PoMnino plačano v gotovini.
Smrt Henrya Maya, tajnika Mednarodne zadružne zveze
Po težki operaciji je 21. novembra umri Henry May, glavni tajnik Mednarodne zadružne zveze, v katere članstvu je po Glavni zadružni zvezi tudi naše zadružništvo.
Zaradi sedanjih težkih razmer, Glavna zadružna zveza ni mogla poslati na pogreb svojega zastopnika. Oskrbela pa je venec na grob in naslovila na Mednarodno zadružno zvezo depešo sledeče vsebine:
»O priliki velike izgube, katero je pretrpelo zadružništvo s smrtjo odličnega zadružnika Henrya Maya, Vašega glavnega tajnika, Vam izražamo naše tople simpatije ter Vas prosimo, da ste uverjeni o naši udanosti mednarodnemu zadružnemu pokretu.«
S smrtjo pokojnega Henrya Maya je mednarodno zadružništvo pretrpelo težko izgubo. Nekoliko desetletij že je stal pokojni May na čelu Mednarodne zadružne zveze, vrhovne ustanove svetovnega zadružništva in največje mednarodne organizacije svobodnega zadružništva na svetu sploh. Kot glavni tajnik Mednarodne zadružne zveze je pokazal pokojni May izredne organiza-torične sposobnosti, veliko energijo in odločnost ter velike uspehe.
Čeprav je prekoračil že 70 let, je pokojni May ohranil neverjetno svežino duha in bil neutrudljiv pri svojem delu. Bil je v stalnem stiku z vsem svetovnim zadružništvom in bil povsod, kjer so zadružni interesi zahtevali njegovo prisotnost. Pred štirimi leti je po povratku iz Bolgarije obiskal tudi našo državo. To leto je obvestil Glavno zadružno zvezo, da bo zopet obiskal našo državo.
ali mednarodni položaj in nenadna smrt sta mu njegovo namero preprečila.
Življenje pokojnega Maya je bilo do konca borbeno, naporno in ustvarjalno. Bil je tipičen primer človeka, ki z osebnim delom in z osebnimi napori samega sebe gradi in dviga.
Bil je sin preprostega delavca in sam kovinski delavec. V rani mladosti je žc stopil v zadružne vrste in jih ni zapustil vse do svoje smrti. Že v mladih letih je postal član uprave Potrošne zadruge v svojem rodnem mestu. Postopoma zavzema različna važna mesta v angleškem zadružništvu. Poleg tega je bil član parlamentarnega odbora britanskega zadružništva. Proslavil se je s svojim znanstvenim delom in predavanji iz narodnega gospodarstva in zadružništva. Leta 1913. je bil izbran za glavnega tajnika Mednarodne zadružne zveze. Kot tak je tudi umrl.
Njegova smrt predstavlja hud udarec za mednarodno zadružništvo ravno v današnjih razmerah. Pokojnik ni bil namreč samo velik borec za zadružna načela, temveč tudi velik pobornik miru med narodi. Za časa svetovne vojne je bila Mednarodna zadružna zveza edina ustanova na svetu, katera je imela v svojem članstvu pripadnike obeh vojskujočih se taborov. Ves čas vojne iso izhajale publikacije Mednarodne zadružne zveze, kateri na čelu je bil pokojnik, v angleškem, francoskem in v nemškem jeziku. Tako je ostalo tudi še v današnji vojni.
V znak žalosti za pokojnim Mayem so bclgrajske zadružne organizacije izobesile črne zastave na svojih zgradbah.
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE v LJUBLJANI
Anton Kralj:
Skupščina
14. Odvzem glasovalne pravice
Zadružnik je izključen od glasovalne pravice, kadar se križajo- njegovi zasebni interesi z intresi zadruge. Zakon jemlje zadružniku glasovalno pravico v naslednjih primerih:
1.	če ki naj zadruga oprostila zadružnika kake obveznosti:
2.	če bi naj zadružnik dobil od zadruge kako ugodnost:
1.	kadar pride v poštev sklenitev pravnega posla meri njim in zadrugo:
4. če naj se uvede ali dokonča pravda med zadružnikom in zadrugo.
Prepoved glasovanja ne velja samo za sklenitev, ampak tudi za razvezo pravnih poslov. Če vkljub prepovedi zadružnik vendarle glasuje, je dopustno sklep izpodbijati; razveljaviti pa se bo dal sklep le. če se dokaže, da jei bil njegov glas odločilen za izid glasovanja..
Člani upravnega in nadzornega odbora ne smejo glasovati o svoji razreš-nici. pač pa pri sklepanju o odobritvi bilance. O ra z resnici ne sme član upravnega odbora aili nadzornega odbora glasovati tudi tedaj ne. kadar zastopa v
odboru včlanjeno pravno osebo. Pač pa smejo glasovati namestniki, članov upravnega in nadzornega obbora, če še niso nastopili svoje dolžnosti. O drugih predmetih smejo člani upravnega, in nadzornega odbora glasovati kakor ostali zadružniki.
15. Predsedstvo skupščine
Za zadružne skupščine veljajo le predpisi zadružnega zakona in pravil, ne predpisi društvenega zakonai.
Stroške za skupščino trpi zadruga sama. Dopustno pa je zahtevati povračilo stroškov od tistega, ki zakrivi, da se je skupščina po nepotrebnem sklicala ali da se skupščina ni mogla opraviti in je bilo treba sklicati novo skupščino.
Skupščini predseduje predsednik upravnega odbora, oziroma njegov namestnik. če je skupščino sklical upravni odbor: če jo je sklical nadzorni odbor, predseduje njegov predsednik, oziroma njegov namestnik. Vendar pa smejo pravila odrejati kaj drugega, n. pr., da si skupščina sama izbere predsednika. Če bi ne mogla predsedovati oseba, ki je po zakonu ali po, pravilih za to dolo-
Nurodni gospodar Letnik 40 Številka 12 Strani 177— 192 Ljubljana, 15. decembra 1919
storjeni na skupščini, samo dokaziIno moč in ni pogoj za njihovo veljavnost. Sklep ima obvezno moč. če je le predsednik ugotovil, da je bil sprejet, čeprav sklep morda ni vpisan v zapisniku. Nasprotno je brez učinka sklep, ki ni bil storjen, pa je pogrešno vpisan v zapisnik. če se dokaže, da ni bil sprejet.
V 2. odst. § 3b. je predpisano, da je treba zapisniku priložiti: I. en primerek vabila na, skupščino: 2. spisek na skupščini navzočih zadružnikov : v. pooblastila zastopnikov, oziroma delegatov. Dočim odreja, zakon v § 28.. odst. 2.. da zastopniki pravnih oseb in pod skrbstvom stoječih zadružnikov ne- pol rebri jejo posebnega pooblastila, se tu zahteva, da se mora njihovo pooblastilo priložiti zapisniku. O pooblastilih delegatov ne obsega zakon natančnejših odredb: smatrati je. da podpiše pooblastilo delegata tisti, ki je vodil zborovanje, na katerem je bil delegat izvoljen.
