PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 122 (13.060)
Trst, sreda, 8. junija 1988
Presenečenje včeraj v poslanski zbornici
Hude polemike o letalih F16 De Mita doživel pekoč poraz
Parlament ne bo anticipiral razprave o sprejemu ameriških lovskih bombnikov - KPI zadovoljna s potekom dogajanj
Ciriaco De Mita
RIM Vlada Ciriaca De Mite je včeraj doživela pekoč parlamentarni poraz. Poslanska zbornica je namreč v javnem glasovanju (s 23 glasovi razlike) zavrnila vladni predlog za anticipiranje parlamentarnega soo-
čanja o sprejemu ameriških vojnih letal F 16, ki jih Španija noče več na svojem državnem ozemlju. Petstran-karska koalicija pripisuje včerajšnji poraz odsotnosti mnogih poslancev večinskih strank, glasovanje pa dejansko pomeni neke vrste politični opomin vladi demokristjanskega voditelja.
Vladne sile skušajo na vsak način zmanjšati pomen glasovanja. Nekateri krivijo stavke javnih prevozov, ki naj bi onemogočile prihod mnogih poslancev v prestolnico, drugi pa pravijo, da je šlo za incident'in nič več. Komunisti pa niso tega mnenja in so prepričani, da obstajajo znotraj vladne koalicije huda notranja nesoglasja glede politične umestnosti sprejema ameriških lovskih bombnikov.
Vlada pa nima namena popustiti. Ministrski predsednik De Mita ali obrambni minister Zanone bosta vseeno danes ali jutri formalno sporočila parlamentu, da bo Italija v imenu vojaškega pakta NATO v kratkem sprejela letala F 16. To sodi med ustavne pristojnosti vladnega
kabineta ter ni v nasprotju s parlamentarnimi pravilniki, politično gledano pa ne postavlja v najboljšo luč večinske koalicije. Predsednik De Mita je namreč do zadnjega upal, da bo lahko parlament privolil v sprejem letal F 16 pred obiskom v ZDA, do katerega bo prišlo v začetku prihodnjega tedna. Tega mnenja pa očitno niso bili vsi poslanci KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, ki so raje ostali doma in pustili vlado v manjšini.
Opozicija pa je zelo kritična tudi do te procedure. Njeni poslanci sicer ne psporavajo pravici vlade, da se v izjemnih okoliščinah izogne parlamentarnemu soočanju, postavljajo pa v ospredje, dejstvo, da gre v tem primeru za zelo pomembno zadevo, ki je ne gre na noben način podcenjevati. Točen datum razprave bodo vsekakor morda že danes določili načelniki poslanskih skupin.
Včerajšnjega vladnega poraza ne gre precenjevati. Šlo je verjetno res za povolilni incident, tudi zato, ker čakajo vlado v bližnji bodočnosti res težke politične preizkušnje. q g
Nasilju na Bližnjem vzhodu ni videti konca
Alžirska konferenca pred težko nalogo
V Bejrutu spet eksplodiral z razstrelivom natrpan avto
Pred jutrišnjim odločilnim srečanjem na ministrstvu za javne službe
Še v dvomu delovna pogodba šolnikov Rim grozi z ukrepi proti stavkajočim
DUŠAN KALC
RIM — Skrajno zapleteni položaj na šolskem Področju se še ni razpletel. Marsikaj je še nejasnega 111 med dijaki ter starši se stopnjuje zaskrbljenost nad usodo šolskega leta. Glavno pričakovanje vlada Za jutrišnje srečanje na sedežu ministrstva za javne ^užbe v palači Vidoni, ko naj bi podpisali delovno Pogodbo, ter za petkovo sejo vlade, ki bi morala pokončno odločiti, kako zagotoviti reden konec šol-kega leta. Kot kaže, bo ministrski svet sprejel za-onski ukrep, ki bo omogočil reden potek ocenjeva-, Ja šolarjev in dijakov tudi v primeru, da bodo ne-oateri šolski sindikati vztrajali pri nasprotovanju suutka sporazuma, ki je bil podpisan prejšnji teden. , a namen so včeraj potrdili nekateri parlamentarni ki so hkrati poudarili, da bo zakonski ukrep »segal tudi nekaj določil zakonskega osnutka o rsjanju pravice do stavke, ki je sedaj v razpravi v hiwatu' V bistvu bodo uzakonili prisilni vpoklic šolski °V- v službo. Če bo ministrski svet v petek to Dr j bodo odlok o prisilnem vpoklicu posredovali ^e.dstavnikom avtonomnih sindikatov SNALS, Gil-tu 111 Cpbas, ki še vedno odločno vztrajajo pri bojko-°cenjevalnih sej.
p . ar se jutrišnjega podpisa delovne pogodbe tiče, podSe. vedno ni povsem jasno, kdo jo bo pravzaprav upisal. Dokončno sta na sporazum pristali zvezni
sindikalni organizaciji CISL in UIL. Celo SNALS ni še rekel zadnje besede in bo dokončno odločala na današnji skupščini. Zmerni Cobas, tako imenovana Gilda, ki je sicer načelno pristal na osnutek pogodbe, je šel v zadnjih dneh korak nazaj, ko je med svojim članstvom začutil nezadovoljstvo. V vrstah skrajnih cobasov pa ni dvomov, da je delovna pogodba, kakršno ponuja vlada, tako s finančnega kot z normativnega vidika, povsem nesprejemljiva. Včeraj so cobasi izzvali vladne predstavnike na javno soočenje po televiziji o tem vprašanju.
Poglavje zase je sindikat CGIL, ki je predlagal odložitev podpisa pogodbe, dokler ne bodo znani rezultati referenduma med šolniki o tem, ali se strinjajo s takšno pogodbo ali ne. Vsedržavni tajnik šolskega sindikata CGIL Gianfranco Benzi je med včerajšnjo tiskovno konferenco obsodil vladne predstavnike, ker niso pristali na zahtevo CGIL, da bi za teden dni odložili podpis pogodbe. Hkrati pa je poudaril, da CGIL ne bo podpisala pogodbe niti čez teden dni, če se bo na referendumu več kot petdeset odstotkov šolnikov izreklo proti osnutku pogodbe, ki je bil podpisan prejšnji teden.
Čeprav ČGIL v glavnem pozitivno ocenjuje finančni del pogodbe, beleži velike pomanjkljivosti glede drugih aspektov, kot so delovni urnik, velike razlike med plačami šolnikov na začetku ter na koncu kariere in razlike med plačami učiteljev in profe-
sorjev. Med včerajšnjo tiskovno konferenco je Benzi izrazil tudi željo, da bi sindikati, ki so se odločili za bojkot ocenjevalnih sej, ne vztrajali pri teh oblikah sindikalnega boja, ker bo v nasprotnem primeru samo njihova odgovornost, če bodo izzvali avtoritarne ukrepe.
Kako pa na vso zadevo gledajo vladni krogi? Minister za javne službe demokristjan Cirino Pomicino je včeraj izjavil, da je po njegovem že velika večina italijanskega prebivalstva prišla do jasnega prepričanja, da ni mogoče več prepustiti šole "grobemu izsiljevanju neke manjšine šolnikov". Tudi sam pa se ni izognil izsiljevalnemu tonu, ko je poudaril, da se bo vsa zadeva krepko zasukala na škodo šolnikov, če jutri ne bodo dokončno podpisali delovne pogodbe. Zagrozil je tudi z odločnimi ukrepi proti tistim, ki še nadalje bojkotirajo ocenjevalne seje. Danes se bosta ministra Cirino Pomicino in Galloni vsekakor neformalno sestala s predstavniki vseh sindikatov, da bi vnesla nekatere manjše spremembe v tekst pogodbe.
Šolsko vprašanje je včeraj precej močno odjeknilo tudi v političnih krogih, zlasti v opoziciji. Komunisti so zahtevali, da se ministra za šolstvo Galloni in njegov kolega za javne službe Cirino Pomicino zglasita v parlamentu in poročata o poteku sindikalnega spora, demoproletarci pa so zahtevali odložitev podpisa pogodbe v pričakovanju izidov referenduma.
BEJRUT, ALŽIR — Eksplozija s tro-tilom natrpanega mercedesa, ki je na cestni zapori sirske vojske in libanonske žandarmerije v južnem Bejrutu terjala tri življenja in 29 ranjenih, je zgovorno dokazala, da bi morali suvereni in državniki arabskih držav na svojem izrednem vrhu v Alžiru razpravljati tudi o libanonski krizi.
Po vsem sodeč pa bodo na konferenci Arabske lige le poudarili pridobljeno enotnost in razpravljali skoraj izključno o intifadi, šestmesečnem uporu Palestincev na zasedenih arabskih ozemljih. Jaser Arafat slavi pomembno politično zmago, saj so z izjemo iraškega Huseina v Alžiru prisotni vsi arabski voditelji. Konference se udeležuje celo sirski predsednik Hafez el Asad, ki je še pred meseci hotel z ognjem in mečem likvidirati Arafatov Al Fatah. Taka pobotanja pa niso v arabskem svetu nobena novost. S svojo jahto je v Alžir prispel tudi maroški kralj Hasan II., ki je tako potrdil, da je pripravljen ob palestinskem vprašanju pozabiti celo na saharski zaplet s Poli-sariom, ki ga podpira prav Alžirija.
Medtem pa se na zasedenih ozemljih nadaljuje intifada. Včeraj je zaradi gumijaste krogle izgubil oko devetmesečni palestinski dojenček, nekega 16-letnega fanta so težje ranili, v El Biri pa so neznanci z noži težko ranili župana Hasana Tauviva, ki ni dal odpovedi, kot je to zahteval palestinski uporniški odbor.
Na sliki (telefoto AP): skrotovičena pločevina mercedesa v južnem Bejrutu.
Predsedstvo SZDL Slovenije in republiška konferenca ZSMS razpravljala o aretacijah Janše, Borštnerja in Tasiča
DEJAN VERČIČ
Štn-MPBLJANA — Janez Janša, Ivan Bor-r ln David Tasič so še vedno v vojaš-bor zaPoru- Včeraj se je sestal izvršilni od-zvez PTedsedstva slovenske socialistične posl®obravnaval razmere in dosedanje vidue^e postopka proti Janezu Janši, Da-staij« v1 asiču in Ivanu Borštnerju in sprejel tovji ■ '	predloge in pobude. Ugo-
razsež6 <aa 80 aretacde dobile tudi politične Sedstvn°Sti' *zrecno ie podprl zahteve pred-vkijuta sloYenske mladinske organizacije, vhev m 8	ki se nanašajo na zagoto-
pra?OZnosti etikov z ožjimi člani družin kor knt1Ce °krambe s prostosti. Izvršilni od-oakujp .sestavni del slovenske javnosti pri-^Sitirnn11 zakteva v okviru legalnosti tudi v vsakpn08t' Poštenost, humanost ravnanja m slučaju in tudi v tem konkretnem
primeru. Izvršilni odbor meni, da takšne zahteve ni mogoče šteti kot nedopusten vpliv ali pritisk na pravosodne organe. Naprej izvršilni odbor pravi: »Izvršilni odbor predsedstva RK SZDL ugotavlja, da so mu nekatera dejstva neznana in zahteva, da organi, ki vodijo postopek, sproti in natančno obveščajo javnost ter da postopek čimprej zaključijo in s tem odstranijo vse razloge, ki objektivno dajejo osnove za sum v upravičenost in korektnost postopka in ki so vzrok vznemirjenosti javnosti. Izvršilni odbor poudarja, da ni mogoča demokracija brez javnosti in da je ravno javnost največji garant za to, da ne bi bile ponovljene nekatere napake iz preteklosti.« Terja tudi več informacij, še ta mesec bo predsedstvu predložil imenovanje iniciativnega odbora za ustanovitev sveta socialistične zveze za vprašanja uresničevanja človekovih pravic
in svoboščin, odločno podpira predloge in zahteve za ustrezne spremembe kazenske zakonodaje, opozarja na problematičnost vojaškega pregona civilnih oseb in zavrača morebitne negativne, neodgovorne apriorne napade na Jugoslovansko ljudsko armado. »Izvršni odbor izhaja iz tega, da je Jugoslovanska ljudska armada skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti Jugoslavije in zato je izredno pomembno, kakšen odnos do nje ima javnost. Odgovornost za ustrezen odnos pa je vzajemna,« je na koncu zapisal Izvršni odbor predsedstva slovenske socialistične zveze.
Včeraj je zasedala tudi konferenca slovenske mladinske organizacije in podprla vse dosedanje aktivnosti svojega predsednika, predsedstva in njegovega predstavnika v odboru za varstvo pravic Janeza Janše
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ertl o treh aretacijah
Republiški sekretar za notranje zadeve SR Slovenije Tomaž Ertl je včeraj sprejel novinarje Dela in Dnevnika in jim odgovoril na nekaj vprašanj. Objavljamo ključni del odgovora: »Za Janeza Janšo je bil podan sum posesti in izdajanja vojaške skrivnosti na podlagi konkretnega dokumenta, ki smo ga zasegli. Vsako povezovanje tega suma z njegovo publicistično dejavnostjo nima nikakršne osnove.
V slovenski publicistični dejavnosti doslej v nobenem primeru delavci organov za notranje zadeve niso ukrepali, ker so organi odkrivanja, pri javno objavljenih člankih pa ni kaj odkrivati. Tendence, da bi ukrep proti Janši, Tasiču in Borštnerju prikazovali kot udarec procesu demokratizacije v naši družbi, so lahko samo manipulacija z javnim mnenjem.
Prav tako povezovanje vsega tega z nekakšnim vojaškim udarom v Sloveniji nima nikakršne osnove. Sama parola in govoričenje o poskusu vojaškega udara v Sloveniji so povsem subjektivna konstrukcija, ki je bila narejena zaradi razgovorov v republiškem sekretariatu za notranje zadeve s predsednikom Milanom Kučanom, Stanetom Dolancem in predstavniki JLA. Govorice o kakršnihkoli seznamih oseb, ki naj bi jih ne vem iz kakšnih razlogov zapirali, so povsem izmišljene, kajti na teh razgovorih ni bilo govora o seznamih in osebah. Obravnavali smo varnostne razmere, za katere sem tako v časopisih kot na RTV govoril, da niso dobre.«	n y
Ob napovedanem srečanju med Ševardnadzejem in Šamirjem
Vedno več znamenj o zbližanju med Izraelom in Sovjetsko zvezo
NEW YORK — Kot piše New York Times, se bosta med posebnim zasedanjem generalne skupščine o problematiki razorožitve še ta teden sestala sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze in predsednik izraelske vlade Jichak Šamir. Kot trdijo opazovalci, utegne biti napovedano srečanje uvod v ponovno navezavo diplomatskih stikov, ki so bili prekinjeni med junijsko vojno 1967. leta.
Glede na to, da je Šamir najbolj trd nasprotnik napovedane mednarodne konference o miru na Bližnjem vzhodu, če bi se je udeležili tudi SZ in PLO, bo napovedano srečanje brez dvoma bistveno vplivalo na nadaljnji potek priprav na neposredne pogovore med Izraelom in arabskimi državami pod okriljem svetovne organizacije.
V pogovoru za New York Times je Šamir, ki je spremembe v SZ še lansko leto ocenjeval le »kot staro vino v novih steklenicah«, včeraj dejal, »da je Gorbačov poosebljenje novih idej te velike države, ki jih lahko izvede samo tako velika osebnost, kot je Gorbačov.« Dejstvo, da je Šamir, ki je doslej o SZ govoril samo naj slabše, z izbranimi besedami govoril o Gorbačovu in njegovi politiki, po mnenju tukajšnjih analitikov napoveduje, da je Šamir pripravljen na izboljšanje odnosov med obema državama.
Udeležbo SZ na mednarodni konferenci o miru na Bližnjem vzhodu Šamir pogojuje s ponovno navezavo diplomatskih odnosov med obema državama in večjim izseljevanjem Židov iz SZ. Pretekli mesec je SZ na primer zapustilo 1145 Židov, kar je največ v zadnjih 7 letih. Židovska emigracija iz SZ je dosegla vrhunec 1979. leta, ko se je iz SZ mesečno izseljevalo do 4000 Židov. Šamir je včeraj sicer ocenil, da se v sovjetsko-izraelskih odnosih v zadnjih štirih letih sicer ni
nič spremenilo, kljub temu pa je napovedal, da bo predlagal obnovitev diplomatskih stikov in začetek »prijateljskega dialoga« o položaju na Bližnjem vzhodu.
Na sedežu OZN ne izključujejo, da je nepričakovana sprememba v stališčih predsednika izraelske vlade Šamirja do SZ v veliki meri rezultat nedavnega moskovskega srečanja med Reaganom in Gorbačovom. Položaj na Bližnjem vzhodu je bil namreč ena izmed pomembnih točk njunih pogovorov. Ameriški državni sekretar Shultz je na primer na svojo najnovejšo turnejo po Bližnjem vzhodu odpotoval takoj po koncu moskovskega vrha. Shultz je sicer po zadnjih pogovorih s Šamirjem v Jeruzalemu izjavil, »da izgle-di za mir na Bližnjem vzhodu danes niso nič boljši, kot so bili v zadnjih 2000 letih«, kljub temu pa bodo ZDA še naprej nadaljevale s svojo mirovno pobudo, češ da je nihče od arabskih in izraelskih voditeljev ni zavrnil.
Kot poročajo ameriški poročevalci, ki so spremljali Shultza med obiskom v Damasku, je sirski predsednik Ha-fez el Asad opozoril ameriškega državnega sekretarja »na nevarnost nove vojne med Izraelom in arabskimi državami, ki bo imela zaradi verjetne uporabe povsem novih orožij katastrofalne posledice«. Arabski državniki ocenjujejo, da ni izključeno, da bi Izrael v primeru novega spopada z arabskimi državami uporabil jedrsko orožje.
Napovedano srečanje med Ševardnadzejem in Šamirjem bo imelo brez dvoma pozitiven učinek na reševanje bliž-njevzhodne krize, glede na nepopustljivo stališče, ki ga je Šamir pred nekaj dnevi znova izpričal tudi na pogovorih s Shultzem, pa kakšnih posebnih čudežev ni pričakovati.
UROŠ LIPUŠČEK
Jugoslavija in ZDA za večje sodelovanje
BEOGRAD — Predsednik ZIS Branko Mikulič je včeraj sprejel namestnika državnega sekretarja ZDA Johna VVhiteheada, ki je na obisku v Jugoslaviji.
Ugotovila sta, da je v zadnjem letu dni prišlo do oživitve gospodarskega sodelovanja med državama, kar je prispevalo k povečanju blagovne menjave na več kot milijardo in pol dolarjev. Ugotovila sta tudi, da obstajajo objektivne možnosti za nadaljnji razvoj tega sodelovanja, kar, je pokazalo tudi pravkar končano zasedanje jugosiovansko-ameriškega gospodarskega sveta v Splitu, na katerem je sodelovalo 250 ameriških in jugoslovanskih gospodarstvenikov. V imenu vlade ZDA je VVhitehead izrazil podporo jugoslovanskemu programu gospodarskih reform in dejal, da se bodo ZDA na sestanku »pariškega kluba« zavzele za reprogramiranje jugoslovanskih dolgov.
Ne bo popuščanja na področju kreditno-monetarne politike
BEOGRAD — »Popuščanje« sedanje stopnje restriktivnosti kreditno-denarne politike ne moremo pričakovati, ker je to med ostalim način za spodbuditev vnašanja deviz v državo, je izjavil namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije Slobodan Stanojevič na zasedanju skupščine jugoslovanskega tržišča denarja in vrednostnih papirjev.
Stanojevič je dodal, da je bilo prejšnji teden z deviznim prilivom bank in s prodajo deviz na tržišču zadovoljeno povpraševanje v višini 224 milijonov dolarjev in da so se potem devizne rezerve države povečale za 50 milijonov dolarjev.
Včeraj so na tržišču prodali 17 milijonov dolarjev, pri čemer je NBJ prvič več deviz kupila kot prodala.
Borci nezadovoljni $ predstavo mladih
BEOGRAD — Predstavo, ki so jo priredili ob dnevu mladosti na stadionu JLA, bi lahko ocenili kot neuspešno in zgrešeno. To je včeraj poudaril predsednik ZZB NOV Bogdan Pečotič na zasedanju zveznega odbora borčevske organizacije. Že pred to oceno je bilo slišati kritične opazke Bore Menkova in Dragomana Radojčiča, ki sta kritizirala avtorja predstave. Pečotič je zato sklenil, da mora borčevska organizacija prihodnje leto pravočasno reagirati in vplivati na vsebino programa.
Stabilizacijski ukrepi v skupščino
BEOGRAD — Ustavna komisija skupščine SFRJ je podprla predlog ZIS, da v skupščinsko proceduro pošljejo spremembe zakonov, s katerimi se izvaja reforma v gospodarskem sistemu. Spremembe naj bi sprejeli po proglasitvi dopolnil ustave SFRJ.
Pripravo predlogov ustavnih dopolnil bodo pospešili tako, da jih bodo lahko sprejeli novembra, je sporočila komisija.
Določili so tudi stališča o popolnem odpiranju vrat tujim vlaganjem v jugoslovansko gospodarstvo, je povedal Ante Markovič. Predlagala je, na] ZIS na temelju teh usklajenih stališč pripravi zakonske rešitve, ki jih bodo sprejeli po razglasitvi ustavnih dopolnil.
Težave slovenskih železničarjev
LJUBLJANA — Poslovodna konferenca Železniškega gospodarstva Ljubljana - ŽGL - je v vseh temeljnih organizacijah, delovnih organizacijah in skupnih službah predlagala oblikovanje »sklada vzajemne pomoči«, ki bi bil namenjen železničarjem z ogroženim eksistenčnim minimumom. Sredstva bi zagotavljali iz dela sedanjih članarin in raznih prispevkov, osebnih dohodkov zaposlenih in sklada skupne porabe ŽGL.
To rešitev so predlagali po natančni proučitvi vseh vidikov izredno kritičnega gospodarskega položaja slovenskih železnic. Posebej so poudarili varnost prometa in posledice novih predpisov o izplačilih osebnih dohodkov. Dodatni razlog je bila tudi nedavna ustavitev dela v TOZD za promet. Sedanji prihodki in dohodek ŽGL pa tudi zakonski predpisi ne dovoljujejo nikakršnih povišanj osebnih prejemkov. To bo mogoče šele avgusta, zato bo precej zaposlenih materialno ogroženih.
Madžari ukinili obvezno menjavo
LENDAVA — Od 1. julija dalje za Jugoslovane, ki bodo potovali v sosednjo Madžarsko, ne bo več veljala obvezna menjava dinarjev v forinte.
Menjavi so v Jugoslaviji ves čas nasprotovali, še zlasti prebivalci v obmejnih krajih, ki imajo tudi maloobmejne dovolilnice. Odslej bodo morali jugoslovanski potniki pri vrnitvi domov madžarskim carinikom z ustreznim dokumentom dokazati, da so kupljeno blago, ki ga bodo želeli izvoziti, plačali s forinti, ki so jih dobili z menjavo konvertibilnih deviz. To pomeni, da v prihodnje dinar na Madžarskem ne bo upoštevan kot veljavna valuta, podobno kot velja za forint. O novostih, ki bodo doletele Jugoslovane pri potovanjih na Madžarsko, so predstavnike lendavske občine in predstavnike madžarske narodnostne skupnosti v tej občini seznanili madžarski diplomati v Jugoslaviji.
Sever Somalije še prizorišče spopadov
NAIROBI — Položaj na severnem delu Somalije je vse bolj zapleten in vesti iz vladnih ter gverilskih vrst so si povsem nasprotujoče. Medtem ko osrednja vlada v Mogadišu poziva tuje kooperante, naj se vrnejo na sever dežele, ker naj bi na tem področju zavladal mir, pa je predstavnik Somalskega narodnega gibanja sporočil, da so gverilci v ponedeljek zvečer osvojili letališče v Hargeisu.
Vesti o nemirnem položaju potrjujejo tudi zahodni diplomatski krogi, ki trdijo, da je sever Somalije še vedno prizorišče ostrih spopadov med vladnimi silami in gverilci Somalskega narodnega gibanja. Iz zahodnih diplomatskih krogov se je tudi izvedelo, da bo Evropska skupnost odločno protestirala pri somalski vladi, ki je skušala s prisilo doseči vrnitev tujih kooperantov na sever Somalije, čeprav tam še naprej potekajo boji.
Osrednjo vlado v Mogadišu pa ostro obtožujejo tudi gverilci, ki trdijo, da je trenutna vladna garnitura v Mogadišu nesposobna za vodenje države, s svojimi kriminalnimi dejanji pa naj bi po trditvah gverilcev očrnila ugled te afriške države v očeh svetovne javnosti.
Z novim Sojuzom spet bolgarski kozmonavt
Na sovjetskem kozmodromu Bajkonur so včeraj popoldne v zemeljsko orbito izstrelili novi satelit Sojuz TM-5, na katerem je med tričlansko posadko tudi bolgarski kozmonavt Aleksander Aleksandrov. Gre za drugi sovjetsko-bol-garski vesoljski podvig, saj je leta 1979 v eni izmed sovjetskih vesoljskih ekspedicij že sodeloval Bolgar Georgij Ivanov	(AP)
Razprava o aretacijah Janše, Borštnerja in Tasiča
NADALJEVANJE S 1. STRANI
(ki se je medtem preimenoval v odbor za varstvo človekovih pravic). To pomeni, da mladinska organizacija vztraja na takojšnji izpustitvi zaprtih in njihovi obrambi, če bodo obtoženi, s svobode. Konferenca je sprejela tudi politično oceno o zadnjih dogajanjih, v kateri piše, da se je mladinska organizacija vedno in povsod zavzemala za močno armado v službi ljudstva. Prišlo pa je do vrste poskusov ločiti povezanost med JLA in mladim rodom. Gre za zaustavljanje nezadržnega procesa demokratizacije družbe. Vzroki pa so naslednji: odsotnost popolnih informacij s strani republiškega ministrstva za notranje zadeve, zaprtost in protislovnost informacij s strani vojaškega tožilca, neukrepanje predsednika in predsedstva SR Slovenije in sveta za varstvo ustavne ureditve in še posebej predsednika in predsedstva SFRJ kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil in vznemirljivo sporočilo javnosti predsedstva slovenskih komunistov, v katerem to priznava, da po šestih dneh nima informacije o sproženih postopkih. Vse to naj bi vodilo po oceni ZSMS v možnost kriminalizacije določenega njenega dela, ustrahovanje demokratične civilne družbe in ogrožanje poskusov demokratičnega socializma v Jugoslaviji. V zaključku ocene konferenca ZSMS poziva vse državljane, naj zavzemajo stališča in sprožajo pobude za ohranitev in nadaljnjo demokratizacijo socialističnega samoupravljanja. Vse akcije pa naj se vodijo tako, da bo mogoče sodne postopke izpeljati korektno, s čimer bo odpadel očitek pritiskov na sodne oblasti.
Na Centralni komite slovenskih komunistov je mladinska konferenca naslovila vprašanje, ali so zadnja dogajanja v skladu s »socializmom po meri ljudi«. Alenka Puharjeva je v imenu odbora za varstvo človekovih pravic obvestila konferenco, da je Rdeči križ Slovenije sprejel nalogo
skrbeti po svojih močeh za zaprte in da je odbor o zaprtem Ivanu Borštner-ju izvedel, da je iz Škofje Loke, da je ločen in da je živel brez žene z mladoletnima hčerama. Konferenca je zato sklenila, naj posebna skupina mladincev naveže stike s hčerkama zaprtega Ivana Borštnerja in jima pomaga. Predsednik ZSMS Tone Anderlič in član predsedstva ZSMS Mojmir Ocvirk pa sta dobila nalogo, naj poskušata v zaporu obiskati Janeza Janšo in Davida Tasiča. Sprejeta je bila tudi pobuda ustavnemu sodišču, naj preveri skladnost zakona, po katerem teče preiskovalni postopek, z republiško in zvezno ustavo.
