaštvo duhovnikov.
Cim bliže Senja, tem bolj piha veter od Velebita, ki je deloma še pokrit s snegom. Veter Drehaia v vedno huišo burio. Valovi
rastejo, pene morske vode brizgajo na krov. To je senjska burja. »Gospod, pazite na k&-narčka,« mi veli gospa. Zavila sva kletko v »Reški Novi list« in zavarovala s prtljago. Jaz sem stopil k ograji ter se izpostavil burji. Držati sem se moral. Ampak dobro stori taka burja živcem, kakršni so moji. Komur so potrebne ali nepotrebne skrbi razrvale živce, naj pride les!
V Senju smo. Zamude eno uro! Burja preneha, solnce sije toplo, pomlad objame > mene, stric Jože pa svojega kanarčka. »Ti, slabo sem naletel. Po poti sem slišal, da imate duhovne vaje. Nič časa ne boš imel.« — »Ne boj se! Izprosil sem si prosto od svojih običajnih opravkov. Duhovnih vaj pa ni. Le-gospodje dekani imajo svoje zborovanje, kako poživiti versko katoliško življenje v škofiji. Skof so jih sklicali v ta namen. In vsi so prišli.« Tudi moj častitljivi sopotnik s parnika jo bil kot dekan na potu, da se odzove klicu svojega škofa.
Senj — ti staro mesto senjskih Uskokov, trgovcev in pomorskih junakov-vojnikov! Benetke so trepetale pred silami tvojih sinov. Današnja tvoj« zunanjost priča o tem! Nič sledu o umetnosti, kakršna je domovala in še domuje po drugih starih mestih Dalmacije, otokov in Primorja. Zunanjost Senja priča, da je v dneh slave in bogastva v njem gospodaril Irgovec in vojak. Nad mestom se grozeče dviga grad Frankopanov »Nehaj grad«. Daleč okrog viden, je grozil Benečanopi, da se ne bi drznili vstopiti na te skale, nad katerimi je čuvaj on. Se vedno je v dobrem stanju. Na malem rtiču pod pristaniščem pa se na visoki
skali beli cerkvica »Svete Marije na Artu« — »Svete Marije na Rtiču«. Prava mornarska cerkvica, silno stara,, polna pomorskih spominov. Mesto lestencev vise s stropa mali ir večji modeli starih bojnih ladij, lepa in zgodovinska dela. Slike na stenah pričajo o hvaležnosti mornarjev M. B., ki jih je rešila potopa. Ta cerkvica je vidna daleč okrog — tja gori proti Kvarneru, doli proti Rabu in tja skozi Senjska vrata proti Čresu in Lošinju. »Sveta Marija na Artu« s svojo lučko je tisočem mornarjev bila orientacija v nevarni plov. bi po teh vodah, vedno polnih burje in neviht Danes je Senjanom še vedno smernica njihovega življenja.
Starejša generacija Senjanov je sicer 00-bra in verna, a katoliško nezavedna — saj po večini. Mlajša generacija pa je danes po večini organizirana v Hrvatskem kat. prosv. Savezu. Orli, Orlice, naraščaj, Marijino družbe — vse to cvete. Delavstvo je organizirano v krščanskih organizacijah, socialisti tu nimajo tal. To je zasluga starega znanca in prijatelja g. Golika, ki je prvi organiziral delavca v J. S. Z. Ti delavci, mladi obrtniki in pomočniki, mlada inteligenca so osnovali tudi svojo denarno zadrugo ]>od imenom »Pčelica«, ki pa je danes močnejša kot marsikak priznan denarni ziavod. Res, v Senju cvete — katoliška pomlad!
Ta pomlad ni prišla sama od sebe. To je sad trdega dela duhovščine in kat. lajikov. Človek, ki vidi razmere, v katerih živite in delate, da bi se Vam vsem moral globoko odkriti.
»	(Konec sledi.)
Dnevne novice
k Podelitev čeških odlikovanj. Slavnostno odlikovanje z redom Belega Leva, s katerim so bili odlikovani gospodje: general Danilo K a 1 a f a t o v i č, komandant Dra.v. div. obl.; dr. Janko B a b n i k . predsednik viš. de?., sodišča; I. B renči č. upravnik Narod, gledališča v Mariboru; Engelbert Gangl, starosta Jugoslov. sokol, saveza; Matej Hiibad, intendant Nar. gledal, v Ljubljani; Fr. Smodej, nar. poslanec; dr. Albert K r a m e r , minister n. r.; dr. Ivo Lah, profesor; Rasto P u s t o s 1 e m 5 e k , direktor; Avg. Ludvik, načelnik postaje, se bo vršilo dne 23. aprila t. 1. ob 11 uri dop. v prostorih konzulata ČSR v Ljubljani.
*	Pokopali so včeraj dopoldne v Bezulja-ku nad Cerknico vdovo posestnika g. Franjo Š v igel j iz Dobca. Umrla je po skoro triletni tKilezni v noči na nedeljo dne 18. t. m, v star. 36 let. Rajna je bila skrbna gospodinja ln dobra mati peterih otročičev, ki jim je kruta vojna prezgodaj ugrabila očeta-gospodarja.
* Za njo žalujejo poleg osirotelih otrok v Dobcu posebno še osiveli starši Tonkovi v Beztilja-ku. Svetila jej večna luč!
•k Zakaj se ne izplačajo potnine? Drž. i uradniki —■ tako se nam piše iz Maribora — j ki so primorani službeno potovati, se nahajajo v neprijetnem položaju, da si morajo potne stroške plačati iz lastnega žepa. — Država jim je dolžna potnino že za nekaj mesecev in vse dosedanje urgence niso ničesar pomagale.
k Promocija. V soboto promovira na gra-ški univerzi doktorjem vsega zdravilstva Ciril Porekar iz Huma pri Ormožu.
k Številke na ovojnih pasicah, ki so bile minulo sredo namenjene točnim plačnikom, so bile glasom došlih nam naznand zelo napotil nekaterim nepoklicanim faktorjem. Dogajali so se slučaji, da so bile številke na ovitkih odtrgane; najbolj radikalno so pa napravili v dveh krajih, kjer so naročnikom dostavili »Slovenca« kar brez ovitka in seveda — tudi brez naslova. To je tem bolj čudno, ker v drugačnih razmerah »Slovenec«, ki pomotoma nima naslova, točno priroma k nam nazaj * opazko: Došel brez naslova!
k Poučno potovanje v Italijo. Dne 1. maja t. I. odpotujejo dijaki trgovske akademije v Belgradu na naučno potovanje po Italiji. Obiskali bodo po raznih večjih mestih velike industrijske, trgovske in znanstvene zavode. Potovali bodo preko Trsta, kjer se najprej »stavijo.
*Iz poštne službe. Za poštno in brzojavno uradnico pri poštnem uradu v Celju je imenovana Justina Rihteršič, doslej Zagreb 1; upokojen je poštni uradnik Roman Pašič, Ljubljana 1.
k Imenovanja. Za vladnega tajnika v 7. skup. I. kat. je imenovan Narte Velikonja, vi. tajnik v resortu ministrstva za prosveto, ter prideljen v službovanje velikemu županu v Ljubljani. — Za ravnatelja srednje kmetijske šole v Mariboru je imenovan Venčesiav V. Valenta, ravnatelj niž;(e kmetijske šole v Ba-njiluki.
k Iz strokovnega šolstva. Na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani je imenovana za stalno stroko- uo učiteljico Josipom Seljak, dosedanja začasna strokovna učiteljica na tem zavodu.
*	Upokojitve. Upokojena sta na prošnjo računska ravnatelja pri delegaciji ministrstva za finance v Ljubljani. Anton Hočevar in Janko K u k a r.
k Pomorska konferenca. V prosvetnem ministrstvu se te dni vrši konferenca z zastopniki raznih naših pomorskih organizacij in podjetij. Konferenca ima namen zbrati potrebne podatke, na katerih naj se zgradi pro-
gram za naJo pomorsko politiko, posebno glede povzdige našo trgovske mornarice.
k Belgrajski spominski dua. Dne 19. t.
m (po pravosl. koledarju 6. aprila) je belgraj-ska mestna občina položila na spomenik kneza Mihajla venec v spomin na dan, ko so Turki knezu izročili ključe mestu Belgrada.
k Za rezervne častnike. Pododbor Društva rezervnih častnikov in bojevnikov v Ljubljani prične prihodnji teden razpošiljati svojemu članstvu tiskana navodila o brezplačni vožnji, prijavljanju, prenočišču, prehrani, dopustih za uradništvo, programu svečanosti, povratku s svečanosti in splošne pripombe o priliki razvitja zastave in letošnjega zbora Društva rezervnih častnikov in bojevnikov, ki se vrši dne 23. in 24. maja 1926 v Zagrebu. Tej svečanosti bo po dosedanjih dispozicijah prisostvoval Nj. Vel. kralj, udeležili se je pa bodo tudi najvišji krogi, vlada, vojska in prijatelji našega državnega edinstva ter odposlanci inozemskih vojsk in delegati medza-vezniške federacije bojevnikov iz Pariza. Udeleži se je tudi zagrebška akademska mladina. Rok za pošiljanje prijav na pododbor je določen do vključno 5. maja 1926.
+ Obljube novega prosvetnega ministra srednješolskim profesorjem. Dne 19. t. m. so se oglasili pri novem prosvetnem ministru Miši Trifunoviču zastopniki glavnega odbora profesorskega društva. Poročali so ministru o sedanjem« položaju na srednjih šolah in med drugim zahtevali, da se profesorjem čim preje izplača honorar za nadure. Minister je obljubil, da bo nemudoma zahteval potrebne kredite; ravno tako je obljubil, da si bo prizadeval popraviti krivice, ki so se zgodile profesorjem. Rekel je, da hoče vsa srednješolska vprašanja reševati v sporazumu s profesorskim društvom in iz prosvete izključiti vse plemenske in politične stvari.
* Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 20. aprila 1926 objavlja: Uredbo o organizaciji direkcije rečne plovitbe kraljevine • Srbov, Hrvate '■> Slovencev; Pravilnik za poslovanje s p sami na obveznice loterijske 2'/s%ne drž. rente za vojno škodo iz leta 1922; Pojasnilo glede ocarinjanja antracita ob uvozu; Pojasnilo glede pravilne likvidacije naročil, izvršenih na podstavi zakona z dne 22. januarja 1922, s katerim se državni uradi oproščajo uvozne carine; Pravilnik za ocenjanje strokovne izobrazbe veterinarjev ob njih vstopu v državno ali samoupravno službo; Naredba o uporabljanju posebne davščine po 5 p od vsakega voznega listka električne cestne železnice v Ljubljani; Naredba o garanciji mestne občine ljubljanske gradbenemu društvu učiteljstva na tehnični srednji šoli v Ljubljani. — Isti uradni list z dne 16. t. m. objavlja: Popravek k invalidskemu zakonu; Razpis, s katerim se izdajajo navodila za izvršitev sporazuma z dne 14. decembra 1924, sklenjenega med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Madžarsko, in aneksa št. VIII., členov 1. do 8, glede vzajemne izmene sodnih aktov; Razpis, s katerim se izdajajo navodila za izvršitev sporazuma z dne 14. decembra 1924, sklenjenega med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Madžarsko, in aneksa št. VIII. o vzajemni izmeni zemljiškoknjižnih arhivov (baštinskih knjig) in komasacijskih predmetov. Razpis o prostem prodajanju modre ga-lice. Ddločba, s katero se znižuje kazenski oddelek generalne direkcije carin na odsek; Popravki k pravilniku za izvrševanje invalidskega zakona.
-^Razlastitev ribarskih lovišč! Obvestilo okrajnega ribarskega odbora, ki je bilo sedaj objavljeno, dokazuje, da je zadnji čas, da se lastniki samolastnih lovišč organizirajo v ob-
Zakaj smo dolžni slaviti sv. cerkvenega učenika Petra kanizija.
Med najlepše slavnosti, kar jih obhaja sv. katoliška Cerkev, prištevamo one, ki se vrše o priliki, ko rimski papež proglasi služabnike in služabnice božje za blažene in ko blažene slovesno ptriSteje med svetnikp in svetnice. Mnogi, ki so se udeležili v Rimu takih slavnosti, trdijo, da predstavljajo ti dnevi nebesa na zemlji. Da bi .se pa verniki, ki ne morejo iti v večno mesto ob takih slovesnih prilikah, zahvalili Bogu, da se je pomnožilo število izvoljenih, katerim je podeljena čast oltarjev, se prirejajo ob proglasitvi novih blažencev in novih svetnikov primerne slovesnosti tudi doma. Tako se je v ljubljanski uršulinski cerkvi obhajala 1. 1921. lepa slovesnost o priliki, ko je bilo 11 uršulink-mučenik iz Valeneiennesa prištetih za blažene. Umrle so mučeniške smrti koncem 18. stoletja na Francoskem. In zopet lani se je ol>-hajala v uršulinski cerkvi spominska slav-nost, d« so bile redovnice iz Orange v južni Franciji, mučene za časa francoske revolucije, prištete za blažene. Karmeličanke na Selu pri Ljubljani so imele zadnja leta dvakrat preganljivo slavnost: Prvič o priliki, ko je bila Terezija Deteta Jezusa prišteta med blažene in lani, ko je bila dne 17. maja slovesno proglašena za svetnico. Množice vernega ljudstva so ob teh nrilikah do zadnjega
kotička napolnile karmelsko cerkev na Selu kakor tudi uršulinsko cerkev v Ljubljani.
Od 24. do 27. aprila se bo pa v cerkvi sv. Jožefa (pri Jezuitih) v Ljubljani obhajala slovesna tridnevniea na čast sv. Petra Kani-zija. ki je bil lani 21. maja slovesno proglašen za svetnika in cerkvenega učenika. Sv. Ka-nizija časte po pravici Nemci kot svojega drugega apostola. Nihče nima več zaslug, d«i je ostala Bavarska ob času razširjenja protestan-tizma zvesta sv. Cerkvi, kakor s'v. Kanizij. Neizbrisne so njegove zasluge za ohranitev* sv. vere na Dunaju, v Nemški Avstriji in na Tirolskem. Sv. Kanizij pa je bil tudi najboljši prijatelj ljubljanskemu škofu Urbanu Tekstor-ju (od 1543 do 1558). Zato je njegovo delovanje velikega pomena za ohranitev sv. vere v naši domovini. Oba prezaslužna moža sta skupno snovala načrte, kako bi se nekdanje avstrijske dežele obvarovale pred razširjenjem protestantovskih naukov. Med drugim sta se zedinila v tem, naj se po vseh deželah ustanove šole z vzgojnimi zavodi, da se mladina. zlasti iz plemiškega in viteškega stanu, vzgoji v katoliški veri in da se po nji tudi starši obvarujejo krivoverstva. Medtem, ko je bilo mogoče na Dunaju šolstvo takoj dvigniti in je Kanizij sam poučeval tudi na vseučilišču, je bil temelj vzgojnemu zavodu v Ljubljani postavljen šele pod škofom Janezom Tavčarjem (1580—1597), ko so prišli jezuiti leta 1597. v Ljubljano. Pač pa so Slovenci že za časa škofa Tekstorja bili v večjem številu na visokih šolnh v Rimu, kakor tudi na Dunaju. Ne moremo si misliti, kako bi se bilo razši-
rambo svojih pravic. Isto naj bi sicer pomirjevalno vplivajo, ne more pa doseči tega namena, če eden funkcijonarjev tega odbora trdi v marčevi številki »Lovca«, da novi zakon prinaša smrt samosvojim ribarskim loviščem. — Lastniki istih bodo sami najbolje znali varovati svoje interese in jih zato ponovno poživljam, da se udeleže sestanka dne 22. t. m. — Inž. Tavčar.
k Krasna izbira najnovejših bluz. — M. Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
k Čajanka. Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus-vanijilin sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk.
* Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
Ljubljana
O XIV. Prosvetni večer se vrši v petek 24. t. m. ob 8 zvečer v Ljudskem domu. To zadnji večer v tej sezoni. Posvečen bo naši mornarici. G. prof. Rožič, ki je lansko leto prepotoval našo Adrijo in obiskal vse luke, bo ta večer predaval o našem brodovju. Prosvetni zvezi se je posrečilo, da je dobila skiioptične slike našega brodovja. Vsebina tega večera lx> brezdvnma zanimiva za slehernega Jugoslovana. Malok"terj izmed nas pozna naše vojne ladje iin pristanišča. Poleg tega bodo na programu krasne slike dalmatiriske obali, letovišč in kopališč, kamor bo v poletni vročini ta ali oni meščan pohitel. Ne zaludimo tega večera I
O Stolna Prosveta ima redno sejo danes zvečer ob pol 9 v Jugoslovanski tiskarni.
©Društvo slovenskih književnikov poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže se-.sestanka v petek 23. t. m. ob 5 pop. v prostorih Slovenske Matice. Na sestanku se bo razpravljalo o programu recitacijskega večera, ki naj bi bil reprezentativen večer slovenske lirike in proze. DSK je namreč povabljeno od Mariborčanov z izrecno željo, naj bi se vršil omenj. večer že začetkom meseca maja. Radi kratkostil časa bo sklepal odbor takoj po sestanku defi-nitivno o programu.
0 Garancija mestne občine ljubljanske gradbenemu društvu učiteljstva na tehnični srednji šoli v Ljubljani. Uradni list z dne 20. t. m. objavlja sledečo naredbo velikega župana ljubljanske oblasti: Na podstavi § 81 občinskega reda za mesto Ljubljano in v zvezi s členom 2. zakona o obči upravd dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da prevzame mestna občina ljubljanska garancijo gradbenemu društvu učiteljstva na tehnični srednji šoli, r. z. z o. z. v Ljubljani, za posojilo do 800.000 Din (osem sto tisoč dinarjev) zaradi zgradbe stanovanjskih hiš ob nastopnih pogojih: 1. Posojilo se mora na novih zgradbah hipotekarno zavarovati na prvem mestu. 2. Vse stavbe se morajo lizvršiti le v območju mestne občine ljubljanske. 3. Mestna občina si pridržuje za vse stavbe predkupno pravico. 4. Mestna občina ima pravico do vsakokratnega vpogleda v zadružne knjige zaradi kontrole nad gospodarstvom. 5. V vsakokratni odbor stavbne zadruge morata biti vedno izvoljena dva zastopnika mest. občine. 6. Mestna občina si pridržuje pravico, soodločati in odobravati najemnino za prostore, oddane v zgrajenih hišah.
Maribor
□ Nov tobačni paviljon. Smo že poročali, da je dovolil magistrat trafikantu Kopini zgradbo novega tobačnega paviiljna na Kralja Petra trgu v kotu za brivnico g. Kovšaka. V torek zjulraj so začeli izkopavati temelje za ta paviljon, ki bo spodaj iz betona, zgoraj iz opeke. Zgradbica bo prav lična, v okras trgu in dograjena v kakih 5 tednih.
rilo krivoverstvo, ko bi ne bilo po prizadevanju sv. Kanizija in Škota Tekstorja vzgojenih v katoliških šolah lepo število Slovencev, ki so se pozneje razšir ja jočem u luteranstvu krepko postavili v obrambo. Saj je prišlo tako daleč, da je bilo v Ljubljani od 1. 1575. do 1. 1593., torej v 18 letih le 12.894 ljudi ob-hajanih, medtem ko je bilo 100 let poprej samo v kapucinski cerkvi v Ljubljani (kapucinski samostan je bil na prostoru, kjer je sedaj Zvezda) na leto do 20.000 sv. obhajil. Niti procesija sv. Rešnjega Telesa se ni mogla več sijajno razviti. Razmere so se izboljšale šele, ko so začeli delovati Slovenci, ki so bili po prizadevanju škofa Tekstorja in sv. Kanizija vzgojeni v katoliških šolah in ko se je skupen načrt obeh svetih mož o ustanovitvi šole v Ljubljani uresničil s prihodom jezuitov v Ljubljano 1. 1597. Sv. Kanizij pa ni skrbel samo za šole, ampak mu je bilo ravno tako pri srcu, da bi se prav ves narod poučil v sv. veri. Sam je zbiral preprosto mladino in jo poučeval v sv. veri. V Arclu, med Ino-mostom in Hallom je še sedaj kmečka hiša, ki jo imenujejo Kanizijevo hišo, kjer je svetnik, ko je bival v Inomostu, zbiral otroke in kmečko ljudstvo in ga poučeval v sv. veri.
Bolj daleč kot njegova živa beseda pa je segala njegova pisana beseda. Za pouk v sv. veri je sestavil tri katekizme (veliki katekizem 1. 1555., mali katekizem 1. 1556. in razširjeni mali katekizem za dijake 1. 1559.). Ti katekizmi so bili, še ko je živel sv. Kanizij, prevedeni skoraj v vse evropske jezike. Tedanji slovenski plemiči, ki so prav tedaj
□	Prezgodnja kopel. Ob nedeljah in praz. nikih popoldne se zbira precejšen del mari-borske mladeži pri ribniku, kjer so na razpolago čolni. Zadnjo nedeljo popoldne so se vojzile v čolnu tri osebe in sicer 2 ženski dn en 12 letni fantek. StarejSa dama je veslala in se hotela posebno ponašati, kako ji gre ta posel izpod rok.' Pri izvajanju vesla rake spretnosti je omahnila preveč na desno in štrbunk.. naenkrat je bila preko glave v vodii. skušala je ujeti čoln, a ji je spodletelo in zopet je izginila pod vodo. Njena spremljevalca sta bila tako oplašena, da sta kot okamenela zrla na mučni prizor. Gledalci so kričeč tekali ob ribniku in vendar Se je nesrečnica še enkrat pognala za čolnom, ga dosegla, se potegnila iz prezgodnje kopeli in prišla na suho. Kakor hitro je čutila pod nogami trda tla, se je otresla vode in bila resnega mnenja: Nikdar več! Ribnik je nevaren, ker je na dnu polno blata, ki je bilo že za marsikoga usodepolno.
□	Veliko zborovanje »Krščanske šole« se vrši v nedeljo dne 25. t. m. ob 5 popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Natančni spored še objavimo. Ze danes pa opozarjamo posebno kat. stariše na to važno in aktuelno zborovanje.
□	Osebna vest. Iz Maribora je prestavljen v Kranj podinspektor in upravnik finančne konlrole Maribor levi breg g. KOstl.
□	Zaključek pedagoškega tedna. Preteklo soboto se je vršilo v kazinski dvorani zaključno predavanje v ciklu pedagoškega tedna. — Predaval je g. prof. zagrebške univerze g, dr. Ramino Bujas o izberi poklica. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Po končanem predavanju je zaključil prireditve pedagoškega tedna predsednik pedagoško-didak-tiškega kroška g. Stilih.
□	Potovanje abiturientov gimnazije ▼ Mariboru. Mariborski gimnazijski abiturienti nameravajo po maturi potovanje, predvsem v Srbijo. Da pa si dobijo gmotnih sredstev, so ra: poslali po Sloveniji pismeno prošnjoVa denarno podporo. Na potovanju nameravajo prirediti tudi koncerte slovenskih pesmi.
□	Za upokojitev je vložil prošnjo pisarniški ravnatelj na okr. sodniji g. Josip Kra-šovec.
□	Ljudski oder v Mariboru priredi v soboto dne 24. aprila ob 8 zvečer v dvoran! Zadružne gospodarske banke veseloigro s petjem in gedbo: »Moč uniforme«. Nastopi izpopolnjen orkester.
□	Bikoborba na cesti. Neki mesar je gnal po Tatenbachovi ulici bik a.Da bi se v gostilni okrepčal, ga je privezal k dreveeu. Še eno žemljo mu je kupil. V tem se je bik odvezal. Ko je prišel mesar iz gostilne, sta se začela loviti z bikom okrog drevesa. Naenkral pa se je bik pognal za neko žensko, kj se je prikazala na cesti. V največji naglici mu je komaj ušla. S težavo so konečno bika zvabili v zasedo in ga ukrotili.
□	Veliki župan in mariborska občina si nista prav zaupna. Ze pri potrjevanju prora. čuna se je pokazalo neko nesoglasje. Zdaj pa je občina celo protestirala proti odredbi velikega župana, ki hoče vse akte mestnega obrtnega referata, ki imajo datum pred 15. aprilom, sam reševati.
□	Poroka. Preteklo nedeljo se je poročil v tukajšnji stolnici dr. Ferdo Nagi, sodnik v St. POltnu v Avstriji in gdč. Gudrun Kren. učiteljico v Mariboru.
□	Smrt uglednega mariborskega meščana. Zadnjo nedeljo je umrl znani mariborski veletržec z vinom g. Hausmaninger. Tvrdka Hausmaninger je stara, dobro znana v Mariboru ter okolici in je bil tudi stari g. Hausmaninger pri vseh meščanih spoštovan in priljubljen.
□	Bojeviti šetpeterčani. V nedeljo se je opravilo v Maribor 5 Šentpeterskih fantov, vsi v junaškem razpoloženju in priprav-
dobivali poročila o gibanju turške vojske (ta-kozvaue »turške glase«) v glagolici, so tudi lahko brali Kanizijev katekizem, ki je na željo in pod pokroviteljstvom papeža Grego-r i j a XIII. 1. 1583. izšel v dveh glagoliških izdajah v Rimu. V latinici pa smo dobili Slovenci Kanizijev katekizem že 1. 1574. v Pa-cherneckerjevem prevodu in 1. 1615. v Čandikovem prevodu. Vsi glavni nauki sv. vere so zbrani v katekizmu sv. Kanizija. Zlasti pa je svetnik posebno poudaril vrržnost sv. Cerkve. Ako Slovenci ljubimo sv. Cerkev kot prelepo rožo, presajeno od Jezusa Kristusa iz nebeške domovine v solzno dolino, ako se je oklepamo kot presvetle luči, prižgane od Jezusa Kristusa v razsvetljenje narodov, da bi nam razsvetlila temo naše pameti in našega srca, ako se oziramo nanjo kot na prijazno zvezdo, pripeto od Jezusa Kristusa na visoko nebo, da bi nani popotnikom kazala pot v očetovo hišo, potem se imamo to zlasti zahvaliti sv. Kaniziju in njegovemu katekizmu. Pač nobena slovenska knjiga ni bila tolikokrat natisnjena, kakor Kanizijev katekizem. Od 1. 1758. do 1777. je izšlo 9 slovenskih izdaj. Po Kanizijevi knjigi prirejen slovenski »Kratki katekizem« je bil od 1. 1838. do 1. 1889. 17krat natisnjen.
Dnevi od 24. do 27. aprila, ko se bomo zbirali v cerkvi sv. Jožefa pri jezuitih, bodo dnevi iskrene zahvale, katero smo dolžni Slovenci svetniku in cerkvenemu učeniku Petru Kaniziju.
Ijeni na vse nevarnosti. Takoj v Melju, v začelku mcljske ceste jim je bil na poti vrtiljak, na katerem se je zabavala mladina. Napadli so lastnico vrtiljaka, preteč ji, da bodo vse razbli, zncsili v Dravo itd. Lastnica se je ustrašila bojevitih obrazov ter stekla po policijo. D^šlemu stražniku so se. fantje postavili po robu ter ga nagnali s kamenjem, šele ko je dcspela pomoč, so orožniki aretirali najhujšega izmed razgrajačev, dočim so jo drugi odkurili proti domu, videč da je v mestu preveč nevarno, ker policija nima razumevanja za njihove šale.
□	Ukradeno kolo. Trgovec M. iz Pobrežja se je mudil v meslu po opravkih. Ustavil st? je v gostilni Misleta v Cvetlični ulici ter pustil 2500 Din vredno kolo zunaj. Ko se je čez par minut vrnil iz gostilne, kolesa že ni bilo nikjer več. To je že v par dneh 5 slučaj tatvine kolesa. Dcsedaj se ni posrečilo policiji še nobenega uzmoviča prijeti.
□	Mariborsko okoliške občine snujejo posebno organizacijo v svrho elektrifikacije. Od mar. mest. občine ponujena elektrifikacija jim pride predraga. Načrt o elektrifikaciji okol. občin v lastni režiji je zasnoval v Studencih, kjer pa imajo že od marib. občinskega električnega pedjetja izgotovljeuo električno omrežje, ki že funkcionira.
□	Policijski drobiž. Preteklo nedeljo je mariborska policija izvršila 8 aretacij, raznih drugih prijav pa je bilo 20. Aretacije so sledile radi nrsilstva tatvine, potepuštva, radi pretepa in kaljenja nočnega miru, prijave pa radi običajnih deliktov.
□	Dva vinska bratca. Neki K. Josip se je tako nasrkal vinske kapljice, da ga je sredi popoldneva vrglo v Vetrinjski ulici. Ležal je sredi ceste, dokler ga ni stražnik z veliko muko spravil v policijski zapor. — Še večjo jezo je povzročil stražnikom K. Franc, ki se je mudil v Mariboru na obisku pri svojem prijatelju. Nalezel se je alkohola, da ni mogel <^alje, kot do Strosmajerjeve ulice. Tu je legel na klop in sladko zaspal. Ko ga je stražnik vzbudil ter ga povabil na prenočišče v zapor, je v K. vzrojila kri in silovito je napadel stražnika, ki je komaj ukrotil nasilnega pijanca. Radi javnega nasilja bo imel opravka a sodnijo.
□	Vlom v stanovanje. V nedeljo popoldne je neznan vlomilec obiskal prazno stanovanje Pavla Zabnschirm. Odprl je s ponarejenim ključem stanovanje ter odnesel iz zaklenjenega kovčka 500 Din ter srebrno uro z verižico, vredno 250 Din. Ker ni ničesar več našel, kar bi imelo za njega vrednosti, je stanovanje zopet skrbno zaklenil in izginil.
□	Posredovalnica za delo je dobila obvestilo, da lahko dobijo poljedelski delavci v Franciji službo. Plača je približno ista kot pri nas v delavnicah. 200 fr. na mesec s hrano, ali 380 fr. brez hrane, prosto vožnjo in stanovanje. Podrobnejše podatke je možno izvedeti pri posredovalnici za delo v Mariboru, Slomškov trg.