Zapisnik o skupščini podpišejo: predsednik skupščine, zapisnikar in dva od skupščine izvoljena overitelja. Overite! jev ne more določiti predsednik sam. Iste osebe morajo- podpisati tudi spisek navzočih zadružnikov, poleg tega pa mora spisek navzočih potrditi tudi upravni odbor s podpiso-m zadružne firme. (§ 35., odst. 2.)
Da bi se moral zapisnik na prihodnji seji prebrati ali potrditi, sc ne zahteva. Zapisnik je potr jen, ko so ga podpisali tisti, ki so ga dolžni podpisati.
Zapisnik in priloge k zapisniku mora upravni odbor hraniti in jih dati zadružnikom na vpogled. Zapisnik mora biti razpoložen na vpogled že 5. dan po skupščini in mora ostati razpoložen 10 dni. t. j. do 15. dne po skupščini. Ne-
zadružuiki nimajo pravice do vpogleda. Zadružniki niso upravičeni zahtevati prepis zapisnika.
Prepis vsakega skupščinskega zapisnika in prepis prilog: vabila na skupščino. pooblastilo zastopnikov in delegatov in spiska na skupščini navzočih zadružnikov mora upravni odbor poslali registrskemu sodišču in revizijski zvezi. To se mora opraviti v 50 dneh po skupščini. Če upravni odbor namenoma opusti predložitev (eh listin, se kaznuje z globo do 1.000 din; če se predložitev opusti iz. malomarnosti, se kaznuje z globo do 500 din. (§ 112.. odst. I.. III.)
Drugim oblastvom je treba prepis zapisnika poslati le. če je to predpisano s posebnim zakonom, n. pr. davčni oblasti zaradi odmere, oziroma oprostitve družbenega davka.
21. Tožba zoper skupščinske sklepe
V tem paragrafu ureja zakon vprašanje, v kakšnih primerih in pod kakšnimi pogoji je dopustno izpodbijati sklepe skupščine in kdo je upravičen vlagati izpodbojno tožbo.
Izpodbojna tožba se more vložiti:
I.	Če sklep skupščine ne ustreza predpisom zakona ali pravil glede sklicanja ali dela skupščine. Če skupščina ni sklicana na tak način, kakor to- določajo pravila, ne more- veljavno- sklepati o nobeni stvari, ki je na tl ne v nem redu.
Če se kršijo predpisi, ki se tičejo sklicanja skupščine ali dnevnega reda. pa sc proti veljavnosti skupščinskih sklepov ne vloži tožba v določenem roku, postanejo- skupščinski sklepi pra-vomočni in storjene napake ne pridejo več v poštev.
2.	Čr krši skupščina, sklep prisilne določbe zakona. Prisilne določbe zakona so tiste, ki se tudi s pravili ne morejo spremenili,. Za skupščino pa. so poleg tega obvezne tudi določbe pravil; če sklene skupščina kaj takega, bar nasprotuje pravilom, sklep ni veljaven in ga je dopustno izpodbijati. Na skupščini mlekarske zadruge n. pr. bi se sklenilo. naj nabavlja zadruga članom krmila, dasi so taki posli po njenih pravilih izključeni; ta sklep je neveljaven. Prav tako soi neveljavni skupščinski sklepi, ki, zadevajo predmete, ki sploh ne spadajo v področje skupščine.
3.	Če skupščinski sklep spreminja pravila, pa ni bil sprejet na način, ki je v zakonu ali v pravilih za to predpisan.
Sklep skupščine se more izpodbijati le s tožbo, ne morda s tem. da bi se vložil samo ugovor.
Če bi pravila predpisovala, da je dopustno izpodbojno tožbo izključiti na ta način, da bi moralo spor reševati zadružno razsodišče, bi bila taka določba pravil v nasprotju s predpisi § 38. in bi bila torej neveljavna.
Tožba se more vložiti tudi zoper sklep skupščine, ki, je sestavljena, iz delegatov; (§ 28.) Pravico do' tožbe, pa ima le delegat, ki je bil na skupščini.
Tudi volitev je sklepanje skupščine, prav tako odklonitev kakega predloga. Če bi predsednik skupščine nepravilno proglasil, da je z zadostno večino sprejeti predlog odklonjen, postane odklonitev pravomoćna, če je nihče ne izpodbija. Isto pravilo velja za primer, da bi predsednik proglasil, da je bil predlog sprejet, čeprav ni dobil potrebne večine: predlog set smatra v takem primeru za
sprejet in pravomočen, če ga nihče ne izpodbija s tožbo.
Tožba se vloži pri tistem registracijskem sodišču, v čigar zadružnem registru je zadruga vpisana.
22. Kdo sme vložiti tožbo
Izpodbojno tožbo zoper skupščinske sklepe morejo vložiti:
1.	revizijska: zveza:
2.	upravni odbor, ki sme vložiti tožbo tudi tedaj, če na skupščini ni ugovarjal sklepu ali če so posamezni upravni odborniki glasovali za sklep; iz besedila 3. odst. § 38. izhaja, da sme tožbo vložiti tudi nadzorni odbor, oziroma posamezni njegovi člani;
3.	vsak posamezen zadružnik, ki je bil na skupščini navzoč, če je na skupščini zoper sklep vložil ugovor in zahteval, naj se njegov ugovor sprejme v zapisnik; drugim zadružnikom ne gre pravica do pritožbe.
Pravico, izpodbijati sklep skupščine zaradi prekršitve določb zakona ali pravil, ima zadružnik že po obstoječih zakonih. Zadružni zakon odreja tu le pogoje in omejitve, ki naj uredijo uveljavljanje te pravice, kar je potrebno zaradi tega, da se čimprej ustvari jasnost in da ne traja predolgo negotovost, ali so skupščinski sklepi veljavni ali pa jih bo kdo izpodbijal.
Legitimiran za tožbo je samo tak zadružnik. ki je mi' skupščini ugovarjal sklepu in zahteval, da pride njegov ugovor v zapisnik. Ugovor mora biti torej podan še pred zaključkom skupščine, ni pa treba, da bi bil podan pred glasovanjem. Vložitev ugovora je pogoj za dopustnost tožbe. Zadružnik ne
zgubi pravice do tožbe zaradi tega, ker morda zapisnikar njegovega ugovora ni sprejel v zapisnik.
Pravica, izpodbijati s tožbo skupščinske sklepe je individualna (osebna) pravica, ki jo uveljavlja zadružnik ne toliko zaradi lastnih gmotnih koristi, ampak v interesu vse zadruge. Na omejitve, postavljene v S 38., niso vezane
Dr. Vlado Valenčič:
O inozemskih plačilih
Veljavnost našega denarja kot plačilnega sredstva sega samo do državnih mej. onstran državnih mej pa kroži denar drugih držav. Tudi v časih, ko ni bilo glede prenašanja denarja iz ene države v drugoi nikakih omejitev, je domač denar, tako v bankovcih kot kovan. bil le v zelo omejenem obsegu uporabljan za plačevanj e v inozemstvu. Le v obmejnem prometu se jo dogajalo, da so tudi inozemci sprejemali plačilo v našem denarju, seveda je za nje naš denar prišel kot plačilno sredstvo v poštev le po vrednosti, kakor jo je imel napram njihovemu domačemu denarju, ki je njim služil kot merilo vrednosti. Isto je bilo z nami v kolikor smo v naši državi sprejemali v plačilo tujo valuto, to jo tuje bankovce, ali kovance.
