%šteiria platana v 'eotSvfriT Maribor, sreda 13.' deceitrt*r« 1933' mjUUMMjM JI——M——II l l‘ j-'?" B1TT j [ ŽBfcMMhtttBtl 1 — *-----M Štev, 'ŽB'? MARIBORSKI Leto Vit. OttV.J ................. nf ■iififn-.iTirnrn Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo (n uprava: Maribor, Oospoako m. 11t Telefon uredništva 3440, uprave 2465 Uhaja razen nedelje in praznikov vaaU den ob 16. uri / Velja mesečne prejeman « upravi el po poiu 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din t Oglasi po oaniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani t PoStni čekovni račun St, 11.400 JUTR Samozavest in moč male antante SESTANEK TITULESCA IN BENEŠA V KOŠICAH. Važni dogodki zadnjega časa, ki so zlasti v zvezi z odhodom Nemčije iz Ženeve, ita’ijansko nakano za reorganizacijo Društva narodov, priznanjem s°vjetske R u s i j B po Združenih državah Severne Amerike itd., so dali potrebo in Povod za sestanek češkoslovaškega zunanjega ministra dr. B e n e š a ih romunskega zunanjega ministra dr. T i t u-esca v ponedeljek 11. t. m. v Koši-c,a h na Slovaškem. Dr. Beneš se je mu-. d na Slovaškem že prej več dni, kjer Priredil v raznih mestih več preda-^npj. O tem potovanju je dejal časnikar-JeUi: »Na svoji turneji in na predavanjih P® Slovaškem sem imel prijiko, da sem Se dodobra prepričal o absolutni enotno-sii češkoslovaškega naroda. Za menoj s/°Si ves narod. Mislim, da so to razume-I1 tudi na Madžarskem.« Dr. Titulescu se Pripeljal v Košiče direktno iz Bukarešte, po sestanku je pa nadaljeval svoje Poiovanie v St. Moritz v Švici. O sestanku v Košicah, ki je vzbudil v ern, po velikosti našemu Mariboru podobnemu mestu, veliko zanimanje in ve-hke manifestacije pjebivalstva za malo antanto, je bil izdah uradni k o m u n i k e, hi se pa komaj dotika raznih vprašanj. Komunike pravi, da sta irheia Titulescu *n Beneš v ponedeljek tri sestanke, na tnterih sta razpravljala o rezultatih Ti-tu.escdvc-ga potovanja v Sofijo, An-. a r o in Atene ter izmenjala misli o lskrenem duhu, ki je prevladoval tudi na Sestaliku ob priliki poslednjega obiska jfiinistra Titulesca v Beogradu. Nada-'K sta proučila sedanji mednarodni po-°Žaj in dogodke, ki so sledili beograjskemu obisku. Premotriia sta splošno situacijo r a z o r o ž i t v e n e g a problema jn vseh vprašanj, ki so v zvezi ž njim, hakbr tudi njih politične učinke. Poleg ‘eSa sta v soglasju s sklepi sveta male ahiahte ugotovila pbsebej popolno sklad 11 0 s t svojih stališč o nedotakljivosti paktu Društva narodov v rijfegovi sčdaftii °hlild. To nedotakljivost bo morda treba ganiti tako proti eventualnim spfemem-ham, kakor tudi proti tendencam, da se Uveljavita praksa ali metoda, ki bi bili v nasprotju ž njim. Sporazumno z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr Bogoljubom Jevtičem sta obenem sklenila, da bo prihodnja seja stalnega sveta male antante v začetku thešeca ja-nuarja prihodnjega leta v Žagrebu. hoče revizijo lit vojno, se ga ne bomo ustrašili, ker bomo dovelj močni, da odbijemo vsak riapad. Romunija, Jiigosiavija iri češkbslovaška so ena rodbina. Niti en sam kvadratni centimeter zemije male antante se ne bo mogel dobiti s silo. Oni, ki ne spoštujejo volje nraie antante za ohranitev nedotakljivosti pogodb, pripravljajo vojno.« Prav tako jasne in odločne so pa bile tudi besede češkoslovaškega. zunanjega ministrd dr. Beneša, ko je dejal: »Gospod Titulescu in jaz sva bolj kdkdr kdaj prej prepričana, da se tnali antanti ni treba bati ničesar. Nepotrebno bi bilo zatrjevati, da vlada med nama in g. Jevtičem, s katerim sva v neprestani telefonski zvezi, popolno soglasje. Kar se tiče. načrta o reformi Društva narodov, ne uvidevamo tehtnosti razlogov za uničenje demokratskega načela, k! je ustanovilo Društvo narodov v Ženevi.« Približno isto sta povedala ministra tudi ljudstvu, ki jima je priredilo Zvečer v Košicah Veliko manifestacijo. Iz teh besed, kakor tudi iz komunikeja, je razvidno, da sta zunanja ministra razpravljala v prvi vrsti o problemu razorožitve, na katerega gleda mala antanta tako kakor Francija, ter o italijanski akciji proti Dr. uš l.v u narodov. Oba problema interesirata malo antanto mnogo bolj kakor katerokoli drugo državo ali skupino držav, saj je vsaj dragi naperjen skoraj neposredno proti njej. Ciij Italije je pač izriniti države male antante in ostale male in srednje zaveznice Francije od zelene diplomatske mize v Ženevi, da bi se potem po velesilah lahko diktira' j revizija. Titulescu in Beneš sta jasno pokazala na to zvezo, ko sta govorila v prvi vrsti prav o reviziji. Ker odklanja Francija italijanske načrte in se jim mala antanta nikoli ne bo' uklonila, ni pač nobenega strahu, da bi se dali realizirati. Če bi pa kljub temu hotel kdo revizijo, bo mala antanta pripravljena tudi z orožjem braniti svojo posest. Vojtie sicer noče, a se je ne boj!, ker je dovelj pripravljena iri dovelj močna. To nam je, sicer z drugimi, a nič manj jasnimi besedami povedal g. T i t u-1 e s c u, g. Beneš je pa potrdil. Mimo tega ,se je pa na sestanku v Košicah govorilo gotovo tudi o gospodarskih vprašanjih male antante in o vprašanju ureditve odnošajev male antante do sovjetske Rusije. Vendar je gotovo, da Tako uradni komunike. Dosti Važnejše i se bo