Mladinska konferenca pa je več ur razpravljala, ali naj za naslednji ponedeljek skliče petnajstminutno splošno stavko ali ne. Ostalo je pri slednjem. Prav tako ni bil sprejet predlog, naj vojaški obvezniki vrnejo vojaške knjižice tistim, ki so jim jih dali. Kljub temu pa se konferenca tudi tema predlogoma ni dokončno odrekla in vztraja na stališču, da bo ZSMS v prihodnje, če bo potrebno, uporabila vsa legalna sredstva.
Janez Janša je bil na včerajšnji konferenci tudi uradno uvrščen na kandidatno listo kot možni predsednik ZSMS. Volitve bodo konec meseca.
Mladinci SSk pri konzulu Jakominu
Delegacija deželnega tajništva mladinske sekcije SSk, v kateri so bili deželni tajnik Damjan Terpin iz Gorice in člana Peter Gerdol ter Mitja Terčon iz Trsta, je včeraj obiskala generalnega konzula SFRJ Livija Jakomina. V obširnem in sproščenem razgovoru mu
je izrazila začudenje in zaskrbljenost zaradi aretacije mladih publicistov Ja' neza Janše in Davida Tasiča ter podčastnika Ivana Borštnerja. Nejasnost obtožb in trenutek, v katerem je prišlo do posegov vojaškega sodstva, vznemirjajo slovensko javnost tudi v zamejstvu.
Delegacijo je spremljal deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, ki je generalu6' mu konzulu Liviju Jakominu poudaril’ da je tudi celotna stranka zaskrbljen® zaradi dramatičnih dogodkov v mah6 ni domovini.
Generalni konzul je gostom žag016 vil, da bo posredoval njihove občutk. in misli pristojnim oblastem na zvez in republiški ravni.
Brzojavka Dizdareviču alpinistov SPDT
Alpinistični odsek SPDT je v dr*°u javki Raifu Dizdareviču, predsedrn predsedstva SFRJ, apeliral, da se aip^ nist Janez Janša izpusti in brani svobodi.
Kontrola nad sklepi konference ZKJ in
LJUBLJANA — Predsedstvo CK Z
Slovenije je sklenilo, da bo vsaj en^ni-na mesec preučevalo, kako se u • čuje program nalog po konferenci , Slovenije in ZK Jugoslavije in Pvaja-jalo dejavnost komunistov pri ^jgi-nju ukrepov nove gospodarske P
Predsednik predsedstva CK Z K S venije Milan Kučan se je }zie si v intenzivnejšo politično dejav org&-vseh samoupravnih in politični ,aSti nih, da bi pravočasno ukrepal. soCj. če bi se zaostrile gospodarske n bi,0
alne razmere. Kučan meni, n® arjati slabo, če bi stavke morale op
Z zadnje seje Izvršnega odbora
Slovenska kulturno-gospodarska zveza odločno proti razprševanju glasov
ČEDAD — Slovenska kulturno-gospodarska zveza si prizadeva, da bi na skorajšnjih volitvah bilo izvoljeno čimbolj številno slovensko predstavništvo. Zaradi tega ocenjuje, da je vsakršno razprševanje glasov škodljivo. In to tembolj, v sedanjih razmerah, ko v nobeni stranki kandidati nimajo več vnaprej zagotovoljene izvolitve, pač pa o uveljavitvi vsakogar odloča svobodna igra preferenc. Zato SKGZ meni, da je v interesu slovenske nacionalne skupnosti, če se volilci opredelijo za slovenske kandidate na listah strank, ki so doslej omogočile izvolitev slovenskih predstavnikov. Manjše liste lahko predstavljajo objektivno nevarnost, ker z razpršitvijo glasov lahko onemogočijo izvolitev številu slovenskih glasov ustreznega zastopstva. To seveda ne pomeni aprioristic-nega odklanjanja novih pojavov, SKGZ si pa pridržuje pravico, da pojave stvarno ocenjuje z ozirom na interese slovenske narodnostne skupnosti.
Stališče, ki je bilo že večkrat izraženo, je bilo potrjeno tudi v ponedeljek na seji Izvršnega odbora SKGZ, ki se je sestal v Čedadu. Izvršni odbor je Podrobno preučil stanje v vseh treh
pokrajinah, v katerih živimo Slovenci. Uvod v razpravo so bila poročila predsednikov pokrajinskih odborov, ki so orisali sedanjo fazo volilne kampanje, kandidature Slovencev na raznih strankah, perspektive političnih sil tudi v luči nedavnih upravnih volitev, ki so bile v nekaterih italijanskih občinah in pokrajinah. Volilna kampanja sedaj postopno prehaja v bolj vročo fazo. Na srečo se še ni sprevrgla v protislovensko gonjo, kot se je ob lanskih političnih volitvah, nekateri zaskrbljo-joči znaki pa se že kažejo zlasti na Tržaškem. Protislovenske tone ubirajo nazadnjaške sile z Listo za Trst na čelu, naprednejše sile pa si prizadevajo, da bi soočanje zadevalo stvarne probleme in programe in se ne bi izrodilo v protimanjšinsko gonjo.
Med te poskuse sodi tudi nedavni poskus poslanca Camberja, da bi v poslanski zbornici prikazal svoj zlonamerni "osnutek" kot edino izhodišče za razpravo o zakonski zaščiti za Slovence v Italiji. Izvršni odbor je izredno negativno ocenil ta poskus in povezave, ki so ga omogočile.
V nadaljevanju seje je IO ocenil tudi dogajanje v zvezi s sinhrotron-
skim svetlobnim generatorjem in potrdil načelno izhodišče, v katerem potrjuje svoja prizadevanja za znanstveni napredek, obenem pa poudarja zaščito interesov slovenske nacionalne skupnosti in odločno nasprotovanje lokaciji stroja pri Bazovici.
Med raznimi vprašanji na dnevnem redu je IO razpravljal tudi o dogajanju v matični državi. V tem okviru je IO vzel na znanje stališče, ki ga je v zvezi z zadnjimi dogodki zavzel mladinski odbor SKGZ. V tem okviru je bil IO seznanjen z načelnim in doslednim stališčem predsestva CK ZKS.
Na dnevnem redu je bil tudi problem Kanalske doline. IO je ocenil, da se stanje v tem predelu videmske pokrajine razvija in da bo treba preučiti, kako omogočiti in podpreti narodnostni razvoj ter rast tamkajšnje skupnosti. Zato bo preučil možnosti za tesnejše povezovanje in strukturiranje tamkajšnje stvarnosti, da bi rast še bolj usklajena in uveljavljanje manjšine bolj učinkovito.
IO je ob tej priložnosti podprl prizadevanja Glasbene matice za javno priznanje.
Razburljiva sodna razprava
1% porotnike Riezer ni hotel raniti Leopolda Wagnerja
CELOVEC — Oktobra lanskega leta, približno ob 21. uri, sta zadonela v stranišču neke celovške gostilne dva strela. Sprožila sta se iz pištole učitelja Franza Rieserja, žrtev pa je bil deželni glavar Leopold Wagner. Oba sta se že dolgo poznala, saj sta kot sošolca v tej gostilni tudi skupno praznovala obletnico mature. Prejšnji teden je bila na celovškem deželnem sodišču sodnij ska razprava o tej zadevi, ki se je končala po mnenju večine koroških dnevnikov »s škandalozno razsodbo Porotnikov«, za druge pa z »zmago nmlega moža nad političnim velika-n°m«, kakor je Rieser razsodbo porot-hikov sam ocenil.
.Kaj se je v resnici zgodilo? Za šte-vilne časopise je bil Rieser že pred razsodbo kriv namernega poskusa umora deželnega glavarja, Rieser pa J® stalno trdil, da sta se strela sprožila nehote, medtem ko sta se z Wagner-Jem na stranišču sprla zaradi dejstva, da je Wagner predstavnik politike strankarskih knjižic (delovno mesto, Predvsem v javnih službah, dobiš le, Ce imaš tudi pravilno izkaznico), Rie-Ser pa se ima za Don Kihota v boju Proti taki politiki. Na celovškem de-2elnem sodišču je Rieser vztrajal pri-jjmjem zagovoru, čeprav ga je Wagner K°t glavna priča dolžil naklepnega Poskusa umora.
» ^o prvem dnevu razprave je bila za časopise zadeva še vedno jasna. Pisali j0 že, da Rieserju grozi dosmrtna ječa, °da drugi dan obravnave je postavil a Prerokovanja na glavo. Strokovnjak a orožje je vsaj delno potrdil, da je v otoženčevem zagovoru nekaj resnice, aJ je ugotovil, da je Rieser streljal, še Preden je napel petelina. Dejal je tudi, pa Rieser ne bi mogel točno ciljati. °r.otniki, ki so prvi dan molčali, so P^cijskemu direktorju dokazali, da bila v njegovih izjavah nekatera ^skladja. Ta je sicer sodnik skušal iz-Q»|i z agresivnim nastopanjem proti ^..rožencu, toda ob pol treh so porot-
niki
Prebrali nepričakovano razsodbo: »msno so ugotovili, da Rieser ni na-ePno hotel umoriti deželnega gla-
varja, temveč da je kriv le za telesne poškodbe, in to zaradi malomarnosti in nepazljivosti. Toda tudi ta razsodba ni obveljala, saj so jo poklicni sodniki enostavno razveljavili z utemeljitvijo, da gre za »pravno zmoto«.
Kako se bo proces nadalje razvijal? Vsekakor ga bodo morali ponoviti in to izven Koroške, kot pač zahteva avstrijska zakonodaja. Bodo porotniki tam razsodili drugače? Očitno se nekateri časopisi tega že bojijo, saj že pišejo, da je v dosedanjih dveh primerih bila razsodba potrjena tudi v kaki drugi zvezni deželi. Kakršnakoli bo razsodba, je potrebno zapisati, da dejansko ni mogoče zagovarjati ne namernega ne nenamernega streljanja na politično drugače mislečega. Diskusija bi lahko bila drugačna in brez pištole. Na procesu in tudi sami časopisi so pozabili na dejstvo, da so na žalost tudi politiki mnogokrat soodgovorni za zaostrovanje klime v deželi, saj si sami neprestano - še posebej na Koroškem - lastijo prekomerno moč in v nekaterih primerih z njo celo grozi-j°	ANDREJ MOHAR
Nova sredstva za metanovodno mrežo v FJK
TRST — Deželni odbor je na predlog odbornika za javna dela Bombena razdelil 12 milijard lir 36 občinam. Sredstva so namenjena za gradnjo me-tanovodov.
Sredstva so prejele tiste občine, ki ležijo v ravnini in v gričevnatih področjih. Nova sredstva naj bi omogočila, da bodo speljali metanovodne cevi po vsej deželi. V bistvu bi moralo razpolagati leta 1990 z metanom 70% prebivalstva.
Sredstva ne bodo prejele občine v goratih področjih. Zanje bodo poskrbeli nekoliko pozneje, saj ni mogoče napeljati metanovod v vse kraje in bodo morali zato najti druge rešitve.
Občinska vaja »Pomoč 88«
DIVAČA — Konec preteklega tedna (v nedeljo, 5. junija) sta sežanski občinski štab za civilno zaščito in občinska organizacija Rdečega križa pripravila občinsko vajo z naslovom »Pomoč 88«. Zaradi močnega deževnega naliva, ki je v dopoldanskih urah onemogočil izvedbo zastavljene akcije, so morali spremeniti program .in potek vaje v Divači.
Organizatorji so predvidevali, da bi se akcija odvijala na prostem v dveh delih. Najprej bi morale različne enote civilne zaščite opraviti nalogo na kontaminiranem območju, drugi del pa bi potekal po eksploziji gospodinjskega plina. Tako naj bi v istih akcijah sodelovale različne enote civilne zaščite kot so: občinska in divaška gasilska enota, enota RBK zaščite, ekipe prve medicinskej pomoči. Zaradi vremena pa tega ni bilo možno izvesti. Tako se je odvijal le del programa v prostorih šolske telovadnice. Pri hitri pripravi prostora in pogojev za delo nastopajočih ekip so se izkazali divaški gasilci.
Vse prisotne na letošnji vaji Pomoč 88 je pozdravil Stanislav Fabjan, poveljnik sežanskega občinskega štaba za civilno zaščito, nastopajočim ekipam pa je zaželel obilo uspehov. V vaji, ki ni imela tekmovalnega značaja, se je pomerilo 27 ekip prve medicinske pomoči, ki delujejo v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Cilj letošnje vaje je bil dosežen, saj so opozorili na veliko nevarnost, ki jo prestavljajo nevarne snovi, ki se prevažajo v cestnem in železniškem prometu v sežanski občini. Poleg tega pa je potekalo tudi usposabljanje prebivalstva za pomoč ponesrečencem v nesrečah, ki se dogajajo zaradi eksplozije gospodinjskega plina. Ekipe so se najprej pomerile v triaži, nato pa so praktično poskrbele za poškodovance, ki sta jih maskirala Savin Hmeljak in Stane Črvič, maskerja iz Nove Gorice, ki že četrto leto sodelujeta na takih tekmovanjih v sežanski občini. Smisel letošnje vaje je bil nedvomno dosežen, saj so strokovni sodelavci s področja zdravstva sežanske občine preverjali obstoječe znanje nastopajočih ekip.
Olga Knez Stojkovič
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj____
Narodnostno mešani zakoni v izkustvu ZR Nemčije
Narodnostno mešani zakoni so zapleten pojav, o katerem obstaja sorazmerno malo temeljitih analiz, bodisi s čisto narodnostnega vidika, bodisi iz demografskega. Navadno so tovrstni zakoni podvrženi postopni asimilaciji v prid večinske komponente, ki nima nobenega interesa obešati na veliki zvon svoje privlačne moči. Šibkejša komponenta pa navadno nima sredstev, da bi podrobno spoznavala, kaj se z njo dogaja. Analize mešanih zakonov so zato navadno izvedene na precej majhnih vzorcih.
V tem članku bo podrobneje prikazana vsebina študije, ki je zelo obširno in temeljito analizirala narodnostno mešane zakone v Zvezni republiki Nemčiji v povojni dobi. Zahodna Nemčija je država, ki že vrsto let beleži najnižjo stopnjo rodnosti v Evropi, kar spodbuja državne oblasti, da bolj pozorno spremljajo kazalnike naravnega razvoja prebivalstva, to je poroke, rojstva in smrti.
Prebivalstvo Zahodne Nemčije ima sicer precej samosvoje razvojne pogoje zaradi velikih izgub med vojno, zaradi prisotnosti ameriških čet ter zaradi velikega števila tujih delavcev. Vendar je kljub tem posebnostim vredno, da pogledamo glavne obrise pojava tamkajšnjih mešanih zakonov.
Število mešanih zakonov je po letu 1950 naraščalo vse do leta 1964, ko je bilo sklenjenih preko 28.000 zvez med nemškimi in tujimi dražvljani. Nato je število teh porok rahlo nazadovalo, a leta 1980 in 1981 je spet naraslo in preseglo vrednost 29.000. Ta vrednost znaša 8% vseh zakonskih zvez, sklenjenih v Nemčiji istega leta, kar pomeni, da je vsaka dvanajsta poroka narodnostno mešana. Zanimivo je pri tem, da se večina tujcev poroči z Nemcem, le 25% se jih poroči s partnerjem, ki je tuji državljan. Poroke med tujci predstavljajo le pol odstotka vseh porok.
Število porok med tujci in Nemci je naraščalo vzporedno z naraščanjem števila tujcev. Pri tem pa je treba upoštevati, da so zlasti do sredine šestdesetih let med tujimi državljani v Zahodni Nemčiji absolutno prevladovali moški. Zato so tudi v istem času daleč prevladovali zakoni med tujcem moškega spola in Nemko. Sredi sedemdesetih let se je v Nemčijo priselilo tudi še večje število tujih državljanov ženskega spola, čemur je sledilo tudi večje število porok med tujkami in Nemci. Med leti 1970-in 1975 sta se obe kategoriji zakonov ustalili, tako da je bilo približno 15.000 porok med tujim državljanom in Nemko in 11.000 porok med tujo državljanko in Nemcem.
Med leti 1975 in 1981 (do koder sega analiza) se število mešanih zakonov počasi manjša. Odstotek tujcev, ki se je poročil z nemškim državljanom, je padel z ravni 81% na 75%,
kar je verjetno posledica povečanega deleža tujcev ženskega spola.
Tuji državljani se med seboj poročajo bolj mladi kot pa Nemci. Povprečna starost tujca, poročenega s tujko, je 24,5 let za moškega in 20,3 za žensko. Pri Nemcih, ki se poročajo med seboj, je moški povprečno star 25,8 let, ženska pa 22,4. Pri mešanih zakonih kažejo statistike, da sta oba, moški in ženski partner, starejša, od povprečja v »svoji« skupini. Razlika znaša v povprečju skoraj dve leti. Največja razlika, ko se Nemec poroči s tujo državljanko: moški je v povprečju kar pet let starejši od žene (29 in 24 let).
Zanimiv je razvoj v izbiri partnerja glede na njegov krajevni izvor. Do leta 1970 so Nemci najpogosteje izbirali za ženo Avstrijke; na drugem mestu so bile Nizozemke, do leta 1965 pa so bile na tretjem mestu Italijanke. Po letu 1970 do 1980 so prišle na prvo mesto Jugoslovanke in po letu 1980 Azijke.
Nemke so do leta 1971 najpogosteje poročale Američane, katerim so sledili in jih za nekaj časa prekosili Italijani. Zadnja leta (80/81) pa so premočno prišli v ospredje Turki.
Zanimivo je tudi, da se za veliko narodnostno raznolikostjo skriva precejšnja verska homogenost: dve tretjini nemških katoličanov se je poročilo s katoličanko ali katoličanom. Ta pojav si lahko razlagamo z velikim deležem porok s sosednjimi državljani, delno pa tudi z večjo strpnostjo protestantov, ki očitno ne pripisujejo toliko važnosti partnerjevi veri kot katoličani.
Novo presenečenje (glede na običajne predstave o tem pojavu) nudijo podatki o prostorski razporejenosti mešanih zakonov. Na podeželju jih je več kot v majhnih ali srednje velikih mestih. V teh pa jih je več kot v velikih mestih. Velika mesta so na repu lestvice, verjetno zato, ker so tu tujci najbolj emarginirani.
Krivulji porok sledi krivulja rojstev. Leta 1981 se je v mešanih zakonih rodilo skoraj 30.000 otrok, kar je 5% vseh rojenih v državi, vsak dvajseti otrok. Dve petini imata očeta Nemca. V zakonih med Nemci se v povprečju rodi 1 otrok, v mešanih zakonih pa je število neznatno večje: 1,1. Le 8% vseh mešanih zakonov ima tri otroke ali več. Zakoni, kjer sta oba partnerja tujca, pa imajo povprečno po dva otroka.
Analiza navaja še vrsto presekov in povezav, ki jih tu ni mogoče naštevati. Iz prikazanih številk pa je jasno, kolikšen pomen imajo narodnostno mešani zakoni tudi za tako veliko družbeno strukturo, kot je nemška država in kako je tudi tako razvita družba razmeroma pozno in počasi dojela ta pomen.
Priznanja gasilcem
Na občnem zboru sežanskega gasilskega društva, ki šteje 38 članov, so pregledali opravljeno delo, sprejeli program aktivnosti za tekoče leto, izvolili novo vodstvo ter podelili priznanja za dolgoletno delo v gasilski organizaciji.
Na občnem zboru, ki se je odvijal v gasilskem domu v Sežani, so izvolili novo vodstvo, ki mu bo v naslednjem mandatnem obdobju predsedoval Jože Uršič, poveljnik pa bo Žarko Uršič.
Za dolgoletno delo v gasilski organizaciji so po dolgem času podelili tudi priznanja. Prejeli so jih: Bogdan Mezgec, Mitja Štok, Bojan Jelerčič (za 10 let), Leon Jelerčič (20 let), Gregor Starič, Jože Golinar (30 let), Alojzija Stjepan, Jože Guštin, Marjan Pregelj, Jože Kocjan in Ivan Bizjak (40 let). Podelil jih je Rado Meden, predsednik občinske gasilske zveze Sežana.
Olga Knez Stojkovič
COLLEEN
McCULLOUGH
V
PRVO POGLAVJE
Prišel'	točno ob sedmih zjutraj je Harry Markham
jern r S svojo skupino na delo. Harry je s svojim delovod-avtomln?orn Irvinom sedel v kabini majhnega poltovornega ci, 2ari° •^a' nje90vi trije delavci pa zadaj na odprti prikoli-to. Hrnhce so prislonili, kjer so pač našli malo prostora za heya ki so jo obnavljali, je ležala na severni obali Syd-giino' ~ Predmestju Artamon, tik za jamami, kjer so kopali hiti 2 a ^delovanje opek. Posel ni bil kdo ve kako velik, Kuti0,, tako nepomembnega gradbinca, kot je bi Harry
VeranH °V rdečih opek je bilo treba le ometati in k zadnji
5^“^“ .............. ‘.........
Pela ^ narediti prizidek. Harry je bil včasih vesel takega V.i- r je z njim zapolnil premore med večjimi gradbeni-
k0nece človek sodil po petkovem jutru, se je obetal vroč dna, poln sonca. Možje so godrnjaje zlezli s polto-
vornjaka, si poiskali senco pod drevesi ob stranskem dohodu k hiši in se brez sramu ali zadrege slekli.
Oblečeni v kratke delovne hlače so prišli izza hiše v trenutku, ko je na dvorišče stopila starejša ženska v zbledelem rožnatem kopalnem plašču iz okrog leta 1950 in v obeh rokah previdno držala nočno posodo iz rožastega porcelana. Glavo je imela polno kovinskih ščipalk metuljaste oblike, prav tako nekako iz leta 1950. Nobenih zdaj modernih navijačev za gospo Emily Parker, prav lepa hvala. Dvorišče se je postopoma zožilo v sotesko, polno s kamenjem pomešane gline. Od tod je izviralo precejšnje število opek, iz katerih je bil zgrajen Sydney. Zdaj je bil to primeren kraj, kjer je Emily Parkerjeva vsako jutro praznila svojo nočno posodo, kajti trmasto je vztrajala pri navadah iz mladosti, ko je prebivala na podeželju, in se torej ni hotela ločiti od svoje nočne posode.
Ko je vsebina posode v loku svetlo jantarjeve barve pljusknila proti dnu glinene jame, je obrnila glavo in se čemerno zagledala v napol gole može.
»Dober dan, gospa Parker!« jo je pozdravil Harry. »Danes bi morali pa tole končati!«
»Prekleto, saj je že čas za to, vi gnide lene!« je zagodrnjala, ko je popolnoma brez zadrege spet pridrsala nazaj na dvorišče. »Kaj vse moram prenašati zaradi vas! Gospodična Horton se je včeraj pritožila, da so njene geranije vse prekrite s cementnim prahom, njena deviška praprot pa je vsa pomečkana, ker je neki nebodigatreba včeraj vrgel opeko čez ograjo.«
»Ce je gospodična Hortom tista stara devica, z obrazom kot suha češplja, ki stanuje tu zraven,« je Mick Devine
prišepnil Billu Naismithu, »stavim, da njene deviške praproti ni pokončala opeka šele včeraj, ampak da je že pred leti odmrla, ker ni bila dovolj pognojena!«
Staro dekle je, še vedno_ glasno godrnjajoč, izginila s svojo nočno posodo v hišo. Čez nekaj trenutkov so možje zaslišali, kako gospa Emily Parker energično čisti svojo nočno posodo na stranišču v verandi za hišo. Potem je bilo slišati praznjenje kotlička pri školjki, zatem pa zven porcelana ko je posodo obesila na njeno dnevno počivališče nad bolj običajnim odlagališčem človeških odpadkov.
»Za boga svetega, Harry! Stavim da je trava na dnu tiste glinene jame zelena,« je rekel Harry svojim režečim se možem.
»Pravi prekleti čudež je, da je ni že preplavila,« se je pridušeno zasmejal Bill.
»No, meni se zdi, da ni čisto pri pravi,« je dejal Mick. »Da ti v teh časih in pri dveh straniščih v hiši še vedno hodi na kahlo?«
»Kahlo?« se je kot odmev oglasil Tim Melville.
»Ja, poba, kahlo. To je posoda, ki jo vsako noč spraviš pod posteljo in vsako jutro, ko se ti mudi, stopiš vanjo,« mu je pojasnil Harry. Pogledal je na uro. »Vsak čas mora priti tovornjak s cementom. Tim, stopi pred vhodna vrata in ga počakaj. S tovornjaka vzemi veliko samokolnico in čim se fant pojavi, nam začni voziti zmešan cement. Si razumel?«
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Prireja ga Slovensko planinsko društvo Trst
V nedeljo v Mačkoljah srečanje obmejnih planinskih društev
To nedeljo, 12. t. m., bo na sporedu 17. srečanje članov slovenskih planinskih društev obmejnih področij v Italiji, Avstriji in Sloveniji, ki ga tokrat prireja Slovensko planinsko društvo iz Trsta. "Uradni" del srečanja bo popoldne v borovem gozdičku pri Mačkoljah, začelo pa se bo že v'jutranjih urah. Zbirališče gostov in planincev iz Slovenije, Koroške, pa tudi s Tržaškega in Goriškega, bo ob 9.30 na Trgu v Boljuncu, kmalu nato pa se bo začel pohod, ki bo planince popeljal v Dolino Glinščice ter se nato - po treh urah zmerne hoje - zaključil v Mačkoljah, kjer je okoli 14. ure predviden kulturni program.
Poleg slavnostnega govora predsednika SPDT Lojzeta Abrama ter pozdravov gostiteljev in gostov predvideva program nastop pihalnega orkestra Breg iz Doline ter mešanega pevskega zbora Primorsko iz Mačkolj, za ples pa bodo nato igrali Veseli godci iz Boljunca. Nastopile bodo tudi razne pevske, folklorne in godbene skupine, ki delujejo v okviru raznih planinskih društev iz Slovenije. Za pijačo in jedačo bo seveda preskrbljeno, tako da se bo v popoldanskih in večernih urah srečanje nadaljevalo v prijateljskem in razposajenem vzdušju in prispevalo k utrjevanju prijateljskih vezi med planinci in njihovimi organizacijami.
Zakaj so ta srečanja tako pomembna, da so doživela že svojo 17. izvedbo? Izmenično jih prirejajo člani slovenskih planinskih društev v Italiji (SPD Trst, SPD Gorica in SPD Čedad), avstrijske Koroške (SPD Celovec) in še Koordinacijski odbor planinskih društev iz jeseniške občine, nastala pa so iz potrebe po večji povezavi med planinci ob meji, ki so čutili, da morajo imeti čisto "svoje"
srečanje, na katerem bi razpravljali in kramljali o problematiki obmejnega planinca. Da je ta potreba po medsebojnem spoznavanju in sodelovanju karseda občutena, pa so potrdile prejšnje izdaje, ki se jih je udeležilo veliko število planincev in ki so marsikdaj postavile osnovo za skupne pobude in za tesnejše sodelovanje med društvi. Prvo srečanje so priredili prav Jeseničani in sicer že daljnega 3. septembra 1972 na Golici. Leto kasneje je SPDT organiziralo množično srečanje v Žabnicah v Kanalski dolini pred takrat komaj porajajočim se Domom Mangart, ki je bilo povezano z izletom na Ojstr-nik. SPDT je priredilo še srečanji leta 1978 v Bazovici in pred petimi leti v Nabrežini, sedaj pa so na vrsti Mačkolje. Borov gozdiček v tej breški vasi je namreč kot nalašč za prijetno počutje udeležencev, seveda če bo vreme naklonjeno. V nasprotnem primeru bo prireditev stekla v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu.