V velikem trgovskem prometu med posameznimi državami pa je plačevanje z domačim ali pa tujim denarjem bodisi v papirju ali kovini bilo v sodobnem mednarodnem gospodarstvu le redek primer. Plačevanje od nas v inozemstvo ali pa iz inozemstva k nam je slonelo na devizah, tako namreč imenujemo čeke in menice, ki glasijo na tuje veljave. Največ smo se za inozemska
tožbe, s katerimi se uveljavljajo pravice, ki pristojajo zadružnikom iz kakega posebnega pogodbenega razmerja, če je bilo to razmerje kršeno s skupščinskimi sklepi. Pod omejitve § 38. tudi ne spadajo tožbe zaradi prekršitve imovinske pravice, ki izvira iz članstva, n. pr. glede izplačila pripadajočega delu poslovnega prebitka ali izplačila deleža.
plačila posluževali Čekov, ki so jih izdajale naše banke na svoje inozemske bančne zveze, pri katerih so imele dob rohnet j tu Če je naš trgovec moral plačati italijanskemu tovarnarju za kupljeno blago gotovo vsoto v lirah, je šel v banko in knpil lirski ček ter ga poslal svojemu upniku ali pa je naročil banki, da mu ga pošlje. Lahko pa jo plačal tudi še na drug način. Položil je pri domači banki dinarsko protivrednost itali janskega računa ter ji naročil, naj lirski znesek računa nakaže njegovemu dobavitelju. Banka je nato dala enak nalog svoji italijanski bančni zvozi, katera je končno italijanskemu tovarnarju izplačala v lirah znesek, ki ga je imel prejeti. Tudi tako bančno nakazilo v tuji veljavi spada pod pojem devize.
Na isti način je mogel plačati italijanski kupec blago kupljeno od našega trgovca. Poslal mu je ček, ki ga je naš trgovec vnovčil pri domači banki ali pa mu je pustil nakazati denar potom svoje na neko domačo banko.
Poleg tega postopka je bilo še važno vprašanje tečaja, po katerem je banka kupcu ali pa prodajalcu devizo obračunala. Ta tečaj je predstavljal vrednost
devize, izražene v domači veljavi, leva ji so bili določeni na borzah, v glavnem sta jih določali, kot cene blagu, ponudba in povpraševanje.
Omeiltve plačilnega prometa
Časi, ko je bil trgovski in plačilni promet med posameznimi državami popolnoma svoboden, so že davno minili. lJa tudi pred leti, ko glede blagovnega prometa z inozemstvom še nismo poznali nikakih ovir, je bil plačilni promet urejen s predpisi. Devizni pravilnik je določal. kakšna plačila je mogoče vršiti v inozemstvo, predpisoval pa je tudi. na kakšen način je moral naš izvoznik dobiti v državo plačilo za blago, izvoženo v inozemstvo. Za časa od ustanovitve naše države je obstajala plačilna svoboda za inozemstvo le par mesecev, to je od maja pa do oktobra 1931. V septembru leta 1931. pa je prišlo do hude zaostritve gospodarske in finančne krize, ki je imela med drugim za posledico padec angleškega funta. Tudi naš dinar je zakolebal. V svrho. da bo zavarovana čimbolj njegova vrednost, je bil izdan devizni pravilnik, ki je uredil promet z devizami in valutami v naši državi. Ta pravilnik, neštetokrat spremenjen in popravljan, je v veljavi še danes.
V smilit določil pravilnika se smejo baviti s trgovino deviz in valut ter posredovan jem poslov plačilnega prometa med našo državo in inozemstvom razen Narodne banke le tisti denarni zavodi, ki jih za to pooblasti Narodna banka.
Namen pravilnika je. da onemogoči selitev denarja v inozemstvo, zato določa izrecno primere, v katerih so plačila v inozemstvo dovoljena. Najvažnejši primer plačila v inozemstvo je plačilo za v inozemstvu kupljeno blago.
Potrebo plačila mora uvoznik dokazati z originalnim računom ter carinsko deklaracijo'. iz katere je razvidno, da je blago res uvoženo. Poleg tega mora plačnik predložiti tudi potrdilo o plačanih davkih in potrdilo o registraciji firme ali obrtni list.
Tuja plačilna sredstva je po pravilniku mogoče prodajati tudi potnikom, ki potujejo v inozemstvo in to dokažejo z rednim potnim listom. Določbe glede zneskov pa so za posamezne države različne.
Tudi plačila, ki prihajajo iz inozemstva, so pod nadzorstvom. Blago se, more iz države izvoziti le z izvozniškim potrdilom (uverenje), ki ga izvoznik dobi pri pooblaščenih denarnih zavodih proti temu. da se zaveže dobiti v državo vso protivrednost, ki jo za blago v inozemstvu prejme. Na ta: način hoče devizni pravilnik preprečiti, da bi kdo prenašal kapital iz države v obliki izvoženega blaga.
Klirinški plačilni promet
Devizni pravilnik v svoji prvotni obliki ni mogel preprečiti padanja vrednosti dinarja. Zunanja trgovina, je ostala še svobodna, izvoz in uvoz sla se še prosto razvijala. Ker je pa ravno naš izvoz v letih krize silno padal, smo prejemali zanj vedno manj deviz, tako da je prenehala možnost prostega razpolaganja z inozemskimi, devizami. Če je torej jugoslovanska banka imela v Nemčiji terjatev v markah, teh mark ni mogla več, kot svojčas, uporabiti za nakup švicarskih frankov, ki jih je mogoče potrebovala za plačilo v Švici, ampak je mogla marke uporabiti edino za plačilo v Nemčiji.
Da bi držalu vrednost svojega denarja, so' pričele posamezne države skrbeti za. vpostavitev ravnotežja med uvozom in izvozom. To načelo so skušale uveljavljati tudi napram posamezni državi ter so pripravljene kupiti od nje le toliko, kolikor ji morejo v zameno prodati. Svoj uvoz hočejo plačati s svojim izvozom, torej blago za blago, na ta način ni trdba morebitnih viškov uvoza plačevati v devizah, ki predstavljajo zlato, kajti izguba zlata pomenja poslabšanje valute.
Na načelu ravnotežja med izvozom in uvozom je zasnovan klirinški plačilni promet med dvema državama. Bistvo tega prometa je, da se blagovne terjatve od Izvoza blaga v eno državo obračunajo z blagovnimi dolgovi od uvoza blaga iz te države. Na podlagi klirinških dogovorov morajo uvozniki polagati protivrednost za blago, uvoženo iz države, s katero imamo klirinški sporazum, pri zavodu, ki je za lo svrho določen, v naši državi, in tudi v raznih drugih. Narodna banka, ponekod pa tudi posebni v to svrho ustanovljeni zavodi.