sprejel in objavil dokončni sklep o b jasnejše so pa izjave, ki sta jih dala °ba zunanja ministra novinarjem. Dr. Titulescu je dejal nenavadno odločno: »Re-Hzija pomeni vojno, jaz nočem vojne, *aradl tega tudi nočerii revizije. Ako kdo tem šele ria seji stalnega sveta, ki bo, kakor sklenjciio, meseca januarja prihodnjega leta v Zagrebu, torej v naši naibližji bližini. Anglija ne garantira Franciji varnosti pRPn PRIHODOM MACDONALDA IN SIMONA V PARIZ. ANGLIJA SE NE VEŽE S POGODBO, Ki Bt jO MOGLA ZABLESTI V VOJNO. LONDON, 13. decembra. Po sodbi rfife-f°dajnih političnih krogov se Je mednarodna politična situacija tazjasnila v toliko, da je več kakor zadosti ugotov- l;eno, da ie ves nadaljnji potek razorožlt-venih pogajanj med Parizom hi Berlinom odvisen od stališča angleške vlade, jmgleški listi pišejo, da je Francija prlvo-“la v ponoven sestanek francoskih in ^u.tiešldh državnikovi Sedaj pričakujejo v Parizu skorajšnjega prihoda angleškemu ftdn.strskega predsednika Maedonal-Iju iti angleškega zunanjega ministra sira •mlina Simona, Po dosedanjem stališču ®nC!eške vbde. ki sd bo danes popoldne j5s'a k posebni Seji, na kateri bo spredla dokončne sklepe glede tega vpraša* nja, ni prav nobenega dvoma več, da bo angleška vlada odklonila zahtevo Franclje, liaj bi ji Anglija garantirala varnost vzhodnih meja, torej proti Nemčiji, Angleška vlada ni pripravljena obvezati se kakorkoli uapram kateri državi na evropski celini t obveznostjo, ki bi v primeru vojne potegnila tudi Anglijo v vojni vrtinec. HITLER NE MARA SPOMENIKOV. BERLIN, 13, decembra. Hitler je izdal odredbo, pe kateri se ne smejo, dokler živi, postavljati njemu na čast nobeni spomeniki, kakor tudi nobene spominske plošče. Vsi že postavljeni spomeniki in plošče se morajo tal.oj odstranila, VRNITEV VLADARJEV V BEOGRAD. AVDIENCE PRI KRALJU BORISU IN KRALJU ALEKSANDRU. NOVINARSKI BANKET. URANI KOMUNIKE O RAZGOVORIH MED VODITELJI OBEH DRŽAV. BEOGRAD, 13. decembra. Jugoslovanska in bolgarska vladarska dvojica se je S svojim spremstvom vrnila včeraj popoldne v Beograd. Ob tričetrt na 18. uro je N j. Vel. kralj Boris sprejel v Beogradu v avdienco našega ministrskega predsednika dr. Milana Srškiča, uro kasneje pa našega zunanjega ministra dr. Bogoljuba Jevtiča. Istočasno je sprejel Nj. Vel. kralj Aleksander v avdienco bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Nikolo Mušanova. BEOGRAD, 13. decembra. Bolgarski hilnistrski predsednik in zunanji minister Mušanov ter naš zunanji minister dr. Jevtič sta se sinoči udeležila banketa, ki ga je priredila beograjska mestna občina na čast bolgarskim novinarjem. Ob tej priliki je imel Mušanov nagovor, ki je bil sprejet vsesplošno zelo toplo iri simpatično. O razgovorih med državniki Bolgarije je bil, izdan sinoči naslednji uradni komunike: »Izkoristili smo visoki obisk bolgarske vladarske dvojice v glav nem mestu Jugoslavije, da smo na vrsti sestankov v popolnem obojestranskem zaupanju pretresli vrsto vprašanj, ki in-teresirajo obe državi, pri Čemer moramo ugotoviti, da se naši nazori z ozirom na pospešeno važnost potrebnih ukrepov popolnoma ujemajo. Spoznali smo potrebo po odkritem in stalnem sodelovanju za ustvaritev boljših odnošajev in sklenili soglasno pričeti pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe in veterinarske konvencije med obema vladama. Pogajanja se bodo raztegnila tudi na delo za olajšanje v potniškem prometu in izboljšanje celokupnega medsebojnega prometa. Prepričani smo, da s tem najbolj pospešujemo mir na Balkanu. Preorientacifa francoske politike NAMEN POTOVANJA ZUNANJEGA M ŽAVE SREDNJE IN -l / PARIZ, 13. decembra. V tukajšnjih političnih krogih se veliko razpravlja o namenu potovanja francoskega zunanjega ministra Paida-Boncourja po novem letu v Prago, Varšavo, Moskvo, Bukarešto in Beograd. Splošno se haglaša, da dokazuje to nameravano potovanje, da se je Francija prepričala, da ne bo mogoč noben zadovoljiv sparazurii med Parizom in Berlinom na eni ter Parizom in Rimom na drugi strani. Tudi razorožit-venl probieni bo, kakor vse kaže, ostal nerešen, a v nevarnosti je tudi Društvo narodov. V tem primeru bo Franclja opustila vse nadaljnje napore za sporazum in se bo popolnoma naslonila na svoje INISTRA PAULA-BONCOURJA V DR-VZHODNE EVROPE srednjeevropske in vzhodnoevropske zaveznike, katere bo povezala še bolj tesno kakor so povezani že sedaj. V splošnem snuje zvezo treh velikih blokov, baltski') držav s Poljsko, male antante in držav balkanskega bloka, za katerimi bo stala še Rusija, ki se ni vdala vabljivim načrtom Mussolinija. Vse te skupine držav se bodo združile v ogromno fronto, ki bo tako močna, da se njej in Franciji ne bo treba ničesar bati, ne revizije ne nemške revanše ali kakršnekoli vojne. Paul-Boncour bo o priliki svojega poto-vanja po srediiji iri vzhodni Evropi postavil prve temelje za to veliko politično stavbo v Evropi. Po sestanku v Košicah PRAGA, 13. decembra. Č, T. K. poroča, da se je zunanji minister dr. Beneš vrnil v Prago. Iz Košič je odpotoval z romunskim zunanjim ministrom Titalescom do Žiiine, od koder je Titulescu nadaljeval pot v Švico. Praški listi obširno poročajo o sestanku v Košicah in mu pripisujejo veliko pomembnost, zlasti v zvezi z bodočim potovanjem dr. Beneša v Pariz. Naglašajo nekatere odločne izjave, ki jih je dal Titulescu o revizionizmu. Tudi naglašajo, da sta se ministra Beneš in Titulescu med sestankom v Košicah večkrat teldfonično pogovarjala z zunanjim tnlltistbom Jevtičem. DUNAJ. 