□	Razpis službe. Mestni magistrat mariborski razpisuje za »Študijsko knjižnico« uradniško mesto I. kategorije. Prednost imajo prosilci, kii imajo razun splošne fakultetne tudi strokovno izobrazbo. Prošnje s potrebnimi prilogami je pri mestnem magistratu vložiti najkasneje do 25. maja 1926.
□	Razglas. V smislu zakona o ustrojstvu vojske mora voditi vsaka občina v evidenci v6e moške od 18 do 55 leta starosta. Z oz.irom na to, da so mladeniči rojeni leta 1908 postali s 1. januarjem 1926 vojni obvezniki, se poživljajo vsi v mestu Maribor stanujoči mladeniči roj. 1. 1908, ne glede na njih pristojnost, da se zglasiijo od 19. aprila do najdalje 30. aprila 1926 od 8 do 12 v mestnem vojaškem uradu Slomškov trg 5-1. Vsak mladenič mora prinesti s seboj krstni list, domovinski list, ozii. na rojstvo, domovinstvo, državljanstvo in identiteto se nanašajoče dokumente. One mladeniče roj. 1. 1908, ki so v Maribor pristojni, pa ne stanujejo v Mariboru pri svojih stariših, so po zakonu dolžni prijaviti njih starši, oziroma njih sorodniki. Kdor se ne bo pravočasno zglasil, bo brezpogojno kaznovan po voj. kazenskem zakonu.
Cerknica
Nova stavba. V Cerknici so pričeli graditi sokolski dom. Kakor se čuje, bo stavba re6 v kras našemu trgu. No, saj je pa tudi igrača zidati, ko imajo v svojih vrstah toliko denarnih magnatov! Vsak bo drinil par »Jurjev« in dom bo gotov.
Požar. Pred dobrim tednom je gorelo naše jotzero. Voda je vsled izredno suhega vremena v zadnjem času že skoro popolnoma odtekla. Zlobna roka je zažgala suho travo in trsje in požar je uničil velikanske komplekse, kjer si ljudje nabirajo steljo. Ker so pogorele tudi korenine, se bo požar še dolgo poznal.
Jezero. Ker naše jezero že skoro dve leti ni usahnilo, se je notri zaredila silna množina rib. Pred par dnevi je ribič ujel nnd 5 kg težko ščuko. — Lepa romantična tura iz Borovnice preko znanega Pekla in naše jezero sta letošnjo pomlad privabila že veliko število izletnikov. V maju, ko se pri nas prične prava pomlad, bo res pravi užitek preživeti en dan v mirni jezerski okolici.
Garnizija. Kakor smo izvedeli, je popolnoma ' gotova stvar, da dobimo v Cerknico en bataljon stalne vojaške posadke. Zidali bodo tudi novo vojašnico.
Rakek
Spori. Zadnje poročilo o nogometni tekmi popravljamo v toliko, da poraženo moštvo oficlelno ni predstavljalo »Sokolac, ampak je bil to le vulgarni naziv. Teden pozneje je naš nogometni odsek zopet tekmoval z nogometnim klubom »Javornik«. Vsled slabega vremena se je tekma po preteku polčasa prekinila z izidom 2 : 1 v korist »Javor-
nlku«. Nadaljevanje sledi. O končnem izidu bomo poročali.
Zvonovi. Sedaj ko smo z blagohotno naklonjenostjo naše občine dozidali župnišČe, smo začeli zbirati za nove zvonove. Uspeh je lep. V nekaj dneh smo zložil skupaj skoro 30 tisoč Din. Tudi naši Amerikanci so nam obljubili izdatno pomoč. Upamo, da nam bodo naši zvonovi kmalu i zapeli!	j
Promet na naši obmejni postaji Je ogromen, i Premajhno število tirov promet zelo otezkoča. Pred . letom dni smo bili prepričan'', da v kratkem do- i bimo novo veliko postajo s potrebnimi poslopji za urade in osebje, a kakor se zdi, je vse padlo v vodo.
i Prošnja. Uljudno prosimo občino, da bi dala popraviti ona dva čolna, v katerih se pasanti prevažamo med Gornikom in orožniško postajo v slučaju slabega vremena, ker puščata.
Cel/e
t & šahovska tekma med Celjem in Va-raždinom se je končala preteklo nedeljo z re-I zultatom 7 : 1 v prid Varaždina. Na vsaki ; 1 strani je igralo 8 tekmovalcev. Celjani so do-j segli samo 2 remisa, dočim so Varaždinci nastopili s starimi izkušenimi igralci in odnesli 1 zmago. Sedaj sledi tekma med Mariborom in Varaždinom. Po rezultatu v Celju soditi bo moral Maribor postaviti vrsto svojih najmočnejših igralcev, če hoče zmagati.
CašRo
Premovanje. 12. aprila t. 1. se je vršilo pre-movanje krav. Priredila ga je tukajšnja Kmetijska : podružnica. Kmetje so prignali prav lepo živino. ! Oni, ki »o jo ogledovali, so se kar zavzeli, kje se J se je našlo toliko lepe živine, ker se je mislilo, I da od vojske sem kravoreja zaostaja. Mnogo sta se 1 trudila za to premovanje g. načelnik Kmetijske ] podružnice g. Mil ael Hrastnik in tajnik g. Podre-beršak. Imata za svoj trud lepo zadoščenje. Ocenjeval je živino z vso nepristranostjo gosp. dr. Jr-rlna, tukajšnji živinozdravnik. Želeti bi bilo, da bi ' se vodil kak seznam premovanih krav, pa se pazilo na teleta od teh, ker bi se s temi na vsak način bolj pospeševala živinoreja kakor pa z od drugod importiranimi. S premovanjem je Kmetijska podružnica storila prav važno in koristno delo •er si pridobila zaupanje in ugled. Ne bodi to premovanje zadnje!
Smrtna kosa. Umrli sta 6. aprila Amalija Medved, kuharica, doma iz Frankojove" in 12. ! aprila Marija Tomzelj, kmečka deklica < . Kri- ' štofa. Prva je umrla vsled jetike, dru; vsled j pljučnice. Marija Tomzelj je bila resna ia ..obožna j deklica.
Himen. 10. aprila sta bila poročena gospod | Dragotin Drofenik, učitelj v Laškem in gdč. Ida Kokalj, zasebna uradnica. Poročena sta bila v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah.
Intlucnca. Ta neljubi gost se je pojavil. Nekaj jih je že občutilo njegovo pest. Vse želi, da čimprej zopet izgine.
Trhovlfe
Praznovanje 1. maja. Krščansko socialno delavstvo bo proslavilo 1. maj letos kar najbolj | slovesno. Dopoldne bodo delavci prisostvovali sv. maši v farni cerkvi, popoldne ob štirih se pa vprizori v Društvenem domu komedija s tremi dejanji »Narodni poslanec«. Po igri se bo razvila domača zabava ob sviranju orkestra. Praznovanja i 1. majnika se udeleži tudi tajnik Jugoslov, stro-I kovne zveze iz Ljubljane. Delavce vseh strok vabimo, da se udeleže naše proslave.
5§5 Stavbišče za hišo glav, dobitka efektne loterije Društvenega doma je kupljeno ob glavni cesti na jako prometnem mestu nasproti gostilne »Škrat«,, ki je last gospe Logarjeve. Prostor je zaznamovan s tablo in napisom, v kakšne svrhe j ; je stavbišče namenjeno. Pasanti z zanimanjem ogledujejo prostor in si gotovo tudi vsakdo želi, ; da bi bil deležen stanovanjske hiše z dvemi so-i bai.ii, kuhinjo, shrambo, vrtom itd,, ki bo stala nad 50.0C0 Din, medtem ko stane srečka samo 10 Din. Tako bo za 10 Din prišel nekdo, ki mu je sreča mila, do lepe hišice.
Izvolitev župana še nepotrjena. V soboto je potekel rok za potrditev župana. Ker pa potrditev še ni došla, sklepamo, da se bo cela st.var zavlekla; to pa gotovo, ker je bilo izvoljenih več ! komunističnih odbornikov, med njimi sam pod-j župan, in ker stranka, ki je dobila relativno ve-J čino glasov, nima med ljudstvom nobene opore, ; V Ljubljani se je mudila v ponedeljek deputacija socialistične stranke.
Ako si reduciran. Pri zavodu za varstvo otrok je bila z ukinitvijo tega zavoda reduci-ana upraviteljica I. B. Ko je dobila v Celju neko služ- j bo, je hotela odpotovati v soboto na svoje novo ; ' mesto. Na kolodvoru ji je bila pa zaplenjena vsa i f prtljaga, ker ni mogla v rudniškem konsumu pla- j 1 čati nekega malenkostnega dolga. Nad tem činom ! se je zbrano občinstvo na rovaš rudniškega [ konsuma ogorčeno izražalo.
Dvojna mera pri TPD. Ko je bilo lansko | leto odpuščenih pri TPD več nameščencev nemškega pokolenja, jim je bila izplačana odpravnina v višini triletne plače in so dobili nekateri več \ stotisoč dinarjev na roke. Obenem se jim je zvi- j šala pa še penzija. Ko so bili pa to leto redu- J cirani nameščenci in rudarji, niso dobili nobene odpravnine, penzija se je podelila pa le doslu-ženim. —
7^7. Delavstvo ▼ organizacije! Delavska zbornica je razposlala na strokovne organizacije vseh rudnikov TPD pred Štirinajstimi dnevi prijavne pole, da se reducirani rudarji prijavijo v svrho podpore ali izselitve. Oglasilo se je pa izmed 1800 reduciranih komaj par sto. Tega je gotovo krivo, lser delavstvo premalo poseča strokovne organizacije, in bi pri teh dobilo nasvete ali podporo, katera bi se članom delila. Ako delavstvo nima zaupanja v organizacije, v katerih je bilo že večkrat razočarano, bi toplo priporočali Strokovno zvezo rudarjev, ki se nahaja v prejšnji Mariinči-čevi hiši, ali sedanjega lastnika I. del. konsum-nega društva na Vodah.
Ptflf/
© Muscjsko društvo v Ptuju bo priredilo v petek dne 23. t. m. ob šestih zvečer v mestnem gledališču predavanje. — Predaval bo znameniti umetnostni zgodovinar dunajskega vseučilišča prof. dr. Strsygowski o izvoru in razvoju arijske umetnosti. Predavanje bo spremljalo mnogo skioptičnih slik. Le redko se nudi v Ptuju prilika za tako zanimivo predavanje.
© Umrl jc dne 17. t. m. Mihael Kajuč, ki je bil po mestu man pod imenom šebek. Vnela so se mu pljuča. Petdeset let je služil mestni cerkvi, gonil meh pri orglah in zvonil. Star je bil 78 let. Pred sedmimi meseci se ie oienJLL Poereb se ie
vršil dne 10. t. m. Iz mrtvašnice na pokopališče. , Mnogo Ptujčanov se ga je udeležilo.
© Obesil se jo ponoči dne 19. t. m. Andrej i Pfeifer, branjevec in stnrinar. Prej je bil mestni j komisijonar. Zjutraj dne 19. so ga opazili visečega na jablani na Zupančičevem travniku blizu Ljud- I skega vrta. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Kaj je gnalo moža v smrt, ni znano.
© Umrla je Jera Skledar iz 'sent Lovrenca na Dravskem polju, članica tamkajšnje Marijine družbe. Prepozno je prišla v bolnišnico. Marijine družbeni?« iz flent Lovrenca so jo ne6le dne 19. t. m. na ptujsko mestno pokopališče, kjer so ji zapele tudi lepo žalostinko.
"Primorslco
Tudi predavanfa o fetikl so nevarna ltal|'anski državi. Za soboto zvečer je bilo napovedano v Mavhinjah skioptično predavanje o jetiki. Predavati bi moral neki tržaški zdravnik. V soboto zvečer sta prišla s prijateljem, ki je potrpežljivo nosil težki skioptikon, v Mavhinje. Tu ju je sprejela ukaželjna mladina s potrtim obrazom, češ, da ne bo iz predavanja ničesar, ker so ga fašisti enostavno prepovedali. Zdravnika ni seveda prav nič presenetilo, ker so podobni nastopi loka'nlh fašističnih organizacij priSli že v sistem na Primorskem. Kljub temu se je podal s tovarišem v fašistovsko vojašnico, da pojasni, da gre za čisto zdravniško predavanje. Tam je bila zbrana močna četa fašistov, ki so prišli tudi iz Nabrežine. Z glavarjem se je pričelo barantanje za predavanje, 1 kakršna so v navadi s fašisti in nižjimi državnimi j organi. Dokazati, da je predavanje po zakonu dovoljeno, ne pomaga nič. S fašisti se je treba »zgli-hati«, A »glihenga« ni izdala; fašistovski g'avar je enostavno izjavil, da dovoli predavanje, ako • predavatelj predloži dovoljenje r 1 prefekta, vice-refekta ali župana! Tako mu naročil kapitan, I i se je odpeljal zopet v Nabrcžino. Predavatelja sta hotela oditi, a glavar se ie v zrdnjem trenutku spomnil, da je treba o dogodku sestaviti protokol! Treba se je bilo legitimirati. Zvestemu glavarju še to ni zadostovalo. Stekel je za zd-avnikom. ki rovari proti državi s p-erlavanji o jetiki, na železniško postajo in zahteval od njega še naslov. S tem je bilo pravici zadoščeno in predavanja ter prireditve so še dalje dovoljene .,.
Farinacci v Trstu. »Viva Roberto Farinaccil Viva fascismo intransi<«ente! Farinacci, tu con noi, noi con te!« Velikanski lepaki po vseh hišah in tudi na tramvaju so v soboto popoldne naznanili, i da se pripelje zvečer s pariškim vlakom Roberto Farinacci, nekdanji glavni tajnik fašistovske stranke, zagovornik najodločnejšega boja proti opoziciji. »Živel intransigentni fašizem!« Kot glavni tajnik je sicer Farinacci odstopil, a fašizem ni zaradi tega prav nič popustil. Farinacci je sedaj j toliko bolj prost, da lahko ščuva maso proti opoziciji in tako tudi sebi dela nekoliko reklame. A i v Trstu je menda doživel razočaranje. Ako bi bi' no-lledal malo preko one majhne čete kričale- ki se je z bakljami ruvala okrog njega, bi ' za:lel na mrke obraze popolnoma pasivne množice. Trst se je že naveličal takih ponipoznih prizorov in vpije »Panem!« Kruha nam dajte! Ko je godba odigrala fašistovsko himno, je pričel neki fašist ploskati na vso moč, a masa se ni odzvala; | niti odkril se ni nikdo. Farinacci se je udeležil i obhoda po mestu. Razburjenje v mestu je trajalo pozno v noč iri še ob 1.30 po polnoči sem priso- i stvoval na trgu Doldosi majhnemu incidentu. Nekdo je n"kai rekel proti mimoidočim fašistom; ti so da odvedli v svoj urad, kjer sc je moral zagovarjati. — Slučaj je hotel, da se je Farinacci na svojem pohodu po Italiji v petek zvečer pripeljal v Benetke z istim vlakom kakor jaz. To vam je bilo vpetja »Eia, eia, alala!«, godba, petje brez konca in kraja. Tujci so kar strmeli. Še mene j bi bilo kmalu potegnilo za seboj to navdušenje ogromne mase; objela me je neka tajna sila, da bi izkričal svojo dušo. Tu sem se zopet enkrat prepričal, da Trst ni italijanski. Kdo bi bil v stanu dvigniti tržaško množico do takega eks-taznega navdušenja za nekaj čisto nedoločenega, 1 nekonkretnega, za neki imperij, ki visi visoko v zraku?