Dobro imetje, ki se zbira iz plačil Uvoznikov, se uporabi za plačilo izvoznikom. Seveda je ta plačila mogoče izvršiti lev tisti višini, kakor znaša protivrednost vplačil inozemskih kupcev pri klirinškem zavodu pogodbene države. Če n. pr. italijanski kupci našega blaga vplačajo pri italijanskem klirinškem zavodu 10 milijonov lir, more naša Narodna banka protivrednost tega zneska, kar je okrog 2,800.000 dinarjev, izplačati le, če so jugoslovanski uvozniki italijanskega blaga tolik znesek pri njej vplačali. Ako ni toliko dobroimetja, potem morajo pač naši izvozniki čakati.
da se denar nabere in da pridejo na vrsto za izplačilo.
Način klirinškega prometa dokazuje, da more zadovoljivo delovati le, če je ravnotežje med vplačili uvoznikov in izplačili izvoznikom. Če tega ravnotežja ni in nastane velika klirinška terjatev napram drugi državi, potem je treba to ravnotežje umetno ustvarjati, bodisi z znižanjem tečaja, da se^ poveča uvoz. ali pa, da država sama z velikimi nakupi dvigne uvoz.
Tečaj valut dveh držav, ki imata plačilni promet v kliringu, je ali stalno določen s pogodbo, ali pa se spreminja kot borzni tečaj.
Klirinški, promet je sedaj že zelo razširjen med državami, ki si zaradi svojih valutnih razmer ne morejo privoščiti svobodnega deviznega prometa. Naša država ima klirinške dogovore z raznimi državami. Trenutno je naš plačilni promet urejen na podlagi kliringa z Italijo, Nemčijo, Bolgarijo, Turčijo, Češkomoravskim protektoratom, Madžarsko, bil je tudi z Romunijo, pa je bil začetkom tega meseca odpovedan ter s Poljsko, ki pa sedaj ne deluje. Z Grčijo jo naš plačilni promet urejen na poseben način, delno nam plačajo Grki naš izvoz v kliringu, deloma v devizah, (ločim jim mi plačamo vse- v kliringu.
Svobodne devize
Ostale države nam plačujejo naš iz-\ oz v devizah, isto tako moramo tudi mi, uvoz iz teh držav plačevati v devizah. Uvoz iz deviznih držav je pod posebno kontrolo in mogoč le na podlagi dovoljenj, pri katerih Narodna banka zelo strogo postopa, da na ta način čimbolj prepreči odtok deviz. Na drugi
Strani pa skuša z raznimi ukrepi pospeševati izvoz v devizne države in povečati dotok deviz v našo državo.
Dolgo časa je bil naš dinar \ svoji vrednosti vezan na angleški funt. Ker pa j c vrednost funta zaradi vojne postala nestalna, je določeno sedaj stalno razmerje dinarja do dolarja. Tečaj dolarja znaša 55 din in z ozirom na ta tečaj se obračunavajo tudi druge proste devize.
V ostalem se tečaj prostih deviz določa na borzah. Merodajni so tečaji, ki jih borzna poročila prinašajo kot tečaje svobodnega tržišča. Poleg teh tečajev
poznajo borzna poročila še mnogo nižje uradne devizne tečaje, ki so izračunani na podlagi zlate vrednosti dinarja na-pram zlati vrednosti drugih veljav. Praktično vrednost imajo uradni devizni tečaji le še v primerih, ko gre za odkup četrtine izvozniške devize od izvoza pred 29. julijem t. 1. po Narodni banki. Narodna ‘banka ima namreč pravico. da kupi za račun države, enoi četrtino devize, ki jo izvoznik prejme za izvoženo blago. Dočim pa je za blago, izvoženo pred 28. julijem 1939, plačevala to četrtino po nižjih uradnih tečajih. jo sedaj po borznih tečajih.
Tirš Ignacij:
Poslovodja konzumne zadruge in jamstvena izjava
V 7. številki letošnjega »Narodnega gospodarja« je bil govor o notranji ureditvi konzumne zadruge ter je bilo poslovodji odrejeno njegovo mesto in delokrog. Poslovodja naj ostane uslužbenec zadruge, ki vodi prodajo v zadružni prodajalni, medtem ko vrši nakupe blaga načelstvo, knjige piše knjigovodja, blagajniške posle pa opravlja en član načelstva tako, da vsak večer prevzame ob zaključku dneva odnosno prodaje gotovino po izkupilni poli.
Poslovodja je odgovoren za zalogo blaga po' prodajnih cenah. To odgovornost je treba podrobno razčleniti. Posebno mora biti točno ugotovljeno, kje začne njegova odgovornost in kje preneha. kaj spada v njegovo področje, kake pravice in dolžnosti ima.
Vse to je trebai vedno pismeno vnaprej, pred nastopom službe ugotoviti, da ni pozneje nepotrebnega razpravljanja ali celo prepirov.
V to svrho se napravi lislina »jamstvena izjav a«, ki jo podpiše poslovodja pred nastopom službe skupno z ev. poroki, če ni položil sam jamstva v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Taka jamstvena izjava vsebuje v glavnem naslednje točke:
1.	a) način, kako zadruga nakupuje blago; b) kako izroča zadruga to blago prodajalcu po prodajnih cenah; c) kako se vodi i-zkupilna pola in kako prevzema blagajnik gotovino: č) kdo plačuje račune za prejeto blago; d) prijava manjkajočega blaga na zalogi načelstvu.
2.	Določila glede prodaje po prodajnih cenah.
3.	Čigav ji* e v. prebitek nad prodajnimi cenami.
4.	Kako se pokrije primanjkljaj, ugotovljen pri inventuri.
3.	Kakšni kali se upoštevajo in kako.
(). Po katerih načelih sme prodajalec dajati blago na up.
7.	Vodstvo izkupilne pole, kreditiranje blaga poslovodji in uslužbencem.
8.	Ugotavljanje v breme in v dobropisov pri spremembah cen.
9.	Vpisovanje v nakupne knjižice in zamenjava blaga.
K). Kaj sme poslovodja sam nakupovati in kako se obračuna.
II. Odgovornost uslužbencev poslovodji.
Dalje je v jamstveni izjavi določeno razsodišče za primer spora in način, kako položi poslovodja kavcijo (jamstvo) za c v. primanjkljaj na blagu, ali v gotovini, ali v hranilnih knjižicah, ali z vknjižbo na nepremičnine ali s poroštvom.
Jamstvena izjava se glasi:
Podpisani (ime in priimek ler bivališče poslovodje) izjavljam sledeče:
I
a)	Nakup blaga in naročila izvršuje načelno le načelstvo po svojem zastopniku ler nisem jaz upravičen sklepati nakupnih pogodb s potniki ali tvrdkami sam. Nakup blaga se izvrši le po sklepu načelstva. Škoda za zadevno moje samolastno postopanje, ki bi zadela zadrugo zaradi zavrnitve takega blaga, zadene mene.
b)	Sprejemal bom blago po prodajnih cenah od zadruge. Blago mi bo fakturirano ter bom sproti potrdil vsak prejem blaga na izvirniku fakture proti temu, da se mi izroči prepis računa. Za to blago me bo zadruga v svojih knjigah obremenila in sem zanj odgovoren. Prodaja blaga se sine vršiti izključno le po določenih, meni zaračunanih prodajnih cenah.
c)	V prodajalni bom vodil sproti, pravilno in I oč n o i zk u p i I n o
polo. l o bom tudi sproti sešteval (po straneh) in izročil vso ta dan sprejeto gotovino za prodano blago blagajniku zadruge. Za vsak dan se vodi posebna izku pilnai pola. Če bi morebiti blagajnik zaradi nepredvidenih zadržkov izostal od prevzema gotovine, bom vso gotovino z izkuipilno polo vred vložil v kuverto in jo zalepil ter nisem upravičim pozneje kuverte odpirati, ne da bi bil blagajnik ali njegov namestnik navzoč.