13. decembra. Včeraj opol dne je dopotoval na Dunaj romunski zunanji minister Titulescu. Na kolodvoru ga je pričakoval romunski poslanik Preticeanu; s katerim sta se podala na fotttultsko poslaništvo. TO* poldne ob 13.43 je Tittilescii nadalje* val pot v ŠvlčOi Suvicheva ttiisiia v Berlinu PARIZ, 13. decembra. Tukajšnji tisk komentira potovanje Italijanske* ga podtajnika zunanjega ministrstva Suvicha v Berlin. Suvich potuje v Herlln v osebnem Mussolinijevem poslanstvu. Kakor se zatrjuje.. b njegov namen posredovati med Berlinom lit Dunajem, ker je spor med Nemčijo in Avstrijo italijanskim političnim na-, črtom v Srednji Evropi, zlasti pa v i Podonavju, zelo napoti. Obenem bo deloval v Berlinu tudi na to, da bi se kakorkoli popravili odnošaji med Nemčijo in Rusijo. Ker se pa Mussoli* niju ni posrečilo pridobiti za svoje načrte Litvi,nova, tudi po tej poti naj-brže ne bo boljših rezultatov. ARIJSKO PLEMSTVO V NEMČIJE BERLIN, 13. decembra. Po naredbl plemiške zveze Nemčije bodo morali vsi, ki bodo v bodoče hoteli nositi plemiške naslove doprinesti svoje rodovnike, ki jih bo pregledalo posebno sodišče nemškega plemstva. Da je lahko1 kdo plemič v Neiličijh mora dokazati arijsko poreklo ,32 svojih prednikov. REKORD LASKE PODMORNICE. RIM, 13. decembra. Italijanska podmornica »lalea« je dosegla pri poskusnih vajah spuščenja v globino rekord. Posrečilo se ji je, da se je spustila v globino 83 metrov. SUBOTICA DOBI DŽAMIJO. SUBOTICA. !3. decembra. Muslimani v Subotici šo pi-cd kratkim zgradili poleg vojaštiiče 34. pehotnega polka svojo molilnico; Te dni pa so pokrenile akcijo, da se osnuje v Subotiči mtisliiiianska verska občina in da se zgradi džamija. Načrt za džamijo h» že odobren ter bo realiziran prihodnjo pomlad. MSrffjbrstcf »Ve č eT ti tič« Jtffra iIKSJISa Dnevne vesti lz sodne službe. V višjo položajno skupino je napredoval Anton Sonenvald, ' uradnik pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Rana smrt. Danes je pokosila neizprosna smrt komaj dveletnega Aleksaudra, sinčka našega obmejnega policijskega ko niisarja g. Steve Krajnoviča, ki ga bodo pokopali jutri v četrtek ob 15.30. Težko prizadetim staršem naše najgloblje sožalje ! Božične počitnice na naših šolah. Prosvetni minister je odredil, da bodo trajale letošnje božične počitnice na vseh srednjih in osnovnih šolah od 23. decembra do vštetega 9. januarja 1934. Proračun mestne občine mariborske za •eto (934. Finančni odsek mestne občine, mestno knjigovodstvo in mestna podjetja so pred dnevi končali z delom pri proračunu mestne občine mariborske za prihodnje leto. Pri sestavi proračuna je mestna finančna komisija upoštevala vse, da bi ga spravila v sklad z velikimi potrebami mesta in da ne bi v teh težkih časih bilo treba uvesti novih dajatev: Pri izdatkih je komisija upoštevala čim večin štednjo, ki pa naj ne bi bila v škodo občinskim interesom. Načrt za uvedbo posebnega socialnega davka se je opustil. Upoštevala se je davčna moč davkoplačevalcev ter se je pri tem vzela v obzir padajoča plačilna zmožnost, tako, da se lahko dohodki smatrajo po mnenju komisije kot reelni. Nespremenjene v proračunu za prihodnje leto ostanejo go-staščina, kanalščina, vodarina, doklada na direktne davke, trošarina na alkoholne pijače in uvoznina. Novi proračun je za 117.170 Din nižji od letošnjega in izkazuje 32 milijonov 703.941 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Največjo postavko v izdatkih zavzema amortizacija in obrestovanje posojil, kar znaša 37 odstotkov celotnega proračuna. Izdatki za občinsko upravo so ostali nespremenjeni. Za socialno skrbstvo pa je predvidena postavka 10.70% od celotne proračunske vsote in je za okroglo 115.000 Din višja od postavke v letošnjem letu. Bilanco mestnih podjetij pa so letos sestavila že podjetja sama. Izdatki so predvideni na okroglo 22 milijonov dinarjev in znašajo prav toliko tudi dohodki. Proračunski osnutek, o katerem bomo’ob prvi priliki še podrobneje poročali, bo prišel v razpravo pred občinski svet najbrže že v tekočem mesecu. Dva nova lista. V Zagrebu je pričel izhajati list »Omladinska akcija«, ki ga iz- ! daja jugoslovanska napredna intelektual- j na mladina. Namen mladinske akcije je i zbirati okrog sebe jugoslovansko mladi- j no in boriti se za niene interese. Sotrud-, nike pa ima mladinska akcija tudi v Bol- ; gariji, kjer ima svojo posebno redakcijo. Prinašala bo članke tudi v slovenščini. List bo izhajal dvakrat na mesec. Uredništvo in uprava Zagreb, Amruševa 1. V Mariboru pa je pričelo izhajati glasilo delovnega ljudstva pod naslovom »Nova država«. Glasilo bo izhajalo 2 krat na mesec in ga tiska tiskarna g. Hinka Saxa, izdaja pa ga konzorcij lista: Konrad Žnuderl, Božo Tripalo in Ivan Roglie. ki je obenem odgovorni urednik. Ljudska univerza v Studencih. Jutri v četrtek predava g. Rupert Lintner »O potovanju križem Amerike«. Njegovo predavanje je nadaljevanje zanimivih doživetij, o katerih je predaval že v lanski sezoni. Razstava »Petorice«. Dosedanji