V organizaciji NŠK
V petek predavanje o hrvaški književnosti
"Književnost in življenje" je naslov pregleda hrvaške literature, ki ga bo v petek, 10. junija, na povabilo Narodne in študijske knjižnice v Trstu, opravil član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Ivo Frangeš. Predavanje, ki bo v italijanskem jeziku, bo v konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Nico-16 5. Začetek ob 18. uri.
kandidati _ r'"'....‘ 4
pogovori
Budin (KPI) o vlogi Slovencev v novi deželni skupščini FJK
Čeprav še razmeroma mlad (še ni dopolnil 39 let) ima glavni slovenski kandidat KPI za nov deželni svet za seboj dolgo in živahno delovanje na političnem, družbenem in upravnem področju. V vročih letih okrog 1968 je bil aktivno vključen v mladinsko gibanje (bil je eden izmed voditeljev -slovenske skupine Matija Gubec), že leta 1975 je bil član skupščine in izvršnega organa Občine Zgonik, kateri je postal leta 1985 župan, prav tako je bil dolgo let svetovalec in predsednik (do lani) Kraške gorske skupnosti. Hkrati je bil član vodilnih organov KPI, pri kateri je sedaj predsednik deželne slovenske komisije. Sodeluje tudi v glavnem odboru SKGZ in zastopa Kraško gorsko skupnost v upravnem svetu Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. V mlajših letih je bil aktiven odbojkar pri društvih Kras in Bor. Maturiral je na slovenskem znanstvenem liceju Prešeren, nakar je diplomiral iz zgodovine na filozofski fakulteti v Trstu. Poklicno je profesor na slovenskem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois, živi v Saležu, vsestranska zavzetost pa mu ne dovoljuje mnogo »konjičkov«, med katere je vsekakor vključiti predvsem branje. Rad je odgovoril na nekaj vprašanj, ki smo mu jih postavili ob začetku volilne kampanje.
S kakšnimi občutki ste začeli volilno kampanjo: z gotovostjo, ker ste pač med 3 nosilci liste KPI za deželne volitve, ali s tremo, ki ponavadi spremlja tveganje?
Malo treme je vedno. Nekaj samozavesti in gotovosti pa tudi mora biti. Nobena kandidatura ni nikoli stoodstotno gotova, sam vsekakor računam, da bodo volilci podprli KPI, njeno doslednost do slovenskih vprašanj, per-
spektivnost njenih programov glede prihodnosti manjšine in sožitja nasploh pri nas. In v tem okviru, da bodo podprli izvolitev slovenskega komunističnega kandidata.
Glede na vaše dolgoletne politične in upravne izkušnje, kakšne so glavne teme vaše volilne kampanje?
Kot komunistu in kot Slovencu so mi, jasno, najbolj pri srcu vprašanja, ki
Včeraj na sedežu deželnega odbora
Predstavili projekt za Sesljanski zaliv
»Načrt, kije na meji med arhitekturo in varstvom narave.« Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu deželnega odbora predstavil projekt za ureditev Sesljanskega zaliva njegov glavni tvorec, svetovno znani genovski arhitekt Renzo Piano. Pred tem so predstavniki družbe Finsepol s predsednikom Cardarellijem na čelu z načrtom seznanili tudi devinsko-nabrežinsko občinsko upravo, popoldne pa je bila v hotelu Riviera predstavitev za tehnike in gospodarstvenike.
Predsednik deželnega odbora Biasutti, ki se je z odborniki Vespasianom, Rinaldijem in Carbonejem udeležil tiskovnega srečanja, je poudaril, da je prav izreden pomen ureditve Sesljanskega zaliva oziroma Cardarellijeve iniciative svetoval to predstavitev na sedežu deželnega odbora. »Čeprav gre za zasebno podjetniško pobudo, ima izreden javni pomen in le s sodelovanjem javnega in zasebnega bo moč zagotoviti njeno visoko kakovostno stopnjo in zaščito oko-
lja,« je za njim podčrtal Cardarelli. Načrtovalec Piano, eden najsloviteljših strokovnjakov v mednarodnem merilu pa je s pomočjo makete in specifičnih načrtov podrobneje orisal ves projekt, na osnovi katerega naj bi iz Sesljanskega zaliva naredili svojevrstni "paradiž". »Če že gremo v to investicijo (znesla naj bi 190 do 200 milijard lir!), potem velja res ustvariti nekaj izjemnega,« je poudaril. »Na moji mizi načrtovalca se doslej še ni rodilo nič podobnega, saj gre pravzaprav za nekakšno "antiarhitekturo",« je nadaljeval Piano in podrobno razložil, kako se v njegovih načrtih arhitektura podreja in spaja z edinstveno naravo tega zaliva. Saj drugače tudi ne bi bilo mogoče: če hočemo, da se bo severni ali srednjeevropski gost namesto za Maldive odločil za Ses-Ijan, potem mu moramo ponuditi nekaj, česar drugod ne bo našel. Izziv, ki ga je Finsepol izbrala od vsega začetka za svoj cilj in ki ga je načrtovalec lahko bi rekli s strastjo in v polni meri sprejel.
Poleg narave je spoštoval še eno, (tudi za našo skupnost) izredno pomembno načelo: Sesljanski zaliv je javni prostor in ga je takega potrebno tudi ohraniti. Zaščita in ovrednotenje okolja, še zlasti posrečenega spleta celinske in sredozemske vegetacije, ne le ohranitev, temveč celo utrditev vloge krajevnih navtičnih društev in zagotovitev prostora za javno rekreacijo oziroma kopanje so nadaljnji dragoceni elementi tega svojstvenega, če že ne futurističnega načrta, o katerem pa bo mogoče podrobneje govoriti takrat, ko ga bo odobrila Občina Devin-Nab-režina kot najbolj neposredno zainteresirana krajevna javna uprava.
Sesljanski zaliv bi po teh načrtih vsekakor moral ohraniti svoje glavne odlike, število privezov bi se moralo ustaviti pri številki 400 do 500 (kar je za navtični pristan skromno število), poskrbljeno bo za okrog 2500 parkirišč, po predvidevanjih pa naj bi dobil dokončno podobo že v loku treh, štirih let.
so povezana z našo narodnostno skupnostjo. Slovenci smo razgiban in ustvarjalen sestavni del družbe v tej deželi, in to na vseh področjih, od gospodarstva do kulture, umetnosti, športa itd. Politični program ne more torej biti drugo kot to, da izborimo ovrednotenje tega dejstva v okviru deželne ustanove. Iz tega izhaja, da je treba slovenska vprašanja povezovati s splošnimi družbenimi, in da jih ne moremo ■ obravnavati s preozko etnično optiko. To mi potrjujejo tudi dosedanje politične in upravne izkušnje.
Kraška gorska skupnost, pa tudi KPI, nasprotujeta izbiri lokacije sin-hrotrona pri Bazovici. Ali menite, da je na ravni Dežele možno še kaj storiti, da se lokacija spremeni?
Mi te bitke nikakor ne smemo smatrati za zaključeno. Zato je treba na vseh ravneh, vključno s skupščino Furlanije-Julijske krajine, vztrajati pri našem stališču. Vsekakor moramo doseči, da pristojne oblasti (in tudi najširše plasti prebivalstva) odkrito priznajo, da je v tej zvezi nujno upoštevati dva problema: vprašanje naravno-ambientalistične zaščite in razkroj e-valni učinek za našo narodnostno skupnost. Doslej so politične oblasti to podcenjevale, zato mora naša borba naprej.
Biti hkrati župan in deželni svetovalec po zakonu ni nezdružljivo. Je pa po vašem mnenju izvedljivo? Kako mislite, da boste zmogli ta nemajhni napor, upoštevajoč tudi vaše poklicne dolžnosti?
Verjetno bom laže (če bom izvoljen, seveda) usklajeval župansko dolžnost in vlogo deželnega svetovalca, kot sem doslej županovanje s profesorskim poklicem. To je zares zahtevalo izreden napor in trajno napetost. Jas-. no Je, da bom v primeru izvolitve oproščen službovanja na šoli. Občinska uprava in deželni svet pa sta itak po vsebini povezana.
Kaj menite o vlogi Dežele pri konkretnem uresničevanju pravic slovenske narodnostne skupnosti, ki živi na njenem ozemlju?
Naša Dežela je dobila posebni statut tudi zaradi naše prisotnosti. Doslej se je v njenem delovanju to premalo poznalo. Možnosti je več: deželna uprava bi lahko upoštevala slovensko manjšino pri številnih svojih zakonskih ukrepih, od gospodarskih do kulturnih, ker smo Slovenci prisotni na vseh področjih, na katera sega njena pristojnost. Upati je, poleg tega, da bo parlament v kratkem izglasoval zakon za obmejna območja, s postavko za finansiranje kulturnih dejavnosti naše skupnosti. Pristojnost za izvrševanje tega člena bo poverjena Deželi, kar pomeni, da bomo imeli politično delo tudi mi vsi. Tudi številne norme globalnega zaščitnega zakona, ki ga mora parlament prej ali slej odobriti, bo izvrševala deželna uprava. Glede na vse to se mi zdi torej naravno nujna prisotnost Slovencev v deželnem svetu. Komunisti načrtujemo, da bomo izvolili v deželni svet dva Slovenca, kot smo ju doslej, s podporo volilcev, seveda.
Pogovor zapisal
LUCIJAN VOLK
Drevi v Kulturnem domu
Otroški kviz ob desetletnici Športne šole
Otroška prireditev »Kaj veš -kaj znaš«, ki bo drevi potekala v organizaciji Športne šole Trst, sodi vsekakor med pomembne pobude, namenjene našim najmlajšim, s katero želijo prireditelji v posebni, privlačni obliki nuditi osnovnošolcem priložnost, da pokažejo svoje znanje in poznavanje okolja ter časa, v katerem žive. Celotna »predstava« je izpeljana zelo širokopotezno ter predstavlja na določen način novost za naše kraje. Razumljivo je, da je terjala izreden organizacijski napor, ta bo pa gotovo poplačan, če jo bodo naši otroci razumeli, sprejeli za svojo in če jim bo pripravila urico, dve prijetnega razvedrila.
Glede na to da je tovrstnih prireditev pri nas v celoti zelo malo, bo današnji »Kaj veš - kaj znaš« v Kulturnem domu zanesljivo velika obogatitev kulturne ponudbe za naše najmlajše.
Pri organizaciji prireditve so Športni šoli pomagali Deželni sedež RAI - postaja Trst A, Slovensko stalno gledališče in Ponteco -TV Koper. Za režijo je poskrbel Boris Kobal, za scenarij Marko Sosič in Marjuča Offizia, v predstavi pa sodelujejo Maja Blagovič, Vladimir Jurc, ansambel Happy day in čarodej Vikj. Začetek prireditve ob 18. uri, vstop je prost.
Psihiatrija deset let po reformi (6)
Giuricin: »Bolniki četrtega sveta«
»V vseh omikanih deželah imajo prizadevanja za zdravje državljanov tri obvezujoče faze: preventivno, zdravstveno in rehabilitacijsko. Če je v Italiji umski bolnik edini sodnik svojega patološkega stanja in lahko svobodno odloča o tem, ali je bolan in se bo zdravil ali - kot je prepričana večina teh "psihičnih" - da mu zdravljenje ni potrebno, potem lahko trdimo, da v Italiji ni nikakršne preventive in da sta z njo istočasno zanikana tako zdravljenje kot rehabilitacija. Stanje zapuščenosti umskih bolnikov je sramota, ki daleč presega druge italijanske stoletne sramote.« Tako ostro negativno mnenje o psihiatrični oskrbi po zakonu 180 je pred dvema letoma zapisal v svoji knjigi "I malati del guarto mondo" (Bolniki četrtega sveta) tržaški politik in javni upravitelj Gianni Giuricin. Zakaj četrti svet? Ker tretji, kljub temu da je še v razvoju, ne zanika psihiatrične oskrbe, kot se dogaja v Italiji, torej deželi "četrtega sveta”. V podnaslovu je še druga obtožba: Od davnega barbarstva stare norišnice do novega barbarstva zapuščanja bolnikov.
Zakonski osnutek, ki ga je pred leti predložil parlamentu, so poleg njega podpisali tudi trije predstavniki LpT, iz katere je Giuricin pozneje izstopil. »Toda zgrešeno je označevati nasprotnike psihiatrične reforme za reakcionarne. Med tistimi, ki so izredno kritični do sedanjega stanja, statudi komunistični parlamentarec Trombadori in psihiater Jervis, ki je delal z Basaglio v Gorici. Sam nisem psihiater, toda kot javni upravitelj - bil sem pokrajinski odbornik za zdravstvo in predsednik INAM, sedaj pa sem član deželne zdravstvene komisije - sem vedno čutil dolžnost, da se poglobljeno informiram. Vsekakor poudarjam, da sem vedno cenil in spoštoval vse, ki so delali in delajo v kprist psihično ali fizično prizadetih. Moja kritika gre na račun nekega stanja in to se mi zdi, da je po zakonu 180 nevzdržno.«
»Toda zelo kritični ste tudi do Franca Basaglie in njegovih somišljenikov.« »Basaglia in njegovi imajo veliko pozitivno zaslugo: opozorili so javno mnenje in politike na bednost norišnice. Toda po tej fazi bi morali sprejeti ukrepe, ki naj bi umskim bolnikom zagotovili učinkovito in ustrezno oskrbo. Tega pa ni bilo in ni. Psihiatrična stvarnost, tudi v Trstu, je v nasprotju z dobrim počutjem bolnikov. Res je, da prihajajo v Trst psihiatri iz drugih držav in dežel, toda italijanske izkušnje ni še nihče osvojil. Zakon .180 je predvsem omejevalen: prepovedano je ustanavljanje umobolnic in psihiatričnih oddelkov, ki niso le za nujno pomoč, prepovedano je - razen v skrajnih primerih - prisilno zdraviti bolnike. Če torej bolnik noče, ga je nemogoče zdraviti. Toda kako naj umski bolnik odloča o sebi? Za te bolnike, ki ne vedo, da so bolni, ki nočejo slišati o zdravnikih in o zdravilih, ki so se oddaljili od družine, ki živijo tjavdan, ki spijo, kjer jih nihče ne moti, ki se ne umivajo, ki ne vedo kam s sabo, za te bolnike nihče ne poskrbi. Italija je edina država na svetu, ki je ukinila umobolnice, ne da bi prej poskrbela za alternativne in dostojne strukture. Bolnik je ostal brez oskrbe; nihče ga ne varuje, še manj pa zdravi. Vse prepogosti so primeri, ko postane žrtev morilskega ali samomorilskega napada.«
Guiricin ni štedil s primeri: v svoji knjigi je opisal več kot petdeset srhljivih dogodkov, ki so se pripetili v Trstu v zadnjih letih in za katere naj bi bil »kriv« zakon 180. Umori, samomori, tragično nasilje proti sebi in drugim, največkrat najbližjim. »Pri tem pa ne smemo pozabiti še na trpljenje, strah in zmedo, ki jo sorodniki, katerim je bolnik prepuščen, preživljajo na svojih domovih leta in leta. To lahko ve le, kdor doživlja te domače tragedije. Sploh pa se mi zdi nepojmljivo, da kdor je odobril zakon 180, ni pomislil, da bi ukinil kriminalne umobolnice, to grozljivo inštitucijo, hujšo od nekdanjih norišnic, ki obstaja le še v Italiji.«
»Toda na Tržaškem položaj ni tak, kot ga vi op1' sujete. Že več let delujejo centri za umsko zdravje, glavni bolnici pa deluje center za nujno psihiatričn pomoč, ki je odprt ponoči in podnevi. Ste jih kd j obiskali?« »V centru za hitro umsko pomoč sem p enkrat, drugod pa ne. Zakaj? Direktor Rotelli meJ sicer povabil, toda podobne pobude so kot genem' vi obiski kasarn. Saj razumete, kaj mislim.« »Laok, bi preživeli v nekem centru več dni, tako da bi ustvarili verodostojen vtis, tako pa ima človek obč tek, da ste svoje kritike izoblikovali pri mizici in vidite le vrh ledene gore.« »Ne, črna kronika nl popisan papir. Sploh pa je zakon tako sestavljen, ne daje možnosti za pozitivno oceno. V tržaških ce trih sicer lahko tudi zadržijo bolnike za več c^g{{1 toda to je proti zakonu. Glede zdravljenja: bolnik dajejo le psihofarmake, s katerimi omilijo bolp2 .e ske znake, to pa je premalo za resno zdravi)® _ bolezni. Kdor je finančno pri sebi, pa seveda PPf.ali bi, da svojega sorodnika zdravi v zasebnih klin'"^ ali celo v Švici. Ta seznam je dolg in tudi to je t prišteti zakonu 180.«	g-rj
»Kakšni so, v strnjeni obliki, vaši predlogi?"’’a so bistvene točke. Prvič, razširiti možnost PP.^at-zdravljenja, za katerega naj bodo odgovorni Ps^e{ne
ri, a ne župan, kot je sedaj; drugič, ustvariti mo ^ psihiatrične klinike, v katerih naj bodo tudi z Rgi oddelki, kjer bi se lahko tudi za daljši čas zd ja bolniki v akutni fazi ali bolniki, ki niso v stanj ;
luž;
bi si sami pomagali; tretjič, ustvariti kapilarne gj be za hiter psihiatrični poseg. Ob tem so še pr -za rehabilitacijo in oskrbo kroničnih bolnik odprava kriminalnih umobolnic.«	■v.-atriž119
Tako torej mislijo ljudje, za katere je Psltl*na. ^ oskrba deset let po reformi popolnoma P°l;iancoip noaovoru z direktoriem nsihiatrične službe ^ [eili'
pogovoru z direktorjem psihiatrične : Rotellijem se bomo prihodnjič pogovori
•ili tudi
NADJA FIL
jpČlČ
Napovedan prihod Craxija, De Mite in Occhetta
Tudi vsedržavni voditelji strank se bodo udeležili volilne kampanje
Odprta skupščina delavcev tovarne Iret
Vznemirljiv molk Dežele glede položaja pri Iretu
Ko manjkajo manj kot trije tedni do upravnih volitev, se volilna kampanja še ni posebno razvnela, pa čeprav se množijo razne volilne manifestacije na krajevni ravni. Vendar je pričakovati, da sedanje delno zatišje ne bo dolgo trajalo, saj so že vse stranke napovedale prihod svojih najvidnejših vsedržavnih predstavnikov v Trst in druge kraje naše dežele. To je tudi razumljivo, saj bodo 26. in 27. junija volitve samo pri nas, kar pomeni, da bo pozornost vse italijanske javnosti v tem obdobju osredotočena prav na Furla-nijo-Julijsko krajino. Nič čudnega torej, če bomo v Trstu lahko poslušali Craxija, De Mito, Occhetta, katerih prihod pa je napovedan prav v zadnji fazi volilne kampanje, ko se bo lov na glasove neodločenih stopnjeval do skrajne meje. Za Craxija so včeraj uradno napovedali dan prihoda: govoril bo na zaključnem shodu PSI, in sicer v četrtek, 23. t. m., ob 18.30 na Trgu Unita. En teden prej pa bo v Trstu njegov namestnik Claudio Martel-li, ki bo govoril na Pomorski postaji v četrtek, 16. t. m., ob 18.30.
Za sedanjo volilno kampanjo pa velja tudi ugotovitev - ki sicer ni več nova - da ne poteka toliko na trgih in po ulicah, pač pa bolj po časopisih, po zasebnih radijskih in televizijskih postajah itd. Tradicionalnih volilnih sho-
dov skorajda ni več, če izvzamemo vrsto letečih shodov LpT, ki pa pritegujejo kaj malo poslušalcev.
Kolikor toliko nova oblika volilne kampanje je tudi direktno soočanje med političnimi nasprotniki, kakršna je bila na primer v ponedeljek zvečer med socialistom Carbonejem in komunistom Polijem. Podobno soočanje bi moralo biti prav včeraj med Carbonejem in voditeljem Liste za Trst Ceco-vinijem, v zadnjem trenutku pa so ga odpovedali oziroma odložili na poznejši čas. "Spopad" med Carbonejem in Cecovinijem bo tako prihodnjo sredo, 15. junija, ob 18. uri v Kavarni Tommaseo na Nabrežju 3. novembra.
Dan kasneje pa se bo Carbone direktno soočil s svojim sodelavcem in tekmecem Adrianom Biasuttijem, predsednikom deželnega odbora. Srečanje bo ob 17. uri v dvorani Oceania Pomorske postaje.
V	predvolilni kroniki beležimo danes daljše poročilo deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki je prav v teh dneh doživelo nekatere spremembe zaradi nedavne smrti podtajnika Gra-dimira Gradnika. Na njegovo mesto so kot člana deželnega tajništva imenovali goriškega pokrajinskega odbornika dr. Mirka Špacapana, medtem ko je bil za novega podtajnika izvoljen dr. Karel Brešan iz Gorice.
V	svojem tiskovnem poročilu deželno tajništvo SSk poudarja, da so predstavili liste s polnim številom kandidatov v vseh petih deželnih volilnih okrožjih. Kot je znano, ne bo več kandidiral dr. Drago Štoka, ki je celih dvajset let zastopal SSk v deželnem svetu.
V	tržaškem okrožju je na 14-članski listi najprej šest nosilcev, ki so z izjemo predstavnika Goriške (na drugem mestu), zapisani po abecednem redu. Ostali kandidati so spet po abecednem redu. Gre za naslednje predstavnike: Bojan Brezigar, Mirko Špacapan, Rafko Dolhar, Zorko Harej, Ivo Jevni-kar, Aleš Lokar, Marjan Brecelj, Lojze Debeliš, Milko Guštin, Elvina Miklavec Slokar, Peter Močnik, Ivan Peterlin (neodvisen), Alojz Rebula in Alojz Tul.
Komunistične ženske bodo v tej volilni kampanji še posebno aktivne: na listah KPI za deželne, pokrajinske in občinske volitve in za volitve v rajonske svete jih tokrat kandidira kar 95, ki se bodo potegovale, kot same izjavljajo, za vzpostavitev novega ravnovesja med moškimi in ženskami "v krajevnih ustanovah in v politiki". V svoji volilni kampanji se bodo obračale predvsem na ženske, s katerimi se bodo direktno soočale na vrsti temat-
skih volilnih shodov. Ta teden bo posvečen vprašanjem v zvezi s spolnim nasiljem: že danes bodo na Trgu Goldoni od 18. do 20. ure zbirale podpise v prid hitre parlamentarne obravnave in odobritve zakona proti spolnemu nasilju, jutri ob 17. uri pa bo v hotelu Savoia Excelsior javna razprava o "spolnem nasilju in njegovih žrtvah", o čemer bodo govorili Cecilia Assanti, Nereo Battello, Darko Bratina, Isabella D Eliso in Perla Luša.
Prihodnji teden bodo kandidatke KPI obravnavale vprašanja zaposlitve, javnih storitev, delovnih urnikov in ureditve mesta, v petek, 17. t. m., ob
18.	uri pa bo članica vsedržavnega tajništva KPI posl. Livia Turco odgovarjala na vprašanja tržaških žensk. V zadnjem tednu volilne kampanje bo govor o materinstvu, splavu in prevenci-ji. Prav o zakonu o splavu bo v sredo, 22. t. m., govorila posl. Luciana Castel-lina na shodu na Trgu Unita z začetkom ob 18. uri.
Ženske pa so tudi sicer zelo aktivne v tej volilni kampanji ter se okrog konkretnega problema zakonskega predloga proti splonemu nasilju celo povezujejo med sabo ne glede na strankarsko pripadnost. V tej zvezi velja omeniti pobudo deželnega ženskega koordinacijskega odbora, ki bo jutri od 17. do 20. ure zbiral na Trgu Unita podpise pod že omenjeno peticijo predsednikoma poslanske zbornice in senata za čim prejšnjo odobritev zako-
na proti spolnemu nasilju. Na manifestaciji bodo govorile predstavnice zelenih, DP, KPI, PRI, PSDI in PSI.
Sekcija PSI občine Dolina bo predstavila nocoj ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu svoje kandidate za deželne in pokrajinske volitve, in sicer Marina Pečenika, Rosano Petaros, Marčela Čoka, Vojmira Kocmana in Nedo Lah. Nocojšnje predstavitve se bo udeležil tudi glavni kandidat za deželne volitve, podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone.
Tovarniški svet Ireta in pokrajinska tajništva sindikata kovinarjev so včeraj sklicali skupščino delavcev, prvič pa so na zborovanje povabili sredstva javnega obveščanja. Kljub temu da je dogajanje v tem tržaškem podjetju hudo zapleteno, je bil odziv časnikarjev pičel, kar so sindikalisti zelo negativno ocenili. Menijo namreč, da je napočil čas, ko je treba javnost dosledno in odkrito seznanjati s stvarnostjo Ireta, še posebno sedaj, ko se položaj nevarno zaostruje.
Zastopnik CISL Fabricci je na kratko obnovil vsebino pogovorov, ki so jih sindikalisti imeli z vodstvom podjetja v preteklih tednih. Vodstvo v bistvu ni povedalo nič novega razen tega, da je dodelilo dopolnilno blagajno še dodatnim 21 delavcem. Od vseh 240 jih je v tem režimu 133, in sicer že 15 mesecev. Kot je poudaril Fabricci, pa je vznemirljivo dejstvo, da število 21 še ni dokončno in da lahko še koga od zaposlenih doleti nezaželeni "počitek". To pa bi brez dvoma zelo negativno vplivalo na morebitno rotacijo med zaposlenimi delavci in tistimi, ki so v dopolnilni blagajni. Prav rotacija je namreč ena od osnovnih zahtev, ki jih sindikat postavlja v primerih, ko so delodajalci prisiljeni (vsaj začasno) krčiti delovno silo. Tudi kar se tiče nove druže MIT, ki so jo ustanovili pred kakim mesecem, stvari niso popolnoma jasne. Kaže namreč, da ta družba sploh še ni registrirana pri tržaški Trgovinski zbornici. Ob podpisu ustanovne listine je bilo dogovorjeno, da bo MIT v začetku zaposlovala deset delavcev, s časom pa da bi se njihovo število podvojilo. Da bi vsaj nekoliko rešili težak položaj uslužbencev Ireta, pa je vodstvo nameravalo odpustiti nekaj oseb in jih naknadno vključiti v kolektiv novega podjetja. Na srečanjih s sindikatom pa o tej obliki rotacije ni bilo niti besede. »Jasno je torej,« je poudaril Fabricci, »da je zadeva še vedno nejasna in da vodstvo nima otipljivih rešitev za nastalo stanje. To pa odraža nesposobnost in pomanjklji-
V devinsko-nabrežinski občini
Protest zaradi ukinitve nekaterih javnih uradov
Na ponedeljkovi seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta je žu-Pan Bojan Brezigar izrazil globoko zaskrbljenost zaradi napovedane ukinitve nekaterih javnih uradov oziroma storitev v občini, in sicer urada za belo in urada elektriške družbe ENEL v Nabrežini ter blagajne na želežniški Postaji v Vižovljah.
Brezigar je poudaril, da gre za nesprejemljive načrte, saj bi njihova Uresničitev na občutljiv način zmanj-sala samostojnost občine in prisilila občane na neugodna potovanja tudi za Oujpreprostejše opravke. Poudaril je badalje, da takšnih odločitev ni mogo-Ce sprejemati z lahkim srcem tudi zato, ker so skregana s prizadevanji občinske uprave po decentralizaciji ruznih uslug in storitev oziroma po
uvedbi novih, kot bo socialna služba novega zdravstvenega okraja.