Mons. dr. Hilarii Zorn, bratranec p8k. knezo-nadškofa Alojzija Zorna, ki je tudi v Ljubijani dobro znan, jc zelo bolan. O teka že proti srcu vsled jetrne bolezni (zlatenice). Pozdravlja vse prijatelje in znance ter se priporoča v momento!
Dopisi
Marija Reka. Naš poslanec g. dr. Jakob Hod-žar je imel v nedeljo, dne 18. aprila pri nas krasno uspeli shod. — S svojim jedrnatim govorom o današnjem političnem stanju v naši državi in o delovanju jugoslovanskega kluba v narodni skupščini je naravnost očaral svoje poslušalce. Zaupnico njemu, jugoslovanskemu klubu in načelniku dr. Korošcu so izrekli z hvaležnim in gromovitim »Živijo!« — Od lanskega maja do letošnjega 10. aprila nismo imeli pogreba. Ta dan smo pokopali Agato Dolinar, ženo bivšega tukajšnjega župana Franca Dolinarja. — 19. aprila pa je bil izredno veličasten pogreb Neže Jerman, ki je bila daleč na okoli znana kot Smrekarjeva mama. Bila je res mama ne samo svojim otrokom, pastorkom in vnukom, temveč gostoljubna zavetnica popotnikom in revežem. 25 let je kot vdova vodila najobsežnejše, težavno kmetijsko gospodarstvo Rmrekarjevo in vse svoje otroke in pastorke kar najlepše oskrbela.
Sv. Marjeta niže Ptuja. V »Slovencu« št. 87 od 17. aprila čitamo med drugim poročilo o seji sosveta za okraj Ptuj. Pri tem nas neljubo dirne, da je Isti sosvet sklenil povišati brodnino na Za-vrškem brodu. Mislimo, da sklep ni na mestu, posebno sedaj ne, ko kmetsko prebivalstvo čim-dalje bolj stiska za denar. Posebno se nam zdi čudno postopanje, da se je na primer na Borlskcm mostu pred par leti ukinila vsaka mitnina, čeravno je za popravilo mostu moral plačati okraj težke tisočake, in sc preko njega vozijo avtomobili in dosti ptujskih gospodov k svojim vinogradom, ki bi lahko prenesli tudi zvišano mitnino. Na drugi strani pa bi morali maniši posestniki in tudi delavci iz spodnjih občin takoj plačati višjo brodnino, če je treba pri brodu kakega večjega popravila ali investicije. Vendar pa moramo vsi plačevati okrajne doklade, kakor tisti, ki hodijo čez borlski most, ravno tako tisti, ki jim je za-vrčki brod bolj prikladen. Povrh tega pa tudi z zvišanjem brodnine okrajna blagajna nič ne pridobi, ker bo vsled zvišania marsikateri, ki mu čas nI denar, rajši šel čez borlski most, magari s tem izgubi tudi čez 3 ure časa. Apeliramo torej na g. vladnega komisarja, naj izvršitev gornjega sklepa odloži, in naj da pri prihodnji seji sklep razveljaviti, ker zvišanje kakor rečeno nc bo prineslo drugega, kakor da bo delalo hudo kri med ljudstvom.
Kunnife srečke za Orlovski stadion!
Evharistični kongres v Chicagu.
Velikanske so priprave, ki se vrše v Chicagu za XXVIII. mednarodni evharistični kongres. Številni centralni odbor in še številnejši narodnostni pododbori so marljivo pri delu, da bodo kolikor mogoče dobro vse pripravili, da bo ta shod največja manifestacija katoliške misli, kar jih je kdaj svet videl. Priglasila k udeležbi so tolika, da presegajo daleč vsako pričakovanje. Samo iz Montreala (Kanada) pride 75 tisoč udeležencev. Iz San Francisca jih bo deset tisoč. Iz Newyorka do sto tisoč. Tako velikanski shod v tako velikanskem obsegu more pač zamisliti in izpeljati samo veliki duh, kakršen je naš kardinal Mundelein.
Objavili ste že program v glavnih potezah. Najnovejše je, da bo v nedeljo zvečer, 20. junija, po vseh cerkvah ura molitve, ki se mora izvršiti na najslovesnejši način. Kjer bo le mogoče, bodo imeli tudi nočno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Vse organizacije nočnih častilcev se marljivo pripravljajo, da bodo napolnili cerkve z moškimi nočnimi častilci.
Tudi se je v začetku priprav mislilo, da se med tem shodom nc bo dopustilo ničesar drugega, kakor samo posvetovanje o presv. Evharistiji. Toda te dni se je organizirala posebna sekcija za združenje vzhodnih cerkva > Rimom. Sv, oče je izrazil svoje posebno zadovoljstvo, da se je sprejela tudi ta zadeva v okvir evharističnega shoda. Duhovniki vseh slovanskih narodov so bili povabljeni na veliko posvetovanje, ki se je vršilo pod predsedstvom dveh grškokatoliških škofov, Rusina Bohačinskija in Podkarpatskega Rusa T a k a č a. Veliko navdušenje je vladalo med vsemi navzočimi za to veliko idejo. Navzoč je bil tudi glavni tajnik Apostolstva sv. Cirila in Metoda, Rev. J e m e 1 k a iz Češke, ki je natančno poročal o poteku lanskega enakega shoda v Ljubljani. Izmed Slovencev st« bila izvoljena v ta odbor Rev. Benvenut W i n k 1 e r O. F. M. in Rev. Kazimir Z a -k r a j š e k O. F. M., izmed Hrvatov Rev. Venceslav V u k o n ič O. F. M, in Rev. Ino-cenc B o j a n i č O. P. Slovenski zastopniki smo bili jako veseli, ko se je poročalo tako pohvalno, koliko so Slovenci delovali že za to idejo, posebno dr. Grivec.
Slovenska sekcija tudi krepko deluje za uspeh svojega dela. Po vseh pripravah in po zanimanju med narodom soditi, Slovenci ne bodo zadnji. Za glavno zborovanje slovenske sekcije je glavni odbor izbral veliko dvorano v klubovi palači Kolumbovih vitezov, kjer ie prostora za 5000 ljudi.
Za dostojni sprejem evropskih slovenskih gostov se tudi že pridno pripravlja. Newyor-ška naselbina bo goste prva pozdravila in sprejela. Tu bodo ostali nekoliko dni, da si ogledajo zanimivosti svetovnega mesta, katerih ni malo. Ne bodo jih pozabili peljati v 56. nadstropje nebotičnika, ako bodo imeli pogum iti tako visoko. Poseben odbor slovenske sekcije bo prišel po goste prav-v Newyork, jih peljal skozi Buffalo, kjer si bodo ogledali svetovno znane slapove Niagare, v Chicago
Po evharističnem shodu bodo obiskali razne slovenske naselbine, da si bodo ogledali razmere, v katerih žive ameriški Slovenci. Jako nas je razveselilo, ko smo čuli, da bo udeležba iz Jugoslavije veliko večja, kakor smo pričakovali. Tako je pravi Škoda samo, da je tako daleč in da ameriški Slovenci nismo bogatejši, da bi mogli tudi finančno pomagati Slovencem v domovini za to pot.
Za procesijo, ki bo zunaj Chicage, v Mundeleinu, kakih 50 milj iz mesta, bodo narodnosti nastopile kolikor mogoče v narodnih nošah. Zato prosimo vse udeležence iz domovine, da prineso s seboj svojo narodno nošo, kakor moški, tako ženske. Naše ameriške Slovenke si bodo tukaj svoje »havbe« že preskrbele. Težko bo za moške.
Glede potovanja svetujemo udeležencem, naj ne jemljejo s seboj razen, kar je najnujnejšega. Preveliki kovčegi so le breme.
Morske bolezni se nekateri boje in vprašujejo po zdravilih. Zdravil drugih ni, kakor skrbeti treba, da bo želodec delal pravilno in redno. Zato so kaka zdravila, ki pomagajo v tem, morda še najboljša.
Kako naj pridejo oblečeni gg. duhovniki, vprašujejo drugi?
Popolnoma tako, kakor v starem kraju. Duhovski ovratnik jc najboljše priporočilo za duhovnika, kakor na parniku, tako po Ameriki. Duhovnika vse spoštuje in mu gre na roke, kadar in kjer more. Gg. duhovniki s« bodo čudili spoštovanju, katerega bodo deležni, bodisi na vlakih ali kjerkoli.
Vsi gg. naj prineso gotovo seboj talar, redovniki svojo redovno obleko. Vendar potovanje v talarju ali habitu odsvetujemo, dasi ga nekateri nosijo prav do Newyorka.
O vsem drugem bomo obveščali slovensko javnost doma od časa do časa.
Za slovensko sekcijo XXVIII. M. E. K.: Fr. Kazimir Zakrafšek O. F. M., tajnik.
RUDARSKA NESREČA NA NEMŠKEM.
Berlin, 20. aprila. (Izv.) Pri jami Rekling-bausen se je sesul premog, ki je bil nakopičen vrh tresljive drče, ter zasul 4 delavce. 2 sta mrtva obležala, dočim so ostala dva potegnili še živ« izpod premoga.
Po svetu Modernizacija Turčije.
Turkološki kongres, ki se je vršil v mestu Baku marca t. 1. je sklenil delati na to, da se uvede v vseh turških krajih latinski alfabet. Kongres se je vršil pod protektoratom sovjetske vlade v Aserbeidžanu, ki je v svojem področju že povsod uvedla pisavo z latinskimi črkami. Kongresa so se udeležili razen delegatov vseh turSko-tata rakih krajev Rusije, Kavkaza in centralne Azije še orijen-talisti svetovnega slovesa, kakor dekan univerze v Stambulu Keuprulu Zadč Fuad bey, znani ruski profesorji Oldenburg, Pavlovič, Samuelovič, Bartold, univerzitetni profesor iz KSlna Mentzel, profesor Mezsaros iz Budimpešte itd.
Na sporedu kongresa so bile razne točke: turški lingvistični študij, etnografija, sprejem latinskega alfabeta in drugo. Za latinico so govorniki navajali zlasti sledeče razloge: tisk knjig in časopisov bi se silno pocenil. Dnevnik »Hakimiett Millič« piše, da mora dober turški tipograf prakticirati deset let, medtem ko na zapatu zadostujeta dve leti za vzgojo perfeknega tipografa. Arabski alfabet je tudi velika ovira, da se tujci ne uče turškega jezika in tako je Turčija še vedno ločena od evropske kulture.
Kongres je sklenil, uvesti v vseh krajih obligatni pouk latinice. Doslej pa je bilo 90 odstotkov prebivalstva analfabetov! Proti sklepu je glasovalo le malo intelektualcev. Pa tudi ti povečini obvladajo kak evropski jezik.
Nastanejo pa tehnične težkoče. Kako re-producirati nekatere glasove turškega jezika s latinico? Kakšna fonetika naj se uporablja: slovanska, francoska, nemška, italijanska ali madžarska? Zdi se, da je najbolj prikladna madžarska fonetika, ker je najbolj sorodna turški.
Značilno je, da pri končnem glasovanju ni nihče dvignil glasu proti uvedbi latinice. Tako je mogel na zaključnem banketu neki govornik izreči besede: Kongres je definitivno pokopal arabski alfabet, ki ni našel med nami niti enega zagovornika.
Na kongresu se je zlasti povdarjalo, da naj bi čimpreje uvedle latinski alfabet tudi sosedne dežele izven mej sovjetske republike, t. j. Turčija, Perzija, Afganistan itd.
Tudi na Japonskem se vrši živahna propaganda za upeljavo latinskega alfabeta in je državna akademija znanosti v to svrho že določila posebno komisijo.
Vin. KONGRES MEDNARODNEGA INSTITUTA ZA POLJEDELSTVO.
Dne 19. t. m. je v Rimu začel zborovati VIII. kongres Mednarodnega instituta za poljedelstvo. Navzoči so zastopniki 72 držav in kolonij. Palača, ki jo je institutu podaril italijanski kralj, je bogato okrašena z zastavami vseh teh držav. Slovesni otvoritvi kongresa so prisostvovali kralj Viktor Emanuel z večjim spremstvom, ministrski predsednik Mussolini, domalega ves diplomatični zbor — navzoč je bil tudi naš poslanik Antonijevič —, mnogi senatorji, ministri itd. Po otvoritvenem govoru Demichelisa je imel daljši govor v francoskem jeziku ministrski predsednik Mussolini. Uvodoma je spomnil, da je bil v starem Rimu dan .19. aprila posvečen Cereri, kar ima za kongres poseben pomen. Potem je opozoril, kako se v gospodarstvu vsled bega od kmetijstva vedno bolj izgublja ravnotežje v gospodarstvu in med socialnimi silami ter skladnost med razredi. >Sile in nade narodov« — je zaključil Mussolini — >se morajo zopet obrniti proti zemlji, da zajemajo iz tega prvega vira vsega prospeha, iz te vedno obnavljajoče se rezerve moč za svoj prerod, ki naj vrne svetu njegovo vedrost in bogastvo.«
NOVA, IMPERIALISTIČNA FA8IST0V8KA HIMNA.
Glavno vodstvo italijanske fašistov tke stranke je naprosilo pesnika F. V. Rattija, da »pesni novo fašistovsko himno, ki bo odgovarjala sedanjim novim velikim ciljem fašizma: obnovi rimskega cesarstva. Ratti je prošnji ugodil na ta način, da je v prejšnjo obliko vlil nove misli. Nova himna, ki je divje bojevita, govori o sinovih starih rimskih legijo-narjev, ki nadaljujejo tisočletno pot, na kateri jih nič ne more ustaviti. Kakor kohorte Cezarju slede svojemu Duceju; na ujegovo zna-Italiji vrnili krono, ki ji je ne bo nihče več vzel. Za vsako kitico sledi refren:
Sulla faccia della terra Bon mutevoli gli eventi Cambian forma i continenti Passan genti e clviM. Nella pace e nella guerm Non mai stanca e non mai doma Solo Roma, solo Roma, Solo Roma eterna stat Eja! Ejal AlalAl
(Na zemlji je vse izpremenljivo, minevajo narodi in kulture; toda v miru in vojni ctojl ne-vgnan in nevkročen samo večni Rim.) Nova himna se poje po dosedanji Blancovi melodiji, le da je ritem prejšnjega »ritornella« sedaj ritem kitice.
• • •
-f- Kongres rafraietk ▼ Parim. Od 23. do
30. maja se bo vrlil v Parizu deseti mednarodni kongres sufražetk. Priil« bodo zastopnice 36 narodnostL
Is Katoliškega sveta
Katoliški pokret v Franciji.