č) Račune za blago bo plačevala zadruga 'sama po svojem blagajniku ter sem upravičen poračunavati nakupe sam le v točki 10. navedenih primerov.
d)	Načelstvu sem dolžan potrebe na blagi! za prihodnji mesec prijavljati za vsak mesec posebej, najkasneje do 20. tekočega meseca, in to pismeno z natančno navedbo, vrste in kakovosti blaga. Posebno vzamem na znanje, da je moja dolžnost zahtevati samo tisto' količino blaga, ki jo bodo člani-odjemalci pri rednem poslovanju verjetno potrebovali.
Poleg tega pa vzamem kot posebno važno na znanje še to:
II.
Dolžan sem prodajati blago po določenih, meni zaračunanih prodajnih cenah. nimam pa seveda nobene pravice prisvojiti si z eventualnimi nadcenami. z lastnim nakupom in prodajo blagai ali na kakršen koli drug način doseženi prebitek.
III.
Zadruga je upravičena za tak, pri revizijski ali oddajni inventuri ali letni inventuri nesporno ugotovljeni prebitek obremeniti račun /prodajalne (moj osebni račun).
IV.
Enako sme zadruga obremeniti moj osebni račun oziroma izterjati od mene. oziroma kriti iz moje kavcije odnosno jamstva, vsak pri inventuri ugotovljen primanjkljaj, ne da bi bila zadruga dolžna dokazovati mi kako krivdo, če bi pri inventuri ne mogel ali ne bi hotel sodelovati, bom nemudoma preskrbel zastopnika oziroma namestnika, ker bi sicer bila inventura veljavna ter za me obvezna tudi brez mojega sodelovanja.
V.
Smatram za zadosten kalo, ki ga dovoljuje zadruga, in sicer: gratis ovojni papir ter papirnate vrečice; tara vreč 1 kg od komada, čeprav so lažje; pri preračunu olja iz kg v litre 92 dkg, namesto dejanskih 90 dkg: pri petroleju pa 82 dkg namesto dejanskih 80' dkg. Smem pa pri nadrobni prodaji kruha, sira, slanine, salam, dišav, začimb, posameznih sveč zaokrožiti ceno navzgor. Poleg tega se mi bo priznal vsak dejanski kalo, vendar le pod pogojem, da o njem takoj obvestim načelstvo in da ni nastal po moji malomarnosti ali pa krivdi. Ako v 14 dneh po nastanku odnosno ugotovitvi kala lc-tcga ne prijavim, izgubim pravico do naknadnega dobropisa.
Tudi nimam (pravice zahtevati kakega splošnega procentualnoga kala ali mankai.
VI.
Za plačljivost dolžnikov, katerim bom kreditiral, jamčim osebno. Zato hočem biti pri kreditiranju zelo previden in skrbeti za točno plačevanje in eventualno pravočasno izterjevanje po načelstvu. Izterjevali dolžnika po od-
vetniku ali sodišču jaz nisem upravičen in sme to storiti samo zadruga. V tem oziru se bom ravnal po splošnem navodilu. da skupni dolžniki ne smejo presegati enomesečnega izkupičku.
Če dovolj načelstvo komu kredit, ne odgovarjam zanj. Za neizterljive dolžnike se me sme obremeniti in od mene izterjati oziroma iz kavcije dvigniti dolgovani znesek. Zadruga pa je upravičena vložiti proti dolžniku in meni kot nerazdelnemu poroku in plačniku tožbo. Z obremenitvijo pridobim tudi jaz pravico do samostojnega izterjanja.
VII.
I o č n o, p r a v i I n o in s p r o t i b o m vodil i z k u p i 1 n o p o I o glede prodaje na up, plačil na dolg in dnevnih izkupičkov ter malih nakupov. Izkupilne pole bom vsak dan seštel in zaključil, podpisala jih bova: oba z blagajnikom. ki prevzame izkupiček.
Sebi smem kreditirati brez odobrenja načelstva do dveh tretjin plače ter žiti v izkupilno polo in glavno knjigo moram na up vzeto blago sproti kji-dolžnikov. dolg pa se mora obračunati konec meseca s plačo.
Uslužbencem in njih najbližjim sorodnikom pa imam pravico dajati blago in ga zaračunavati le sam.
Vlil.
\ se blago ene vrste, izvirajoče iz ene ali več dobav, mora imeti enako ceno ter bom v primeru, da se mi dobavi blago iste vrste po nižjih cenah, takoj ugotovil (isti dan) količino starega ter dražjega blaga in zahteval dobropis na novo prodajno ceno. oziroma bremepis na višjo ceno, če bi mi bilo blago dobavljeno po višji prodaj ni ceni.
IX.
V	nakupne (dividendne) knjižice pa bom vpisoval vse nakupe s pravim datumom in prav tako plačila.
V	zameno dano blago bom vknjiže-val med izkupila enako, kot bi bilo dano za gotovino, na, ta način prejeto vrednost pa med izdatke.
X.
Izjema glede nabavljanja blaga velja samo v manjših stvareh, ki se običajno kupijo vsak dan sproti ali od časa do časa, kot na primer jajca, kruli, maslo, sadje in podobno. Za te stvari se Izvrši obračun na izkupilni poli isti dan.
Če bi se teh strogih navodil (od I. do X.) ne držal, sme vodstvo zadruge domnevat k da je bilo moje poslovanje nepošteno.
XI.
Uslužbenci so materialno odgovorni poslovodji, ki pa mora vsak prekršek takoj naznaniti načelstvu. Za primer namerne nepoštenosti ima. poslovodja pravico uslužbenca takoj odstraniti iz službe.
It a z s o d i š č e.
Vse spore, izvirajoče iz te listine in z njo prevzetih obvez razsoja v smislu
672. in nasled. civil nepravdnega postopni ka razsodišče treh oseb, od katerih določim enega jaz, drugega zadruga, tretjega pa Zadružna zveza v Ljubljani.
I r trije izvolijo izmed sebe predsednika. Glasuje se z* večino glasov. Kraj razpravljanja so uradni prostori zadruge. Izrek razsodišča je izvršljiv po preteku treh dni po dostavitvi odnosno razglasitvi.
J a m s 1: v o.
kot jamstvo za prevzete obveze v tej jamstveni izjavi se določa znesek
din ..... (25 do 4-0% vrednosti zaloge
blaga). V kritje tega zneska položim gotovino pri.....(denarni zadrugi), s ka-
tero sme uprava zadruge razpolagati \ okviru mojih obvez.
Ali:
V	kritje tega jamstva zastavljam svojo vlogo- št. ..... s stanjem din.......
Zadrugi dajem pravico, vlogo dvigniti v okviru mojih obvez in jo vinku lira ti po pogojih te jamstvene izjave. Hranilno knjižico hrani zadruga.