Devinsko-nabrežinski župan je izrazil začudenje nad napovedano ukinitvijo urada za delo v Nabrežini tudi spričo pomembnih gospodarskih pobud, ki bodo v bližnji bodočnosti stekle v občini, zlasti na turističnem področju, kar bi moralo odpreti nove možnosti zaposlitve. V zvezi z napovedanim zaprtjem železniške blagajne v Vižovljah velja poudariti, da bi se po načrtih Državnih železnic moral uokviriti v širši ukrep, ki bi v bistvu pomenil deklasifikacijo postaje. Med drugim bi premestili osebje, ki zdaj tu dela. Podobno bi bilo mogoče ugotoviti v zvezi z uradi ENEL v Nabrežini, katerih zaprtje bi pač pomenilo tudi premestitev osebja, ki je zdaj v njih zaposleno.
Konec meseca v gledališču Verdi
Straussov Netopir za začetek letošnjega festivala operete
Priljubljeni festival operete, ki doživlja med tržaškim prebivalstvom že vrsto let izjemen uspeh, se bo letos pričel 30. junija z živahno opereto Johanna Straussa Netopir. Delo je zrežiral Vito Molinari, dirigent pa bo Rudolf Bibl.
Na odrske deske gledališča Verdi bo 15. julija stopila Clivia, junakinja istoimenske operete Nica Dostala, ki je lani požela največji uspeh med občinstvom. Režiser je Cino Landi, dirigiral pa bo Guerrino Gruber.
Poletni festival operete se bo zaključil z nadvse znano Veselo vdovo Franza Lebarja. To glasbeno predstavo si bo mogoče ogledati od 30. julija do 10. avgusta. Delo je zrežiral Gino Landi, pevce in orkester pa bovodil Rudolf Bibl.
■	Uprava Občine Dolina sporoča, da bo danes od 9. do 11. ure prekinjena dobava vode za Ricmanje, Boršt in Dolino zaradi popravil na vodovodnem omrežju.
■	Odbor za ovrednotenje nekdanje železnice, ki je tekla med Trstom in Drago, prireja v nedeljo, 12. t. m., sprehod po trasi od Pončane do Ricmanj. Zbirno mesto sprehajalcev bo v Kampanelah (pri končni postaji avtobusne proge št. 33) ob 9. uri. Prihod v Ricmanje je predviden okrog 12.30.
vo podjetnost tako vodstva kot njegovih finančnih partnerjev.«
Poseg predstavnika FIM-CISL Gre-gorettija je bil še ostrejši. Povedal je namreč, da baje vodstvo Ireta sprejema le nekatera naročila iz tujine, in še ta v obliki, ki omogoča tekoče delo izredno majhnemu številu zaposlenih. Omenimo naj, da je osebje Ireta v veliki meri strokovno specializirano in da dobrih 20 odstotkov delavcev dela na področju raziskovanja in razvijanja visoke tehnologije. Zaradi teh omejitev so sindikalisti predlagali, da bi se delavci opredelili za ostrejše oblike protesta in, kot smo že zapisali, da bi s tem seznanjali tudi javnost. Že po včerajšnji skupščini so (zaposleni) delavci predčasno zapustili delovna mesta, prihodnji torek pa se bodo ponovno zbrali na skupščini. Med tem časom pa bodo člani tovarniškega sveta in sindikalisti zahtevali srečanje z deželnim odborništvom za industrijo, da bi vsaj okvirno izvedeli, kaj se novega kuha v zapleteni in prav nič obetavni stvarnosti Ireta. Tudi vztrajen molk pristojnih deželnih organov postaja namreč vznemirljiv, (mi)
Predstavitev v DSI
Publikacija o prvem goriškem nadškofu K. M. Attemsu
Obiskovalci Društva slovenskih izobražencev so v ponedeljek zvečer izvedeli nekaj osnovnih podatkov o pozabljeni zgodovinski osebnosti, in sicer o prvem goriškem nadškofu Karlu Mihaelu Attemsu. Poslušalcem ga je predstavil prof. Luigi Tavano, tajnik Inštituta za družbeno in versko zgodovino iz Gorice.
Nekaj besed je o delovanju te goriš-ke raziskovalne ustanove povedal prof. Drago Butkovič. Prisotni so izvedeli, da Inštitut za družbeno in versko zgodovino deluje že vrsto let. Sodelavci zajemajo svoje podatke pri izviru in si obenem prizadevajo, da bi dali besedo vsem subjektom domače zgodovine. Tavano je poslušalce opozoril na publikacijo, ki so jo izdali slovenski, italijanski in avstrijski raziskovalci omenjenega inštituta. Knjiga vsebuje nekaj najpomembnejših podatkov o prvem goriškem nadškofu, ki je živel v 18. stol., obenem pa navaja precej popoln seznam krajevnih imen v latinščini, slovenščini, italijanščini in nemščini. Izredno pomembni so tudi trije priloženi zgodovinski zemljevidi, saj gre za precej natančno rekonstrukcijo obširne in f narodnostno mešane prve goriške nadškofije, ki je bila del habsburške monarhije.
Karel M. Attems je zapustil izredno dediščino: štiri tisoč gosto popisanih strani, v katerih so podrobno opisane vse njegove škofovske vizitacije. Kar tri tisoč strani zadeva Slovenijo, saj se je nadškof dobro zavedal, da je večina vernikov slovenske narodnosti. Attemsovi zapisi so za zgodovinarja neusahljiv vir informacij, saj pričajo tudi o socialni, gospodarski in kulturni ravni takratnega prebivalstva.
Mestna redarja Prijela mladeniča ki sta ukradla vespo
Tržaška mestna redarja sta sinoči po-sSetn naključno prijela mladeniča, ki sta 6 vozila na ukradenem motornem kole-. ■ Zgodilo se je okrog 19.45 v Ul. Santo-Redarja, ki sta bila tam v službi, sta iavila vespo za normalno kontrolo, av kmalu pa sta ugotovila, da gre za oiorno kolo, ki je bilo dan poprej ukra-vPno. Morei iz Ul. Pordenone 2. Na i? r?1 sta se Peljala 26-letni Nicola Moro drevoreda Elizejskih poljan 7 in mla-«ni F. Z. Redarja sta seveda nemudo-ci aretiralain ju izročila pristojnim poli-kim oblastem pod obtožbo kraje.
Neuspel beg na ukradenem motorju
dnev6*11* lete^e9a oddelka so pred nekaj satidr °^Pe'iaB v zapor 24-letnega Ales-ki Se a Franceschinela iz Ul. Machlig 25, a9ain)e vozi' na ukradenem mopedu pi-hep Slve barve. Fant pa je bil celo tako PfeDrJ j n' je čisto mirno zapeljal v veirihr eaano smer na Nabrežju 3. no-Ztiak n ?ol'c*st;i 80 ga opazili in mu dali Presti- -j ustavi, Franceschinel pa se je dan »asu in zbežal. Zasledovalci so ga se jimSa lovili po tržaških ulicah, a fant Korzu <Je aadvse spretno izmikal. Na
se je
so ga končno prisilili, da
a® doki aVi* in Pregledali njegove oseb-zakaj . meute. Ko so policisti ugotovili, Pauireč ? a(lenič bežal (izkazalo se je Pataknij; ,a j6 moped ukraden), so mu ski zap0r llslce in ga odpeljali v koronej-
Pričel se je včeraj na tržaškem porotnem sodišču
Prizivni proces o umoru Pietra Greca
Včeraj se je na porotnem sodišču pričel prizivni proces o umoru 38-letnega padovskega avtonomista Pietra Greca - "Ped-ra", ki je bil umorjen 9. marca 1985. Umor in proces prve stopnje (oktobra 1986) proti trem agentom DIGOS, in sicer proti 28-letnemu Mauriziu Bensi, 40-letnemu Mariu Passanisiju, 33-letnemu Giuseppu Guidiju in agentu tajne službe SISDE 36-let-nemu Mauriziu Nunziu Romanu, ki so v nejasnih okoliščinah umorili padovskega avtonomista, sta v Trstu svojčas povzročila val polemik. Proces prve stopnje je pustil odprta številna vprašanja in ni osvetlil — ali, kot mnogi mislijo, ni bilo resnične volje za to — vloge štirih agentov, ki so se udeležili akcije, v kateri bi morali aretirati Greca. Mila razsodba je marsikoga presenetila: porotno sodišče je obsodilo Romana in Benso (ki ju je preiskovalni sodnik obtožil nenamernega umora) na osem mesecev zapora z utemeljitvijo, da sta pred streljanjem domnevala, da se morata braniti in torej uporabiti orožje, a da sta pri tem pretiravala. Guidija in Passanisija 'obtožena sta bila umora iz malomarnosti in nenamernega umoil./ so tedaj oprostili, češ da prvi ni storil kaznivega dejanja, drugi pa da je domneval, da se mora braniti.
Prizivni proces so zahtevali sorodniki (brat Domenico z ženo in mati Carmela Britti), državni pravdnik Ferruccio Franzot in javni tožilec Claudio Coassin. Franzot (ki je umrl lani in ga sedaj nadomešča namestnik državnega pravdnika Arrigo Mel-lano) je po procesu prve stopnje zahteval, naj štirim obtožencem sodijo za znatno hujša dejanja, in sicer Passanisija in Guidija, ker sta prizadela hude telesne poškodbe oziroma zaradi umora iz malomarnosti, Benso in Romana pa zaradi namernega umora. Tej zahtevi so se pridružili odvetniki civilne stranke Berti, Maniacco in Vandelli.
Proces se je včeraj pričel v umirjenem vzdušju. Sodna palača je bila zastražena kot za čas prvega procesa, včeraj pa so avtonomisti prišli le posamezno. Proces (predsedoval mu je Vit-torio De Liddo, svetovalec pa je bil Fiorenzo Cliselli) se je pričel z obnovo sodne preiskave in procesa prve stopnje. Cliselli je ob prisotnosti obtožencev (branili so jih odvetniki Bore-an, Civello, Morgera in D'Onofrio) prebral poročilo in poudaril,
kako so bile protislovne njihove izjave. Najbolj protislovne so bile izjave o dežniku, ki naj bi ga obtoženci videli v Grecovih rokah ter ga zamenjali za pištolo. Protislovna je bila tudi pripoved o »srečanju« z Grecom na stopnišču hiše v Ul. Giulia 39, kjer je Greco našel smrt. Trije agenti (četrti je čakal na cesti), ki so mu pri vhodu pripravili zasedo, niso mogli obrazložiti, zakaj je Romano začel streljati na neoboroženega človeka. Cliselli je nato poudaril, da je porotno sodišče verjelo pričevanju agentov, da je Greco ob pogledu na Romana reagiral nasilno in da je bila torej njihova reakcija upravičena, čeprav pretirana.
Med zaslišanjem so nato obtoženci po svoje obnovili tragični dogodek in po mnenju odvetnikov civilne stranke svoje verzije prilagodili novim zahtevam obrambe. Za razliko od prvega procesa so na ta način soglasno zatrdili, da je Greco napadel Romana, kar je povzročilo, da so začeli streljati. Vprašanje, zakaj je Romano, ki je moral le pomagati agentom DIGOS prepoznati Greca, v resnici prevzel nadzorstvo nad situacijo, je ostalo brez odgovora. Predvsem pa so stalno zatrjevali, da se je zgodilo »nekaj«, kar jih je privedlo do tega, da so začeli streljati, niso pa vedeli, kaj. Nazadnje pa je Romano na vprašanje odvetnika Maniacca, zakaj niso Greca skušali presenetiti na cesti in tako izpeljati navodila tedanjega načelnika DIGOS D -Agostina, vzrojil. Očitno ga je motilo, da bi spoznali vzroke njihove nenadne odločitve, da Greca pričakajo v stavbi.
Odvetniki civilne stranke so v svojih nastopih, potem ko je sodni zbor odvrnil njihovo prošnjo, da bi obiskali kraj umora, mojstrsko podčrtali vsa protislovja, Maniacco pa je na podlagi strokovne preiskave skušal dokazati, da je Romano streljal na Greca iz polmetrske razdalje. Prav to in prostorska omejenost podesta, kjer je Romano "naletel" na Greca, pa naj bi dokazovalo, da Greco ni napadel Romana. Nazadnje je odvetnik Vandelli citiral odlomke iz poročila, ki ga je tedanji minister za notranje zadeve Scalfaro podal posebni komisiji v poslanski zbornici. Njegova verzija se znatno razlikuje od vsega, kar je bilo slišati na procesu. Prav to pa odpira vznemirljiva vprašanja: je bila Grecova smrt res samo nesreča ali posledica malomarnosti? Proces se bo nadaljeval v petek, (bg)
V kinu Ariston se te dni končuje Festival festivalov
Od petka, 10., do ponedeljka, 13. junija, bodo v kinu Ariston predvajali film Davida Lelanda "Vorrei che tu fossi qui". Z njim se bo zaključil dolg filmski festival, ki se je pričel že septembra lani. Potem ko bo žirija proglasila nagrajence, pa se bo pričel "Poletni festival", predstavitev enajstih filmskih premier, ki bo trajala od 14. do 27. junija. Filme bodo predvajali tudi na odprtem. Popoln spored festivala je mogoče dobiti v kinu Ariston.
Pred enim letom nas je zapustil naš dragi
Bogomir Sirk
Z ljubeznijo se ga spominjajo
SVOJCI
Križ, 8. junija 1988
Srečanje zborov v Barkovljah
V Barkovljah je bilo v nedeljo zvečer že drugo srečanje pevskih zborov, katerega organizator je bilo SKD Bar-kovlje. Na srečanju so nastopili MPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel, ŽPZ Ivan Grbec iz Skednja in mešani pevski zbor Krka iz Novega mesta. Poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so prisostvovali izjemno lepemu večeru, na katerem so prisluhnili lepemu petju, dobro izbranemu programu, pa še pevcem v raznih pevskih zasedbah.
Še pred začetkom programa je nekaj pozdravnih besed povedala Aleksandra Pertot, dirigentka domačega zbora Milan Pertot, ki je poudarila pomen takšnih srečanj, ki zbore bogatijo, jih med seboj povezujejo in utrjujejo v pevcih ljubezen do vedno lepšega petja, do iskanja vse bogatejšega programa, ki obsega slovenske pesmi in pesmi drugih narodov.
Prireditev so začele pevke zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki jih vodi Boža Hrvatič. Zapele so sedem umetnih in narodnih pesmi, med temi dve dalmatinski in takoj osvojile s svojim
čistim podajanjem občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem.
Zbor Vasilij Mirk se je predstavil s svojim dirigentom Miranom Žitkom, doma iz Postojne, nekdanjim gojencem prof. Demšarja, sedaj profesorjem klavirja na postojnski glasbeni šoli. Njihov nastop, z lepo izbranim programom, je samo potrdil (če je to seveda bilo sploh še potrebno), da razpolaga zbor z lepimi glasovi, z izjemnimi solisti in da v svoji interpretativni moči hitro napreduje in se zelo lepo razvija.
Srečanje je zaključil nastop mešanega zbora Krka (na sliki), ki veliko nastopa doma, pa tudi v tujini (na Švedskem, Norveškem itd.). Začel je svoj nastop z Zdravico in ga ob navdušenem ploskanju končal s Haen-dlovo skladbo.
Sledila je družabnost, kot jo znajo vedno ustvariti Barkovljani. In pri tako odličnih pevcih in pevkah seveda ni mogla manjkati pesem, ki je lepo donela vse do odhoda gostov.
(N. L.)
Nagraditev najboljših prispevkov na natečaju »Božič ostarelih«
V okviru nagradnega natečaja »Božič ostarelih«, ki ga že več let prireja pokrajinska uprava, je bilo te dni nagrajevanje najboljših literarnih in pesniških prispevkov. Za nagrade je Pokrajina nakazala več kot 6 milijonov lir. Dobitnika za prispevke v slovenščini sta Ludmilo Cibic in Olga Ban. Na sliki: odbornik za prosti čas Cavicchioli izroča Olgi Ban priznanje.
koncerti
Verdi
Ciklus simfonične komorne glasbe
V	petek, 10, t, m., ob 20,30 bo na sporedu koncert orkestra in zbora "Oberland Biihne" pod vodstvom RUDOLFA MAI-ER-KLEEBLATTA. V soboto deveti in zadnji nastopob 18. uri.Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
II Pošto delle Fragole
V	ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 v baru "II Pošto delle Fragole" v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu koncert skupine Fabio Mini Ouartetto.
Glasbena matica Trst - šolsko leto 1987/88 - ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV GLASBENE MATICE, evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili, v ponedeljek, 13. junija 1988, ob 20.30: VOKALNO-INSTRUMENTALNI VEČER - otroški pevski zbor, dekliški pevski zbor in godalni orkester, dirigenta Borut Logar in Stojan Kuret.
V	soboto, 11. t. m., ob 20.30 bo v cerkvi sv. Andreja in Rite (Ul. Locchi 22) koncert orglarja Marca PUCILLIJA. Izvajal bo Bachove, Franckove in Hinde-mitove skladbe. Vstop prost.
razstave
V	Kraški galeriji razstavljajo do 15. junija F. DEGRASSI, R. DE MATTIA, M. ISRAEL, N. LAURENI in E. ŽERJAL.
V	Galeriji Studio PHI (Ul. S. Michele 8/1) bo do 19. junija na ogled fotografska razstava GAETANA ZANNIBONIJA.
V	Ljudski knjižnici (Ul. Teatro Romano 7) bodo 11. junija ob 17.30 odprli fotografsko razstavo Fabia Balbija z naslovom "Sahara N'Ajjer".
V	galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) bo do 16. t. m. odprta razstava likovnikov HELGE CMELKE in ROBERTA SVOBODE.
Osnovna šola Oton Župančič pri Sv. Ivanu vabi na otvoritev razstave risb in ročnih del jutri, 9. t. m., ob 11. uri v veži šole. Otvoritvi bo sledil kratek program. Razstava bo odprta tudi v petek in soboto. Toplo vabljeni!
V	Galeriji Studio Tommaseo (Ul. del Monte'2/1) je od danes do 14. t. m. odprta razstava likovnikov RENATA ALPE-GIANIJA in LUIGIJA ANTINUCCIJA.
Osnovna šola na Proseku vabi na ogled razstave risb in ročnih del. Razstava bo oprta v nedeljo, 12. t. m., od 10. do
19.	ure in v ponedeljek, 13. t. m., od 8. do
12.	ure.
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na ogled razstave risb in ročnih del. Razstava bo odprta v nedeljo, 12. t. m., ob 10. do 19. ure ter v ponedeljek, 13. t. m., od 8. do
13.	ure.
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 Lo zoo dl vetro, dram., ZDA, r. Paul Newman, i. Joanne Woodwark, Karen Allen, John Malko-vich.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.00 AlPimprov-viso uno sconosciuto, i. Diane Lane,
EKCELSIOR II - 18.15, 21.45 II pranzo di Babette, dram., Danska 1987, r. G. Axel, i. S. Audran, B. Federspiel.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Siesta, dram., ZDA 1988; i. E. Barkini, I. Ros-sellini.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Tutto quel-la notte, kom., ZDA; r. Ch. Columbus; i. E. Shue, K. Coogan.
NAZIONALE II 15.00, 22.15 Strike com-mando, i. Reb Brown.
PENICE - 18.00, 22.15 Indagine ad alto rischio, krim., ZDA 1987; r. J. B. Harris; i. J. VVoods, L. A. VVarren.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ceneren-tola, ris., prod. Walt Disney.
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. T. Scott; i. T. Cruise, K. McGills.
EDEN - 16.00, 20.00 La vicina di časa, pom.,
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Un desi-derio bestiale, pom., □ □
VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 Em-manuelle 5, r. Walerian Borowczyk, i. Monigue Gabrielle,
CAPITOL - 16.15, 21.45 L'ultimo impe-ratore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. B. Bertolucci; i. J. Lone, J. Chen, LUMIERE FICE - 18.30, 22 00 Uragano Wu, glasbeni.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Pericolosamen-te insieme, dram., ZDA 1986, r. Ivan Reitman, i. Debra Wriger, Robert Red-ford.
RADIO - 15.30, 21.30 II principe d'oro,
porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razna obvestila
Tečaj »Priprava na poroko-zakon« bo
v dneh 8., 10., 13. in 15. junija ob 20. uri v Sežani v župnišču (Ul. 28. avgusta 4) in vsako soboto (7 predavanj) ob 19. uri v Kopru v Rotundi, Ul. Izolska vrata. Sodelujejo zdravniki, zakonski pari in duhovniki. Kdor se poroči, naj ne odlaša na zadnji mesec pred poroko!
ANPPIA - Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev priredi srečanje političnih pre-ganjancev (obtoženi in obsojeni od fašističnega sodstva ali konfinirani) v soboto, 18. junija, ob 15.30 v Kulturnem domu A. Ukmar - Domjo. Vpisovanje za srečanje na sedežu združenja v Ul. Crispi 3, II. nadstr. Za informacije tel. na št. 730306 od 9. do 12. ure ter od 16.30 do 18.30 ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Otroški kviz kaj veš - kaj znaš
Športna šola TRST prireja v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI-postaja TRST A, s Slovenskim stalnim gledališčem in s Pontecom - TV Koper
Sodelujejo: Maja Blagovič, Vladimir Jurc, ansambel Happy day in čarodej Vikj - Scenarij: Marko Sosič in Marjuča Offizia -Režija: Boris Kobal
Prireditev bo danes, 8. t. m., ob 18. mi Kulturnem domu. Vstop prost!
šolske vesti
KD F. PREŠEREN - BOLJUNEC vabi na ZAKLJUČNI NASTOP PLESNE ŠOLE KD F. PREŠEREN S STANDARDNIMI IN LATINSKOAMERIŠKIMI PLESI
ki bo jutri, 9., in v petek, 10. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.	Vabljeni!

GLASBENA
MATICA
TRST
Šolsko leto 1987/88
zaključne akademije gojencev šole glasbene matice
evangeličansko-luteranska cerkev, Tr^ Panfili, jutri, 9. junija 1988, ob
Smiljana Gruden, David Puntel, Tamara Ražem, Eva Žafran - klavir Aleksander Sluga - violončelo Norina Dobrilla, Martina Ozbič, Elena Parovel - flavta Alessandro S^mez, Dario Savron, David Žerjal - harmonika Alenka Bullo, Tea Košuta, Tamara Zajec - klavirska spremljava	Vabljeni!

UL. SV. FRANČIŠKA 20
vas vabi jutri, 9. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave
Umetnost v obleki
Branka Donassy, Magda Starc-Tavčar, Marija Vidau
včeraj - danes
KD VALENTIN VODNIK
1878 — 1988 Dolina
7.
junijski večeri
Večer umetniške besede
FRITZ, JESIH, PARTLJIČ, KOŠUTA
danes, 8. t. m., ob 21. uri v gostilni
Pri studencu.
Danes, SREDA, 8. junija 1988
MEDARD
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 1.49 in zatone ob 14.21.
Jutri, ČETRTEK, 9. junija 1988
PRIMOŽ
PLIMOVANJE DANES: ob 0.18 naj-nižje -16 cm, ob 5.13 najvišje 2 cm, ob 9.51 najnižje -25 cm, ob 18.06 najvišje 42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
20,4	stopinje, zračni tlak 1009,8 mb rahlo narašča, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Degrassi, Mas-similiano Bianconcini, Costanza Federica Sfiligoi, Enrica Cipolletta, Erika Prelz.
UMRLI SO: 9-letna Antonella Erminia Masala, 88-letni Mario Dardi, 90-letna Francesca Novello vd. Frausin, 77-letna Gisella Bologna vd. De Marchi, 55-letna Maria Prassel, 83-letna Giovanna Filippi, 70-letni Aldo Viviani, 90-letna Anna Be-zownik, 67-letna Alma Rusconi, 61-letna Lucia Simonetto por. Bertolde, 73-letni Guerrino Bisiani, 87-letna Olimpia Pa-renzan vd. Fonda, 84-letni Antonio Sain, 97-letna Giuseppina Lovrin vd. Lorini, 89-letna Anna Cernigoi vd. Meucci, 93-letna Giovanna Matosic.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 6. junija, do sobote, 11. junija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žav-Ije).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
velika izbira avtoradiov najboljših znamk
UNIVERSALTECNICA
SPECIALIZIRANI SERVIS
TRST- Ul. Machiavelli 3
v______________________y
razne prireditve
KD Valentin Vodnik - 1878/1988 priredi 7. JUNIJSKE VEČERE v Dolini do 24. junija. Danes, 8. junija - Gostilna Pri studencu, večer umetniške besede (Fritz, Jesih, Partljič, Košuta)- Koncerti - cerkvica sv. Martina; v petek, 10. junija -DPZ Vesna iz Križa; v petek, 17. junija -Zbora Mladinskega centra Claret iz Trsta; v petek, 24. junija - MePZ Milan Pertot iz Barkovelj. Začetek posameznih prireditev ob 21. uri. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na sledeče nastope: danes, 8. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KD Rovte-Kolonkovec priredi 7. PRAZNIK VINA, razdeljen na dva odseka: 1. NAJBOLJŠE VINO in 2. SPOZNAŠ SVOJE VINO. Jutri, 9. t. m., bodo odborniki sprejemali v prostorih v Ul. Monte Sernio 27 med 19. in 21. uro vzorce belega in črnega vina v dvolitrskih steklenicah z Imenom in priimkom. Najboljše vino bo izbrala komisija, ki jo sestavljajo vinogradniki iz Podlonjerja. Sestanek in ocenjevanje komisije bo v petek, 10. t. m., ob 19. uri v Ul. Monte Sernio 27. Predvidene nagrade, pokali in plakete. V nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri se prične že stara zabava SPOZNAŠ SVOJE VINO. Ob 19. uri sledijo nagrajevanje, družabnost, glasba in večerja.
KD F. Venturini - Domjo priredi ŠAGRO NA KRMENKI. V soboto, 11. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, od 20. do 24. ure ples. V nedeljo, 12. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov, ob 17. uri kulturni program: pihalni orkester KUD Karol Pahor iz Pirana, Tržaška folklorna skupina Stu ledi, Plesna skupina KD F. Prešeren iz Boljunca, od 20. do 24. ure ples. V ponedeljek, 13. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, od 20. do 24. ure ples. Vse tri večere bo igral ansambel Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru. Vabljeni!
SPDT vabi na 17. SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV FJK, SLOVENIJE IN KOROŠKE, ki bo v nedeljo, 12. t. m., v Mačkoljah. Spored: ob
9.30	iz Boljunca pohod po Dolini Glinščice do Mačkolj, ob 14. uri kulturni program in priložnostni govori, sledi ples.
SKD I. Gruden priredi 10., 11. in 12. junija 4. KRAŠKI PRAZNIK PIVA. V petek, 10. t. m., bo igral ansambel Bazar, v soboto, 11. t. m., ansambel Happy day ter v nedeljo, 12. t. m., rock skupina Martin Krpan. Program vsebuje tudi vrsto zabavnih igric. Kioski bodo odprti od 17. do 1. ure.
Dekliški zbor Vesna vabi jutri, 9. t. m., ob 21. uri v Dom A. Sirk na CELOVEČERNI KONCERT. Vabljeni!
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 19. junija, avtobusni izlet na Pia tak in Snježnik ob priliki srečanja s PD Snežnik iz Ilirske Bistrica in PD Platak z Reke. Odhod ob 6. uri izpred sodnij ske palače, Trg Ulpia-no. Vpisovanje na ZSŠDI.