Po zadnjih državnozborskih volitvah v Franciji so prišli do oblasti najbojevitejši zastopniki lože. Levičarska večina je Herri-otu frenetično ploskala, ko je napovedal vojno katoličanom in Cerkvi. Herriot in njegovi so bili takrat še pijani zmage, dobljene malo prej v volivnem boju, pa so mislili, da jim bo tudi zadeva kulturnega boja gladko kakor po vrvici stekla in jih zasula z lavorikami zmage. Imeli so se pač za močnejše, kakor se jc kmalu pokazalo, da so. Njihova številčna moč v parlamentu se je izrabljala v medsebojnem trenju in ljubosumnosti. Nad njimi so se izpolnile besede: kraljestvo, ki je samo v sebi razdeljeno, bo propadlo. Nadaljevanje predvojnega kulturnega boja, kakor ga je bil Herriot napovedal, sc je vršilo v toliko bolj ali manj, kakor so pač bili prizadeti višji in nižji uradniki, ki so ga izvajali, osebno bolj ali manj kulturnobojno razpoloženi. V parlamentu je bila levičarska večina bolj slamnat mož, in kulturni boj ni mogel zavzeti tiste smotre-nosti in enotnosti, kakor pred vojno.
To je bil vzrok, da ni vse tako gladko steklo, kakor po žnorci. Drugi vzrok pa so bili nič manj bojaželjni in boja vajeni Alza-čani in Lotrinžani. Herriot se je močno zmotil, ko si je v njih predstavljal francoske katoličane izpred vojne. Alzačani in Lotrinžani so verni, zavestni, vzrastli so v boju in trdno so organizirani. Taki so se krepko postavili po robu za svoje pravice.
Pa tudi francoskih katoličanov izpred vojne ni več mogoče spoznati. Svobodomiselci so se bili po Herriotu hudo razkoračili, misleč, da bodo katoličani udarce mirno in tiho prenašali, kakor so jih pred vojno. Tako so si oni predstavljali boj in se že videli in proslavljali kot zmagovalce. Toda katoličani so pogumno pobrali rokavico, ki jim jo je frama-sonstvo vrglo, izzivajoč jih na boj. Katoličani pa imajo v sedanjem boju tudi moralno krepko pozicijo, kakor se je pred vojno zdelo, da je niso imeli. Pred vojno so jim očitali: za francoski narod niste ničesar storili, držali ste ga v temi in vezeh. — Seveda ta očitek je bil neosnovan. Kajti za svojo kulturo in marsikatero slavno razdobje v zgodovini pred revolucijo se ima francoski narod zahvaliti edino vplivom Cerkve. Toda ta argument je bil za svobodomiselca prazen, ker po njegovem pojmovanju se je začela doba slave in napredka francoskega naroda šele z veliko revolucijo.
Danes pa francoski katoličani lahko pokažejo na šele polpreteklo dobo in nihče ne more vstati in jim vreči v obraz očitka, da so zajedalci naroda, nihče jim ne more odrekati zaslug za narod in državo. To jim je močen moralen temelj, iz katerega jim raste zavest. Za Francijo so mnogo žrtvovali in hočejo, da bo Francija v bodočnosti slavna, kot je lfila v preteklosti. Pravice sodelovati za slavno bodočnost in moč naroda si ne dajo vzeti. Še več, katoličani se ne le dobro in krepko branijo, prešli so celo v ofenzivo. V framasonstvu kažejo strup, ki izpodjeda moralo in slabi narod tudi fizično ter mu koplje grob. Narod spominjajo na boj, ki ga je ravno prestal za svojo svobodo in ga opozarjajo, da se bodo v prihodnjosti zopet povrnili enaki trenutki. Ako se bo takrat Francija hotela obdržati, bo morala biti močna. Fra-masonstvo s svojo »naravno moralo« in njenimi posledicami narod slabi, kakor dokazujejo letne statistike.
Zato so se katoličani dvignili v boj za svobodo Cerkve in rešitev naroda in države. Z organizacijo so prepletli vso državo in predstavljajo danes največjo moralno silo v Franciji. Njihova »narodna katoliška zveza« je bojna organizacija, ki šteje danes po še ne dveletnem obstoju čez en in pol milijona zavednih članov. Nedeljo za nedeljo zbira ta organizacija na svojih zborovanjih desettisoče zborovalcev, ki potem širijo ogenj navdušenja dalje v svojem krogu. Zadnjega zborovanja v Landerneau se je udeležilo impozantno število nad 100.000 članov. Njihove vrste se množe od dne do dne. Zavestni katoličani se kažejo vedno bolj v javnosti in glasno poudarjajo pravice Cerkve. Indiferentni se prebujajo ter množe vrste bojevnikov katoličanov.
Na čelu tega ofenzivnega pokreta stoji general de Castelnau, slaven in priljubljen vojak, ki kot enakopraven deli z maršalom Fochem zasluge na zmagi francoskega orožja v svetovni vojni. Zdi se, da bi vodstvo ne moglo priti v boljše roke. Kajti v mali dobi boja so bojevniki za sveto stvar Cerkve dosegli že znatne uspehe. Herriot je napovedoval: Krščanski nauk iz šol v Alzaciji in Lo-tringiji veni, katoličani so javno rekli, ne, temveč krSčanski nauk ostane. In je ostal. Herriot je hotel odpraviti poslaništvo pri st. Stolici, »Kat. narodna zveza« je napovedala boj za ohranitev poslaništva. Dobila je javno mnenje za svojo tezo in poslaništvo je ostalo. Itd. na vsako bojno napoved so katoličani postavili protinapoved in so tudi zmagali na celi črti. Da so ti uspehi rodili novega poguma, ni treba poudarjati. Katoličani so po »Katoliški narodni organizaciji« stopili S letoinjim letom v novo fazo boja: v ofen-
zivo. Na občnem zboru, ki se je vriil dne 24. novembra 1925 v Parizu, so za 1. 1926. določili program: 1. zahtevamo svobodo verskim obredom in odpravo postav iz 1. 1901. in 1904., s katerimi so bili redovi razpuščeni; 2. svobodo pouka, to je proti državnemu fra-masonskemu monopolu na šolstvo, svobodo, enakopravnost in državno podporo katoliškim privatnim šolam; 3. priznanje pravic in pomena družine, to je proti civilnemu zakonu in proti razporoki.
Te točke bodo obravnavali na zborovanjih v letu 1926. Pripravili bodo javno mnenje, da zavzame v teh točkah stališče in nazor krščanstva. Ako letos ne izvedejo vsega, bodo drugo leto. Neizpodbitno dejstvo je, da se je v Franciji začel živahen katoliški pokret, ki ne bo kmalu nehal. Upajmo, da doseže svoj cilj: izbriše iz obličja francoskega katoliškega naroda prah, s katerim je svobo-domiselstvo zakrilo katol. značaj tega ljudstva.
PAPEŽEVO PISMO MEHIKANSKIM ŠKOFOM.
»Osservatore Romano« objavlji apostolsko pismo, ki ga je sv. oče posl: mehikan-skim škofom. Pismo naglasa, tia državni predpisi, ki so jih sovražniki cerkve v Mehiki uveljavili proti katoličanom, niso »ordinatio rationis« in ne zaslužijo imena zakonov. Zato so imeli inehikanski katoličani popolnoma prav, da so proti tem predpisom dvignili svoje proteste. Verniki naj se šizmatičnim spletkam tudi v bodoče trdno upirajo. Potem opominja pismo mehikanske katoličane, da se nikakor ne umaknejo iz javnega in političnega življenja, marveč da naj z vso vnemo izvršujejo vse državljanske pravice in dolžnosti, da naj se udejstvujejo na verskem, moralnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem polju ter
se zavzamejo posebno za vzgojo mladine. • • •
Papežev letopis za 1. 1926. Italijanski politični listi s presenečenjem beležijo, da navaja letošnji Papežev letopis med papeževimi naslovi tudi sledečega: »slavno vladajoči suveren časnih dominijev Svete rimske cerkve.« Listi naglašajo, da tega naslova v Letopisu niso navajali ne za Pija X. ne za Benedikta XV. ne za Pija XI. do letošnjega leta. Ugibajo vse mogoče, pravega pa še niso ugenili.
Cerlcveni vestnih;
SLOVESNA TRIDNEVNICA na žast SV. PETRA KANIZIJA ▼ proslavo njegovega proglašenja ia svetnika in cerkvenega ueenika v cerkvi sv. Jožetu (pri jezuitih) v Ljubljani.
Sobota, 24. aprila ob 7. »večer. Otvoritev tridnevni c e : Razkritje in blagoslov njegove slike. — Prvi slavnostni govor: »Sv. Peter Ka-nizij v življenju in po smrti,« govori vseuče-liščni dekan dr. Lambert Ehrlich. — Nato pete litanije z blagoslovom. Nedelja, 25. aprila. Praznik varstva sv. Jožefa: Ob 6. zjutraj: skupno sv. obhajilo kongre-gacij in drugih. — Ob 8. zjutraj: pontilikalna sv. maša. Sv. maše bodo ta dan Se ob pol 6., pol 7., pol 8. in 9. — Ob 4. popoldne: slovesni shod vseh Marijinih dnižb in kanizijevih častilcev. — Drugi slavnostni govor: »Sv. Peter Kanizij in njegovo delo za Cerkev,« govori stolni župnik in kanonik dr. Tomaž Klinar. — Nato slovesna procesija s sv. Rešnjim Telesom in prižganimi svečami, slovesne litanije in blagoslov.
Ponedeljek, dne 26. aprila. Praznik Matere božje dobrega sveta: Zjutraj sv. maše ob pol 6, 6, pol 7, 7 in pol 8. — Ob pol 7. zjutraj: sv. maša s petjem in blagoslovom. — Ob 7. zvečer: Tretji slavnostni govor: >Sv. Peter Kanizij kot a,postol,< govori o. Godfrid Ploj 0. F. M. — Nato pete litanije z blagoslovom. Torek, 27. aprila. Praznik sv. Petra Kaniži j a : Zjutraj sv. maše ob pol 6, 6, pol 7, 7, in pol 8. — Ob pol 7. zjutraj: slovesna sv. maša. — Ob 7. zvečer: Četrti slavnostni govor: >Duh sv. Petra Kanizija,« govori vseučeliščni prof. dr. Jožef Ujčič. — Nato slovesne litanije. — Zahvalna pesem. Vse te dni bo v cerkvi st. Joieta izpostavljena t počeščenjc svetinja sv. Petra Kanizija.
Velezanimiva, za političen, zgodovinski in kulturni razvoj slovenskega naroda izredno važna knjiga
U motih spominov
Spisal Frsnjo Šuklj«. Cena 70 Din
Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
Mariborsko gledišče
Repertoar: Sreda, 21. aprila: Zaprto.
Četrtek, 22. aprila: Ob 20 uri »EVANGEUNIK« ab. D (kuponi).
Cfublfansko gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. 81. aprila, sreda: >Pvgmalion«. Red E. 22. aprila, četrtek: »John Gabriel Borkman«. Red B.
Predstave v nai! drami. Opozarjamo občinstvo na ponovitev duhovite in zabavne komedije »Pygmalion« dne 21. aprila ob 8 zvečer. Komedija je imela dosedaj pri občinstvu lep uspeh. V če-trtek repriza Ibsenovega »Borkmana«, pretresljiva tragedija genialnega bankirja. V petek se igra v abonementu Finžgarjeva ljudska igra »Naia kri«, v soboto proslavi Narodno gledališče obletnico smrti svojega odličnega reSiserja in igralca Borisa Put-jate z novonaStudiranim romanom Dostojevskega Idiotom.
Zanimivosti Ekscentričen milijonar.
Pretepeni teden je na svoji jahti v Essem na Angleškem umrl čudak-milijonar po imenu Brown. Pred 36 leti je iz Amerike prišel na svoji jahti na Angleško obalo, zavrgel staro jahto ter kupil novo za 43 tisoč funtov. Ves ta čas je jahta ležala eno miljo od brega ter bila vedno pod paro pripravljena na odhod. Mornarje je imel vedno v pripravljenosti, jahta je bila vedno preskrbljena z živežem in premogom za dolgo pot Nihče od posadke ni smel ostati na jahti po noči razen njegove telesne straže. Bal se je za življenje in celo v premoga je včasih domneval dinamit, nakar je moralo moštvo ves premog pometati v morje. Včasih je vse moštvo odpustil iz službe, a takoj preklical svojo namero ter jim plačo zvišal. 34 let je imel privatnega tajnika brata nekega admirala. Toda ta se je le vsak dan enkrat pripeljal k njemu na krov. Pred tridesetimi leti je dal povelje, da odpljujejo v Ameriko. Vse je bilo pripravljeno na odhod, kotli zakurjeni, jahta se je pričela pomikati, zdaj pa se je Mr.Brown premislil in konec je bilo morske vožnje. Bil pa je velik dobrotnik in sicer eden onih, ki hočejo ostati anonimni. Več kot 250.000 funtov, to je nad 70 milijonov dinarjev je razdal raznim bolnišnicam, cerkvam in dobrodelnim zavodom. Prepeljali so ga v Ameriko, kjer ga na njegovo željo polože poleg očeta, hi leži v stekleni rakvi v New-yorku, torej tudi čudak.
ČUDOVITI SLUČAJI PARALELNEGA ŽIVLJENJA.
V Devoshiru na Angleškem je bil 17. V. 1839 rojen Viljem E., dva dni potem pa je bila rojena sosednemu farmerju deklica. Igrala sta se skupaj kot otroka, bila vedno v skupnem šolskem razredu, se poročila, ko sta bila 21 let stara in obhajala 1. 1921 dijamantno poroko. Pred par tedni je E. umrl, a na dan njegovega pogreba, dva dni po moževi smrti, je tudi ona umrla, tako da sta natančno enako dolgo živela. Pokopali so ju v skupni grob. — V cerkvi v Whitley je vzidana plošča, na kateri je zapisano: »Tu ležita trupli Franca in Marije Huntrovds, ki sta bila oba rojena 19. septembra 1600, bila poročena na njiju rojstni dan ter, ko sta imela 12 otrok, umrla stara 80 let in sicer na dan njunega rojstva 19. sept. 1680. Eden drugemu sta sledila v dveh urah«. Dvojčka John in Rihard Veber sta oba en dan pričela pri eni in isti firmi delati, se oba eo dan poročila, imela vsak deset otrok, stanovala drug poleg drugega ter oba petdeset let pela na cerkvenem koru.
PREMOŽENJA NA TLEH.