Ali:
V	kritje jamstva znesek din .......
zastavljam svoje nepremičnine vložna
št....k. o..........s pravico vknjižbe
v korist zadruge (\ lem primeru mora biti sodno overjen podpis poslovodje).
Ali:
Sopodpisani (ime in priimek ter na-naslov) porok in plačnik izjavljam, da zastavljam za obveznosti poslovodje (ime ter priimek) svoje nepremičnine vložna št......k. o............do> zne-
ska din ....... s pravico, da se sme zadruga .........na nje vknjižiti. (V
tem primeru mora bili podpis poroka in plačnika sodno overjen.)
......., dne........ 19..
I ’o 11 p I s pos I o v or I je.
Podpis porokov.
Podpis zadruge.
Ivo je taka jamstvena izjava, dogovorjena med zadrugo in poslovodjem in tudi podpisana, se napravi inventura blaga.
Tej inventuri blaga prisostvuje novi
poslovodja kol prevzemnik, stari pa kol predajatelj. Člani načelstva vrše merjenje. štetje, tehtanje in zapisujejo prodajne cene. po katerih je blago numerirano. Istočasno pa. se iprimerjajo ne-numerirane cene s prodajnimi cenami na zadnjih računih.
Ta inventura po prodajnih cenah je za novega poslovodjo prva. faktura ali račun blaga po prodajnih cenah in služi kot podlaga za delo naprej. Zadruga novega poslovodjo obremeni za ugotovljeno zalogo blaga, vpisuje pa mu dalje v breme vse na novo došlo blagu, odo-
bruje pa ga za prejete izkupičke in za upravičene kale. Tako je saldo računa blaga po prodajnih cenah vediu> tista številka, ki kaže. Toliko bi moralo bili na zalogi blaga po prodajnih cenah in za katero poslovodja odgovarja.
Na ta način dobimo isklcnjen dokaz za množino blaga:, ki mora biti na zalogi. ker nam je poslovodja potrdil prevzem blaga na prvi inventuri in dalje na vseh prihodnjih računih, dnevno oddane izkupičke pa imamo tudi ugotovljene na izkupilnih polah z vsemi dobropisi.
Dr. Krnil Čeferin:
Odvajanje prispevka za narodno-obrambni sklad pri rentnem davku
V novembrski številki »Narodnega gospodarja« smo priobčili navodila, ka-ko' se izračunava prispevek v narodnoobrambni sklad in objavili tudi lestvico že izračunanih prispevkov za vse v poštev prihajajoče vloge. Pripomnili smo tudi. da se ta davek plačuje obenem z rentnim davkom.
Prihaja pa še vedno polno vprašanj, kako naj se ta davek odvaja, zato objavljamo. tudi sedaj v soglasju s finančno direkcijo, navodila za odvajanje prispevka.
P o s o j i 1 n i c e n a j iz r a č u n a j o z a v s a k o vlog o i n z a v s a k t e -k o č i r a č u n p o s e !l> e j r e n t n i d a v e k t e r n a j n a p o d 1 a g i t a -bel, o b j a v 1 j e n ih v prejšnji številki »N ar o d n e g a gos p o -d a r j a« izračuna j o z o p e t p r i vsaki vlogi in pri vsakem I e -k o č e m r a č'u n u p o s e b c j r e n t -nin i odgovarjajoči prispe-v e k. Poudarjamo, da se mora izraču-
nati: za vsak predpisani rentni davek prispevek posebej in da ne bi bilo pravilno, kar so predlagale nekatere posojilnice. da bi se prispevek izračunal kar od skupne vsote rentnega davka. Skala za izračunavanje prispevka raste namreč progresivno in bi bil zaradi tega od skupne vsote rentnega davka izračunani prispevek drugačen, kakor pa če izračunamo prispevek od posameznih prispevkoN (osnov) in vse te zneske potem seštejemo.
Zveza bo zaradi tega založila sedaj posebne izpiske hranilnih vlog. Dosedanji ne ustrezajo namreč novemu namenu. Ti izpiski bodo dobili poleg sedanje dve novi koloni, in sicer koloni »rentni davek« in »prispevek v narodno-obrambni sklad . Posojilnice n a j te i z p i s k e n a r o č e pri Z v e -z i č i m p r e j.
V kolono »rentni davek naj se vpisuje rentni davek od kapitaliziranih ali od izplačanih obresti, kakršne obresti
pav pridejo \ piej.šno kolono. V nadalj-ni koloni »prispevek v narodno-obramb-ni sklad pa naj ho vpisan na podlagi v Narodnem gospotlarjn priobeenih tabel izračunani prispevek v narodnoobrambni sklad.
V	izpisku tekočih računov pa naj zadruge zadnjo kolono, ki je brez rubrike, same razpolovijo. Na levo stran naj napišejo »rentni davek , na desno stran pa »prispevek v narodno-obiainbni sklad . V li dve koloni naj se odgovarjajoči zneski ludi vpišejo.
V	s e p	r i s p e v k e n	a	i z	p i s	k i b
h r a n i I n	i h v log in	I	e	k o	či h	ra-
č u n i h n	a j p o s o j i l	n i	e e	s e š t e-
j e j o i n s	k n p n o v s o	I	o	n a	p i š	e j o
Dr. krnil Ceferin:
Spisek zadružnikov
Vse novoustanovljene zadruge kakor tudi vse zadrugi1, ki so svoja pravila že prilagodile novemu zadružnemu zakonu opozarjamo na §§ >1. in "52. zakona o gospodarskih zadrugah. Da bodo zadruge poučene o dosedaj novi dolžnosti, dajemo kratko navodilo.
Vse novoustanovljene zadruge naj si nabavijo pri Zvezi vezano knjigo »spi-s e k z a d r u ž n i k o v .V ta spisek vpisujejo vsakega, novega člana po rubrikah. ki so v spisku označene in katere predpisuje tudi zakon. Vpišejo se v ta spisek (udi ustanovitveni člani, po vrstnem redu, kakor so podpisali ustanovitveno izjavo. Po zaporednih številkah tečejo tako v spisku najprej ustanovitveni člani, potem pa po časovnem redu vstopa v zadrugo na novo pristo-pivši člani. Pri vsakem članu se vpiše najprej zaporedna številka, nato rod-
it a o b r a z e c z a o d v a j a n j o r e n t -nega davka. Obenem z rentnim davkom naj na ta način prijavijo zadruge tudi prispevek v narodno-obramb-ni sklad.
Po zagotovilu finančne direkcije se 1) o do dav č ne oblasti z a d o volji! c1 s t a k i m s u m a r n i m p r i -j a v I j a n j e m i n n e b o d o z a h t e-v a I e n i kaki h p o s e b n i h izpiskov. Biti pa mora iz knjig, oziroma izpiskov razvidno, ali prijavljeni prispevek odgovarja dejanskemu stanju, f inančnemu organu mora biti na hiter in pregleden način omogočena kontrola. To bo pa mogoče le na zgoraj opisani način.
binsko in krstno ime. poklic ter prebivališče člana, dan, mesec in leto, ko se je članstvo v zadrugi pričelo (t. j. datum sklepa upravnega odbora), število vpisanih obveznih deležev, število in pa čas v piša nadštevilnih deležev. Nato je več rubrik, ki govore o prenosu deležev ter o odpovedi nadštevilnih deležev (le rubrike borio redko prišle v poštev). Vsi-nadaljnje rubrike določujejo natančno prestanck članstva, ker zakon v tej zvezi nič ne govori o znesku deleža in o času. kdaj je bil delež vplačan, tudi v spisku ni nobene tozadevne rubrike, kri poročamo, da uporabijo zadruge v ta namen opombo, ki je na koncu spiska.