obisk slikarske razstave naših umetnikov Sirka, Jiraka, Kosa, Koširja in Dideka v terasni dvorani hotela »Orel« ni bil tak. kakor bi bil lahko. Samo na praznik in v nedeljo je bil nekoliko večji. Prav tako je tudi z nakupom slik, dasi so cene nizke in jih dajejo slikarji zaradi sedanje krize celo na obroke. In vendar je razstava tokrat prav v sredini mesta in tudi tretje nadstropje ne dela nobenih težav, saj je vedno na razpolago dvigalo. Ljubljančani obiskujejo zelo pridno celo kavarno, ki je v trinajstem, ne v tretjem nadstropju! Razstava, ki res zasluži, da si .jo vsakdo ogleda, je odprta od 9. do 16. ure vsak dan do vključno 22. t. m. Ne zamudite ogledati si jo! Pocenitev fine soli. Uprava državnih monopolov je izdala odlok, po katerem se zniža cena fini namizni soli od 8 na 5 Din za kilogram. Učni tečaj za slikarje. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naznanja vsem interesentom, da bo priredila tvrdka Oldenbruch in sim &. Co. kakor vsako leto tudi letos poseben zimski tečaj za slikarje, ličarje in pleskarje. Tečaj se bo vršil na Dunaju v mesecu januarju 1934 in bo trajal tri tedne. Program tečaja bo obsegal: 1. imitacija najrazličnejših in naj modernejših lesov in marmorja; 2. moderna barvasta brusilna dela; 3. brez-zrnato lakiranje na oljnatih in emajlno-lakastih površinah s pomočjo poliranja lakov po najnovejši izvedbi; 4. izdelava finih imitacij in imitacije kamna po ameriškem načinu; 5. delo na vlažnih in mokrih stenah, pripravljanje barv in emulzij po patentiranih receptih. — Tečaj pa se bo vršil le, če se bo priglasilo vsaj 40 udeležencev. Interesenti, ki se mislijo tečaja udeležiti, naj to sporoče do 15. decembra 1.1. Zavodu za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOT v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. Darila za Božič: pisemski papir, amaterske albume, spominske knjige, polnilna peresa, koledarje, šolske potrebščine kupujte le pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11. GRAJSKI KINO V četrtek zabavna opereta Madona, kje si? Liane Haid-Viktor de Kova Družabni večer naših častnikov. Častniki mariborske garnizije priredijo tudi letos na kraljev rojstni dan 17. t. m. v unionski dvorani tradicionalni družabni večer. Začetek bo ob 21. uri. Družabnega večera naj se udeleže vsi, ki so pre-' jeli vabila. Kdor pa vabila pomotoma ni prejel, naj to sporoči telefonično na številko 21-34 artiljerijskemu polkovniku g. Popadiču ali pa na številko 23-64 podpolkovniku garnizionarju g. Nikoliču. Obleka je poljubna. Poziv rezervnim častnikom. Poveljnik mariborskega vojaškega okrožja poziva vse rezervne častnike, da se udeleže na kraljev rojstni dan 17. t. m. svečane službe božje, ki bo v tukajšnji stolnici ob 9.30. uri. Udeležba je obvezna za vse rezervne častnike, ki morajo biti oblečeni v svečano vojaško obleko. Seja Združenja brezposelnih učiteljev j. v četrtek 14. decembra ob 8.30. uri. Pojasnilo o zadružnih trgovinah. Zadnji »Trgovski list« prinaša naslednjo, za Maribor važno objavo: Ker se v zadnjem času ustanavljajo v Mariboru razne privatne nabavljalne zadruge, ki love člane po mestu in okolici z vsemi mogočimi obljubami o velikih ugodnostih. ki naj bi jih uživali člani teh zadrug, ne omenjajo pa nič o obveznostih članov napram zadrugam, čuti združenje trgovcev potrebo, opozoriti občinstvo z objektivnega stališča na nevarnosti, ki mu pretijo s takim članstvom. Pred kratkim je šla v konkurz Gospodarska zadruga r. z. z o. z. na Glavnem trgu odnosno na Koroški cesti in dobivajo sedaj člani od konkurznega upravitelja dopise, iz katerih sledi, da znašajo dolgovi zadruge 450.000 Dim, premoženje pa samo 18.000 Din in da mora zaradi tega plačati vsak član v konkurzno maso 500 Din za kritje izgube. Ta zahteva kon-kufznega upravitelja je popolnoma upravičena, ker morajo pravila vsake take zadruge po predpisih zakona vsebovati določbo, da jamčijo člani z določenimi zneski za zadrugo, dokler so nje člani in najmanj še eno leto po izstopu iz zadruge. Zato je treba mnogo previdnosti zn pristop k takim nabavljalnim zadrugam ki sicer obrobljajo razne ugodnosti, pred vsem novoletne procente, katerih pa potem navadno ni. ker se izplačujejo le v primeru, ako ima zadruga dovelj čistega dobička, zamolče pa popolnoma dolžnosti članov o jamstvu, katerega morajo nositi za zadrugo. Polom Gospodarske zadruge je v polnem obsegu pokazal vso »evarnosJ u»kcisn> Nove taksne znamke. Finančni minister je odredil, da pridejo z Novim letom v promet taksne znamke nove izdaje z letnico 1933. v vrednosti po 10 Din. Sedanja emisija taksnih znamk po 10 Din pa se bo vzela z Novim letom iz prometa. Zamenjava starih taksnih znamk z novimi bo trajala od Novega leta do 31. marca 1934. Brezposelni privatni nameščenci. Vsi, ki ste dovršili srednjo šolo, nižjo srednjo šolo, trgovske enoletne ali dvoletne tečaje, ki ste že službovali in bili reduciran! odnosno vršite izkoriščajoča dela. zlasti pa vi, ki ste brez vsakršnega zaslužka prepuščeni usodi in iz dneva v dan čakate na ugodno rešitev svojih prošenj za sprejem v državno, samoupravno odn. privatno službo, pridite zanesljivo v četrtek 14. t. m, ob 20. uri v Delavsko zbornico: malo sejno dvorano (Sodna ui 9/III) na ustanovni