Sekcija PSI občine Dolina obvešča, da bo odhod avtobusa za 4-dnevni izlet na Dunaj v soboto, 11. t. m., ob 6.30 iz Boljunca (Gorica), ob 6.40 iz Doline (Banje) in ob 6.50 od Domja (Dom J. Ukmar).
Otroški vrtec in osnovna šola I. Grbec v Škednju vabita na zaključno šolsko prireditev, ki bo v petek, 10. t. m., ob
20.	uri v dvorani KD I. Grbec, Škedenj-ska ul. 124.
Sindikat slovenske šole sporoča, da je do 20. junija odprt rok za vključitev novih prosilcev v posebni seznam študentov na skrbništvu za poučevanje na slovenskih šolah. Sedanje lestvice posebne-, ga seznama ostanejo v veljavi tudi za prihodnje šolsko leto - kot ostale pokrajinske lestvice suplentov (min. okr. 64 od 4. 3. 88) - zato tistim, ki so že vljučeni vanje, ni treba na novo vlagati prošnje. Informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II.
Srednja šola F. Erjavec sporoča, da bo zaključna šolska prireditev v soboto, 11. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku.
Učenci osnovne šole J. Srebrnič iz Gabrovca vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo na šoli v soboto, 11. t. m., ob 17. uri. Ogled razstave ročnih del bo tudi v nedeljo, 12. t. m., od 9. do 12.30.
Srednja šola S. Kosovel sporoča, da bo zaključna šolska prireditev jutri, 9. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
čestitke
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu ALOJZU ŠKRLU ob 60. rojstnem dnevu in mu želi še na mnoga zdrava leta.
Danes praznuje 75. rojstni dan VLADIMIR ŠČUKA. Ob tem lepem jubileju mu iz srca voščijo na mnoga zdrava in srečna leta žena Iva, hči Marta z možem, posebno pa vnukinja Vladica in drugi sorodniki.
prispevki
Namesto cvetja na grob Antonije Ma-uri vd. Bandi daruje Zofka Kozina 15.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Namesto cvetja na grob Laure Čok daruje stric Andrej z družino 30.000 lir za KD Lonjer-Katinara in 30.000 lir za kolesarko društvo Adria.
V	počastitev spomina drage tete Kristine Zahar vd. Sedmak daruje družina Nussdorfer 50.000 lir za odbojkarsko društvo Bor.
V	počastitev spomina drage Kristine Sedmak darujeta Meri in Albina, 20.000 lir za PD Slovenec.
V	počastitev spomina drage sorodnice Milene Zahar vd. Grahonje dafuje Vida Gerlanc-Mennucci 15.000 lir za PD Slovenec in 15.000 lir za pevski zbor Boršt-Zabrežec.
Adalbert Starc daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	počastitev spomina Pjerina Cesarja daruje Gička Šrklj 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Ob obletnici smrti naših dragih staršev daruje družina Brajkovič 100.000 lir za Dom J. Ukmarja.
Namesto_ cvetja na grob pok. Laure Lussi por. Čok daruje Aleksander Ražem
10.000	lir za osnovno šolo P. Trubar.
Za Skupnost družina Opčine darujeta Milka iz Lonjerja 25.000 lir in odvetnik N. N. z družino 20.000 lir.
mali oglasi
PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi je odprta osmica.
OSMICO je v Zgoniku na št. 15 odprl Marjo Milič. Toči pristno belo kapljic0 in teran.
OSMICO ima odprto Kocjančič v Prebe-negu.
GOSTILNO V PREBENEGU dajem * * * v najem. Tel. ob uri obedov na 231741.
V GORICI oddamo v najem trisobno sO' dobno urejeno stanovanje. Informacij v goriškem uredništvu, tel. 0481/8338^'
18-LETNO DEKLE išče kakršnokoli reS; no zaposlitev. Tel. na št. 577079 ob ur kosila.	:
PRODAM fiat 500 po zelo ugodni cen • Tel. 200834.	0
TAKOJ zaposlimo sposobno in vestn natakarico v gostilni Veto - Opčin tel. 211629 vsak dan razen ob torkih-
PRODAM stanovanje 71 kv. m z gara v Nabrežini. Tel. 200586.	■.
PRODAM jadrnico 470 v dobrem stan] Tel. 211688 od 13.30 do 14.30.
velika izbira avtoradiov najboljših znamk
UNIVERSALTECNICA
SPECIALIZIRANI SERVI5
TRST-Ul. Machiavelli3
menjalnica
7. 6. 1988
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1260.—
741,—
218,—
660,—
34,50
2280,—
1960,—
191,—
8,50
1020,—
Japonski jen...............
Švicarski frank ............... jf)
Avstrijski šiling.............. \oU
Norveška krona ............
Švedska krona.............. * g^O
Portugalski eskudo.........
Španska peseta............. g70 '"'
Avstralski dolar .......... p,5®
Debeli dinar............... p,5®
Drobni dinar...............
bcIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež oi0'^°P Aaenciia Domjo
Glasbeno bogastvo končno in dokončno na varnem
Sodoben arhiv za glasbo iz Veneta
Glasbeno bogastvo v Venetu bo do konca leta 1990 spravljeno na varno in to na najbolj sodoben način - v računalniško urejeni arhiv.
Pobudo, ki nosi naslov ACOM (kratica za Archivio computerizzato musi-cale), bodo uresničili na visokem tehnološkem nivoju v zgodovinskem središču Benetk in je posledica ali proizvod kulturnih ambicij tega mesta, ki želi ustvariti nadvse sofisticirano banko podatkov za glasbo, ki je v stoletjih nastajala v Venetu. Tu gre za preko sto tipov podatkov o avtorjih, naslovih, tekstih in slikah.
Za pobudo naj bi potrosili kar precejšnjo vsoto denarja, saj znaša proračun (za sedaj) 7.349 milijonov lir, ki sta jih odobrili ministrstvi za delo in za kulturne dobrine na osnovi zakona o
kulturnem bogastvu. Zakon predstavlja med drugim tudi zanimivo izkušnjo za mlade, ki bi se radi izpopolnili na področju muzikologije, raznih literarnih zvrsti, zgodovine in informatike. Pravzaprav predstavlja načrt sintezo želja in teženj raznih skladov, kot sta znana sklada Cini in Levi, Združenja za razkrivanje glasbenega izvora, ciljev Sele Sistemi iz Milana in beneške Shylock.
Izvajanje načrta, ki ga bo uresničila Sele Sistemi pod vodstvom dr. A. Mora, nadzoruje posebni odbor, ki ga sestavljajo prof. Giovanni Morelli z beneške univerze, profesorja Gian Franco Polena in Giuli Cattin s pa-dovske univerze, ki sta še posebej zadolžena za kulturno-znanstveno plat.
Uto Ughi
v budističnem svetišču
Violinist Uto Ughi se je pred kratkim vrnil s turneje po Japonskem in italijansko občinstvo ga je na koncertu v Rimu nagradilo s toplim sprejemom. Koncert v Rimu je bil prvi v okviru daljše turneje po Italiji. Kot solist in dirigent je s komornim orkestrom Santa Cecilia izvajal Bachov in Paganinijev koncert.
Sicer se bo Uto Ughi vrnil na Japonsko prihodnje leto, kjer bo nastopal v enem najstarejših budističnih svetišč v Nari. O letošnji turneji je govoril z navdušenjem. V Tokiu se je moral podpisati na preko tisoč majic z njegovo sliko. V Tokiu in Tihošimi delujeta tudi "fans cluba j ki nosita ime tega italijanskega glasbenika.
Pepel Bele Bartoka se vrača v domovino
Žara s pepelom Bele Bartoka, madžarskega skladatelja, ki je leta 1940 zbežal pred nacisti in se zatekel v ZDA, kjer je kmalu po vojni tudi umrl, se po skoraj štiridesetih letih vrača v Budimpešto.
Bela Bartok se je že v zgodnji mladosti lotil zbiranja ljudskega glasbenega blaga. Po končanih študijih je s prijateljem in komponistom Kodalyjem prepotoval Madžarsko ter spoznaval madžarsko, slovaško in romunsko folkloro. Zbral je kakih 6000 zapisov ljudske glasbe in zaslovel prej kot zbiratelj kakor pa kot skladatelj. Njegova slava je prodrla v‘svet, ko je na mnogih koncertnih potovanjih izvajal svoje skladbe.
Posmrtni ostanki bodo dospeli v Budimpešto 7. julija, prenos pepela pa bo spremljala vrsta prireditev in svečanosti, ki se bodo začele jutri v New Yorku s slavnostno mašo. 22. junija bodo žaro odnesli z newyorškega pokopališča Ferncliff. Z ladjo bo potovala v angleško pristanišče Southampton, nato skozi Francijo, Nemčijo in Avstrijo na Madžarsko. Ustavila se bo v mnogih mestih, kjer bodo spomin na Bartoka počastili s koncerti. V Budimpešti bo žara izpostavljena v atriju Akademije za znanost, kjer bo tudi zadnja svečanost pred dokončnim prenosom na pokopališče Farkasret.
Za prenos posmrtnih ostankov v domovino sta se še posebej zanimala skladateljeva sinova Bela jr. in Peter. Ker se je Bela Bartok rodil 25. marca 1881 v romunskem mestecu Nagyszentmiklosu, so na slovesnost povabili tudi romunske oblasti, ki še niso potrdile svoje prisotnosti.
Pozimi spet Hobotnica
Prihodnjo zimo nam bo RAI ponudila četrti ciklus nadaljevanke Hobotnica. Prve tri cikluse sodobne zgodbe o boju proti mafiji je občinstvo sprejelo nadvse hvaležno, zato uredniki upravičeno pričakujejo podoben odziv tudi za četrti ciklus, ki ga pravkar snemajo. Nadaljevanka bo v šestih delih. Protagonist bo priljubljeni Michele Placido v obleki komisarja Cattanija, režiser bo Luigi Pet-relli, scenarij je delo Sandra Petraglie in Stefana Rullija. Nova bosta obraza Patricie Millardet, ki bo igrala privlačnega sodnika, in mlade Simone Cavallari (na sliki), ki bo nastopala kot hčerka visokega finančnega funkcionarja z ne prav čisto vestjo. 17-letna Simona Cavallari ne stopa prvič pred kamero, saj je že kot sedemletna deklica posnela uspešno reklamo, kasneje pa kar precej filmov, predvsem za televizijo. V bodoče bi se rada približala gledališču, za sedaj pa še redno obiskuje šolo.
___________________________________
[X RAI 1
žl5 Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: Jack London
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Čudoviti svet Walta Disneya
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Dokumentarec: Ouarkov svet
14.45	Športna rubrika: En prvak, tisoč
prvakov
15.00	Izobr. oddaja: Odprta šola
16.00	Risanki: Tao Tao, 16.45 Rosaura
18.00	Dnevnik - vesti
18.05	Kviz: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah in vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: La signora in giallo -II cadavere ballo a mezzanotte (i. Angela Lansbury)
21.20	Variete: Cucina Gambarotta
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti
22.30	Športna sreda: atletika
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
današnji televizijski in radijski sporedi
\ X RAI 2________________ 1
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Umetniki pred ogledalom
11.25	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Variete: Mezzogiorno e ...
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.40	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Aktualno: II piacere di... abitare
17.45	Aktualno: Spaziolibero
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Aktualno: II testimone
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik
23.50	Izobraževalna oddaja: Aids
0.30 Film: Era notte a Roma (dram., It. 1960, r. R. Rossellini, i. Leo Genn, Giovanna Ralli, 2. del)
|	RAI 3	|
14.00	Izobraževalna oddaja: Pristop k arheologiji
15.00	Športna oddaja: Prvaki - najlepše nogometne tekme evropskega prvenstva, Francija-Portugalska (23. 9. 84)
16.30	Šport: atletika (iz Trenta)
17.30	Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: kolesarstvo, 71. dirka po Italiji (povzetki)
20.00	Izobraževalna oddaja: Otroški laboratorij
20.30	Film: I vichinghi (pust., ZDA 1957, r. Richard Fleischer, i. Kirk Douglas, Tony Curtis)
22.20	Dnevnik
22.35	Informativna oddaja: Samarkanda - Stičišče
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Glasbena oddaja: Stereo
00.20 Rubrika: 20 let prej (ured. Maria Letizia Gambino, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgini, Paolo Luciani)
[	RTV Ljubljana_______________
9.00	Poletna noč (pon.)
18.10	Tečaj angleščine
18.20	Nadaljevanka: Deček z zelenimi prsti (1. del)
18.35	Nadaljevanka: Miškolin - Mišo-novi (J. Ribičič, 1. del)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Slepa ulica (dram., ZDA 1937, r. VVilliam Wyler, i. Sylvia Sydney, Joel Mc Crea, Humprey Bogart; Wyler je posnel vrsto filmov po uspelih gledaliških delih in si prizadeval, da bi dal literarnim predlogam čim bolj filmsko podobo, čeprav je ohranjal gledališke značilnosti; to še zlasti velja za kamero, ki se skoraj ne premakne s prostora. Za ta film je izbral ulico v središču New Yorka, kjer se srečujeta beda in bogastvo...)
21.40	Dnevnik
21.55	Poletna noč, vmes nadaljevanki Veliki rop in Garfield prihaja
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Košarka NBA
16.00	TVD Novice
16.10	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST-VIDEM — Volilna kampanja se razvnema
TRST — Težave zaradi protesta šolnikov tudi na slovenskih šolah TRST — Predstavitev načrta za Ses-ijanski zaliv
TRST — Še o zakonu o prekinitvi nosečnosti
19.30	TVD Novice
20.00	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Košarka NBA, finale
22.30	TVD Novice
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji
23.30	Nogomet: za superpokal Amerike, Argentinos Juniors-Cruzeiro
C
CANALE5
Ž00 Rubrika: Dobro jutr , Italija ^■20 Risanke
y.00 Nanizanka: Arcibalc •30 Nadaljevanka: Gem in- ralHospital ■80 Kvizi: Cantando cai tando, 11.15 Tuttinf, miglia, 12.00 Bis, \2.‘ i II pranzo e servito 14 'in ^acI-: Sentieri l5nn Kviz: Fantasia ,uu Film: La sbornia di D, vid (kom., ZDA 1950, Norman Krasna, i. Va Johnson, Elizabet
17 ns rayl°r)
17 -,? Nanizanka: Aliče lRns Kviz: Doppio Slalom •US Nan.: VVebster, 18.40 cingue del guinto pn
19	4n £o,.19-10I Jefferson
u Kviz: Tra moglie e m,
20	30 p11,0
Film; Sesso e volenth (kom., It. 1982, !<lno Risi, i. Johnn jJorelli, Laura Ante 22 4s elli.)
Nanizanki: I Robinso: 23.15 Ti
0.15 n , lepseeret 0 25
c®
'»MU. 1.25 S',S sPecrale
RETEQUATTR<
vaanitaanka: La 9ran
9.15	Film: II cavaliere dai cento volti (pust., It. 1960, r. Pino Mercanti,
i.	Lex Barker)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo e giusto
22.35	Aktualno: Italija sprašuje, 23.35 Ameriško stoletje
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.25 Missione impossibile
f|) ITALIA1
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče nel paese delle meraviglie, Ghost-busters, Clementine
18.00	Nan.: Hazzard, 19.00 Chips, 20.00 Una per tutte, tutte per una,
20.30	LTncredibile Hulk, 21.30 Mac Gyver
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: Psyco (krim., ZDA 1960, r. Alfred Hitchcock, i. Anthony Perkins, Janet Leigh)
1.30	Nan.: La strana coppia
jgVlg TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Perche guelle Strane gocce di šangue sul corpo di Jennifer? (krim., 1972, r. Giulia-
no Carmineo, i. Edwi-ge Fenech, George Hilton)
22.20	Kviz: Colpo grosso
23.40	Film: La fossa dei dan-nati (dram., 1954, i. Do-rothy McGuire, Step-hen McNally)
1.30	Nan.: Mod Sguad
Pt	TELEFRIUU
13.00	Dok.: Lepa Italija
13.30	Nanizanka: Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.00	Nad.: Felicita, 18.40 A cuore aperto
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem
19.40	Nanizanka: Il dito nel-1'occhio
20.00	Rubrika: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Hamburger serenade
22.00	Volitve'88
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.10	Nanizanka: Il dito nel-
locchio
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja
j "ijfe TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Bom naredu stazice (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Ženska in naš danes (1. del); 11.30 Zdravnik in pacient; 12.00 Skozi njen glas v umetnost; 12.40 Dermatolog svetuje; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 14.40 Povejmo glasbo - Kresničke; 15.00 Roman: Vojna in mir (71. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.00 Skozi njen glas v umetnost; 16.30 Ena beseda kot veter pomladni; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarna predpremiera: Absalomova pripoved; 18.25 Povejmo glasbo.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Milana Križana; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Zbori; 20.25 Flavtistka Maja Robinšak; 21.05 Opere; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska;
13.00	Na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Naj zvoki zaigrajo; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Minishow; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Fee-ling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei;
10.00	Na prvi strani; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.15 Srečanja;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sinlonizirani;
16.00	Popevka tedna; 16.05 Minishow; 17.0(1 Bubbling; 17.33 Aplavz za; 18.00 Ghetto Blaster; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Aktualna oddaja: Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; nato Nočni glasbeni spored.
Prispevki Goriškega sklada podjetjem omogočajo večjo zaposlenost
APl pa je zaskrbljena zaradi stališča Računskega dvora
Pri goriški Zvezi malih industrijcev API so zelo zaskrbljeni. Zato ker je Deželni računski dvor zavrnil sklepe upravnega odbora Goriškega sklada pri trgovinski zbornici s katerimi so v tem organu dali podporo nekaterim industrijskim podjetjem. Zavrnitev so v Deželnem računskem dvoru utemeljili s tem, da so ta podjetja dobila prispevke iz dveh različnih skladov javnega značaja: Goriškega sklada ter še kakega deželnega ali državnega. Dvojni prispevek naj ne bi bil možen.
To ugotavlja Zveza malih goriških industrijcev. V svojem sporočilu piše, da bo s tem prikrajšano kar 14 članic Zveze, ki naj bi ne dobile prispevkov v skupni vrednosti treh milijard in pol lir.
Znano je, da je bilo to vprašanje dvojnih prispevkov že predmet razprave v upravnem odboru Goriškega sklada pri tukajšnji Trgovinski zbornici. Trgovinska zbornica namreč upravlja sklad v katerega se sedaj steka kar precej denarja. Gre za prelevmane na blago proste cone (tu prednjači bencin) kot tudi za prispevke iz paketa Altissimo za Gorico in Trst. S tem denarjem so v prejšnjih letih uredili obrtne ter industrijske cone v več občinah na Goriškem. Prispevke je dobilo
tržiško pristanišče. Prav tako so bili prispevki dani nekaterim občinam za gospodarske pobude. Prispevke so dobila tudi industrijska ter obrtna podjetja.
Sedaj je denarja na razpolago več kot prej. Tudi zaradi tega ker je bil obnovljen, tokrat za nedoločen čas, zakon o prosti coni, so se oglasili številni industrijci, ki nameravajo pri nas zgraditi svoja podjetja. Poleg tega se industrijci poslužujejo ugodnih posojil ter prispevkov iz deželnih ter državnih skladov. Okrog osemdeset podjetnikov pa je poslalo prošnjo tudi Trgovinski zbornici, da bi dobilo prispevek iz Goriškega sklada.
V upravnem odboru Goriškega sklada so doslej vzeli v pretres in odobrili 28 teh prošenj. Vendar pa niso prispevkov tem podjetjem še izplačali, ker so nekateri bili mnenja, da je treba izvedeti za legalno mnenje o možnosti dvojnih prispevkov. Stvar je bila pozitivno rešena. Zakon naj ne bi nasprotoval dvojnim prispevkom.
Tistim podjetnikom, ki so zaprosili samo za prispevek Goriškega sklada, bo ta kmalu izplačan. S tem je goriška Zveza malih industrijcev zadovoljna in izraža pozitivno mnenje o delovanju uradov Trgovinske zbornice.
Ni pa omenjena Zveza zadovoljna, in sedaj izraža svojo resno zaskrbljenost s stališčem Deželnega računskega dvora. Zaradi tega Zveza apelira na vodstvo Goriške trgovinske zbornice ter na politične dejavnike, naj tako nastopijo na pristojnem mestu, da se te negotovosti odpravijo.
K temu lahko dodamo, da so tudi na zadnjem občnem zboru Zveze goriških industrijcev govorili o večjem zanimanju podjetnikov za gradnjo novih ali posodabljanje industrije pri nas. Gre v glavnem za majhna podjetja, ki so običajno tehnološko na zelo visoki ravni. V teh dobi zaposlitev mlada specializirana delovna sila. Tudi s pomočjo deželnega zakona o mladinskem zaposlovanju. Na tak način so v zadnjem času pri nas odprli nove obrate, nekatere druge pa so povečali ter seveda posodobili.
Prispevki Goriškega sklada utegnejo tudi po svoje prispevati k novim pobudam ter omilitvi brezposelnosti pri nas. Vsakršna omejitev dajanja teh prispevkov pa, hočeš nočeš, zmanjša možnosti za nove gospodarske pobude. S tem pa so najbolj prizadeti mladi ljudje, ki iščejo zaposlitev.
Kraški krti so gostili kongres jamarjev SFRJ
Kulturno-športno središče Danica na Vrhu je v soboto zvečer gostilo predstavnike jamarjev iz vse Jugoslavije. Letošnji koordinacijski kongres republiških in pokrajinskih komisij za speleologijo pri Planinski zvezi Jugoslavije je namreč priredil naš goriški jamarski klub Kraških krtov. Čeprav nekoliko v zamudi zaradi dolgega in težavnega potovanja predstavnikov iz najbolj oddaljenih jugoslovanskih republik, so se udeleženci kongresa naj-
Proučevanje zgodovine in vloga Pokrajine
Dosedanji načelnik skupine KP1 v pokrajinskem svetu je naslovil predsedniku Pokrajine Cumpeti pismo v zvezi z ustanovitvijo Inštituta za dokumentiranje zgodovine naših krajev. Začasni predsednik je goriški župan Scarano, ob njem pa so v odboru tudi tržaški župan Staffieri, rektor Univerze v Trstu Fusaroli ter nekaj "sumljivih" osebnosti, med temi cela vrsta melonarskih prvakov s Cecovinijem na čelu, predstavniki esulov in predsednika Lege nazionale v Trstu in Gorici.
Poletto pri tem navaja pomembno vlogo Pokrajine pri proučevanju krajevne zgodovine, ki prihaja do izraza pri delovanju Pokrajinskih muzejev, s koordiniranjem delovanja raznih ustanov, prirejanjem študijskih srečanj, posvetov, komemorativnih pobud. Poletto podrobno navaja dosedanje delovanje v tem smislu in ugotavlja, da ustanovitev novega inštituta posega na področje delovanja Pokrajine. Zaradi tega poziva predsednika Pokrajine, naj takoj nastopi v bran kulturne in demokratične vloge Pokrajine, medtem ko bo oblikovanje celovitejšega programa dela v tej smeri naloga novoizvoljenega pokrajinskega sveta.
Skupna pobuda Pokrajine in Trgovinske zbornice
Za boljše gospodarsko načrtovanje koristna statistična služba
Hiter družbeni razvoj in nenehne spremembe v gospodarskem in družbenem tkivu zahtevajo s strani javnih upraviteljev drugačen pristop do gospodarske problematike. Potrebno je podrobnejše poznavanje tega kar se dogaja v gospodarstvu, v terciarnih dejavnostih, na podorčju urbanistike, skratka, kako se družba spreminja. Te ugotovitve so osnovni razlog za skupno pobudo pokrajinske uprave in Trgovinske zbornice, ki sta s skupnimi močmi ustanovili Pokrajinski statistični observatorij. Naloga observatorija je, da vsakih šest mesecev pripravi pregled gospodarskih, demografskih, družbenih dinamik in tržišča dela v goriški pokrajini.
Pokrajina ima med svojimi pristojnostmi gospodarsko, družbeno in prostorsko načrtovanje. Z deželnim zakonom o decentralizaciji pa so Pokrajine pridobile še druge specifične pristojnosti kar zadeva urbanistiko in razne proizvodne dejavnosti. Prav da bi bila kos tem nalogam se je pokrjain-ska uprava povezala s Trgovinsko zbornico, ki zaradi svoje funkcije razpolaga s podrobnim pregledom nad krajevno gospodarsko stvarnostjo, vendar doslej ti podatki niso bili v zadostni meri znani javnosti in še posebej upraviteljem.
Statistični observatorij je te dni predstavil značilnosti publikacij, ki bodo dvakrat letno obveščale o gospodarski
stvarnosti, kot izhaja iz podatkov Trgovinske zbornice, in družbeno-demografskih premikih, ki jim sledi urad za statistiko na Pokrajini. Podatki bodo ža upravitelje koristen informativni instrument za načrtovanje posegov, ki bi morali tako v večji meri odgovarjati dejanskim potrebam, ki se pojavljajo v družbi.
Statisitčna poročila bodo izhajala dvakrat letno, oktobra, s podatki o prvem polletju, in aprila, s podatki o drugi polovici prejšnjega leta. Opremljena bodo s statističnimi pregledi in tabelami, predvsem pa s komentarji pomembnejših opazovanih premikov, tako da bi bili podatki čimbolj uporabni. Poglavja publikacije bodo krila širok spekter družbeno pomembnih argumentov. Vsakih šest emsecev bodo objavljali podatke o demografski dinamiki prebivalstva, o zdravstvenih strukturah in stanju, o nivoju izobrazbe, o obsegu in značilnostih kulturnega delovanja.
Specifično gospodarski del bo zajel premike na tržišču dela z vsemi statistikami o zaposlenosti/nezaposlenosti, podatke o posameznih gospodarskih področjih (kmetijstvo in ribolov, industrija in obrt, notranja in zunanja trgovina, turizem in gostinstvo, prevozi, kreditne in finančne dejavnosti) ter druge gospodarsko pomenljive informacije (življenjski stroški, premiki v registru podjetij).
Vandalizem brez političnih predznakov
Pobalinski pohod v poslopju slovenskih šol v Ul. Alviano
Šolsko poslopje v Ul. Alviano, kjer ima sedež slovenska nižja srednja šola Ivan Trinko ter tri slovenske višje srednje šole, je bilo ob koncu tedna prizorišče neokusnega vandalističnega pohoda. Kot je odkrilo osebje v ponedeljek zjutraj ob prihodu v šolo, je bil nekdo v šolskem poslopju, potem ko so ga zaprli v soboto popoldne, in pustil za seboj sledove svojega razgrajanja. Kot vse kaže, ni šlo za politično obarvano dejanje, pač pa za neumno početje morda celo koga med dijaki slovenskih šol.
Kar zadeva gmotno škodo, so nam po šolah povedali, da je minimalna. V prostorih nižje srednje šole so se nočni obiskovalci pozabavali tako, da so skrili šolsko uro in zvonec, uspelo pa jim je tudi najti ključe enega od razredov, kjer so potem dali duška svoji fantaziji s tem, da so zložili na kup klopi. Svoj pohod so nadaljevali v prvem nadstropju, kjer niso našli boljšega, kot da so izpraznili protipožarne naprave in z njimi pomazali hodnik gimnazije-liceja Primož Trubar. Zatem so se podali še nadstropje višje, v prostore učiteljišča Simon Gregorčič. Tam so obiskali enega od razredov in popisali tablo, med drugim tudi z imeni dveh dijakinj, ki obiskujeta prav tisti razred. Očitno je bil torej na delu nekdo, ki dobro pozna šolo. Končno so nekaj sledov pustili za seboj tudi v tretjem nadstropju v prostorih trgovske šole Ivan Cankar, kjer so razbili šipo in pomazali po tleh.