Vsak član pa mora podpisati tudi p r i s t o p n o i z j a v o v d veh i z v o-d i h. Zadruge vodijo v ta namen kn j i-g o p r i s topnih izjav, imeti pa morajo tudi posamezne pristopne iz-
jave. Pristopnih Izjav ni treba podpisovati ustanoviteljem, ker so 11 podpisali že ustanovitveno izjavo, ki nadomestuje pristopne izjave. Zadruge naj zaradi tega ustanovitveno izjavo prilepijo ali prišijejo v knjigo pristopnih izjav. Za nadaljnje člane, neustanovitelje, naj pa uporabljajo pristopne izjave po naslednjih tekočih številkah. Če je n.pr. lo ustanoviteljev podpisalo ustanovitveno izjavo, nosi prvi član. ki ni ustanovitelj, številko Ib. Paziti je treba pri tem. da se bodo tekoče številke pristopnih izjav ujemale s tekočimi številkami spiska zadružnikov.
Vsaka zadruga je nadalje dolžna, da vodi še- posebno tiskovino za Zvezo. Ta tiskovina j e »i z p i s e k iz« p i s k a z a d r u ž n i k o v . Že ime pove. da je to le izvleček iz spiska zadružnikov. Prav tako namreč, kakor mora iz spiska zadružnikov in iz knjige pristopnih izjav pri zadrugi med poslovnim časom vsakemu zadružniku, kakor tudi vsaki drugi osebi, k! verjetno izkaže, da ima interes do tega, biti dana. možnost, da se prepriča, kdo je vse član zadruge, tako imajo iste osebe pravico, da se pri Zvezi informirajo iz izpiska iz spiska zadružni ko v in iz dvojnikov pristopnih izjav, kdo jo vse član kake zadruge. Z a I o m o ra vsak a z a d r u g a koti e c v s a k e g a' p o Melja, n a j -k a s n e j e p a d o 15. d n e p r i h o d -njega m e s e c a. p o slati s v o j I revizijski zvezi izpisek iz s p i s k a z a dr u ž n i k o v in priložiti dvoj n i k e p risi o p n i h o z. odst o p n i h i z j a v. Izpisek iz spiska zadružnikov ima v glavnem iste rubrike kakor spisek zadružnikov. Izpuščene oz. prenošene v rubriko »opombe« so le rubrike »prenos deležev in odpoved
nadštevilnih deležev . ki \ resnici le malokrat pridejo v poštev. Zadruge take samo prepišejo iz spiska v to tiskovino vse svoje člane. Tiskovina »izpisek iz spiska zadružnikov ima na eni strani prostora za deset članov. O poza. rja-m o vse nov e z a dr ug e k ak o r tudi vse liste, ki s o s v 01 j a p r a -vila že pri1 a g o d i I e n o v e m u z a d r u ž n e m u z a k o n u. da le t i s -k o vine čim prej n a ro č e p ri Zvezi in da se jih v resnici tudi poslužujejo. da ne bo treba vsake zadruge posebej opominjati na to, sicer malo sitno. pa po zakonu predpisano dolžnost. Vsaka zadruga naj preračuna, koliko takih tiskovin bo rabila in naj po potrebi te tiskovine pri Zvezi naroči.
Omenili smo že. da mora vsaka zadruga. obenem z Izpiskom poslali Zvezi tudi pristopne izjave (za izstopivše člane pa sevedai odstopne izjave) za vse tiste člane, ki so v izpisku oz. za zadrugo v spisku že vpisani. Zakon namreč zahteva, da mora vsak član. ki pristopi k zadrugi, podpisati dvojno pristopno izjavo: eno za zadrugo, ki ostane v knjigi pristopnih izjav, eno pa za revizijsko zvezo, katero mora zadruga potem vsakega pol letai obenem z izpiskom poslati Zvezi.
Za stare zadruge, ki so svoja prav i la prilagodile novemu zadružnemu zakonu, velja glede vodenja spiska zadružnikov (isto velja seveda tudi za izpisek) in glede knjige pristopnih izjav (oz. pristopnic za Zvezo) še sledeče:
Iz starega imenika članov naj prenesejo v novi spisek vse člane. Pri tem naj razčistijo svoje članstvo tako, da izpuste vse umrle člane in izključijo Iz članstva vse tiste, ki se že davno več za
zadrugo ne menijo, sploh, sedaj je prilika. da odpadejo vsi (isti. ki niso v e e ži\ i zadružni elani. V no\ em spisku zadružnikov se: ni treba več držati starih tekočih številk, po katerih so bili elani prej vpisani v imeniku. Vsi starti elani naj se v spisku uredijo po novih tekoči It številkah, ki naj pa tečejo zopet zaporedno in naj imajo v oklepaju staro tekočo številko iz članskega imenika, da je vsakega takega člana takoj mogoče poiskati v starem imeniku članov. V Izpisku. ki je določen -samo za Zvezo, stare številke v oklepajih lahko izostanejo.
Glede knjige pristopnih izjav in pri-stopnic za Zvezo, velja za stare zadruge zopet sledeče: Starim članom pristopnih izjav ni treba na novo podpisovati. Nove pristopne izjave za nove člane naj nosijo zaporedne številke, ki pridejo za tekočimi številkami starih pristopnih izjav in ki morajo biti zopet v skladu s tekočimi/ številkami v novem spisku zadružnikov oz. izpisku.
Zvezine objave
Zadružni tečaji
Zadružna zveza bo priredila v dneh 18.. 19. in 20. decembra enodnevne tečaje za funkcionarje posojilnic za območji' okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu. Na vsak dan pride neko število okrajev, tako da ne bo preveč udeležencev na en dan. Že po- dosedanjih prijavah sodeč bo udeležba precej velika. Je pa tudi tvarina, ki se bo predavala na teli tečajih, v resnici aktualna in potrebna razjasnitve.
Tečaji, in sicer tridnevni, sc bodo še vršili v Mariboru (21.. 22. in 23. decembra), v Celju (27.. 28. in 29. decem-
Opozoriti moramo tudi na to, da morajo zadruge tako imenik članov kakor stare pristopne izjave še vedno skrbno čuvati in jih nikakor ne smejo za v reči.
Če povzamemo na. kratko, kakšne dolžnosti nalaga novi zadružni zakon zadrugi oz. upravnemu odboru" glede pregleda, članstva, velja: sledeče:
V	s a k a z a d r n g a m o r a i m e t i v s a k e ga svoj e ga el a n a v pi -s a n e g a v spisku z a d r n ž n i k o v z a s v o jo n ]> o r a b o in v izpisku za d r n ž n i k o v z a Zvez o.