sestanek Krožka brezposelnih privatnih nameščencev Zve ze mladih intelektualcev. Vabljeni so tudi zastopniki društev privatnih nameščencev. Razstava perzijskih preprog! Cenjenim odjemalcem se nudi izjemna prilika, da si ogledajo y dobro poznani in solidni trgovini pohištva Ernest Zelenka v Mariboru. Ulica 10. oktobra št. 5, razstavo perzijskih preprog, katero priredi ugledna in najstarejša tvrdka v Jugoslaviji tt. Damask iz Zagreba. Razstava traja od danes pa do Božiča in jo vodi osebno lastnik omenjene tvrdke gospod Ante Grgič, poznan internacionalni strokovnjak in stalni zaoriseženi izvedenec kr. sudbenog stoka u Zagrebu. Pri tej priliki se razkazuje redka zbirka originalnih perzijskih preprog, katero je gospodu Grgiču kot odličnemu poznavalcu in strokovmaku uspelo pridobiti o priliki svojega zadnjega potovanja po orientu. Obisk te razstave ni vezan na kupčijo in se bo vsak obiskovalec lahko osebno prepričal o skrajni nizki ceni in odlični kakovosti razstavFenčga blaga. Vsakemu obiskovalcu se dajejo tudi brezplačne informacije o kakovosti in cenah razstavljenih in na že’jo tudi za v osebni posesti se nahajajočih perzijskih preprog. Takse na reklame. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnila finančnim direkcijam o plačilu taks za razne plakate in reklamne letake, če so nabiti na javnih krajih. Vse objave, plakati in reklamni letaki so podvrženi taksi, če imajo po svoji vsebini značaj stalne reklame in se mora za nie pbčati na leto taksa v iznosu 40, 80 ali 150 Din. Prazne deske, določene za lepFenje lepakov, objav in drugih reklam niso podvržene taksi, pač pa vse re'-' ne, ki so na takih deskah. P'ačMi je tudi treba po taiifi štev. 8, točka II. vse reklame, izdelane na trdem materialu, ki po svoji vsebini predstavljajo reklame stalnega značaja. Opozarjamo na današnji inserat g. Forstneriča glede smuči. 9 A N E S, SRE O A 13 /VENGAU .•> svojimi eksperim nti I VELIKA KAVARNA Bi.-5 a Sreda, 13. decembra: Zaprto. Četrtek, 14. decembra ob 20. uri: »študentje smo«. Red C. Znižane c: <• Domačo opereto. Metke in Danila Bučarja »Študentje smo« ponove v četrtek 14. t. m. Delo je jako zabavno; muziaa. pisana v načinu jazza, je meodiozna ter temperamentna. Veljajo prvič pri ‘cj •opereti znižane cene. O Božiču bo premiera popularne operete »Mala Floramye«, ki jo je uglasbil ter ji napisal'zanimivo besedilo Ivo fj* jardovič, znani splitski skladatelj, ki j3 znal svojim operetam utreti pot tudi tujino gledališča. »Mala Floramye« ie muzikalno izvrstna opereta ter jo na naših odrih stalno uprizarjajo. Mariborsko uprizoritev pripravljata kapelnik Herzog in režiser Skrbinšek. Nastopijo Udoviče-va, Z.ikrajškova, Zamejič-Kovičcva. Go* rinškova, Križajeva, Sancin. Skrbinšek, Grom, P. Kovič, Medven, Gorinšek, Blaž. Tovornik, Nakrst. Harastovič, Furijan h* Crnobori. »Trnjulčico«, pravljično igro s petjem in godbo uprizore v Rasbergerjevi režiji za Božič kot drugo letošnjo otroško igro. »Trnjulčica« je bila pred 8. leti ena najboljših otroških predstav ter so bile njene uprizoritve vedno polne. . . r— Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju. oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 14. L m. Ob 12.15: Reproducirani vokalni koncert: serenade; 12.45: poročila; 13; čiis, reproduciran koncert godbe na pihala: 18: »O prehrani otrok«, predava dr. Konvalinka-Tavčar; 18.30: pogovor s poslušalci, se pogovarja prof. Prezelj; 19: srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel; 19.30: plošče po željah; 20: prenos iz Beograda; 22: čas. poročila, radio-jazi Kino Union. Od danes, torka dalje prvovrstni velefilm ameriške produkcije v nemškem jeziku »Poslednji korak« z najlepšo Američanko Joano Cravvfor-dbvo in Nilsom Astherjem. Ljubavni film, ki nam v krasnih slikah in razkošni opremi prikazuje življenje milijonarjev na prekooceanskem parniku. Grajski kino. Danes v sredo zadnji dan »Sen o sreči« (Zbogom leol dnevi). Bri-čta Helm. Od četrtka dahe srčkana, za-bavna opereta »Madona, kje si«, krasen film poln izborne godbe in lepega netja. Liane Haid, Viktor de Kowa, Paul Otto, Fritz Schulz in Otto Wallburg v glavnih 'dogah. PH nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovnme želodca in čreves'" in tratno pospeši prebavo. Obup odpuščenega delavca. V neki mariborski tekstilni tvornici je bil delj časa zaposlen kot delavec 181 etui Ozvald Urek, stanujoč v Rajčevi ulici. Pred kratkim pa je bil iz neznanih vzrokov odpuščen, kar si je gnal taljo k srcu, da je sklenil končati si življenje. To je pripovedoval tudi svojim tovarišem, ki so ga tolažili, toda zaman. Včeraj zjutraj so ga našli ljudje smrtno bledega ležati v Tvor-niški ulici. Poleg njega je leža’a steklenica s karbolom. Na prvi mah je bilo ljudem jasno, da se je delavec zastrupil in so takoj poklicali reševaloe, ki so nesrečneža prepeljali v mariborsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Ljudje radi mnogo govore. Včeraj dopoldne se je raznesla po mestu vest, da je na nekem dvorišču v noči na pretekli. torek zmrznil neki mladi krošnjar Ta vest pa ni točna, čeprav so jo ne' ateri raznašali kot senzacijo. Morda je v zvezi s tem, da so našli v noči na pretekli ponedeljek na Ptujski cesti 24letnega čevljarskega pomočnika F. K. vsega pre-mraženegah. K- se je vračal iz neke gostilne in pijan obležal na cesti, kjer so ga rano zjutraj našli ljudje, ki so ga spravili popolnoma nezavestnega na orožniško postajo. Ker pa se ves dopoldne ni zavedel, so orožniki poklicali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnica. Izvirno vremensko poročilo s pohorskih vrhov. 