O zadevi se je zanimala tudi policija. Osebje DIGOS si je v ponedeljek ogledalo šolske prostore in prišlo do zaključka, da ni šlo za noben politični napad, pač pa za pobalinsko dejanje. Kak dvom ostaja o tem, kako so razgrajači prišli v šolske prostore. Obstaja možnost, da so se v šolo prikradli skozi okno stranišča v pritličju, morda pa so se v notranjosti skrili že pred
zaprtjem šolskega poslopja in nato izkoristili pritlično okno za beg.
Tatovi v stanovanju na Korzu Italia
Tatovi so v ponedeljek dopoldne obiskali stanovanje 34-letnega Giacin-ta Giameia v tretjem nadstropju večnadstropne stavbe na Korzu Italia 204. Zlikovci so izkoristili odsotnost stanovalcev: Giamei je' bil takrat v službi, odsotni pa so bili tudi ostali družinski člani. Tudi med drugimi stanovalci ni nihče opazil nič nenavadnega. Tatvino so odkrili ob povratku domov med opoldanskim premorom. Ugotovili so, da so tatovi odnesli približno 200 tisoč lir v gotovini in dve zlati zapestnici. Skupna vrednost plena je okrog pol milijona lir. O zadevi je v teku preiskava, ki jo vodi osebje letečega oddelka goriške Kvesture.
Mateja Prem pred novogoriškim občinstvom
Obetavna harmonikarica trka na koncertna vrata
Čeprav se vrata kulturnih hramov na Goriškem že bolj ali manj pripira-jo, imamo še vedno priložnost, da preživimo večer z izbrano in dobro glasbo. Novogoriški Kulturni dom nas je v petek, 27. maja, v svoji izvenabonmaj-ski glasbeni ponudbi povabil na koncert harmonikarice Mateje Prem, mlade primorske poustvarjalke, trenutno diplomantke na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani (prof. Sebasti-an Ernbj). Glasbenica je lani prejela prvo nagrado na republiškem in drugo nagrado na zveznem tekmovanju komornih skupin in preteklim uspehom se ni izneverila tudi na prvem samostojnem nastopu pred domačim občinstvom v mali dvorani Zavarovalne skupnosti Triglav v Novi Gorici.
S skladbami 'Toccata in luga v d-molu" J. S. Bacha, 'Cartoni animati" F. Fugazze, "Razrušeno katedralo" V. Trajana, "Etido št. 5" R. Bručija in "Sonato št. 2" V. Zolotarjeva je Premova ogrela številno občinstvo. Njena igra,
KULTURNI
DOM
GORICA
Mladi za mir
GORICA - Kulturni dom (Ul. Brass 20) V ponedeljek, 13. junija 1988, ob 20.30
zaključna prireditev
z nastopom dijakov srednje šole Ivan Trinko iz Gorice s spletom
HOČEŠ BITI Ml PRIJATELJ in ansamblom
Glasbeni studio Nade Žgur
(zabavna in jazz glasba)
Režija: Janez Povše
VABLJENI!
Pokrovitelja prireditve: Goriška občina in Pokrajina
mladostna in sveža, je prepojena s temperamentnostjo, ki daje slutiti bodočega koncertanta. Njena muzikalič-nost pa nas že sedaj opozarja, da je Premova z njo naravnost obdarjena. In celo težave s spominom in koncentracijo, ki jih je imela glasbenica v Zolotarjevi "Sonati", nas ne morejo odvrniti od misli in upanja, da bomo v Novi Gorici že v nekaj letih dobili odlično profesionalno glasbenico in to na instrumentu, ki ni ravno pogosto vključen v koncertne programe. Mlade umetnice pa se najbrž veselijo tudi tisti, ki jim ni ravno vseeno, da harmonika vendarle dobi bolj ustrezno mesto tudi v procesu glasbenega šolanja na Goriškem.
TATJANA GREGORIČ
Promet čez mejo v mesecu maju
Tudi v mesecu maju je promet skozi mejne prehode na Goriškem ostal dokaj gost, pa čeprav se je občutno zmanjšal v primerjavi z aprilom, ko so zabeležili naj večje mesečno število prehodov v zadnjih letih. Maja je skupno šlo čez mejo nekaj nad 810 tisoč oseb, kar odgovarja v povprečju prvih mesecev leta, je pa manj kot aprila, ko jih je šlo čez mejo 943 tisoč.
Padec v primerjavi z mesecem prej je v statističnem pregledu obmejne policije precej enakomerno porazdeljen med vsemi skupinami potnikov. Mednarodni promet se je zmanjšal od nekaj več kot 300 na 249 tisoč potnikov. Od teh je maja bilo 130 tisoč italijanskih in 119 tisoč tujih državljanov.
Približno enak je bil padec v maloobmejnem prometu, kjer so našteli 561 tisoč prehodov proti skoraj 642 tisoč v aprilu. Italijanov je maja bilo 327 tisoč, Jugoslovanov pa 234 tisoč.
prej zbrali v soboto popoldne v Doberdobu. V imenu občinske uprave jih je pozdravil podžupan Legiša, jamarji pa so položili šop cvetja k spomeniku padlim.
Zatem so se podali na Vrh, kjer se je odvijal uradni del srečanja. Zasedanja so se udeležili, poleg večjega števila domačih jamarjev in jamarjev iz raznih krajev Slovenije, še predstavniki speleoloških komisij za Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Makedonijo. Predstavljali so približno dva tisoč včlanjenih speleologov, od katerih več kot polovica (približno 1.200) deluje v Sloveniji, pretežni del ostalih (okrog 600) pa v Hrvatski.
Na kongresu so se pogovarjali o položaju in trenutno najbolj perečih problemih jamarstva v Jugoslaviji. Ocenili so doslej uresničene programe, stanje uresničevanja programov dela v tekočem letu in začrtali smernice delovanja v bodoče. Precejšnjo pozornost so pri tem posvetili problematiki reševanja v primeru nezgod. Postavlja se namreč vprašanje specifične priprave in sposobnosti pomagati ponesrečencu v jami, saj edinole jamarji lahko zagotovijo potrebno izkušenost pri poseganju.
Ob tem je razprava zajela tudi vprašanje prirejanja novih tečajev, šolanja jamarjev, programe pobud in delovanja. Dogovorili so se za skupno zvezno jamarsko akcijo, katere podrobnosti bodo še določili. Nadalje so precej pozornosti posvetili tudi problemom posameznih speleoloških komisij, njihovemu delovanju in organizacijski krepitvi.
Sobotni del kongresa se je pozno v noči zaključil z ogledom filmov o akcijah Kraških krtov. Srečanje se je nadaljevalo tudi naslednji dan, v nedeljo. Središče dogajanja je bila tokrat jamarska koča na Vrhu, ki je bila izhodiščna točka za spust v Kraljico Krasa, najlepšo jamo v okolici, ter druge ekskurzije in oglede, hkrati pa idealen kraj za družabnost in nadaljevanje razgovorov o jamarstvu, seveda v kar se da tovariškem in sproščenem vzdušju.
izleti
Sindikalna zveza upokojencev ter sekcija VZPI-ANPI iz Doberdoba priredita 18. junija avtobusni izlet v Kamnik. Izlet stane 15 tisoč lir, prijave sprejemajo v trgovini pri Mili najkasneje do 10. junija, tam obenem nudijo tudi vsa potrebna pojasnila.
SPD vabi goriške planince v nedeljo 12. junija v Mačkolje na Tržaškem, kjer bo srečanje slovenskih planincev. Avtobusnega prevoza zaradi skromne udeležbe ne bo. Prevoz bo z lastnimi sredstvi z odhodom ob 8. uri s Travnika. Predvidena je udeležba na organiziranem pohodu iz Boljunca skozi Glinščico v Mačkolje’
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet z letalom v Sovjetsko zvezo (Moskva-Soči) in za plovbo po Volgi. Vpisujejo odborniki. Sedež društva v Ulici deli8 Croce je odprt v četrtek zjutraj.
kino
1
Gorica
CORSO Danes zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Lattrazione«. Prep°' vedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Caldo capricd8 di donna«. Prepovedan mladini P0° 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR Zaprto zaradi dopusta d° konca avgusta.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Vojak«, 20.30 »Avantur6 Gvendoline«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 .
Bassi Rita, Ulica don Bosco 175. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU j
Rismondo, Ulica E. Toti 52, tel.
Novo na knjižnih policah
V Prevodih ZTT izšel roman
Nestrpnost srca S. Zweiga
Pri Založništvu tržaškega tiska je pred kratkim v zbirki Prevodi izšla knjiga Nestrpnost srca avstrijskega pisatelja Stefana Zweiga. Delo je izrazito psihološki roman, v katerem je zunanjega dogajanja malo. Celota je pravzaprav posvečena podrobni študiji o odnosih med ljudmi, o nastajanju in razvijanju čustev in odločitev, o notranjih pobudah, nagibih, doživetjih. Vendar to duševno življenje poteka nenehno v stopnjevani obliki, ki je posledica izrednih okoliščin. Tako je roman, čeprav brez velikih zunanjih dogodkov, vendarle buren in dinamičen, poln globokih vpogledov v tisto, kar se dogaja v človeku. Bralca ves čas vlečejo za seboj vedno nove stopnje duševnega razvoja, ki logično izhajajo druga iz druge in napovedujejo nove, Namesto zunanjih dogodivščin pritegujejo njegovo pozornost vedno nova razkritja o zakonitostih srca in duše. Roman Nestrpnost srca (v izvirniku Ungeldund des Herzens) je prevedel Vital Klabus.
O poti od želje do njene uresničitve
Lacan o etiki in morali
Zbirka Analecta, založba Delavske enotnosti; prevod - skupina pri Društvu za teoretsko psihoanalizo.
Jacques Lacan se je v svojem VII. seminarju iz leta 1959 - 1960 lotil teme, ki prežema celotno zgodovino človeštva in h kateri nas napeljuje čisto konkretno vsakdanje izkustvo. Posegel je v področje, ki mu pravimo etika in morala. Tako zahtevnega in tveganega koraka - spregovoriti o etiki in morali - Lacan ni storil brez obotavljanja in opreznosti. Saj, kdo si pa danes, čeprav se sliši paradoksno, sploh še upa spregovoriti o morali, ko pa že ves svet na vsakem koraku zanesenjaško moralizira. Toda najbrž je bilo vedno tako, človeštvo ni nikoli prenehalo zastavljati si vprašanja, kaj je tisto, kar nas utemeljuje v našem izkustvu. Morda je to že zadosten razlog, da se psihoanaliza, rojena v času določenega preloma človeške zgodovine, temu problemu ni mogla izogniti. Še posebej ne zato, ker sta tako et^-ka kot sama analiza temeljno povezani s tistim, kar igra bistveno vlogo v našem življenju: s človeškim dejanjem.
Da to dejanje ni nekaj poljubnega in nevtralnega, marveč se vselej opira na nek Zakon, nam izpričuje že postavka Mojzesovih desetih božjih zapovedi. Lahko rečemo, da je v teh zapovedih vsebovana in obdelana že celotna etična teorija, vsebovana pa je tudi, kar ni nepomembno, razsežnost želje.
Kaj je želja? Poskusite se vprašati, kaj pomeni uresničiti svojo željo... kaj se dogaja na tem robu, onkraj katerega se odpira prostor, za katerega se zdi, da je brez vrnitve! Mar ni kaj takega možno storiti samo enkrat, v svoji poslednosti? Vprašanje uresničitve želje, bo dejal Lacan proti koncu omenjenega Seminarja, se nujno formulira v perspektivi Poslednje sodbe.
Prav sem, do Poslednje sodbe, pa smo tudi želeli priti. Zdi se, da lahko na tej vznemirljivi točki, kjer se skorajda nerazločljivo prekrivata želja in Zakon, tudi psihoanaliza vstopi v tisočletni diskurz o morali in nekaj svojega pove o etiki. Lacan je velik del svoje gotovosti poiskal pri Freudu, postopal pa je, kot smo dejali, previdno, a tudi strogo radikalno. Predno se je namenil govoriti o etiki, je dve leti
Drevi ob 21. uri literarno srečanje v okviru Junijskih večerov
Košuta, Fritz, Jesih in Partljič v Dolini
DOLINA, 1.-24.6.1988
7.
junijski večeri
Že imena nastopajočih zgovorno podčrtujejo, da bo šlo tudi letos za izjemen literarni večer; Ervin Fritz, Milan Jesih, Miroslav Košuta in Tone Partljič so v samem vrhu (so)oblikovanja sodobnega slovenskega književnega izraza. Tistega izraza, ki na Slovenskem dobiva iz dneva v dan večje razsežnosti, ki so tudi neliterarnega, torej družbenega značaja in pomena. V Dolini (drevi ob 21. uri v gostilni Pri studencu, kjer organizator KD Valentin Vodnik pripravlja tudi scenske novosti— z vinom in drugim) bo torej danes nadaljevanje lanskoletnega uspešnega krsta niza literarnih večerov, ki imajo namen približati poslušalcem in bralcem izseke iz slovenske besedne umetnosti.
Glavna poanta letošnjega nastopa slovenskih pesnikov in pisateljev je komunikativnost. Vsi štirje nastopajoči so znani tudi po tem, da najdejo takojšnje sozvočje z občinstvom, pa naj gre za tematiziranje njihovih najbolj intimnih vršičkov ali za objektivizacijo določenega zgodovinskega, časovnega in kar konkretnega trenutka. Skratka, polna literatura, ki jo vsakdo oblikuje po svoje (drugače pri tako formiranih osebnostih niti ne more biti) in to »svoje« daje v presojo »drugim«. Miroslav Košuta s svojim prvobitnim pesniškim izrazom tipa v vse smeri, s svojo poezijo razkriva vejevje Krasa, stopa po tržaških
ulicah, vase vpija neobremenjeno in neposredno otroško psiho, se zdaj ironično, ostro satirično, nato pa še prizadeto in intimno zazre v življenje. Ervin Fritz velikokrat razmišlja o sedanji »fazi« slovenstva, ga ironično zacementira v verze, se razgleduje po sebi in drugih, opisuje svoje erotične »zmogljivosti«, stremi po ljubezni in z vsem tem hoče reševati samega sebe, svojo usodno zavezanost slovenstvu in slovenski deželi. V čisto poezijo se poglablja Milan Jesih, ko gradi svojevrsten verzni sistem, v katerem uspešno išče notranji ritem in dinamiko besed, metafor in povedi, pri čemer se seveda ne izogiba objektivne tematike. To pospremi v svet z ironijo in marsikje s humorno mislijo. Mojster humorja in ironije je seveda tudi Tone Partljič, eden najbolj igranih in najbolj uspešnih slovenskih dramatikov. Prav skozi »sol življenja« se Partljič prebija do osnovnih resnic in odkritij, v katerih igra človek z veliko začetnico glavno vlogo. Pa tudi v prozi — glosah, satirah in koze-rijah se Partljič loteva vsega tistega, kar karak-terizira današnje bivanje Slovencev.
Skratka, obeta se pomemben in vsebinsko poln literarni večer, ki ga bo z začetno mislijo uvedel pesnik Marij Čuk, z zvoki svoje kitare pa opremljal Marko Feri.
svojega poučevanja namenil detajlni obravnavi želje. To je bilo tudi obdobje analize jezika, govorice itd. S Seminarjem o Etiki psihoanalize pa se pričenja zarisovati neko novo obzorje. Razlika se kaže že na prvi pogled: Lacan opusti svoje formule in obliko formalizacije, kar je, mimogrede povedano, povzročalo mnoga obrekovanja, in se oprime posebnega pripovednega, zanj tako značilnega in samo njemu lastnega sloga. V ospredje stopijo povsem novi problemi; vse tisto, kar ostaja v govorici neujemljivo in se vanjo umešča kot nekakšna zev, a hkrati tudi kot tisto, kar se vselej vrača: želja, zakon, užitek in, morda še najbolj enigmatični - univerzum krivde.
Vse to je problematika, ki jo je Lacan obravnaval v poznih letih svojega poučevanja, začetek prehoda v to fazo pa predstavlja ravno Etika psihoanalize. Knjiga je v izvirniku izšla šele pred dvema letoma, slovenski prevod, ki je zdaj bralcem na voljo v izdaji Delavske enotnosti, pa nazorno kaže, kako živo in aktualno je zanimanje za Lacanovo misel na Slovenskem.
Po vsem tem bi se seveda spodobilo, da bi vsaj malo nakazali, kaj Lacan sploh pove o etiki psihoanalize. Naj se na koncu vprašamo, ali je psihoanalizi uspelo kaj novega povedati o etiki? Privoščimo si tu spet kratek ovinek in se ozrimo na ljubezen. Iz zgodovine poznamo več različnih oblik govora o njej: Katul, trubadurji, Dante... Podobno je z etiko in konec koncev lahko rečemo, da je psihoanalizi uspelo o njej spregovoriti na nov način. Toda, mar ni prav tako pomembno zaustaviti se najprej ob tem prvem koraku, ob dejstvu, da je sploh prišlo do tega srečanja. Psihoanaliza je o etiki morala spregovoriti, v to jo je vodila neka nujnost, ki izhaja iz njenega izkustva in njene specifičnosti. Sredi psihoanalize je neko trdo jedro, ki ga nobena znanost ne more prebaviti. Bolj ko si je Freud prizadeval za scientizem in znanstveno točnost, bolj je prihajal do ugotovitve, da to ne gre, da se psihoanalize ne da zvesti na kakršnokoli znanost. Prav ta preostanek, vselej šnji presežek, je tisto gonilo, ki je naposled privedlo do tega, da se je bilo potrebno zaustaviti ob tem vprašanju -kako je z etiko?
Je bila to že Freudova želja? Morda. Lacan na samem začetku Seminarja o Etiki psihoanalize poudari, da se v to področje ne spušča brez določenega občutka tesnobe. Pot, ki vodi od želje k njeni uresničitvi, nas neusmiljeno vodi k nekemu robu.
IGOR ŠKAMPERLE
Namestite se udobno.
Imamo nekaj novosti za vas.
Gospe in gospodje, prosimo vas, da nam Posvetite nekaj vašega časa, da vam postrežemo z nekaterimi informacijami, ki vam lahko prihranijo precej časa.
29. maja se ni menjal le vozni red.
Nov vozni red ne pomeni le tega, da so spremenili urniki odhodov kakega vlaka, tu so še druge novosti, kot na primer boljša Povezava že obstoječih linij in uvedba povsem novih.
Tako novi vozni red, ki ga imate v ro-ksh, ni le knjižica s številkami in imeni: je . onkreten dokaz, da se stvari stalno izboljšu-ie]o in to iz dneva v dan.
Hovi vozni red je v prodaji v vseh kioskih.
Dobrodošli na vlaku.
Vedno govorimo: »Na razpolago smo vam.« Ko pa rečemo: »Storitve so se izboljšale,« smo nekaj res storili.
Predlagamo vam, da na primeru nove proge Benetke - Neapelj in novih spalnikov na progi Milan - Terni - Perugia in nazaj s postankom v Genovi preverite te trditve. Na 15 nočnih vlakih, ki vozijo na najpomembnejših progah, je tudi voz prvega razreda s posebnimi spalnimi sedeži Sleeperette. Dobre vesti imamo tudi za potnike v drugem razredu: na železniškem omrežju Intercity smo uvedli nove vagone z zelo udobnimi sedeži.
Pomislili smo tudi na vaše avtomobile in uvedli dva nova mednarodna avtovlaka Bou-logne (Calias) - Bologna in Ztirich - Neapelj. Prevoz avtomobilov je mogoč tudi na progah Milan - Lamezia Terme, Benetke - Neapelj in Turin - Villa S. Giovanni/Lamezia Terme in to vedno v obeh smereh.
Intercity - kakšen uspeh.
Vlaki Intercity so dosegli izreden uspeh, in to nam je tudi pomagalo, da smo lahko izboljšali naše storitve. Zato se bo omrežje Intercity še razširilo, povečali bomo število razpoložljivih mest in povezanih krajev. Novost v omrežju Intercity predstavljajo povezave največjih mest v Emiliji z Rimom in nazaj, proga Pescara - Milan s postankom v glavnih mestih dežel Marche, Abrucov in Ro-magne, proga Perugia - Rim, kjer vlak vozi le 20 minut, progi Genova - Benetke in Milan -Neapelj; vse v obeh smereh, neposredna povezava Arezza z Milanom, Bologno, Rimom in Benetkami.
Nekateri vlaki Intercity so namenjeni tudi v tujino in se vključijo v omrežje EURO-CITY.
Direktni vlaki.
Pri vseh teh izboljšavah nismo pozabili na direktne vlake. To vam lahko dokažemo z novimi direktnimi progami med Genovo in
Benetkami, Beneventom in Rimom, Milanom in Alessandrio, Sieno in Rimom ter Neapljem in Barijem, v obeh smereh.
Vremenska napoved med Milanom in Neapljem.
Na najbolj prometni železniški progi v Italiji sije sonce. Pravzaprav je čudovito vreme: 3 ure in 58 minut brez vmesnih postaj. Zaslugo za to ima novi ETR 450, ki ga imenujejo PENDOLINO in ki prevaža 260 potnikov s hitrostjo 250 km na uro zahvaljujoč sistemu spremenljivega videza.
Na tej liniji se imenuje MIRO' in vam nudi izreden komfort, restavracijske storitve so vključene v ceno, stevardese so vam na razpolago, brezplačno pa dobite tudi dnevnike. Vlak ima odhod iz Milana ob 6.55 in ob 19. uri, ob 7. in 19. uri pa iz Rima. Komur ti urniki ne odgovarjajo, pa ima tako it Milana kot iz Rima vsako uro na razpolago kak vlak.
Namestite se udobno. Italijanske železnice izboljšujejo svoje storitve za vas.
Srečno pot Italija
Tragikomičen razplet brez posledic
»Giro« še v znamenju polemik
II!

ZRN nesporen favorit
INNSBRUCK — Šestnajsta etapa gira, ki je kolesarje pripeljala na avstrijska tla, je bila res tragikomična. Pred startom se je 143 tekmovalcev dogovorilo, da bodo na vrhu 2.491 m visokega Romba ustavili karavano, če se bo izkazalo, da so vremenske razmere slabe kot v prejšnjih dneh. Prvih 50 km so prevozili povsem turistično, že blizu vrha pa je začelo snežiti. Glavni vodja dirke Torriani je pozval kolesarje, ki so se medtem trikrat ustavili, naj vztrajajo, češ da je na avstrijski strani cesta samo mokra. Toda na Rombu je prevladal začetni sklep kolesarjev, le da je bila solidarnost kratkotrajna. Nekateri so se namreč nepričakovano spustili v dolino (med temi baje ni bilo favoritov) in pustili na cedilu kolege, ki so že sestopili s koles. Začel se je vrtoglavi lov na ubežnike, vmes je še prišlo do kolektivnega padca. Glavnina se je dobesedno razcefrala, nekaj časa je Breuk-nik vozil pred Hampstenom, a konec je bil srečen, saj sta bodisi roza majica, bodisi njegov glavni zasledovalec pri-
spela na cilj z boljšimi, Švicar Zimmermann pa je imel le 8" zaostanka. Etapo je dobil mladi italijanski debitant Vona, ki je kakih 800 m pred ciljem presenetil deveterico vodilnih.
Etapa je vsekakor predvsem razgalila pomanjkljivo športno etiko nekaterih kolesarjev in pretirano komodnost nekaterih drugih, ki jih že skromno sneženje spravi iz tira. Med najbolj jeznimi na kolege in prireditelje je bil na cilju Francoz Bernard.
Vrstni red 16. etape: 1. Vona (It.) 5.07'07", s povprčeno hitrostjo 33,215 km na uro (20" odbitka); 2. Vitali (It.) po 4" (15" odbitka); 3. Galleschi (It. -10" odbitka); 4. Giovanetti (It.); 5. Va-notti (It.); 6. Breukink (Niz.); 7. Ham-psten (ZDA); 8. VVinner (Niz.); 9. Delga-do (Šp.); 10. Van Der Velde (Niz.) po 12".
Skupna lestvica: 1. Hampsten (ZDA) 75.41T0"; 2. Breukink (Niz.) po 42"; 3. Zimmermann (Švi.) 3'58"; 4. Gi-upponi (It.) 4'37"; 5. Chioccioli (It.) 6'26"; 6. Bernard (Fr.) 8'33"; 7. Giovan-
netti (It.) 1101"; 8. VVinnen (Niz.) 1T43"; 9. Delgado (Šp.) 12'37"; 10. To-masini (It.) 18'50".
Amaterji počivali
MERAN — Na amaterskem »giru« je bil včeraj prost dan, do konca pa manjka še pet etap.
Renault z VVilliamsom
PARIZ — Že dalj časa je bil v svetu bolidov govor o tem, da se bo Renault v prihodnji sezoni vrnil k dirkam formule ena. Včeraj so predstavniki francoske avtomobilske hiše podpisali sporazum s timom VVilliams za triletno dobavo (do leta 1991) novega atmosferskega motorja s 3.500 ccm. Pri Renaultu imajo dokaj ambiciozne cilje, saj nameravajo osvojiti naslov svetovnega prvaka že leto dni po povratku, v sezoni 1990. Francoska hiša se je dirkam na najvišjem nivoju odpovedala septembra leta 1986, potem ko je po desetih letih nastopanja zmagala na dvajsetih dirkah.
Predsednik Udineseja zanikal govorice
Pozza Triestina ne zanima
VIDEM - Predsednik Udineseja Giampaolo Pozzo je včeraj odločno demantiral govorice, da namerava odkupiti večino delnic Triestine. V tiskovnem sporočilu kluba, je rečeno, da ni Pozzo nikdar podvzel podobne pobude in da je vsa zadeva iz trte izvita. Družina Pozzo je, kot znano, hkrati lastnica Pro Gorizie. V Trstu se medtem še naprej vztrajno govori, da predsednik Triestine De Riu namerava pustiti na cedilu potapljajočo se barko in unovčiti denar, ki ga je vložil v nakup igralcev. Skratka, v Trstu gradijo nov stadion, vse bolj vprašljivo pa je, komu bo služil.
A. Nikolič svetovalec Stefanela
Vodstvo Stefanela je potrdilo, da bo Aca Nikolič, bivši trener jugoslovanske reprezentance in Ignisa iz Vareseja, tehnični svetovalec tržaškega košarkarskega B-l ligaša. Nikolič bo v Trst dopotoval že 25. tega meseca, da bi se srečal s potrjenim trenerjem Tanjevičem in igralci. Pogodba predvideva, da se bo v teku sezone mudil v Trstu štirikrat ali petkrat po deset dni. Nikoličeva vloga ni prav najbolj jasna in lahko tudi zveni kot delna nezaupnica Tanjeviču. Vodstvo se medtem še naprej pogaja s 27-letnim play makerjem Maurom Procaccinijem, ki ga je turinski San Benedetto po izteku posojila vrnil Stefanelu. Procaccini lani ni hotel igrati v B ligi.
Senzacija v Las Vegasu
LAS VEGAS — Preko devet tisoč gledalcev je bilo še nekaj minut po nepričakovanem razpletu na dvoboju za naslov svetovnega prvaka WBC v srednji kategoriji močno pod šokom. Izzivalec Barkeley je namreč v tretjem krogu, kljub ranam na arkadi in ustnicah, zbil na tla prvaka He-arnsa, ki je bil v prvih dveh krogih zanesljivo boljši. Hearns je vstal, a kmalu zatem je sodnik prekinil dvoboj. Novi prvak Barkeley je oktobra lani zaman poskusil odvzeti naslov WBA Italijanu afriškega porekla Kalabayu.