V	s a k č 1 a n m o r a p o d pisati prišlo p n o izjav o v d v e h iz -v o d i h . eno v k n j i g i p r isto p -n i h' izjav, ki ost a n e j o z a d r n -g i, eno- na tiskovini, k a t e r o m o r a z a d r n g a, o b e n em z izpis-k o m iz spis k a z a d r n ž n i k o v p o s 1 ati k o n ec v s a k e g a p o I -1 e t j a Zvezi.
lira) in v Murski Soboti (3.. 4. in >. januarja 1940). Tudi na teh tečajih bodo samo izrazito praktična predavanja. V razliki -s- tečajem v Ljubljani bodo na štajerskem in v Prekmurju pritegnjene k tečajem tudi blagovne zadruge.
Podrobnosti o vseh štirih tečajih so bile zadrugam sporočene že z okrožnicami.
Ker so gornji tečaji namenjeni' le za funkcionarje, torej zlasti za tajnike in poslovodje in začetniki predavanjem ne bi mogli z uspehom slediti, se bo verjetno vršil v Mariboru pozneje še tečaj za začetnike.
PRILOGA NARODNEMU GOSPODARJU ŠTEV. 12., 1939
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Občni zbor Kmetsko-delavskc hranilnice in posojilnice na Teharjih, r. z. z n. z., bo v nedeljo 21. januarja 1940 ob 8 zjutraj v hrani'1-uičnem prostoru na Teharjih. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 5. Volitev enega člana načelstva in enega člana nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Leskovici, r. z. z n. z., bo 17. decembra 1939
ob 3 popoldne v poslovnih prostorih v Leskovici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za 1.1938. 5. Voli«; tev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Strojne zadruge v Šikolah, r. z. z o. z. v likvidaciji, bo dne 26. decembra 1939 ob 14 v Šikolah v sobi Trčko Franca. Dnevni red: 1. Poročilo likvidatorjev. 2. Izbris zadruge.
Izredna skupščina Strojne zadruge na Bregu pri Kranju, r. z. z o. j., bo dne 31. decembra 1939 ob 2. uri popoldne pri Jožefu Kalanu na Bregu št. 10. Dnevni red: 1. Poročilo nadzornega od-bora o odstavitvi upravnega odbora v smislu š 25., odst. 2. zakona o gospodarskih zadrugah, 2. Predlogi im pritožbe zadružnikov. 3. Volitev novega upravnega in nadzornega odbora. 4. Slučaj nosti.
Posojilnicam, ki so Izročile svoje dolžnike ali del teh dolžnikov PAD, podružnici v Zagrebu
Vse posojilnice, ki so vse ali del svojih dolžnikov izročile PAB, podružnici'v Zagrebu, prosimo, da nas o tem obveste.
Podatke potrebujemo zaradi izplačila tretje anuitete.
Pošljite PAB potrdila o soglasju za dokončno prevzete dolgove
V oktobrski številki »Narodnega gospodarja« smo pod tem naslovom opozorili posojilnice, naj nemudoma pregledajo zbirne spise, ki jih prejmejo od PAB. Če so posojilnice ugotovile, da je PAB pravilno obračunala dokončno prevzete dolgove, naj takoj, ko prejmejo od PAB obrazec potrdila o soglasnem knjiženju, ta obrazec podpišejo in ga vrnejo' PAB, podružnici v Ljubljani.
Prinašamo to opozorilo ponovno, ker nas je PAB opozorila, da več posojilnic tega potrdila PAB ni poslalo. Ponavljamo, da zadruge škodujejo s tem samim sebi, ker onemogočajo PAB, da bi iz-
plačala drugo anuiteto. Na ta način so zadruge oškodovane na obrestih.
Če bi se pri kaki posojilnici obrazec potrdila izgubil, naj ga napravi sama po priobčenem obrazcu v zgoraj citirani številki »Narodnega gospodarja«.
Stari srebrni kovanci se bodo vzeli Iz prometa
Narodna banka sporoča vsem interesentom, da se bodo stari srebrni kovanci po 50 din v smislu odloka ministrstva financ v šestih mesecih vzeli iz prometa. Ta rok poteče 16. februarja 1940. Ker bodo ta dan ti kovanci prestali biti zakonito plačilno sredstvo, naj imetniki tega denarja pravočasno' poskrbijo, da ga zamejajo pri blagajni Narodne banke ali pa pri državnih finančnih ustanovah.
Odlok vlade, da se pri plačevanju davkov postopa bolj milo
Na predlog ministra za kmetijstvo je naša vlada sklenila, da se s kmeti pri plačevanju davkov in kmečkih dol-
go v Privilegirani agrarni banki bolj milo postopa. Razlog za to je bil nagli padec cen. Kmet je moral, če je hotel svojim obvezam zadostiti, prodajati po zelo nizkih cenah in je zato mnogo izgubil na svojih proizvodih. Ta odlok je
Literatura
Koledarček-mlekarska knjižica za 1.1940,
Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani je letos v prav zanimivi obliki združila koledarček in mlekarsko knjižico. Koledar bo nadomestil običajno mlekarsko knjižico, kakršne so članom mlekarskih zadrug do sedaj služile za vpisovanje mleka oddanega v mlekarno. Oljenem bodo imeli člani v teh knjižicah vedno pri roki kratka navodila za ravnanje z mlekom, živinozdravnikova navodila za prvo pomoč, razne zapisnike, ki so v zvezi z živinorejo itd. V knjižici je tudi statistični pregled mlekarskih zadrug v Sloveniji, ki naj bi pokazal razvoj mlekarskega zadružništva od leta do leta.
„Orač", novo kmečko strokovno glasilo
»Orač«, skupno glasilo Zadružne zveze. Kmetijske zbornice, Kmečke zveze in Zveze absolventov kmetijskih šol, bo odslej izhajal v povečanem obsegu (na 32 straneh skupno z ovitkom) kot osrednji slovenski kmetijsko-strokovni ter zadružno in stanovsko propagandni mesečnik.
Nizka naročnina, ki znaša letno samo 20 din, polletno pa 10 din, omogoča vsa-
začasnega značaja, tako, da se bo normalno postopalo, čim se bodo cene dvignile. (»Zemljoradnička zadruga« št. 46., stran 764.)
Po poznejših časopisnih vesteh je bil ta odlok vlade zopet preklican.
kemu slovenskemu kmečkemu gospodarju, da se na list »Orač« naroči.
Uprava lista »Orač« je v Ljubljani, v poslopju Zadružne zveze, Tyrševa (Dunajska) cesta 38, pritličje (Kmečka zveza), uredništvo pa v Kmetijski zbornici, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2/1.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din —.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din 112.—; kalijeva sol po 100 kg Din 150.—; kostni superfosfat Din 125; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 211.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 94.—; nitrofoskal v vrečah Din 144.—; modra galica Din 6.10; žveplo —.—. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni.
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno e Cena listu za naročnike 25 din na leto e Rokopisi naj se pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja" v Ljubljani, Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo e Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani e Odgovorni urednik dr. E. Čeferin v Ljubljani e Za Zadružno tiskarno M. Blejec v Ljubljani.