13. decembra ob 7. uri zjutraj: Mariborska koča, Ruška koča. Pohorski dom: —14 C, oblačno, mirno, 40 cm novega snega na stari podlagi smuka dobra, skakalnica uporabna; Klopni vrh: — 14 C, sneži. 35 cm novega snega na stari podlagi; Pesek: —13 stopinj C, sneži na staro podlago 80 cm, 40 cm novega snega, skakalnica uporabna, smuka idealna; Senjorjev dom: —16 stopinj C, sneži, 30 cm novega snega; Sv. Lovrenc na Pohorju: —14 C, sneži. D cm novega snega, skakalnica uporabna; Ribnica na Pohorju; — 12 stopinj C, sneži 30 cm novega snega; Guštanj-Kotle: —10 stopinj C, sneži, 30 cm novega snega; Činžat nad Falo —11 stopinj C, 30 cm novega snega; Rimski vrelec: —13 stopinj C, 30 cm novega snega, smuka dobra: Peca: — 10 stopinj C, na staro podlago 120 cm, 30 cm novega snega, smuka idealna. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer —11.1 stopinj C; minimalna temperatura je znašala —12 stopinj C-barometer je kazal pri 10.1 stopinjah 736.8, reduciran na ničlo 735 6; relativna vlaga 91; vreme je mrzlo in s"eži- Kako grešimo starši napram otrokom predavanje na roditeljskem in učiteljskem sestanku na tez- NEM. Na prvem letošnjem sestanku roditeljev in učiteljstva na Teznem, dne 25. novembra zvečer je obravnavala učiteljica ga. Milka Ledinkova o grehih staršev napram otrokom. V uvodu je predavateljica omenila najvažnejšo nalogo staršev, dobro in prirodno vzgojiti človeka. Ker se pa tega posla lotimo popol-*teia nepripravljeni (na vse druge poklici se pripravljamo po več let), ni Čudno. ce mnogo grešimo. Nato je na mnogih Primerih iz življenja dokazala, kako se Maščuje nad otrokom nepravilna vzgoja, ki marsikaterega upropasti. Otroka nikakor ni smatrati za manjvredno nepopolno bitje — ni pa tudi-to Vrasel človek v miniaturi, — ki se mora %0’utno pokoriti volji starejšega t. j. kakor je nam ugodnejše in komodnej-Šc. ker to napravi iz otroka človeka brez 'sake energije ali pa trmastega in vase Zaprtega in odljudnega. Otroci morajo 'meti svojo igralno dobo, ki je za nje deta- Mi pa jim prav radi naprtimo ona »In ste skrbno prebrskali vse smetile?« »Docela.« »Pa je ni?« »Je ni in ni.« »Hm! Zares čudno. Niti predsednika lste našli na smetišču?« »Ni ga predsednika. Iskali smo ga. Ni-1110 ga našli.« »Naj se sam Bog usmili.« ^ »Sicer pa: kdo je naš predsednik? Kaj h' poslali kom na njegovo stanovanje, 3 hi '»a poiskal?« »Kdo je pre3«edn"'?« lKlodi vedi. Pravijo, da je temnopolt, ““nje nostave.« 'Kaj se? Plavolas je in sila visok; zdi se mi. da malce šepa na levo nogo.« »Prazne marnje! Plavolas je. pravite? Ne bodite smešni. Prav nič ne šepa. Debel je, plešast teta Kunigunda ga je videla na lastne oči.« »Brž privedite tetko Kunigundo.« »Naj sama pove kako in kaj.« »Eh, to ste mi pametni bratci! Teta Kunigunda je že vendar lani umrla.« »Z ženskami je vedno smola. Te vedno urnro takrat, ko ni potreba. Torej vedno ob nepravem času.« »Nezanesljiv element 1« »Naj v miru počiva...« »Toda kaj storiti, tovariši: kje je predsednik? Kaj storiti? Nič. Ni ga, pa ga ni.« »Neki izhod moramo najti,« »Hm... Da!« »Veste, bratci, naj zlodl vzame pred« sednika. Toda komisijo moramo vsekakor najti. To zadostuje.« »A kako jo najti, če je ni nihče videl?« »In če ne poznamo posebnih znakov!« »Siten položaj... naravnost mednaroden ...« »Bratje, rešil sem ga.« »Govori!« »Predlagam, da se zasede vsa okolica šest kilometrov na široko in da pregledamo vsakega človeka. Z božjo pomočjo bomo našli one, ki jih iščemo.« »Tako je!« »Naprej, bratci! Naskok, zasedi!« »Vsi v vrsto,.. Zasedimo izhode in vhode. Nihče ne sme ven, nihče ne sme noter!« »Ej, državljan, postoj trenutek. Morda ste vi slučajno član naše revizijske komisije?« »Bog se vas usmili, sodrug. Jaz sem delavec, pošten človek, nikar me ne... Pravkar bežim v Moselprom, da si kupim cigarete.« »Prisezite, da niste član?« »Tako mi Bog pomagaj! In da bi na o-nem svetu...« »Dobro, pojdi.« »Ej-j-j-!« »Državljanka, stoj no za hipec! Stopite malo bliže. Ali ste slučajno članica naše revizijske komisije. Glejte mi v oči.« »Ste li pri pameti, ljubi ljudje? Jaz sem iz Tambora, sani Bog me varuj, da bi... Saj vidite, imam otrokh na prsih.« »Otroka? Kaj pa če je ta član naše komisije?« »Za božjo voljo, saj' je star komaj tri mesece, še govoriti ne zna. Bog se vas usmili tovariši.« »Ej, čakajte tetka; tudi naša komisija nima najbrže več ko tri mesece.« »In govoriti tudi ne zna.« »Tu se nekaj ujema. Pokažite otroka!« »Milost, dragi bratje. Iz Tambora smo. A z otrokom se...« »Lažje izhaja.« »Ej-j-j! Figura! Postoj! Ali nisi slučajno član naše revizijske komisije?.« »M... me-e-e!« »Fej zlodij!« »Kozla si hotel prišteti v našo komisijo. No, v tej zmešnjavi se lahko človeku še kaj hujšega pripeti.« »Kar mirno po svojih opravkih, državljan kozel. Ne zamerite, da smo vas žalili. častitega izvenstrankarskega kozla smo hoteli napraviti za člana naše revizijske komisije!