Na nogometnem turnirju ZSŠDI za šole
Jutri zaključni boji
Nogometaši Kopra slovenski prvaki
KOPER — Nogometaši Kopra so kolo pred koncem prvenstva v slovenski nogometni ligi drugič v svoji bogati zgodovini osvojili naslov slovenskih prvakov in si zagotovili obenem ponovno napredovanje v zvezno tekmovanje. Udeležili se bodo kvalifikacij za vstop v prvo B jugoslovansko ligo in, če v kvalifikacijah ne uspejo, bodo v prihodnje nastopali v medrepubliški ligi Zahod, v katero sta se že tudi uvrstila Maribor in Ljubljana, drugo in tretjeuvrščena kluba slovenske nogometne lige.
V nedeljo so Koprčani zlahka premagali Rudarja iz Titovega Velenja z 2:0 z zadetki Benedejčiča in Breznikarja in, čeprav je vso tekmo trdnov-ratno deževalo, se je na Bonifiki zbralo več kot tri tisoč ljubiteljev nogometa, ki so navdušeno pozdravili novi uspeh rumenomodrih, vsesplošno slavje pa se je po Kopru in okolici zavleklo pozno v noč.
Še naprej pa bo v republiški ligi tekmovala Izola, ki si je zagotovila obstanek, čeprav je v nedeljo v Mariboru tesno z 2:1 izgubila. (Kreft)
Na nogometnem turnirju ZSŠDI za osnovnošolce in nižjesrednješolce bodo jutri odigrali finalna srečanja v raznih kategorijah.
DEČKI
IZIDA 4. KOLA: Sv. Jakob - Dolina 2 9:0 (2:0); Sv. Ivan - Opčine 2:9 (1:5). PRIHODNJE, ZADNJE KOLO (jutri, 9. 6., na igrišču pri Sv. Ivanu): 16.30 Šv. Jakob - Opčine; 17.30 Sv. Ivan - Dolina 1. Dolina 2 počitek.
ZAČETNIKI
IZIDA POLFINALA: Šempolaj, Slivno - Dolina 8:1; Doberdob - Pesek, Bazovica, Opčine, Trebče 4:2. FINALE ZA 3. MESTO (jutri, 9. 6., na igrišču na Proseku): 17.00 Dolina - Pesek, Bazovica, Opčine, Trebče. FINALE ZA 1. MESTO: 17.45 Šempolaj, Slivno - Doberdob.
Finalne tekme v kategoriji cicibanov bodo ob istih urah, vedno na Proseku.
Košarka: turnir Santosa
BOR - AUT OS ANDR A B55:44 (23:20)
BOR: Verri 6 (0:4), Gregori, Jogan 6, Rustja 20 (8:10), Colja (0:2), Oberdan
12, Sancin (0:6), Korošic 2 (0:2), Gregorič 4 (0:2), Požar 5 (3:4).
Borova ekipa »propagande« je z borbeno igro skozi celo tekmo dosegla prvo zmago na tem turnirju. Ekipi sta si bili enakovredni in nobena ni pokazala premoči, le v zadnji četrtini tekme so naši igrali odlično v obrambi in z delnim 15:0 krepko povedli. (U. A.)
Ruzzier 2. v Luganu
V soboto se je v Luganu (Švica) odvijala 15. izvedba mednarodnega ekipnega tekmovanja v hoji na 20 km za trofejo »Inter City«. Na tekmovanju so nastopile ekipe iz ZRN, Švice, Španije ter italije, v kateri je tekmoval tudi naš atlet Fabio Ruzzier. Osvojil je odlično 2. mesto za švicarskim prvakom in rekorderjem Bertoldijem. Obenem je Ruzzier dosegel s časom 1.32'05" tudi nov osebni rekord (prej 1.32'21") v hoji na stezi, kljub temu da se je tekmovanje odvijalo med pravo nevihto z nizko temperaturo. Zmagovalec je s časom 1.30'38" dosegel nov švicarski rekord.
V petek se s tekmo med domačinom ZRN in Vicinijevo Italijo uradno začne finale osmega ev-ropskega nogomet-Vj*- nega prvenstva, ki bo priklenilo pred televizijske ekrane milijone gledalcev. Na tem mestu objavljamo predstaviteh vseh osmih ekip, porazdeljenih v A in B skupino, imena njihovih igralcev in našo oceno o možnostih končne uvrstitve. Kvalifikacijske tekme obeh skupin se bodo zaključile v soboto, 18. t. m., prva polfinalna tekma med prvouvrščeno ekipo A skupine in drugo v B skupini pa bo v torek, 21. junija. Naslednjega dne bo na sporedu druga polfinalna tekma med drugo v A skupini in prvo v B skupini, veliki finale pa bo v soboto, 25. t. m., v Miinchnu ob 15.30. Vse tekme bodo v neposrednem prenosu prenašale razne televizijske mreže.
SKUPINA A
Italija
Italijanska reprezentanca je na tem EP pravzaprav še precejšnja neznanka. V zadnjem obdobju se je bistveno prenovila in pomladila, kar pomeni, da lahko njena forma še kar niha. "Azzurri" so pred jutrišnjo otvoritveno tekmo precejšnji optimisti, čeprav se zavedajo, da jim ne bo lahko v taki skupini, ki uvršča domačine ZRN, vedno presenetljive Dance in evropskega viceprvaka Španijo. Italijani so v zadnjem obdobju izgubili le dve tekmi, predvsem pa je boleč sobotni domači poraz proti Walesu, kjer je prišlo na dan nekaj predvsem psiholoških pomanjkljivosti. Mladi igralci Italije so se namreč tako na nedavni tekmi proti Luksemburgu kot proti Walesu izkazali za precejšne histerike, ki vzplamtijo ob vsaki najmanjši negativni okoliščini. Italija je lahko na tem prvenstvu prijetno presenečenje, saj ima solidno mlado ekipo, pa tudi igra drugih ekip v A skupini jim precej leži. NASA OCENA: 6,5.
ITALIJA: Zenga (vr.j, Baresi (b), Crave-ro (b), Ferri (b), Maldini (b), De Agostini (v), Fusi (v), Romano (v), Donadoni (v), Rizzitelli (n), Tacconi (vr), Bergomi (b), Ferrara (b), Francini (b), Ancelotti (v), De Napoli (v), Giannini (v), Altobelli (n), Mancini (n), Vialli (n).
ZRN
Zahodna Nemčija je absolutni favorit tega prvenstva, in to iz dveh razlogov. Igra na domačih igriščih in ima res za-štračujočo" postavo, ki je tako tehničko kot taktično zelo uravnovešena. Tokrat ekipa sicer nima vodilnih "zvezd", vendar pa lahko take postanejo novi Inter-jev nakup Matthaus, Thon in morda še kdo. Bechenbauerjeva vrsta se na zadnjih prijateljskih tekmah, predvsem proti Jugoslaviji, ni izkazala, vendar pa to zveznega trenerja ne skrbi. Ekipa je idealna mešanica stare in nove garde, po odstranitvi Schumacherja, Foersterja in Briegla pa je popolnoma obnovila obrambo. NAŠA OCENA: 7,5.
ZRN: Illgner (vr), Berthold (b), Borow-ka (b), Kohler (b), Wolfram (v), Dorfner (v), Gunnar. (b), Frank (n), Eckstein (n), Littbarski (n), Immel (v), Buchwald (b), Herget (b), Pfluegler (b), Rolff (v), Mat-thaeus (v), Brehme (v), Thon (v), Klin-smann (n), Voeller (n).
Španija
Tudi Španija spada med favorite tega prvenstva, čeprav je na zadnjih tekmah popolnoma razočarala. Vendar ima Mu-nozova ekipa, ki temelji na Real Madridu, solidno ogrodje z nekaj "svetlečimi zvezdami", kot so Butragueno, Michel in Sanchis. Na zadnjih evropskih in svetovnih prvenstvih so se Španci vedno izkazali, so pa najboljši izraz t.i. latinskega nogometa, ki postavlja v ospredje fantazijo in elastičnost shem. Španija lahko spravi v težave kogarkoli, tudi ZRN. NAŠA OCENA: 6,5.
ŠPANIJA: Zubizarreta (vr), Andrinua (b), Camacho (b), Soler (b), Caldere (v), Gordillo (v), Michel (v), Victor (v), Butragueno (n), Salinas (n), Buyo (vr), Diego (b), Tomas (b), Sanchis (b), Gallego (v), M. Vazguez (v), Eusebio (v), Baguero (n), Beguiristain (v), Eloy (n).
Danska
Danska je ekipa, ki vedno z lepo, briljantno in obenem solidno in tehnično dovršeno igro napoveduje svoj dokončni
"boom", vendar pa odpove prav v ključnem trenutku. Razlog je verjetno dvojen: na Danskem ni konkurenčnega državnega prvenstva, poleg tega pa vsi najboljši igralci nastopajo na tujem in se torej ne morejo zadostno uigrati. Trener Piontek ima nekaj res dobrih igralcev, med katerimi bi omenili mladega Povlsena in "starega" in žal poškodovanega Elkjaer-ja. NASA OCENA: 6.
DANSKA: Rasmussen (vr), Sivebaek (b), I. Nielsen (b), Ke; Nielsen (b), Moelby (v), Arnesen (v), Berggreen (v), Jensen (v), M. Laudrup (n), KI. Nielsen (n), Schmeic-hel (vr), M. Olsen (b), Heintze (b), L. Ol-sen (b), Lerby (v), J. Olsen (v), Frimann (v), Elkjaer (n), Povlsen (n), B. Laudrup (n).
SKUPINA B
Anglija
Druga skupina naj bi bila nekoliko lažja, pregled pa začenjamo z Alglijo, ki se je v kvalifikacijah res izkazala, kar je Jugoslavija začutila na lasni koži. Bobby Robson ima v rokah eno najboljših angleških reprezentanc v povojnem času. Ekipa je v bistvu ista, katero je na SP v Mahiki leta 1986 izločil Maradona z golom z... roko. Vendar so se od takrat Angleži taktično posodobili, saj so se delno odpovedali običajnim predložkom na sredino in so vertikalizirali svojo igro. NAŠA OCENA: 7. ANGLIJA: Shilton
(vr), Seaman (vr), Sansom (b), Pearce (b), Adams (b), Robson (v), Števen (v), Reid (v), Lineker (n), Hateley (n), Woods (vr), Stevens (b), Anderson (b), Butcher (b), Watson (b), Webb (v), Hoddle (v), Beard-sley (n), Barnes (n), Waddle (n).
Nizozemska
Kaj se nahajamo pred novim ciklusom cvetenja nizozemskega nogometa, ki mu je bil pred desetimi leti "prerok" Kruyff? Morda lahko celo odgovorimo pritrdilno. Trener Michels ima na razpolago vrsto pravih asov (Gullit, Rijkaard, Vanenburg, Bosman, Van Basten, Koeman itd.), pa tudi igra te ekipe je sodobna in "totalna". Interne polemike so morda malo načele moralo, vendar je to ekipa, ki se lahko mirno uvrsti v finale. NASA OCENA: 7.
NIZOZEMSKA: Van Breukelen (vr), Menzo (vr), Van Tiggelen (b), Winter (b), Rijkaard (b), Wouters (v), Muhren (v), Vanj. Schip (v), Gullit (n), Gillhaus (n), Hie-le (vr), Silooy (b), R. Koeman (b), Lankha-ar (b), Vanenburg Jv), Van Aerle (v), E. Koeman (v), Van Basten (n), Bosman (n), Kieft (n).
Sovjetska zveza
Ekipa trenerja Lobanovskega lahko res prijetno preseneti, lahko pa tudi popolnoma razočara. Potencial te enajsterice je izreden, vendar pa se Zavarov, Selanov in tovariši v ključnem trenutku večkrat "izgubijo", saj jim manjka taktična zrelost. Baje je "laboratorij" iz Kijeva pripravil Lobanovskemu pravi dosje s filmsakimi posnetki o nasprotnikih SZ, tako da kaže, da so se igralci Sovjetske zveze na to EP res vestno pripravili-NAŠA OCENA: 6,5.
SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev (vr), Bessonov (b), Demjanenko (b), Kuznetov (b), Varovjenko (b), Litovčenko (v), Rats (v), Yaremtčuk (v), Belanov (n), Protassov (n), Charin (vr), Bubnov (b), Kidiatulin (b), Losev (b), Aleinikov (v), Mikailčenko (v), Vakovenko (v), Zavarov (v), Dobro-volski (n), Rodionov (n).
Irska
Irska naj bi bila po mnenju vseh pe-pelka prvenstva, vendar ne smemo pozabiti, da je v kvalifikacijah izločila tako Bolgarijo kot Belgijo. Vendar pa je trener Jack Charlton prepričan, da bo njegova ekipa, ki nima spektakularne igre, in se opira le na požrtvovalnost posameznikov, presenetila. NAŠA OCENA: 5,5.
IRSKA: Bonner (vr), Anderson (b); McCarthy (b), Whelan (b), McGrath (bf Brady (v), Houghton (v), Sheridan (v|' Stapleton (n), Byrne (n), Peyton (vr)' Hughton (b), Moran (b), Beglin (b), Gri-mes (b), Lawrenson (v), Sheedy (v), Calvin (n), Aldridge (n), Ouinn (n).
Kratice: vr = vratar, b = branilec, v = vezni igralec, n = napadalec.
ZLATA KNJIGA DOSEDANJI^ ZMAGOVALCEV NA EP: 1960: Sovjetska zveza. 1964: Španija. 1968: ItahJ3' 1972: Zahodna Nemčija. 1976: Češkoslo; vaška. 1980: Zahodna Nemčija. 19° Francija, (dj)
pismo uredništvu - pismo uredništvu
O košarkarskem igrišču v Dolini
Prejeli smo s prošnjo za objavo
Seznaniti hočemo javnost s problemom košarkarskega igrišča na odprtem v neposredni bližini nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Več let je obstajalo na tem mestu košarkarsko igrišče. Nenadoma, iz še nepojasnjenih razlogov, je Občina odstranila koše in jih ni več postavila. Igrišče je mnoga leta služilo za vaške šagre in druge prireditve; za razvedrilo in gojenje košarke v Bregu pa se ni nihče zmenil.
Pred dvema letoma pa so nekateri pri-.vrženci in ljubitelji košarke začeli z obnovitvenimi deli odprtega igrišča, ki so, žal, zastala. Vendar to ne po njihovi krivdi, temveč po krivdi občinske uprave, ki se za to sploh ni zmenila. In to na čigavo škodo? Prvič na škodo mladine, ki zaman, čaka odprto košarkarsko igrišče v Dolini, in drugič na škodo Bregove košarkarske sekcije. Dolinski upravitelji, v dobi volilne kampanje, že leta obljubljajo nove športne objekte. Vendar so to le obljube. Dejstvo je, da v celi dolinski občini ni niti enega prostega igrišča, kjer bi se lahko mladina nemoteno igrala. Obstaja
sicer eno, v Mačkoljah, katero je dal zgraditi tamkajšnji župnik... Medtem pa se Občina ne zmeni niti, da bi uredila že obstoječe igrišče, kaj šele da bi postavila novo. Vaščani v Prebenegu so »rešili« ta problem s tem, da so postavili sami koš na vaškem trgu. In Boljunec, Boršt, Dolina, Domjo, Ricmanje...? Ali nimajo tudi ti pravico do lastnih igrišč?
Poglejmo malo na Kras. Skoraj vsaka kraška vas ima svoje košarkarsko igrišče: Prosek, Kontovel, Križ, Nabrežina, Opčine... Vse te vasi imajo svoje proste športne objekte in ni naključje, da so prav v teh vaseh prišli do izraza talenti, kot so Vitez, Ban in drugi.
Obračamo se torej ha dolinsko občinsko upravo z željo, da bi končno pričela s primerno »politiko« športnih objektov, kajti pod športne objekte ne spadata le telovadnica in nogometno igrišče temveč tudi vsakovrstna vaška igrišča.
V upanju, da bi se v kratkem začela konkretna dela na dolinskem odprtem igrišču, se zahvaljujemo uredništvu Primorskega dnevnika za objavo našega pisma.
MLADINA IZ BREGA (Sledi 35 podpisov)
Konj si utira pot v potrošništvo
Reklamna akcija za konjski turnir v preskakovanju ovir je bila v Trstu res intenzivna in prireditev, ki se je odvijala na Opčinah pred nekaj dnevi, je glede obiska doživela nenavadno širok odziv.
Konjske prireditve, ki niso vezane s stavami in hipodromi, so v očeh širše javnosti stvar aristokracije. Masoven obisk predvsem nedeljske serije tekmovanj pa je brez dvoma vsaj delno izpodbil tako prepričanje.
Na pokritih tribunah se je res zbralo številno predstavništvo "uglednih" gostov, med katerimi so dajali ton masovno zastopani oficirji. Bili pa so tam tudi "navadni" ljudje. (Vendar kje je meja med uglednostjo in navadnostjo?) Stranske tribune so bile polne in ljudi se je gnetlo tudi ob ograji. Je bil obisk le plod reklamne akcije ali večjega zanimanja za konje?
Usmerili bi se na slednjo varianto, ki ima v sebi precej dokaznih elementov. Življenjski standard se je že tako dvignil, da si po popolni motorizaciji in po čolnu marsikdo že želi "povratka k naravi". Taka pot je sploh sedaj izredno modna in konj je tisti, ki najlepše dopolnjuje "svobodno" življenje človeka (seveda v ameriški preriji in z mariborsko sponsorizacijo).
Miselnost ima že širšo podlago možnih žrtev konjske mzrlice. Na Krasu in drugod je že nekaj bolje ali slabše organiziranih konjskih penzionov in nič nenavadnega ni vprašanje »...poznaš koga, ki bi imel star opuščen hlev, da
bi prijatelji vanj spravili konja?... seveda proti plačilu... ble bi tudi popravili...«
Tržišče že obstaja. Poprečen konj velja kot dober aV*° a druge roke, penzion velja tudi krepko preko pol mib]®1 lir mesečno. In številka je le bežno dokumentirana. Konj J vsekakor razkošje, ki se počasi vrinja v potrošniško mi nost.	..»o
Na Opčinah je bila na ogled tudi stojnica z raznovrs ^ opremo. Sedla se lahko dobi za vsote od 250 tisoč do P^ drugega milijona lir. Odvisno je če prihaja iz Pakistana^, pa je francosko in seveda "firmato", ker mora nositi ^ imenitne... Ščitniki za gležnje konja so veljali kar 84 j lir. (V nevednosti je pisec mislil, da branijo konja P .g udarci ob zapreke, ker pa so bili na zadnji strani nog ^ raziskava pokazala, da gleženj branijo pred podkvam • .g svoji ljubezni do koja naj bil človek tako human, zapreke opremil z bodicami, ki naj bi konja spomrn mora noge primerno dvigniti.) Na razpolago so bih laki za konjska kopita in šampon za dlako.	naj bi
Tekmovalni konji so prave dragocenosti. Veljali . ejn od 40 do 150 milijonov in več. Jahač, ki nastopa na turnirju, je po statusu zanesljiv amater, saj je rljeiJ070n0rarji čno stanje gotovo tako, da mu ni treba tekati za hokai0m-in sponsorizacijami. Zadovolji se lahko s srebrnim p°
Bruno Križm®
Skirolke: za italijanski pokal
Predstavniki Grmade in Mladine zadovoljili
Na četrti preizkušnji italijanskega pokala v Lentijaju pri Bellunu vreme res ni bilo naklonjeno, saj je skozi vso tekmo deževalo in tako zelo otežkoči-lo nastop atletov. Tekmovanja se je udeležilo 161 tekmovalcev, med katerimi je bil tudi znani smučarski tekač Maurilio De Zolt. Naši so se še kar dobro odrezali, saj je Grmada zasedla 8. mesto, Mladina pa 17. med 28 društvi.
Najbolje sta se izkazala Valentina Legiša in Andrej Legiša ŠD Grmada s četrtima mestoma. Tudi ostali atleti so se dobro izkazali, med temi predvsem Rajko Zečevič, ki je osvojil 12. mesto, Čeravno je letos menjal kategorijo. Tekmovalci Mladine so bili pred zelo težavno nalogo, saj je bila proga zelo zahtevna.
Vrstni red
CICIBANI (2700 m): 1. Omar Peruz-zo (GS Bassano) 16'34"30; 4. Andrej Le-
giša (Grmada) 17'31"50; 6. Andrej Mervič (Grmada) 17'59"0; 7. Erik Tence (Mladina) 18'35"90; 8. Erik lori (Grmada) 19T5’'30; 11. David Bogateč (Mladina) 19'31"60; 12. Matej Lacchi (Mladina) 19'46"40; 13. Vojko Zotti (Mladina) 19'58'40; 17. Erik Peric (Grmada) 2829"30.
MLAJŠE ZAČETNICE (2700 m): 1. Francesca Piazzi (GS Nones Šport Carii) 16'48"30; 4. Valentina Legiša (Grmada) 18'37"0; 8. Elizabeta Antonič (Grmada) 21'53"80.
JUNIORJI: 1. Alfio Di Giorgio (GS Bassano) 32'20"19; 12. Rajko Zečevič (Grmada) 44'6"20; 19. Ervin lori (Grmada) 56T3"0.
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. GS Unicars 1.015; 8. ŠD Grmada 216, 17. ŠD Mladina 103 točke. (E. lori)
Na balinarskem zamejskem prvenstvu
Težave z vremenom
Dosedanjemu poteku 8. zamejskega balinarskega prvenstva je slabo vreme tekmovalcem prekrižalo račune. Vsekakor bodo, če bo seveda vreme dopuščalo, do jutri odigrali vsa zaostala srečanja in tako bo lestvica popolna.
V najvažnejšem srečanju 2. povratnega kola je Nabrežina na domačem igrišču po pričakovanju prisilila k predaji prvouvrščeno Danico, ki je častno točko dosegla med dvojicami. Kmalu bi Nabrežincem uspelo nadoknaditi tudi ves zaostanek, saj so se jim po vodstvu Vrhovcev z 9:2 uspeli približati na sami dve točki. Na koncu so morali vseeno drago plačati izredno slab začetek.
Ker je v tem tednu pokrajinsko društveno prvenstvo C kategorije, v katerem nastopa openski Polet, prekinjeno za eno kolo, bo Kras svoj jutrišnji nastop proti Kraškemu domu anti-cipiral na danes. Dan kasneje pa bo odigral zaostalo srečanje z Zarjo. Ostali dve zaostali srečanji, in sicer Mak -
Gaja ter Kraški dom - Sokol, pa bodo odigrali jutri.
Popoln pregled 2. in 3. povratnega kola je naslednji. Danes (sreda) bodo na sporedu naslednja srečanja 3. povratnega kola: v Zgoniku ob 19. uri Kras - Kraški dom, na Padričah ob 19.30 Gaja - Danica in v Nabrežini ob 19. uri Sokol - Zarja. Jutri (četrtek) pa bodo v Nabrežini ob 19. uri odigrali še posticipirano srečanje 3. povratnega kola kot po koledarju med Nabrežino in Poletom ter tri zaostala srečanja 2. povratnega kola, in sicer: na Vrhu ob 19.30 Mak - Gaja, v Repnu ob 19. uri Kraški dom - Sokol in v Zgoniku ob 19. uri Zarja - Kras.
IZID 2. POVRATNEGA KOLA Nabrežina - Danica 2:1 (11:8, 7:11, 11:6).
NEPOPOLNA LESTVICA Danica 19 točk; Kras in Nabrežina 18, Sokol 17, Gaja 16, Kraški dom 12, Zarja 11, Polet 10 in Mak 2 točki.
(Z. S.)
V superminivolleyu
Valovci goriški pokrajinski prvaki
Ekipa štandreškega Vala si je z zmago na pokrajinskem delu prvenstva v superminiodbojki zagotovila nastop na deželnem in hkrati tudi državnem finalu.
Pokrajinske preizkušnje, ki je potekala v organizaciji ŠZ 01ympia v novi telovadnici v Drevoredu 20. septembra, so se udeležile le tri slovenske ekipe: 01ympia, Val in Briški grič. V medsebojnih srečanjih so Štandrežci potrdili premoč in si brez večjih težav zagotovili končno zmago.
IZIDI: Val - 01ympia 3:0, 01ympia -Briški grič 3:0, Val - Briški grič 3:0.
VRSTNI RED: 1. Val, 2. 01ympia, 3. Briški grič.
VAL: Devetak, Florenin, Croselli, Kovic, Paoletti, Černič.
OLVMPIA: N; in M. Pintar, Faganel, Povše, Sfiligoj, Žerjal, Mania, Hlede.
BRIŠKI GRIČ: Maraž, Marjan in Martin Drufovka, Miklus, Korečič, Gravner.
Košarka: 1. moška divizija
Borovcem nov par točk
Nogomet: v prvenstvu začetnikov
Visok poraz naših
Najmlajše Borove odbojkarice opozarjajo nase
Tokrat lep uspeh v Genovi
BOR HOTEL DANEU -
BARCOLANA B	82:80 (46:31)
BOR: L. Furlan 30, Gerdol 18, A. Furlan, Kovačo, Canziani 16 (0:3), Zlobec 6, Sestan 12, Jančar.
TRI TOČKE: L. Furlan 2.
V	zadnjem kolu košarkarskega prvenstva 1. divizije so »plavi« osvojili nov par točk.
Na tujem igrišču so namreč premagali Barcolano B.
Naši so bili boljši predvsem v prvem polčasu, ko so si z natančnimi meti iz razdalje zagotovili visoko Prednost.
V	nadaljevanju so podcenjevali nasprotnika in mu dovolili, da se je nevarno približal. Kljub težavam v napadu proti agresivni obrambi Barcolane pa so »plavi« uspeli zmagati. LESTVICA: Ferroviario 22; Don Bosco 18; Intermuggia 16; Bor Hotel Daneu 14; Kontovel 10; Barcolana A 8; Barco-lana B 6; Breg 2.
L. FURLAN
SONCINI A -
ZARJA ADRIAIMPEK	5:0
ZARJA: Plehan, D. in K. Pussini, Tence, Biondi, M. in D. Grgič, Hočevar, R. in F. Umek, Jurinčič, Granzot-to, Ražem.
Na zelo blatnem igrišču se moštvo Zarje nikakor ni znašlo. Proti zelo močnim nasprotnikom so zarjani pokazali dobro voljo, kar pa je bilo premalo. Prvi polčas je bil vsekakor bolj uravnovešen od drugega, čeprav je imel nasprotnik več od igre kot naši. V drugem polčasu so našim pošle moči, tako da je moštvu Soncinija uspelo povsem zagospodariti in na igrišču in zmagati z visokim rezultatom.
(M. Ž.)
LESTVICA
S. Giovanni 50; Soncini A 46; Pon-ziana 37; Chiarbola in Giarizzole 35; CGS 30; Primorje 27; V. Busa B 26; Zarja 21; Muggesana 20; Fortitudo
18; Opicina 13; Breg 12; Campanelle 8; Esperia 4
NARAŠČAJNIKI
POPRVENSTVO
PRIMORJE - PONZIANA 0:1 (0:0)
PRIMORJE: Blason, Princival, Ger-bassp Škabar, Tence, Praselli, M.Što-ka, Žagar, Pečar, Štolfa (P. Štoka), Trampuž, Buzzi.
Tekma je bila zelo izenačena in se je odločila četrt ure pred koncem iz 11-metrovke. V prvem polčasu, so gostje poskusili mnogo strelov vrata. Za Prosečane pa Mitja Štoka v bližini vrat ni uspel potisniti v mrežo predlo-žek Žagarja.