Kakšne koristi bi bila preproga, vTedna miljone? Nihče bi si ne upal nanjo stopiti. 150 tisoč funtov (60 miljonov Din) ena sama preproga! Neverjetna vest, a vendar resnična. Lani jo je kupila neka angleška družba in se sedaj nahaja v pariškem muzeju dekorativnih umetnosti, kamor jo je družba za nekaj časa posodila. Ta preproga je bila izdelana v Perziji L 1550., pozneje je prišla v last carja Petra Velikega, nato pa našla pot na avstrijski dvor, kjer je ostala do 1. 1918, ko je bila pre-nešena v dunajski muzej. V sporazumu z repa-racijsko komisijo jo je, gori navedena družba kupila od avstrijske vlade. Preproga je nad 7 metrov dolga in 3 in pol široka. — V Albert muzeju v Londonu se nahaja perzijska preproga, ki je 30 metrov dolga in 15 široka ter ima na vsako štirijaško colo površine okoli 400 vozlov ročnega dela. Ko bi bila naprodaj, bi jo marsikateri Amerikanec odpeljal čez »lužo<. Nekdanji angleški poslanik na ruskem dvoru Hamilton po dmenu, je prinesel s seboj dvoje perzijskih preprog, ki sta bili nedavno tega na dražbi prodani. Prvi ponudnik se je oglasil z vsoto 1000 ginej, nato je šlo počasi gori na 7000 ginej. Tu pa je nekdo hitro pričel dražiti in končno je šla za 13.000 ginej, ali za skoraj 4 miljone dinarjev!
Drobtine.
S pomočjo najnovejših strojev more pek napraviti v sedmih minutah 470 hlebov, kar je toliko kot je nekdaj v istem času izgotovilo 100 pekovskih pomočnikov.
Navadna muha zamahne s peroti v sekundi 330 krat. Bučela še enkrat tolikokrat, metulj pa le devet krat v sekundi.
Največja jeklarna in tovarna nožev v She-fleldu na Angleškem je izdelala žepni nož, ki Ima nič manj kot 1581 klinj.
Lani je vsak sedež tretjega razreda na angleških železnicah donesel 25 funtov in 0 šilingov t. j. sedemtisoč dinarjev, a sede« prvega razreda povprečno »le« 24 funtov.
V	najmrzlejših pokrajinah Sibirije Je vfiasih videti mavrico na popolnoma jasnem nebu.
»
V	Italiji imajo postavo, da se vsako cirkuško podjetje strogo kaznuje, katero ne izpelje program kakor je naznanjen z lepaki ali razkazuje slike, ki ne odgovarjajo resničnemu stanju.
Dandanes bi vsi moški na svetu ne bili kos nalogi, da bi z ročnim delom, torej brez strojev orali, sejali, želi itd., kolikor potrebuje človeštvo za preživljanje. A vsi moški in ženske celega sveta ne bi niti eno desetino tega ne napisali, kar se napiše s stroji, kopira in natisne v tiskarnah.
Gospodarstvo
Občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani
V torek dne 20. aprila ob 11 dopoldne se je vršil v posvetovalnici bančnega poslopja občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani.
Iz porodila upravnega sveta je razvidno, da je ta ugledni in močni čisto domači zavod v preteklem letu znatno napredoval. Bilančna postavka dolžnikov se je dvignila v letu 1925 na Din 197,000.000 napram Din 160 milj<nov v letu 1924. — Hranilne vloge na knjižice so poskočile od Din 40,000.000 na D n 62 miljonov, kar znači povišanje za 55 odstot. Tuja denarna sredstva na knjižicah in tekočih računih so znašala koncem leta 1925 okroglo Din 230,000.000 in so se torej v enem letu pomnožila za ca. Din 53,000.000. Celokupni promet v minolem letu je znnšal čez 10 in pol miljard Din in je bil za 50 odstot. večji kot v letu 1924.
Kljub splošnemu napredku izkazuje zavod nekaj manj dobička kot za leto 1924 in sicer v prvi vrsti radi dejstva, ker je moral v minulem letu plačati nad Din 1,200.000 več davkov kot v letu 1924. Na podlagi izkazanega dobička v znesku Din 1,475.916.10 je občni zbor sklenil v smislu predloga upravnega sveta razdelitev 10 odstot. dividende, ki se bo izplačevala pri centrali in vseh njenih podružnicah od 1. maja t. 1. naprej in sicer v znesku Din 10 za delnico.
Sledile so volitve v upravni in nadzorstvena svet in so bili Izvoljeni \ upravni svet gg.: dr. Josip Basaj, dr. Anton Brecelj, KaTl čeč, dr. Josip Dermastia, Janko Jovan, Srečko Kobi, dr Jakob Mohorič in Ivan Za-bret. — V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Josip Burgar, dr. Josip Jerič, dr. Anton Je-rovšek, Evgen Legat in Martin Steblovnik.
Iz dosedanjega poslovanja tega solidnega zavoda je razvidno veliko zaupanje, ki ga uživa med vlagatelji in v poslovnem svetu, kaT mu jamči za sijajuo bodočnost.
Likvidacija. Kmetijska- nabavna in prodajna zadruga v Črnomlju, reg. zadr. z o. z. se je po likvidaciji razdružila.
»lInion<, delniška stavbiuska družba v Ljubljani sklicuje redni občni zbor na dau 17. maja 1926 ob 16 v Srebrni dvorani »Uniomu (bilanca 1925, volitev 5 članov in 2 namestnikov nadzorstva).
Občili zbori. Tovarna usnja Franz Woschnagg tn sinovi, d. d. v Šoštanju, (U. redni) v pisarni v Šoštanju dne 1. maja ob 10 (bilanca 1925); Kred. društvo Mestne hranilnice v Mariboru (VI. redni) 8. maja ob 18 v ur. prostorih Mestne hran. v Mariboru (volitev 9 odbornikov in 2 namestnikov, 2 pregled o valoev računov in 1 namestnika); Arhar, lesna trgovina in industrijska d. d. v Ljubljani dn« 5. maja ob pol 11 v sejni dvorani Kred. zavoda (bilanca 1925; volitev novih članov uprave z žrebanjem, volitev 2 revizorjev, ozir. njih namestnikov).
Napredek domače industrije. Jeklarna grofa Thuni v Guštanju bo z novimi specialnimi stroji začela v kratkem izdelovati znane podkve znamke »Pudel«.
Zračni promet v naši državi. V Belgradu se
je na inicijativo Aerokluba ustanovilo Društvo za zračni promet d. d. s kapitalom 6 milijonov Din (razdeljenih v 24.000 delnic nominale 250 Din). Upostaviti nameravajo z najmodernejšimi aeropla-ni linijo Belgrad-Zagreb. Pri tem je umestno vprašanje: Kaj bo z Ljubljano v tuzemskem zračnem prometu.
Blagovni promet na ljubljanski borzi v februarju 1926. V mesecu februarju 1926 je znašal blagovna promet ljubljanske borze za blago in vrednote 599 in pol vagona v vrednosti 3,652.860 Din 50 p (v januarju 1926 299 vagonov za 2,653.730 Din). Od tega odpade na žito 65.50 vagona, na les 529 vagonov in na oglje 5 vagonov.
Zvišanje kapitala. Prometna banka d. d. v Ljubljani je na zadnjem občnem zboru sklenila zvišati delniško glavnico v etapah za 6,250.000 Din na 10 milijonov.
Zlate bilance dunajskih veicbank. Izmed vseh avstrijskih velebank je dosedaj samo 1 objavila svojo bilanco za leto 1925. in obenem svojo zlato bilanco V prvi polovici prih. meseca se bo vršila menda konferenca vseh velebank, da bodo določili enotne smernice tako glede dividend za 1925 kakor tudi glede zlatih bilanc.
Ameriška zunanji) trgovina v marcu zopet pasivna. V mesecu marcu 1926 je ;>o poroč;lih berlinskih lislov znašal uvoz v Ameriko 385 milijonov dolarjev (v februarju 389), izvoz pa 375 milijonov (v februarju 353 mfilijonov). Bilanca ameriške zunanje trgovine je pasivna že od meseca januarja t. 1. sem.
Borec!
Dne 20. aprila 1926.
Denar
Zagreb. Berlin 13.524-13 564 (13.52—13.56). Italija 228.04—229.24 (228.16—229.05), London 275.987—277.187 (276-277.20), Nevvvork 56.655— 56.955 (56.73-57.03), Pariz 190-192 (190.06— 193.06), Praga 168154—169.154), Dunaj 8.0065— 8.0465 (8.0175-8.0475), Curih 10.9554-10.9954 (10.95625—10.99625), Bukare"t 22.70—23.20.
Curih. Belgrad 9 115 (9.12), Budimpešta 72.50 (72.50), Berlin 123.275 (123.375), Italija 20.82 (20.835), Londc. 25.1725 (25.1875), Nevvvork 517.75 (518.125), Pariz 17.1225 (17.45), Praga 15.345 (15.35), Dunaj 73.075 (73.075), Bukarešt 2 10 (2.05) Sofija 3.745 (3.75), Amsterdam 207 60 (207.90), Bruselj 19 (19.05), Kopenliagen 135.60 (135.70), Stockholm 138.675 (138.85), Oslo 113 65 (113.375), Madrid 74.70 (74.50).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.455, Kodani 185 60, London 34.415, Milan 28.45, Newvork 707.85 (ček 705.65-709.80). Pariz 23.40, Varšava 69 75. Valute: dolarja 706.70, angleški funt 34.35, lira 28.42, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20 92.
Praga. Devize: L'ra 185.54, Zagreb 59.30. Pariz 111.425, London 163.95, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7%invest. posoj. 74—76, vojna odškodnina 300 den., zas avni listi 20—21, kom za-dolžnice 20-21, Celjska 200—205, Ljublj. kreditna 175 den., Merkantilna 100-102, zaklj. 102, Praštediona 866 den., Slavenska 50 den.. Kred. zavod 165—175, Strojne 95 bi., Trbovlje 362—378, Vevče 100 den,, Stavbna 50—60, šešir 110—110. zaklj. 110.
Zagreb. 7% invest. posoj. 77.25—77 50 agrari 46—47, vojna odškodnina 309—310 50. april 311— 312, maj 313-'115, Hrv. esk. 105—106, Kred. 112 —114, Hipobanka 61—65, Jugobanka 97.50—98.50, Praštediona 870—872.50, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50 bi., Riječka >Etno< 140 zaklj.. Narodna banka 4000 den- Zem. Bos. 135—145. Eksploa-taoija 25 bi., Šečerana 310—320. N;hag 30 bi., Gutmann 250—260. Slavex 150 bi, Slavonija 42—43, Trbovlje 355—360, Vevče 100 zaklj., Brod. tvom. vag 52.50 zaklj.
Dunaj. Podon.-savska-jadr 776.000, Živno 798.000, Aipine 238.000, Greinitz 120000, Trbovlje 459.000, Levkam 133.000. Hipobanka 71.500, Mun-dus 1,090.000, Slavonija 51.000
Blago.
Ljubljana. Les: Krajniki, hrez lubja, fco naklad. post. za 100 kg 4 vag. 14—14, zaklj. 14, deske jelove, 4 m, 20, 25, 30, 40, 50 mm, suhe, konične, I., II., III., fco nakad. post. 475 bi., bukovi plohi, 40—100 mm, od 2.50 m naprej, fco meja 510 bi. — Premog: Kal. ca. 7000 anlrac.it, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi.. kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi, kockovec 35-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 nun, za 1 tono 190 bi. Kal. ca. 3500. fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec- 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica, fco Novi Sad okolica 310 bi., koruza, fco vag. slav. post. 135 bi, koruza, par. Postojna tranz. 175 bi., oves rešetani, fco Novi Sad par. 175 bi., ajda, fco vag. slov. post. 260 bi., proso rumeno, fco vag. slov. post. 210 bi., rž, fco vag. slov. post. 210 bi., otrobi drobni, fco vag. slov. post. 125 bi., fižol prepeličar, fco slov. post. 270 den., fižol mešanec, fco slov. post 150 bi., icrompir beli, fco slov. post. 60 bi.
Spori
Petnajstletnica S. K. Ilirije.
Uprava SK Ilirije je izvršila te dni glavna pripravljalna dela za proslavo klubove petnajstletnice, ki se bo vršila od 8. do 16. maja. Ministrstvo prometa je dovolilo že tudi polovično vožnjo za vse zunanje udeležence jubilejne proslave. Ilirija si je zagotovila udeležbo raznih najodličnejših klubov države, nekaterih tekmovanj se bodo udeležili tudi inozemski klubi. Tekmovanja so razvrščena sledeče: nacijonalni dnmski lahkontletski m-eoting 8. in 9. maja, mednarodni moški lahkontletski meeting 12. in 13. maja, bazenski turnir za klubov jubilejni pokal 12. in 13. maja (udeleženci so poleg Ilirije: AšK iz Zagreba, Mura iz Murske Sobote in ljubljanska Alena), nogometni juniorski turnir 8. in 9. maja (udeleženci: dva zagrebška kluba, predvidoma Grndjanski in 11 AŠK, in Ilirija; event. še en ljubljanski klub), nogometni turnir zn jubilejni pokal 15. in 16. maja (udeleženci: HAŠK, Ilirija in Se dva nadaljna čelna kluba v državi; event mesto enega teh kak inozemski klub), nacijonalni tehniški turnir med 13 in 16. majem.
Program izpolnjuje slavnostni občni zbor dno 9. maja, isti dan večja mednarodna nogometna tekma ter 13. maja stafetni tek skozi "iesto.
Glede nogometnega programa so se nepričakovano pojavile nekatere težkoče finanrielne narave. Belgr. SK reflektira na odškodnino v znesku 25.000 Din, tudi udeležba Hajduka je postala negotova. Ilirija se pogaja še z Gradianskim, graškim GAK in dunajskim profesijonal. Simeringer SK.
RAZPIS JUBILEJNEGA ŽENSKEGA LAHKO-ATLETSKEGA MKETINGA SK ILIRIJA V DNEH 8. IN 9. MAJA 1926 V LJUBLJANI.
SK Ilirija v Ljubljani priredi v dneh 8. in 9. maja 1926 v proslavo 15 letnice svojega obstoja nacijonalni lahkoatle'ski meeting za dame s sledečimi disciplinami: Tek 100 m — tek 1000 yar-dov — skok v dalj. z zal. — skok v dalj. brez zal. — krogla 3.628 kg z boljšo roko — krogla 3628 kg z obema rokama — disk 1 kg z boljšo roko — disk 1 kg zobema rokama — štafeta 50 X 50X100X 200.
Mee'ing se vrši na prostoru SK Ilirija istočasno z jubilejnim iiacijonalnim meetingom TKD Atena v soboto dne 8. maja ob 15. uri, v nedeljo 9. maja ob 14.30. Startati morejo vse verificirane atletinje članice klubov JLAS-a, ki ne stoje pori zabrano ali kaznijo. — Tekmuje se po pravilih JLAS 1. 1925. ter brez handikapa. Pri metih z obema rokama se vpoštevajo že preje izvedeni meti z boljšo roko. Prijavnina znaša za točko in osebo 5 Din, za štafeto 15 Din. Prijave, ki naj vsebujejo točne priimke in krstna imemn tekmovalk, točne oznake disciplin, v katerih nastopijo poedine atletinje in prijavnino, je poslati na naslov: Baltesar Ivan, kavarna Evropa, Ljubljana Poslednji rok za vlaganje prijav je 1. maja ob 12. uri Naknadne prijave se sprejemajo še do 3. maja ob 18. uri proti dvojni prijavnim. — Tekaiišče je i zugaskov, dolgo 396 m ter ima dva nedvignjena zavoja. -Nagrade: pri več kot štirih tekmovalkah za prva tri mesta kolajne s priznanicami, pri manj kot štirih tekmovalkah za prvi dve mesti kolajne s priznanicami, pri štafetah za prva tri mesta kolajne s priznanicami. Klubi, ki dosežejo po skupnem številu doseženih točk, prvo, drugo ali tretje mesto, dobe častna darila. — Atletinje, ki se prijavijo za 100 m, ne morejo startati na 1000 yardov. One, ki še prijavijo na 1000 yardov. morajo prinesti zdravniško dovoljenje. — Istočasno se vrši meeting TKD Atena ter se starta izmenično v disciplinaii Ilirije in Atene in sicer:
V	soboto dne 8. maja: 1. 250 m (A), 2. krogla, 3. skok v daljavo brez zaleta, 4 100 m, 5. skok v viš. z zal. (A), 6. štafeta 4X100 yardov (A).