« »Me! Me! Me!« »Ali ste vse pregledali?« »Vse.« »Kako je?« »Prav nič ni. Revizijske komisije at. Izginila je, pa konec.« »Ali ste jo iskali pod mizo?« »Smo.« »In v pomijah?« »Tudi!« »Za omaro?« »Iskali. Je ni.« »Bratje! Stojte! Kaj če bi jo iskali v blagajni?« »Tam še nismo ... Samo tamkaj ne...« »Izborno. Iščite jo v blagajni, llmo!« »Kako je?« »Blagajna je prazna. Docela prazna.« »Kako? Prazna, pravite? Kje pa je denar?« »Denarja ni.« Nastopil je tesnoben molk. Mnogi so se praskali za ušesi in so jeli bridko tožiti. . ssSaBMtBBBKOMM Denis Diderot: Skrivnosti s Roman. Mati me je dočakala z resnim pogledom, sedeč na naslanjaču pri kaminu. Obraz ji je bil strog in negiben. Ko sem stopila v sobo, sem padla pred njo na kolena in jo prosila odpuščanja. »Dobro,« je odgovorila, »ti priznaš* da si ravnala krivo. — Vstani. Očeta ni doma, zato imaš dovelj časa, da mi vse raz ložiš. Oče Serafin ti je povedal, kdo si in kaj moreš od mene pričakovati. Sedaj je edino še mogoče, da me kaznuješ s trajno pokoro in jokom za moj greli. Reci torej, kaj misliš?« »Mati,« sem odgovorila, »vem, da ti ne smem ugovarjati in tudi ne želim povečati tvojega gorja, vendar se mi zdi, da bi ti bila bolj uslužna, če bi bila za vso stvar izvedela poprej. Sedaj vem v.š: in se moram pokoriti razmeram. Razumem razliko, ki se dela med menoj in sestrama, prižnavam jo, toda kljub temu sem tvoj otrok, ki si ga pod srcem nosila! Tega gotovo nisi pozabila? Mat!,« sem rekla, »daj mi svojo ljubezen in ljubezen onega, ki misli, da mi je oče!« »On je,« je dejala mati; »prav tako poučen o tvojem rojstvu, kakor ti in jaz in me n« more videti, ng da bi mi očital. Od njega ne moreš pričakovati očetovske ljubezni, tudi mer.e samo spominjaš na nehvaležnost nekega človeka, ki stoji med menoj in teboj. Sliko izdajalca moram sovražiti v tebi.« »Torej ti in gospod Simonin postopata z menoj kakor s tujko, ki sta jo iz usmiljenja vzredila?« »To ne. HČi, ne muči me! V meni je strast že zdavnaj zamrla, ostala je samo še grižnja vesti.« »In kdo je moj oče?« »Ni več živ. Umrl je, ne da bi bil na tebe kdaj pomislil. To bi bilo še najmanj...« Pri teh besedah se je popolnoma spremenila. Vstala je vsa divja in šele čez daljši presledek je mogla v jezi nadaljevati: »Hudobnež! Ni bilo odvisno od njega, če te bom nosila pod svojim srcem ali ne, ne, kljub vsem mukam, ki mi jih je povzročil, ni bilo to zaradi njega, toda Bog naju je obvaroval, tebe in mene, da bi se mogla mati preko hčerke pokoriti. Ljubim igro in ples, vendar sem se vsemu odrekla, da prihranim zate nekaj de- narja. V ta namen sem prodala svoj nakit. Pojdi V sdmdstan, kakor je očetova in moja želja, in nič ti ne bo manjkalo.« Mati,« sem rekla, »k nam prihajajo mnogi premožni ljudje, morda me bo pročil kdo tudi brez dote in denarja, ki si ga prihranila.« »Nemogoče. Škandal v samostanu je to onemogočil.« »In ni pomoči?« »Ni je.« »Če torej ne najdem moža, moram v samostan ?« »Da, do moje smrti, če nočeš obnoviti mojega trpljenja in grižnje vesti. Poleg iftibje smrtne postelje bosta stali tvoji sestri. Ti pa ne šineš biti ž njima, da mi ne povečaš bolečin. Pusti mater, da v miru umre, da bi mogla mirne duše stopiti pred božji obraz, s prepričanjem, da je storila vse za izpokorjenje greha, in da po smrti ničesar ne zahtevaš zase!« »Ne brigaj se zato« sem odgovorila. »Pokliči odvetnika in vsemu se bom odrekla!« »Ni mogoče,« je dejala, »da bi se o-trok sam razdedinil; to je samo kazen, do katere imajo le starši pravico. Če ne greš v samostan, bom morala ob smrtni uri izpovedati vse grehe svojemu možu, samo zato, da mu ne boš mogla stavitit nikakršnih zahtev. Te moram mar prositi na kolenih? Nimaš usmiljenja, ker si kruta, kakdr je bil tvoj oče.« Pri teh besedah je vstopil gospod m-monin, in ko je videl razburim e svoje žeiie, ki jo je ljubil mi je rekel Strogo: »Izgini ven!« obrnivši se k slugu pa je dejal: »Recite tej ženski, naj mi več ne pride pred oči!« Zaklenila sem se v svojo sobo in premišljevala o vsem, kar mi je bila mah povedala. Dolgo sem tako klečala v molitvi z obrazom obrnjenim k tlom. Mnogo krat se človek obrača k Njemu, ko se sam ne more odločiti. Moram iti v samostan, sem si mislila, morda je to volja božja. Storila bom to, ker če res moram biti nesrečna, potem je vseeno, če se® nesrečna tu ali kje drugje. Naslednjega dne sem pisala materi: »Žal mi je za vse skrbi, ki sem. vanl jih povzročila, zato želim, da jih bodi kcnec. Storite z menoj kar hočete, če i® vaša želja, da postanem redovnica, vidim v tem božjo žel o.« Služkinja, ki je odnesla to pismo materi, se je vrnila čez nekaj časa vsž srečna in mi je dejala: »Gospodična, z eno samo besedo ste lahko osrečili starše in samo sebe, P^ ste tako dolgo oklevali! Vaš oče in mati sta tako vesela, da ju že davno niše® videla v takem razpoloženju.