V drugem polčasu so imeli domačini nekaj res dobrih priložnosti, a povedli so gostje v protinapadu, ko je v kazenskem prostoru dobil žogo zadnji napadalec in Blason je nad njim zakrivil prekršek, ki so ga gostje dobro izvedli. (M. Š.)
Za superminiodbojkarice Bora Friu-lexport je letošnja tekmovalna sezona res naporna, toda trud je poplačan s številnimi uspehi.
Pred dnevi se je skupina mladih igralk s spremljevalcema Rojcem in Mo-žetom na povabilo društva Amatori Volley Rivarolo v Genovi udeležila množičnega mednarodnega turnirja, na katerem je ena od dveh Borovih ekip v konkurenci 32 četverk osvojila končno tretje mesto, a je bila po kvaliteti dejansko druga, saj je v polfinalu po izenačenem boju klonila pred kasnejšimi zmagovalkami Macerate, ki v finalu proti San Marinu niso imele tako težkega dela kot proti našim igralkam. Druga Borova ekipa je naletela na težko izločilno skupino in se je morala zadovoljiti z uvrstitvijo med 25. in 32. mestom.
Uspeh v Genovi je le potrditev zelo dobrih rezultatov, ki jih dosega ta skupina Borovih igralk letnika 1976. Ta generacija je namreč v zelo krat-
kem času opozorila nase s številnimi uspehi. Lani je bila namreč v Cuneu absolutni zmagovalec Trofeje Topoli-no, kar ji je prineslo neuradni naslov državnega prvaka, letos je ob prestopu v višjo starostno kategorijo že osvojila naslov pokrajinskega prvaka (čeprav smejo tu nastopati tudi igralke letnika 1975, pri tej starosti pa eno leto razlike veliko pomeni) ter se uvrstila v finale za 1. mesto na množičnem turnirju v Novari (preko 60 ekip), zdaj pa se je odlično odrezala še v Genovi. Lahko rečemo, da je Macerata prva objektivno močnejša ekipa, ki so jo srečala na svoji sicer kratki, a razmeroma že bogati odbojkarski poti širom po Italiji. Hkrati so se ta dekleta že zelo dobro odrezala na velikem igrišču v prvenstvu under 14.
Na turnirju »Majske igre« v Genovi so nastopila sledeča dekleta: Ažman, Gregori, Vitez, Vodopivec, M. in P. Krapež, Rojc, Zubalič, Čok, Neubauer, Legovič.
Kegljanje zanimivo v Devinu
V soboto je bilo v Devinu zanimivo srečanje med tržaškimi in ljubljanskimi kegljači.
Tržaške barve je branilo društvo La Bora, v ekipi slovenske prestolnice pa so igrali klubi Avia Tivoli, Ljubljana, fUpe-Adria, Iskra Zmaj, Valentino.
eč kot 50 kegljačev je pomerilo med seboj svoje sile v dvojicah. Najbolje se le uvrstil tržaški par D. in M. Bachetta.
Drugo mesto sta osvojila igralca Avie Tivoli Vuksanovič in Kovač, tretja pa je bila presenetljiva ženska dvojica Tršen in Golja, ki je obenem osvojila prvo mesto v ženski konkurenci. Gostitelji so pripravili Ljubljančanom lep sprejem, ob tej priložnosti pa so se tudi dogovorili za navezavo kasnejših športnih stikov. Tržačani bodo tako že jeseni gostovali v Ljubljani. (A. C.)
Turnir za neregistrirane igralce
Letos je namiznoteniška zveza že rugič zapovrstjo organizirala turnir , igralce, ki še nimajo njene članske Laznice. Gre za pobudo, da bi tudi ti .adobudni igralci na začetku svoje Portne poti preizkusili znanje na tek-t ?Vanju. Za tržaško pokrajino se je ^ mPovanje odvijalo pred kratkim. So-tv °Vala 80 vsa namiznoteniška druš-; a lz tržaške pokrajine. Tekmovalo se v dveh starostnih kategorijah: P°vna šola in nižja srednja šola. m£as Globtrade je premočno zmagal Š0, deklicami v kategoriji osnovnih hin 9a Stocca je bila prva, pred Va-Milič, 4. Katja Milič, 3. pa igralka
c:
Bora Jadranka Cergol. Od 9. do 1 mesta se je uvrstila Jasna Simonet prav tako Andrej Šuligoj med dečk Kristjan Hrovatin pa je bil šesti. P obeh kategorijah je bila konkurenc številčna, pri deklicah več kot 32 n< stopajočih. Med nižješolkami se je pi novno izkazala Monika Radovič osvojenim prvim mestom (kot na _d< želnem finalu MI). Trener Matjaž Še: cer je izrazil zadovoljstvo nad uspel svojih mladih varovancev, ki so p njegovih besedah letos zelo naprede vali in hodili redno na treninge. Č bodo nadaljevali s takšnim delom, : lahko v bodoče obetamo še boljših rc zultatov. (JJ)
ohvestila - obvestila________
vab?„SOVODNJE
jutri "® r.ednl občni zbor društva, ki bo sbenl v- . n9a’ ob 20. uri v sovodenj-in>enn U •rnem d011111- Dnevni red: Porc^^ie delovnega predsedstva, 9®inikia Predsednika, tajnika in bla-tey „„	Pozdravi, razprava ter izvoli-
jdovega odbora.
sklicul°JKARSKO DRUŠTVO BOR 0bčni V sol)oto, 11. t. m.r svoj redni m člani- Pričetek ob 17. uri. Vablje-in prijatelji.
fl>1 zbor	8. junija, 25. redni ob-
Prosou * 0 v društvenih prostorih
28.30	in ,, U 8t- 2 v prvem sklicanju ob bedečim ~fu9em sklicanju ob 21. uri s Predseriniu neYn*m redom: izvolitev Pfedsedn!ki! obtnve9a zbora, poročilo * 9ainika Poročilo tajnika, poročilo 2°rnega naiP0ro^il0 predsednika nad-rarn0 Vahnb°^ai diskusija, volitve in TPr- * eni členi in simpatizerji. PrirefSIRENA
hjdBnist ,etos. tečaje v razredih Q?slednjim ,,r,?Pa' iinn 420, windsurf z b!r°ke od fi P0redom: L OPTIMIST (za jaPlJa do i i d,° 14- leta starosti) od 20.
» 2	n- iu,iia do 22.
Vv?xCe in orir 1,A' FINN 420 (za mla-^NDsurf ^asle),od 4- do 9. julija; 3.
(za mladince in odrasle) od
25. do 30. julija. Vpis in podrobnejše informacije so na razpolago na pomorskem sedežu Sirene v popoldanskih urah ali ob nedeljah zjutraj.
JK ČUPA
organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta starosti) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 20. 6. do 1. 7., od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7 do 30. 7.
Vpisovanje sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah.
ŠZ MLADOST IZ DOBERDOBA vabi člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 8. junija, ob
20.30	na sedežu KD Jezero.
SHINKAI KARATE KLUB obvešča vse zainteresirane in prijatelje karateja, da bo v soboto, 11. t. m., ob 16. v zgoniški telovadnici seminar-tre-ning karate Shotokan med obmejnimi društvi karateja pod vodstvom italijanskega prvaka v borbi Giuseppa For-mentona.
Statistični pregled 2. nogometne amaterske lige
V Križu zadovoljni, v Bazovici razočarani
Trenutek s srečanja 2. AL med Vesno In Zarjo
Nadaljujemo s statističnim pregledom 2. amaterske lige.
VESNA
Križani, ki so bili že po prvem delu prvenstva na drugem mestu z 19 točkami (6 zmag, 7 remijev, 2 poraza), so ohranili ob koncu prvenstva položaj na lestvici, zbrali so 40 točk (lani so bili sedmi s 30 točkami). V drugem delu prvenstva je Vesna v 7 nastopih doma premagala Čampi Elisi, Mugge-sano in Zarjo ter igrala neodločeno s Supercaffejem, Giarizzolami, S. Naza-riom in S. Sergiom. Doma je torej zbrala 10 točk, dala 11 in prejela 7 golov. V osmih nastopih v gosteh je premagala Kras, S. Luigi, Opicino in CGS, remizirala z Ed. Adriatico, But-triom in Zaulami in izgubila le proti Stocku. Osvojila je torej 11 točk, dala 8 in prejela 5 golov. V 15 nastopih pred domačo publiko je letos Vesna zbrala 22 točk (8 zmag, 6 remijev, 1 poraz), dala 23 in prejela 14 golov.
V 15 nastopih v gosteh pa so Križani osvojili 18 točk (5 zmag, 8 remijev, 2 poraza), dali 10 in prejeli 7 golov. Skupni obračun Vesne v letošnjem prvenstvu je 40 točk (13 zmag, 14 remijev, 3 porazi), 33 danih in 21 prejetih golov. V povratnem delu prvenstva sta bila izključena F. Candotti in S. Sedmak oba proti Čampi Elisiju. Vesna je imela na razpolago tri 11-metrovke, F. Candotti je bil uspešen proti Op. Šu-percaffe, Petagna pa proti S. Nazariu. Prav proti tej ekipi pa je F. Candotti zastreljal najstrožjo kazen. Vesna je imela proti dve 11-metrovki, eno (Čampi Elisi) je ubranil vratar Savarin, ki pa je klonil pred Op. Supercaffe.
Proti Čampi Elisiju pa je R. Candotti zakrivil avtogol. Križani, ki so začeli prvenstvo z remijem in porazom, so se kmalu postavili v ospredje s serijo petih zmag in tremi remiji. Neroden in obenem edini poraz na domačih tleh s CGS v 12. kolu je nekoliko prekrižal račune »plavim«, ki so končali prvi del prvenstva na drugem mestu. Prvi je bil S. Sergio s tremi točkami več. Kljub temu da je Vesna v nadaljevanju odlično igrala, saj je v 15 nastopih le enkrat izgubila (2:1 Stock), ji ni uspelo dohiteti S. Sergia in tako so se morali »plavi«, kot že v sezoni 85/86, zadovoljiti s častnim drugim mestom.
Trener Aldo Miozzo je v teku prvenstva poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih je le Kostnapfel igral vse tekme. 30 ODIGRANIH TEKEM: Kostnapfel (8); 27: Rados, Petagna (2) in Barilla (4); 26: Ridolfo, Picchieri (1) in Naldi (10); 25: Savarin, R. Candotti (4) in F. Candotti (4); 23: Švab; 17: S. Šedmak; 9: Coccoluto in Bruno; 8: De-pase; 5: Crocetti; 4: Guštin; 1: Chizzo.
ZARJA
S tem, da so zarjani končali na 14. mestu lestvice s 24 točkami, so izpadli iz lige (lani so s 25 točkami bili na 13. mestu). V prvem delu prvenstva je Zarja zbrala 12 točk (3 zmage, 6 remijev, 6 porazov). V nadaljevanju je Zarja v sedmih nastopih v Bazovici premagala Zaule, Kras in S. Luigi, remizirala z Ed. Adriatico, Muggesano in CGS in zgubila s Stockom. Doma so torej zarjani zbrali 9 točk, dali 9 in prejeli 7 golov. V 8 nastopih v gosteh pa so premagali le Opicino in remizirali s S. Nazariom, zgubili pa s S. Ser-
giom, Supercaffejem, Čampi Elisijem, Giarizzolami, Vesno in Buttriom. Na tujem so zbrali le tri točke, dali 9 in prejeli 17 golov. V 15 tekmah v Bazovici je Zarja osvojila 16 točk (5 zmag, 6 remijev, 4 porazi), dala je 16'in prejela 14 golov. V gosteh (15 tekem) pa je zbrala le 8 točk (2 zmagi, 4 remije, 9 porazov), dala 17 in prejela kar 29 golov. Skupni obračun Zarje v letošnjem prvenstvu je 24 točk (7 zmag, 10 remijev, 13 porazov), 33 danih in 43 prejetih golov. V povratnem delu prvenstva je Zarja le enkrat ostala v 10 na igrišču, ko je bil Samec izključen proti Za-ulam. V korist so zarjani imeli tri 11-metrovke (Zaule, Vesna, Buttrio), katere je uspešno izvedel Auber, proti pa štiri (Stock, Giarizzole in dve s S. Sergiom). Obenem so zarjani zakrivili dva avtogola: Samese (Čampi Elisi), Franco (Buttrio).
Po dobrem, rekli bi skoraj odličnem, začetku (11 točk v osmih tekmah) je Zarja nepričakovano zašla v krizo in začela se je prava rakova pot bazoviške enajsterice, ki je ob koncu prvega dela prvenstva imela za petami le štiri ekipe.
V začetku povratnega dela je z enim remijem in zmago Zarja ponovno vlila nekaj upanja svojim navijačem. Končna odločitev je padla prav v poslednjem kolu, ko je Zarja izgubila v Buttriu. Po 17 prvenstvih v 2. AL bo Zarja prihodnjo sezono igrala v 3. AL, kjer je zadnjič nastopala v sezoni 70/71, ko je končala s 30 osvojenimi točkami na drugem mestu lestvice skupine »O« za petami Brega, ki je v 18 tekmah zbral dve točki več.
Zgleda, da trener Vojko Križmančič, po devetih sezonah, ne bo več vodil članske ekipe. Letos je na igrišče poslal 21 nogometašev, od katerih je le veteran Bon igral vse tekme. 30 ODIGRANIH TEKEM: Bon; 29: Samese in D. Fonda (1); 28: Gotti (5) in Franza (5); 27: Antonič (2); 24: Grgič in Kočevar; 21: Samec; 19: Tognetti (10) in Auber (4); 15: Russignan, Franco in R. Kalc; 11: Abrami (2); 10: Žagar in M. Kalc; 7: Borelli (1); 6: Racman in Sul-cich; 5: Mosetti.
S temi podatki končujemo pregled o letošnji sezoni amaterskega nogometa, v kateri smo bili priča izpadu iz
2.	AL Zarje, ter napredovanju Juventi-ne v 2. AL. Obenem ostaja še odprto vprašanje, kje bo igrala Vesna v prihodnji sezoni, v 2. ali 1. AL? Medtem nekatere ekipe še igrajo na raznih turnirjih, druge pa so že sklenile sezono.
Konec
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	-A ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
8. junija 1988
V Arzamasu odpravljajo posledice eksplozije
Vojska ob podpori gasilcev in prostovoljcev odstranjuje ruševine in vzpostavlja promet na razdejani postaji v Arzamasu, kjer je eksplozija treh vagonov z eksplozivom terjala življenje 73 oseb	(Telefoto AP)
V Caracasu začetek naravovarstvenega zasedanja
Razvite države »prodajajo« nerazvitim strupene odpadke
CARACAS - V glavnem mestu Venezuele se je včeraj začelo izredno zasedanje Organizacije združenih narodov, ki je posvečeno kočljivemu vprašanju odlaganja strupenih odpadkov. Na srečanju, za katerega vlada v svetu veliko zanimanje, sodelujejo predstavniki petdesetih držav ter velikega števila mednarodnih združenj ter naravovarstvenih organizacij, prisoten je tudi pooblaščeni zastopnik Evropske skupnosti. Na zasedanju bo v glavnem tekla beseda o reciklaži onesnaževalnih odpadkov in tudi o prevažanju in odlaganju le-teh, kar je tudi v bližnji preteklosti povzročilo precej slabe krvi med razvitimi in nerazvitimi državami. Dogajalo se je namreč, da so posebno zahodnoevropske države za visoke vsote denarja »prodajale« tretjemu svetu nevarne odpadke. Odisejada sirske tovorne ladje "Zanoobia", ki je bila nekaj tednbv zasidrana pred pristaniščem v Massi Carrari (sedaj je končno priplula v Genovo), je v vseh smislih značilen in poučen.
Venezuelski minister za okolje Guillermo Finol je zato na otvoritvi tega mednarodnega zasedanja predlagal, da bi se države članice OZN enkrat za vselej domenile za neke vrste
mednarodnopravni sporazum, ki bi odprl pot konkretnemu reševanju teh vprašanj. Na tem področju velja sedaj skoraj popolna anarhija, spričo katere skoraj vedno nastradajo revne in nerazvite države, ki pod težo dolarja ter tudi v zameno za gospodarsko pomoč sprejmejo odpadke, ki so v nekaterih primerih tudi radioaktivni. V zadnjem času so celo nastale posebne poslovne družbe, ki posredujejo med proizvajalci odpadkov ter vladami nerazvitih držav. V teh poslih, ki so v vseh smislih umazani, so se v zadnjem časa posebno »izkazala« nekatera švicarska in italijanska podjetja.
»Primer Zanoobia« medtem še vedno buri duhove v Italiji. Včeraj so se v zvezi s to afero oglasili tudi socialisti, ki predlagajo vladi, naj sirsko ladjo preda v varstvo enotam vojaške mornarice. Genovski poslanec PSI Sanguinetti, ki je podpisal parlamentarno interpelacijo ministrskemu predsedniku De Miti, je namreč mnenja, da je treba ladjo tudi materialno zaščiti pred morebitnimi polemikami ter vmešavanjem podjetij, ki so hotele odpadne materiale prodati v tujino.
Rimsko sodišče oprostilo
Adriana Celentana
RIM — Adriano Celentano je bil pred rimskim sodiščem včeraj oproščen obtožbe, da je kršil volilni zakon, ko je le dan pred referendumom med oddajo Fantastico pozval volilce, da na eno izmed volilnic vpišejo stavek proti lovu.
V obrazložitvi razsodbe je rimsko sodišče zapisalo, da dogodek ne predstavlja kaznivega dejanja in zato je oprostilna sodba edina mogoča. Sodišče je s tem zavrnilo zahtevo tožilstva, ki je za znanega pevca zahtevalo 15 dni zapora in denarno kazen v višini 100.000 lir, v celoti pa je sprejelo zahtevo Celentanovega branilca, ki je zahteval oprostitev tako glede obtožbe atentata na politične pravice državljanov kot obtožbe kršenja volilnega zakona.
Indijska vojska odhaja
Potem ko so julija lani prišle na Šri Lanko indijske vojaške enote, da bi vzdrževale red, so včeraj prve enote po opravljeni misiji odšle domov (AP)
Neredi in smrtne žrtve v drugem dnevu črnske splošne stavke v Južni Afriki
NAIROBI — Drugi dan splošne stavke črnskih delavcev, ki jo je pod imenom dnevi akcije oklical kongres južnofriških sindikatov (COSATU), poročajo iz Južne Afrike o množični podpori protestni akciji in o nasilju, ki se je vmešalo v stavko. Policijski viri govorijo, da je ponoči in včeraj zjutraj v izbruhih nasilja bilo ubitih sedem ljudi, policija v črnskih predmestjih pa je ranila najmanj dvajset črncev.
Ker so v izredno stanje vgrajena tudi stroga določila o cenzuri sredstev obveščanja, po katerih domači in tuji poročevalci ne smejo poročati o nemirih in o stavkah, prihajajo danes iz Južne Afrike precej bolj skopa poročila o drugem dnevu stavke. Prvi dan so v svet še prodrla poročila in podatki, ki so jih poročevalcem posredovali predstavniki COSATU, včeraj pa je državni represivni aparat onomogočil te vire informiranja. Kljub temu je v poročilih rečeno, da ima splošna stavka tudi drugi dan veliko podporo zaposlenih črncev, pri čemer navajajo, da stotisoči in morebiti celo nekaj milijonov črncev včeraj ni odšlo na delo.
Provladna sredstva obveščanja pišejo, da so črnski sindikati organizirali tridnevno stavko skupaj z radikalnimi protiapartheidskimi elementi, ki jih ne imenujejo. Verjetno gre za tezo, da naj bi bil v tridnevno stavko
pod vodstvom kongresa južnoafriških sindikatov neposredno ali posredno vpleten tudi prepovedani afriški nacionalni kongres (ANC), ali kakšna druga radikalna protiapartheidska organizacija. Propretorijski časniki pišejo, da gre za dobro premišljeno akcijo radikalnih črnskih krogov, katere namen je doseči svoje cilje z izsiljevanjem. Hkrati se predstavniki južnoafriškega velekapitala pritožujejo, da bo sedanja stavka vnesla še večji razdor med delavce in delodajalce in da s tem prihaja do zaostrene polarizacije, ki bo imela negativne posledice.
O izbruhih nasilja poročajo predvsem iz vzhodne province Natal, kjer je bilo v medčrnskih obračunih ubitih pet ljudi. Zdi se, da so med stavko spet prišla na dan nasprotja med rivalskimi skupinami, na eni strani med pristaši radikalnejše protiapartheidske združene demokratske fronte (UDF) in med gibanjem Inkhata zulujskega voditelja Manghosutuja Buthelezija, ki velja za zmernejše in v očeh radikalnejših krogov za gibanje, ki sodeluje z apartheidskim režimom. Teh nasprotij voditelji obeh strani skupaj z anglikanskim nadškofom Des-mondom Tutujem kljub večkratnim posredovanjem in pogovorom niso uspeli ublažiti. Nazadnje so v Natalu posredovali okrepljene enote policije, ki so začasno us-
pele zadušiti krvave medčrnske obračune, vendar zadnji dogodki kažejo, da so spet izbruhnili.
Značilno je, da doslej ni bilo slišati nobenega glasu podpore stavki iz ust verskih voditeljev. Na izrednem dvodnevnem sestanku cerkvenih dostojanstvenikov različnih ver prejšnji teden so dosegli soglasje, da mora Cerkev na okrepljeno nasilje države odgovoriti z novo protiapartheidske strategijo in taktiko, predvsem s kampanjami državljanske neposlušnosti. Cerkveni voditelji so se torej zavzeli za nenasilne oblike boja proti manjšinski belski vladi in njeni apartheidski politiki, vendar niso mogli doseči soglasja, ko je bil govor o podpori tridnevni stavki, ki jo je oklical COSATU. Nadškof Des-mond Tutu se je skupaj z generalnim sekretarjem sveta južnoafriških cerkva Frankom Chikanejem zavzel za podporo stavkajočim, kar se je delu cerkvenih dostojanstvenikov očitno zdelo preveč radikalno dejanje, da bi ga mogli podpreti. Razpoke v protiapartheidski fronti so se torej pokazale tudi na tej ravni, ob čemer pa opazovalci menijo, da je splošna stavka črnskih delavcev ob tako množični podpori najbolj resen izziv Pretorii in njenim nameram, da bi s spremenjenimi zakoni o črnskih sindikatih pomirila sindikalno gibanje.
AVGUST PUDGAR
Deklica žrtev posilstva
LIVORNO — V monteburron-skem gozdu v bližini Livorna so včeraj zvečer našli hudo poškodovano trinajstletno deklico. Dekletu je nekdo v nožnico zasadil 40 cm dolgo vejo in potrebna je bila nujna operacija na ginekološkem oddelku v livornski bolnišnici. Deklica je imela na vratu tudi podplutbe in vidne znake davljenja.
Deklica je popoldne odšla od doma po svojih opravkih in domov naj bi se po pripovedovanju staršev vrnila šele zvečer. Toda že nekaj ur po odhodu od doma jo je v gozdu našel nabiralec gob, ki je tudi poklical policijo.
O tem, kdo je storilec gnusnega dejanja, ni vesti, vse pa kaže, da je policija prijela nekega sumljivega štiridesetletnika. O identiteti osumljenca pa na policiji niso hoteli izdati nobenih podatkov.

Krvav zločin perujske vojske
LIMA — Perujsko mestece Cayara, kjer je 14. maja letos redna vojska pobila 23 moških, so spet odprli za novinarje in mednarodne organizacije. Tako počasi prihaja na dan resnica o še eni od krvavih epizod v neizprosni vojni med gverilci gibanja "Sendero luminoso" in redno perujsko vojsko. Žrtve teh spopadov so največkrat civilisti in tako naj bi bilo po pripovedovanju očividcev tudi tokrat.
Glasnik perujske vojske je sicer izjavil, da so vsi pobiti bili teroristi, ki so skušali pobegniti po spopadu z redno vojsko. Toda očividci pokola pripovedujejo, da so vojaki prisilili 18 moških, da so legli na koruzno polje, nato so jih pokrili s kaktusovimi vejami in hodili po njih. Končno so civiliste pokončali z mačetami. Ostalih pet civilistov naj bi po teh trditvah vojaki pobili v cerkvi.
Vojska je potem izolirala celotno področje in skušala zabrisati vse sledove krvavega zločina, ki naj bi predstavljal represalijo za napad gverilcev na vojaško patrolo dan pred pokolom, ko so bili ubiti štirje gverilci, padlo pa je tudi pet vojakov.
Čiščenje kupol v SZ
MOSKVA — V SZ so v polnem teku prireditve ob tisočletnici pričetka pokristjanjevanja. Na sliki delavec med čiščenjem kupole v mestu Vladimir
Na Islandiji ženska polovica sveta uspešno osvaja politično življenje
REVKJAVIK — Na islandskem političnem prizorišču pričakujejo pravi potres. Kvennalis-ten, združenje islandskih feministk, je postala najbolj popularna stranka, ki bi po zadnjih treh anketah prejela kar 30 odstotkov glasov.
Združenje je mojstrsko izkoristilo težave tradicionalnih strank, vladne niso kos gospodarski krizi, opoziciji pa nihče več ne verjame. »Naša priljubljenost je odvisna predvsem od dejstva, da ljudje potrebujejo utopistično gibanje, ki temelji na novih vrednotah,« je izjavila Gudrun Agnarsdottir, ena od šestih feminističnih poslank islandskega parlamenta. Agnarsdottirjeva je tudi napovedala, da se bo njeno gibanje vsestransko zavzelo, da spremeni sedanjo družbo, ki je vtesnjena "v moške vrednote".
Kakšne naj bi bile te spremembe zgovorno dokazuje notranji pravilnik združenja. Ključne funkcije v stranki in politična predstavništva lahko zasedejo le ženske, moški, teh je v gibanju 20 odstotkov, pa se lahko vseeno udeležujejo sej in skupščin. To pa ni edina razlika v primerjavi s tradicionalnimi strankami. Strankina struktura je popolnoma drugačna, ni tradicionalnih liderjev, saj so celo za nižje funkcije uvedli rotacijo, razprave so skrajno demokratične včasih celo v slogu skupščinske demokracije.
Združenje nasprotuje jedrski energiji in se zavzema za zmanjšanje ameriške vojaške pri-
sotnosti in za ukinitev oporišča v Keflevik^ »Prepričane smo, da naša varnost ni odvisna 0 vojaških zavezništev,« je izjavila poslanka KrlS tin Einarsdottir.
Islandske feministke zahtevajo pokojnino z doma opravljeno gospodinjsko in vzgojno dej' ker so prepričane, da je gospodinjstvo prav tok pomembno kot drugi poklici. »Podpirati tri le hiše je v marsičem podobno podjetniškem upravljanju,« trdi poslanka Agnarsdottirjeva,
je obenem priznana psihologinja.	,ke
Priljubljenost je seveda presenetila moSn0. politike. Nekateri skušajo z molkom uročiti P jav, drugi trdijo, da so to le frustrirane žen3 _ Finančni minister Jon Baldvin Hannibalsson P^ je zafrkljivo dejal, da je to le skupina lepih o razkov z majhnimi idejami. Bolj previden /e ■ njegov vladni kolega, zunanji minister mur Hermannsonn. Zanj ljudje vidijo v zor ^ nju tisti sen, ki bi ga hotel vsakdo uresniči < je na žalost neuresničljiv.	ne.
Islandske ženske pa niso prepričane v f g0 uresničljivost. Na zadnjih političnih vo ltvno0zi-prejele 10 odstotkov glasov in so ostale v ciji, ker ni nihče hotel podpreti njihovih z ^ Če pa bodo na prihodnjih volitvah prejel in ne predvidenih 30 odstotkov glasov, bo stale jeziček na tehtnici islandske politik ■