V	nedeljo dne 9. maja: 1. 60 m (A), 2. skok v dalj. z zal., 3'. 1000 m, 4. disk, 5 kopie (A), 6. štafeta 50X 50X100 X200. — SK Ilirija.
Ilirija I.: Ilirija rezerva. Jutri v četrtek ob 17.30 se vrši na prostoru Ilirije klubska tekma med I. moštvom in rezervo Ilirije. Obe moštvi nastopita v glavnem v enaki sestavi kot prošlo nedeljo proti Primorju. Vstopnina minimalna.
ŠPORT V MARIBORU.
Nogomet.
Rezerva ISSK Maribora je igralo prvenstveno tekmo proti rezervi TSK Merkur. Rezultat 10 : 0. Maribor je presenetil z od lično igro, v kateri so se odlikovali vsi Igralci, zlasti napad z ostrimi in preciznimi streli.
SK Ptuj : SK Svoboda (3 : 1 (0 : 0). Tekma je nudila malo užitka; tempo je bil precej oster. Ptuj stalno v premoči, vendar je ni znal izkoristiti. Svoboda je zastrelila 2 enajstmetrovki. — S lo tekmo se je zasiguralo SV Rapidu I. mesto v
mariborskem okrožju, dočim pride ISSK Maribo« na 2 in Ituj na 3 mesto.
Hazcna.
ISSK Maribor : TSK Merkur 4 : 1. Igra zelo
živahna; napad Maribora izvrsten.
V Murski Soboti je igrala družina SV Rapida prvenstveno tekmo proti SK Mura; rezultat 9 : 4 (5 : 2). Mura v premoči in Rapid se je imel samo vratarici zahvaliti, da ni bil seore še večji.
Turi&fika
Kamniška podružnica SPD naznanja, da je
tvrdka Kreg-ar in Fajdiga otvorila redno avtovožnjo ob sobotah in nedeljah od in k vsakemu vlaku od postaje Kamnik do Stahovice. (Po naročilu vozi ludi med tednom.) Postajališče je pred »Narodno
čitalnico-.
Pravilnik o poštnih odprav-nikih.
Poštno ministrstvo je Izdao pravilnik o pogodbenih poštarjih (odpravnikih), katerega je glavna kontrola potrdila. Pravilnik stopi za ljubljansko poštno ravnateljstvo dne 1 maja 1926 v veljavo. Vse pošte 111. razreda z manj ko 15.000 delovnimi enotami na leto so pogodbene pošte (kontraktualne državno pošte). Pomožne pošte se ukinejo in sicer tako, da se pretvorijo one pomožne pošte, katere imajo nad 2000 delovnih enot na leto, v pogodbene pošte; pomožne pošte z manj ko 2000 enotami pa postanejo občinske pošte. Pogodbene pošte se dele po številu delovnih enot na razrede, razredi pa na stopnje. Razredov je pet (I—V), od teh imajo pošte L, II., III. in IV. razreda po tri stopnje, pošte V. razreda pa 2 stopnji. Dele pa se takole (razred je zaznamovan z rimsko, stopnja pa z arabsko številko):
do 2.000 enot V/2 od 2.001 do 3.000 enot V/l od 3.001 do 4.000 enot IV/2 od 4.001 do 5.000 enot IV/2 od 5.001 do 6.000 enot IV/1 od 6.001 do 7.000 enot III/3 od 7.001 do 8.000 enot I1I/2 od 8.001 do 9.000 enot III/l «1 9.<X)1 do 10.000 enot 11/3 od 10.001 do 11.000 enot II/2 od 11.001 do 12.000 enot II/l od 12.001 do 13.000 enot 1/3 od 13.001 do 14.000 enot 1/2 od 14.001 do 15.000 enot I/l
Za prehod bo služilo kakor osnova za porazdelitev posameznih odpravniških mest na nove razrede in stopnje število delovnih enot iz leta 1923. Regulacija in štetje enot se bo vršilo vsako tretje leto po prometu zadnjih dveh let. Prihodnja regulacija bo leta 1927 na osnovi prometa iz leta 1925 in 1926. — Prejemki se dele v redne in izredne. Redni prejemki so plača, ki je določena za posamezne razrede in stopnje na leto takole: za V/2 — 3000 Din, za V/l — 3600 Din, za IV/3 — 4200 Din, za IV/2 - 4800 Din, za IV/1 - 5400 Din, za III/8 — 6000 Din, za III/2 - 6600 Din, za III/l - 7200 Din; za II/3 - 7800 Din, za 11/2 - 8400 dinarjev, za II/l — 9000 Din, za 1/3 — 9600 Din, za 1/2 - 10.200 Din, za I/l pa 10.800 Din. Za čas sedanjih izrednih razmer (draginje) se zviša plača vsakemu pogodbenemu poštarju za 50 odstotkov. Draginjske doklade in doklade za rodbinske člane odpadejo.
Izredni prejemki odpravnikov so: 1. Doklada za brzojav in telefon in sicer, če ima poŠta samo brzojav ali samo telefon, 240 Din na leto, če ima pa oboje, 360 Din letno. — 2. Doklada za odpravo ali prejem pošte ob izrednem času. Za izreden čas se šteje poslovanje v času -d 6 zvečer do 8 zjutraj. In sicer pritiče odpravniku, ki prejema ali pa oddaja pošto v času od 6 do 9 zvečer ali od 5 do 8 zjutraj 182 Din na leto; za čas od 9 zvečer do 5 zjutraj pa 364 Din na leto. Ampak to samo tedaj, če ima take zveze vsak dan, sicer dobiva sorazmerno manj — 3. Doklada za dostavo po pravilniku o prenosu pošte. Za dostavljača bodo moral« poštarji sami skrbeti. — 4. Prispevek za najemnino, kjer bo posebno visoka. — 5. Doklada za eventuel-no zaposlenje pomožne moči. — 6. Doklada za kon-trolo pomožne pčšte po 360 Din na leto.
Naše dlifašivo
Akademska Marijina kongregacija ima dane«
21. aprila svoj redni sestanek v kapeli frančiškanskega samostna. — Tajnik.
k Zahvala. Med 158 Slovenci sem bil jaz edini Dalmatinec med lurškimi romarji. Zelo sem zadovoljeni Zahvaljujem se vsem, posebno pa predsedniku odbora, veleuč. gosp. dr. Ehrlichu, in preč. gosp. dr. T. Klinarju. — Ljubljana, 20. aprila 1926.	Sveč. Makso Barbarovič.
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaux. Prevedla K. H.
26
»Da,« je zaključila Ančka, ki se ničemur ne čudi, »priklonila se je, kakor so se ovčke pred pastirčkom Štefanom.«
In Katinka je dostavila:
»Ali kakor sinoči kostrun pred tvojim bratom Lipe tom.«
Duhovnik ne pozna pastirja Štefana in vkljub svoji učenosti ne ve, da dela Lipe čudeže. Ne odobrava, da se kdo vmešava v njegovo pripoved, vendar pa svojih poslušavcev ne izpusti. Pripomniti treba, da nikoli nima toliko ljudi okoli sebe, kadar pridiga. In s takšno vnemo izvršuje dolžno-sti vodnika, kakor bi predsedoval seji društva za cerkveno zgodovino v lzersiki dolini ali seji pri sv. Janezu Maurienskem.
»V tej deželi, otroci, je bilo rojenih več zelo zaslužnih duhovnikov. Med tistimi, katerih spomin se je ohranil, vam bom naštel duhovnika Aigle. Ta duhovnik po volji božji, ki je bil vzor pobožnosti in radodarnosti, je z vsemi svojimi močmi skrbel za prebivavce, ki jih je napadla kuga, ki je leta 1627. razsajala po Lanslebourgu. Zdaj pripravljam njegov življenjepis.«
Govori kot iz kn jige, ki se jo je naučil na pamet, toda s svojim duhovnikom Aigiejem nima sreče. Otroci klepetajo mod seboj. Ne gre malim potepuhom pripovedovati življenjepis dobrih mož, ki delajo čast deželi. Utrujen poseže v tofoačnico, si napolni nos in brezbrižno se poslovi od čete:
»Župna cerkev je tu, prav pred vami. Lahko greste noter. Želim vam srečno pot.«
»Gospod župnik,i pravi Lipe, ki se je postavil
predenj, »prej nam morate dati še sveti blagoslov: na božjo pot gremo.«
»V vaših letih gredo otroci na travnike.«
»Blagoslovite nas, gospod župnik. Zakaj prav v Rim gremo.«
»V Rim? Norca se delate!«
»V Rim, da sprejmemo ljubega Boga iz rok papeža samega.«
>Iz papeževih rok, prav zares?
Pri tej izjavi bi se bil duhovnik kmalu zadušil v smehu, kakor bi slišal v šoli učenca, ki je povedal napačno letnico pred akademijo sv. Janeza Maurien-skega ali pred ono v Izerski dolini.
Z nežnim in proseči m gladom, ki obenem zahteva, ponovi Lipe v tretjič svojo prošnjo in oči deklic in dečkov, ki ga spremljajo, so že ponle solz, zakaj če jih duhovnik ne posluša, jih je Bog zapustil in Bog ne more zapustiti otrok, ki vanj verujejo.
»Blagoslovite nas, gospod župnik! Prosim vas, blagoslovite nas! Povedali ste nam, da so prejšnje čase blagoslavljali tudi pastirje, pastirje in njih črede. Mi smo pač toliko vredni ko koštruni, ki so jih prejšnje čase blagoslavljali.«
Duhovnik ga je pogledal. In kakor dobra žena v Pierrelongue vidi tudi on plamen v Llpetovih očeh. In že ga razjeda želja, tla bi služil Bogu tudi na drug način kakor pa le s svojimi deli o pobožni zgodovini, kakor v sveji mladosti, ko je iskal duše v skalinah in med trnjem po zgledu svojega božjega učenika.
»Pojdite z menoj, ovčke moje, prehitro sem se smejal. In na vas brm poklical blagoslov Najvišjega.«
In sedemindvajset romarjev, od katerih jih je devetnajst v krilih, brenči kakor roj v župno cerkev.
»Tiho!« poveljuje Lipe.
Takoj vse utihne; pokleknejo na kamen. Da bi jih bolj počastil, obleče duhovnik koretelj in štolo. In potem moli glasno. Moli navadne molitve: očenaš, češčenomarijo in vero in otroci mu odgovarjajo. Potem
vzame iz tabernaklja ciborij in obrnjen proti otrokom, ga dviga navzgor in navzdol, delajoč znamenje svetega križa.
Med svojo dolgo službo je že dostikrat naredil to znamenje. Odkod, da se mu danes zdi, kakor bi orna-goval pod lahko težo ciborija? Odkod to, da iščejo njegove povzdignjene oči, ki prodirajo streho kapele, rcsnico kot v sanjah? Odstopil je od oltarja in z obrazom v rokah se je vglobil v premišljevanje. Ko je roke razklenil, so bile ovčke že zbežale in sam je bil v cerkvi. Nadzemeljsko veselje ga prešine in v svoji starosti se trese ko mlad duhovnik, ki je prvič služil nebeško službo.
Čudež si storil, moj Bog, da znova oživljaš v meni navdušenje, ki so mi ga študije osušile. So li otroci, ki sem jih videl, o katerih sem prepričan, da sem jih videl, so li nebeški poslanci, ki si mi jih poslal? Eden med njim je bil zaznamovan na čelu, se mi je zdelo. So li angeli, Gospod, ali revne stvari kakor jaz?«
Revne stvari so, toda tudi najrevnejša stvar na zemlji je lahko podobna angelčkom.
In zdaj so že na veliki cesti, kamor jih je pripeljal Lipe. Pili so peneče se mleko, polno smetane, prejeli so blagoslov, jutro je jasno in njihova srca so čista. Prepevajo ko ptički.
Na drugem koncu vasi so prekoračili novi most — novi most, ki je že star — in so prišli do ograje Mont Cenisa. Cesta se dviga v vijugah po pobočju gore. Ni jih več ko pet ali šest, toda vijuge so dolge in že prve noče biti konec. Četa ne pride hitro dalje, ker je že sinoči veliko hodila in ker Janček in Ančka nimata dosti dolgih nog.
»Kakšna sreča, da je Tinče ostal v Pierrelongue,« izjavlja Katinka. »Debel kakor je, bi vso pot zaostajal, sopel, se oddihaval in mi bi ua morali vleči za seboj.c
811=111=
š. S
>
S O i C.
•M O
S s*
« a .
> g 1
N fe 4
t? g
■8 -t a >- a
R- M
-ti
N

ca
o
<u
O
S
<» s
P> .5
o
-C.
o
S*
A
O
a
a
u m 55 s* o a.
t i t s
- a
^ f * 3
o O
•U N
° o
n. « r-'
'"* E
K §
a- ce
=111=111
t
Knjige in revije
»Nai dom« št. 4 je izšel. Ta številka je posvečena predvsem našim fantom. Zato je napisal dr. Jeraj »Slovenski fantje«, Franc Prevalnik; »Fantom«, in tudi drugi sestavki so iste idejne vsebine; Grad in koža (Lojze Remec); Vse naše življenje — je učenje (prof. Fr. Fink); Koroška (Tone z Uršlje gore); Narodna noša v Mežiški dolini (dr. Fr. Kotnik) s sliko; Tatje (povest, br. Krevh); Spomlad (slika); Beseda med moškimi; Ženski svet; S pisanih polj; Lepa knjiga; Urednikovo kramljanje. — »Naš dom« se naroča pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, 1. nadstr., in stane celoletno 20 Din.
»Prerod«, glasnik za preporod in nravno po-vzdigo naroda. Po daljšem presledku je izšla druga številka tega Slovencem tako potrebnega lista in prinaša: Joško Lindič: Obup ali zmaga! — Kovač Franc: Sreča. — Jur. Voršič Joža: Mi gremo naprej! — Jeromen Karol: Nravni prerod in kultura. — T. T. Naše smenice. — Joško Lindič: Nekaj misli o naši zadrugi. — Javnosti, vsem šolam, humanim in kulturnim društvom, predvsem pa antialkoholnim organizacijam. Pod drobnogledom. — Naš pokret. — Dopisi. — Drobiž. — Listnica uredništva in upravništva. — Uprava lista je v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Naročajte »Prerod«! Več v podlistku! — da.
»Zdravje«, znanstveno - poučni list. 4. štev. prinaša sledečo vsebino: Skrivnost materinega mleka. — Zdravniki in publika. — Angleška bolezen ali rahitida. — Mikrokosmos zobovja. — Proti muham. — Zakaj potrebujemo fronte proti tobaku? — Preprosta pršna kopelj. — Kako si uredim svoje kopališče doma? — V naročju ijri-rode. — Bivanje na prostem. — Drobiž. — Listnica uredništva. — »Zdravje« je eden naših najboljših listov. Naroča se: Ljubljana, Zaloška cesta št. 2, in stane letno 30 Din. — da.
»Praktična navodila ter važni predpisi za delojemalce in delodajalce glede izvajanja zakona o zavarovanju delavcev s prilogami urad. tiskovin«. Izdala in založila Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani. Spisal Josip Bole, uradnik O. U. Z. D. v Ljubljani. — Kakor žc naslov brošure pove, je v njej praktično razloženo vse, kar mora vedeti član okrožnega urada (zavarovanec) in njegov delodajalec. Med drugim je v brošuri tabelarično navedeno, koliko znašajo posamezne podpore po zakonu o zavarovanju delavcev in kako mora član postopati ob obolenju ali nezgodi in porodu, da pride najhitreje do svojih pravic. V knjižici se nahaja tudi tabelaričen pregled prispevkov, na iodlagi katerega lahko vsak delojemalec ugotovi, _;oliko mu sme delodajalec odtegniti na prispevkih za bolniško zavarovanje, borzo dela in delavsko zbornico, ter koliko mora delodajalec sam plačati. Knjižica se naroča pri Strokovni komisiji za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6/II., in stane 10 Din.
C
Jugoslovanska knjigarna. Cena broš. Din 30.—, vezano Din 40.—.
Rider Haggard je vsemu kulturnemu svetu prav dobro znano ime, ki ima v lepi umetnosti dober glas in častno mesto. Najbolj znano pisateljevo delo je »Dekle z biseri«. »Jutranja zvezda« je napeto pisan roman iz egiptovske zgodovine, ki ga bere bralec od prve do zadnje strani z enakim zanimanjem, ki nikjer ne popusti. Usoda glavnega junaka Ramesa, ki je tip vitežkega junaka-vojaka in prelepe Tue je opisana v markantnih potezah in realistično zgodovinsko-verno. Asti je žena velikega koncepta in ne male energije, opisana z vsemi simpatičnimi svojstvi. Na stare intrigante nas spominja zlobni in zahrbtni Abi, ki iz časti-lakomnosti in vladohlepnosti visoko zraste zato, da je njegov padec tem občutnejši. Snov celega romana je povzeta iz egipčanske zgodovine, doba je orisana natančno po zgodovinskih virih, kot je pisal svoje dni Ebers.
Ves roman pa je prepleten s staro egipčansko mitologijo. Božanstveni K., dvojnik, osebnost v osebi, igra veliko vlogo, ki zapleta
in razpleta dejanje. Tudi simpatična poatava berača v puščavi žene dejanje od zapletka do razvozljanja energično in verjetno do konca. Posamezni prijavi kot »Božja sodba«, »Solnčna ladja«, »Čarobna podoba« so pisani z občudovanja vredno fantazijo in vendar nazorno, prepričevalno do zadnje pike. Realistična, življenjsko resnična poglavja kot »Tua v Mem-fidi«, »Ramesov boj s princem iz Keša«, ali pa uvodni prizor »Abijeva zarota« so podana s toliko življenjsko silo, da prizori požive pred tabo v živih barvah. Zvezdoslovje igra nemalo vlogo in je verno posneta slika iz življenja starih Egipčanov.
Prevod je lep, jezik gladek, snov in njena obdelava vseskozi zanimiva, zato bo našla »Jutranja zvezda« pot v vsako knjižnico, ker ni le vzgojna ljudska povest, ampak tudi literarno pomembno delo velikega angleškega pisatelja.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 20. aprila 1926.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Barometer	Toplote » C'	Rel. •lege ' %	Veler In brilne	Obteč-noti	Vrsta padavin		V Ljubljani je
kr.|	fes					0-10	ob opazovenlu	i minil 7»	
	7	752-5	10-2	93	S 0-5	tO		dež 17-4	B'
L|ubl|ana (dvorec)	8	752-5	10-2	91	NE 0-5	9			SS ©C* £ S
	14	751-6	13-5	73	WNW 1-5	9	škrop	•	
	211	752-4	10-8	71	NNE 1-5	8			
Zagreb	1	752-3	16-0	70	S 3	10		dež 2-0	i —
Belgrad	8	755-4	16-0	63	SE 3	7		0	** g © d kj to > ©
Sara|evo		755-4	120	59	S 3	10		0	
Skoplje		761-0	130	58	SW 0-5	6		0	<- o
Dubrovnik	7	757-/	15-0	92	SE 9	10		dež 0-1	
Praga		753-8	6-0	—	NE 1-5	10	dež	dež 10-0	'3
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Pregled vremena od 12. do 18. aprila 1926
H. Rider Haggard, JUTRANJA ZVEZDA.
Iz angleščine prevel P. M. Černogoj. Ljudska knjižnica 21. zvezek. Ljubljana 1925. Založila
(Podatki datirajo od 8. ure dn
12. Val moč. tlaka (Krakov 767) se širi z mirnim, vedrim in hladnim vremenom od Danske preko nas dalje v SE. — Ruski nizki tlak odhaja v E, a atlantski se zaliva. — Iz Afrike dohaja nova depr. (Malta 751), katera edina izziva jačje vetrove v Evropi {v našem Primorju široko). — Dežja je bilo jako malo, od vsega
Tn dne.)
.S. Temperatura je padla — razun v
največ v S. W.
V i 11 a k s svojim vremenom nespremenjen v včeraj označenih predelih (Besarabija 771). — Afriška depresija izliva v grško okrožje jake vetrove, nekoliko slabejše tudi v naše Primorje. V obmejnih okrožjih obeh tlakov t. j. na S Balkanu
nastopa koSava. Dan je brez padavin. Toplota v E pada dalje, v W raste.
14.	V i s. tlak z vedrim, mirnim, hladnim vremenom je razprostrt nad celim kontinentom (Sofija 771). — Afriški niž. tlak odhaja v E izrivajoč še jake vetrove v Grčiji in Sardiniji; naše stnije (kofiava, bora) v jakosti pojemajo. Toplota je v N narastla, na Jadranu še pada.
15.	Via. tlak se počasi prestavlja v B
(Krim 772). — Grdnlandska depr. je v naglici dospela do kopnega ter vzbuja jake SW struje v La Manchu. — AfriSko depr. občutijo samo
v Grčiji v obliki živahnega severovzhodnika. —
V	ostalem je še mirno, vedro in hladno. Toplota raste stopnjema, najjačje v okrožju Nizozemske.
16.	Vie. tlak nekoliko ustavljen v SW in SE Evropi (Krim 770). - Baltiški nizki tlak brni v smeri k Črnemu morju — in afriiki je občuten S od Jonskega morja. — Močni bo vetrovi v Grčiji, sr. Balkanu in na črti La Manch-Čehoslov.
V	sr. Evropi je vedro, v W oblačno z dežjem, v SHS samo oblačno. Sneži v Uralu, trenutno že tudi v Skandinaviji. Toplota je večinoma porastla.
17.	V i s. tlak je povsem razdvojen; jug©, vzhodnemu je središče nad Kaspiškim jezerom in jugovzhodni sega do Švice. — Tlak nad gor. Jadranom naglo slabi in stremi v zvezo a baltiško depresijo prek Madžarske. — Živahno kretanje zraka v La Manchu, v Grčiji in sr. Balkanu traja nepre<ržno ter je raztegnilo še na tirensko okrožje. Široko izločuje dež od dolj. Pri-morja do izliva Drave. Mnogo je deževalo v Grčiji in Sev. morju; sneg ne pada več. Otoplilo je v notranjosti SHS do Krakova, v ostalem je postalo hladneje, posebno v našem Primorju.
18.	J a d r. depr. je pasirala naše kraje in se še pogloblja v okolici Karpat (Kožice 749). — Nova, severnomorska depr. sili k združitvi z jadransko v predelih Baltika. — V NE vlada v i s. tlak (Saratov 769), v SW drugi, istovrstni, kateri se širi od Sicilije proti Vojvodini. — Močni vetrovi trajajo v včerajšnjih predelih dalje. Solnčno je prav malo; mnogo pada N od Alp in v širokem pasu od Boke do Krakova. Temperatura je v našem E porastla, drugod večinoma padla.
Pregled toplote v gorenji dobi:
Spitsbergi . .	. . -19	-14	—	-8	-3	—	—
Petrograd . . .	. . . -8	-9	-7	-3	-3	3	-2
Moskva ....	... -2	-3	2	—	1	—	—
	... -2	—	4	8	18	8	—
Varšava . . .	. . . 1	6	6	10	—	13	12
		5	4	7	8	12	8
		2	1	3	7	7	4
	. . . 5	—	10		13	12	9
	. . . 6	—	9	5	13	—	—
	. . . 6	3	9	—	7	—	—
		7	7	10	9	7	3
	. . . 10	6	8	9	17	6	8
	. —	7	9	9	5	—	—
		12	13	13	13	11	14
		12	13	13	12	10	12
		_	—	14	17	16	14
		14	15	13	15	18	13
		4	—	—	8	7	—
		2	4	—	10	7	8
Aleksandria .	. . . 19	22	20	19	19	19	19
MALI OGLASI
Vsaka drobna -vrstica Din 1*50 aH vsaka beseda 50 par, Najmanjši - Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko i
Čevljarski mojster
teli stalne službe. Naslov v upravi pod štev. 2690.
kuharico"
ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela, ilčem. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2691.
učenec
poštenih staršev, s potrebno šolsko izobrazbo, ki ima veselje za trgovino z mešanim blagom, se takoj sprejme. Naslov v upravi pod št. 2692.
Trgovski učenec
iz Ljubljane, za trgovino s špecerijskim blagom, s predpisano šol. izobrazbo se sprejme. - Naslov v upravi lista pod št, 2681.
ZLATNIKE
Elačam 10 kronske po 100 »in in 20 kronske po 200 Din. Množine boljše! — Naslov: Poštni predal 6, Prevalje.	2498
U.JUMMMUJ. .11«
CftDA M PISARNO i
OUDA takoj odda 1 v Pražakovi nlici it 3, pritličje. Ogleda se od 10. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne. 2686
Cnhn prazno ali pa OUMU opremljeno — išče mirna oseba za prvi maj. - Ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod: »O. M.« 2688.
ORGANIST in
CERKVENIK
z dobrimi spričevali, starejši, sprejme službo v kaki manjši župniji, kjer jc kaj zemljišča, ali samo kot ccrkovnik pri kaki podružnici. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Organist« Stev. 2689.
Aluminij
vsake vrste, KUPI F. KOS - LJUBLJANA, Židovska ulica 5.
star svinec
kupuje Mestna plinarna ▼ Ljubljani.	2706
Elegantna JEDILNICA In SPALNICA radi selitve ceno naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 2641.
Modne kamgarne
in ševilote
v velHtS izbiri po ugodni ceni
pr najdete -m
v obče znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
R. Miklauc, ..pn škofu",
Ljubljana
Zunanjim naročnikom se pošlje tudi po pošti
Naročajte .Slovenca'!
Abadie - stročnice
it. 3 prodaja trafika KLANDER, Kolodvorska
8 (naspr. hotela Štrukelj).
I k|B K1UH
> ?a1nefi iavliamrv nrp.
Laško slovstvo.
Najboljši izbrani spisi laških pripovednih pisateljev so na razpolago v veliki izbiri
v JUGOSLOV. KNJIGARNI v Ljubljani
po izredno nizkih cenah, n. pr.:
Biblioteca universale.....Din 6.—
Biblioteca classica economica . . Din 18.— itd.
Priporoča se Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
pisarniške oprave, kuhinl in drugega pohištva, katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago, za katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vlžmar}*-Št. Vid nad Ljubljano.	Zahtevajte ceniki
Potrti globoke žalosti javljamo pre-tužno vest, da je preminula danes, dne 19. aprila t. 1. po mukapolnem trpljenju v 30. letu starosti naša ljubljena soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa
Marija Dobrovoljc
roj. ŠKOF.
Pogreb predrage pokojnice bo v sredo dne 21, t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti na Verdsko pokopališče. — Sv. maše za-dušnice se bodo brale v četrtek 22. t. m. ob 8, uri v farni cerkvi na Vrhniki.
Verd, 19. aprila 1926.
Martin Dobrovoljc, soprog. — Marinka, Verica, Helena, Marko, otroci — in žalujoči rodbini Škof - Dobrovoljc.
r
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI:
\ FRANCOSKO - SLOVENSKI SLOVAR.
f	Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena ves. Din 70-—.
[ SLOVENSKO - FRANCOSKI SLOVAR
t	Sestavil dr. Janko K«
f
Kotnik. Cena ves. Din 70-—.
Sedmi natis velike izdaje
Prlredla S M Felclta Kalniek
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Hiša z vrtom
na Dunajski cesti št. 63, 1. 1912. zgrajena, se proda. Cena 250,000 Din. Po-sredovalci izključeni. Na račun kupnine se plača lahko samo 85.000 Din, za ostalo se dovoli 3 letna hipoteka po 7%. Samo resni reflektanti naj se obrnejo tozadevno na g. Vrtovca v Zadr. gosp. banki v Ljubljani.
Najnovejše iznajdbe!
Brei kvarenja blaga kemično snaženjcin vsakovrstno harvanjo oblek
ANTON BOC, Ljubljana
šelenburgovi gl. S. l,Gllnc«-VI{48
KOKS -ČEBIN
VPolfovi ulic« 1(11. - Telelon 56
Vsakovrstno
zlalo kopale
po najvišjih cenah Černa, luvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
štampilje
S. petan, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Poravnajte naročnino I
POMLADNE NOVOSTI
nogavice v raznih barvah, žepne robce, čipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike
Josip Peteline. L|abl|ana Na]nlžiecene
(ol> vodi) blizu Prešernove pa spomenika
Telelon 441
Na debelo 1
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Italijansko-slovenski slovar
Nad 40 000 besed s bogato frazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Dr. Josip Val)avec. Cena vez. Din 70'—
Slovensko - italijanski slovar
Dr. Josip Valjavec. Cena vez. Din 65 —
Pozor1	PozorI
Radi ugodnega nakupa surovin nudi po izredno znižanih cenah vse
vrvarshe lastne izdelke iz dolge konoplje,
kakor vrvi za stavbe, perilo itd- štrange, ujzde. cungelce, oprti, trtne, tesarske in zidarske vrvice, šmis, motvoz (špago) itd.
Prva kranjska vrrarna in trgovina s konopnino
Ivan N. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 Maribor, Vetrinjska 20 Kamnik, Šutna 4
Telefon 4S4
Na drobno I
Za Jugoslovansko tiskarno v LJubljani! Karol C*&
Izdajatelji dr. Fr. KoIotm
Uradnik: Franc Tersetflav
«