« (Palie prihodnjič.) Pitti Goljuf. V tukajšnji trgovini s perutnino Reinhardt je hotel neki Janez Gorčenko h Skorbe priti na lahek način do denarja. Že rano v jutru 12. decembra se je potikal okrog obratnih prostorov tvrdke, pa jo je zopet odkuril. Kakor se je pokazalo, je kljub temu skrivaj iztrgal list iz bloka, v katerega nastavljenci trgovine zapisujejo težlno kupljene peruthine. Po dveh urah se je namreč Gorčenko prikazal v trgovini, kjer izplačujejo z listom, na katerem je bil zapisan račun za 10 puranov v znesku 252 Din. Goljufijo so pa takoj spoznali in predali goljufa policiji. Izročen bo sodišču. Nesreča ne miruje. Delavcu Antonu Verdniku v tovarni strojil v Majšperku je črpalni stroj za ekstrakt zdrobil desno nogo. — Tereziji Lesjakovi iz Gradišča pa je podirajoče se drevo hudo poškodo- valo istotako desno nogo. Zdravita se v ptujski tlnišhici. Smrtna kosa. V Orešju pri Ptuju je umrl v visoki starosti 81 let upokojeni mestni stražnik Jakob Jakopin. Naj v nliru počiva! Občni zbor strelske družine. V nedeljo 10. t. m. je imela- strelska družina v Ptuju svoj prvi redni občni zbor. Po poročilu predsednika in ostalih funkcionarjev je sledila volitev v novi odbor, in sicer so izvoljeni za predsednika dosedanji predsednik mestni komandant inž. podpolkovnik Šarac, v odboru pa so odvetnik dr. Šalamun, inž. poročnik Božič, inž. podporočnik Bartol, bančni uradnik fekaza ter učitelja Kafol in Mazlu; v nadzorni odbor so bili izvoljeni predstojnik okrajnega sodišča dr. Poznik, vodja podružnice OUZD Vadnjal iti konceptni pripravnik Rožman. Članarina je na mesec 2 dinarja; od tega gre za zvezo v Beo- gradu 1.05 Din. Zvočni kino. V sredo 13. decembra in v četrtek 14. decembra, obakrat ob 20. uri, se uprizori film »Jony ukrade ,Ev-rbpo’«. V glavnih vlogah Harry Pici, Dary Holm in Kurt Lilien. Oficirska čitalnica ptujske garnizije priredi v nedeljo 17. t. m., na dan rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. družabni večer. Obleka promenadna. Začetek ob 20. uri. Madžarske železnice se modernizirajo. Kakor pri nas in v drugih državah, se tudi madžarske železnice modernizirajo in z velikimi investicijami prilagodujejo napredku mednarodnega železniškega prometa. Madžari nameravajo uporabljati za brzovlake samo lokomotive, ki se kurijo z nafto, ker je cenejša od premoga in omogoča večjo hitrost. Naročenih je že 70 lokomotiv za pogon z nafto. S takimi lokomotivami opremljeni brzo-vlaki bodo odslej vozili tudi na vseh onih progah, kjer se promet z brzovlakom zaradi preslabe frekvence ni izplačal. Na teh stranskih progah bo imel vsak tak brzovlak le po dva potniška voza. Stoletnica poroke. Srbski listi obširno poročajo o izrednem zakonskem paru Stojanu Dimitrije-viču in njegovi ženi Jelki, ki sta te dni praznovala stoletnico svoje poroke, kar je nedvomno edinstven primer v naši državi in najbrže tudi še daleč po svetu. Oba zakonca, ki sta še dobro ohranjena, prebivata v Kavadarju in sta se oba rodila leta 1815. Dočim mož Stojan še vedno opravlja lažja poljska dela, je njegova »boljša polovica« sicer nekoliko naglušna, ima pa še vedno bister vid. j Mali oglasi ■ < n' i ’ in Razno SEDAJ KO PRfHAJA ŽIMA in vaših koles lie boste več rabili, se vam nudi prilika, da lih pustite tehteljito osmižiti emajlirati, potiiklati. Vsb ktog Ijične ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shraitiba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in solkhtd delo Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin OUstlčie, Maribor. Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 47,% Sb&mnite še ČHb SANKE, prvovrstne ih želo poceni, kupite pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattčhbachdva iiiica 14. 4650 ŠTEDILNIKE! Tvrdka Justin Gustinčič. Ma-rlbdf, TatteilbaclidVii tilicd 14. hpdi bogato zalogo vsakovrstnih novih in rabljenih štedilnikov. Pohitite dokler traja zaloga Nakhp zelo ugoden. 4649 Aktovke, ročke in potovalne tiovčeue denarn e«.llit-nice, tobačne mošnje, kov-Eeke, nahrbtnike, gamaše itd. so najprimernejša Božična darila Velika izbira, najttiije cene pri IVANU KRAVOSU Maribor, Aleksandrova c, 13 VellhcbcžiCnaDrodrii za revne slr-e ,do 20. decembra. Volneni duble stot 140 fcm šrck Din 58’— kakor tildi vse drugo blago po ,ako nizkih cenah v Trpinovem bazarji" Maribor. Vetrinjske ulite IS Lokal LOKAL, v katerem je že 35 let kro-jaštvo. se odda. Slomškov trg št. 5, Maribor. 4729 VELIKE LEPE DELAVNICE. pripravne za skladišče v centru mesta oddam v najem. Vprašati Gosposka ulica 11 pri hišniku. 7003 Prodam Kupim KUPIM TAKOJ hranhne knjižice Llubljatiškc kreditne banke do 150.000 Din Ponudbe pod »Takoj« na nora Vo lista. 4732 Službo dobi IMAM MLEKO NA PRODAJ ip želim odjemalce. Cena po dogovoru. Ihteresenti naj sc zglasijo pri hišniku gostilne Spaček. 4730 VLOŽNE KNJIŽICE Posojilnice Narodni dom prodam najvišjemu ponudniku. Pomidbe na upravo lista ood »40,000«. 4733 S M U C I Din 60 DiA 80 S, FORSTNERIČ Melje, Molhe jeva 18 ANTON POŽAR. ROŠE. išče vajenca. Imeti mora dva razreda meščanske šole t U ■ 61 W ■ kvb Rfc-61 tl \c sen* ■ fcj ■ c m Glavnem trgu 23 (levo od mosta na velikem sadnem trgu) nudi cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo nudi cenjenemu občinstvu svojo vemco zalogo novodošlih Izbranih lasten« nn Tal n nrrnrlniK oonnli — V^.Itlrn r\QfnllV> gVP.h!n'n tClCS. ClC ^trorHS ev po zelo ugodnih cenah. — Velika izbira ostalih svetiln-h teles, eieVtromaterijala* žarnic, lika'nikbv, kuhalnih bldšč i. t. d. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja m urednik: RADIVOJ RFHaR STANKO OETELA v Mariboru v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik