es laehaja ob 4. »jutraj. = Stane mesečno Din 25 —; za ino-»emstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i L;ubl)ana, Knafiova uiica Stev 5/I, Telefon štev. ji, ponoči tud1 Stev. 34.. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnIStv«! LJubljana, PrcSemova ulica it s4. — Telefon St. j6. inseratnl oddelek 1 Ljubljana, HreSer-nova ulica St 4, — Telefon S t. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje. Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavoda 1 Ljub jana št 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105,141. Ljubljana, 21. maja. Pod senzacijonalnim napisom »Samostojni demokrati popolnoma doigrali* ponatiskuje včerajšnji »Slovenec* na uvodnem mestu članek, v katerem napada radikalska 'Samouprava* Sveto-zarja Pribičeviča in SDS radi agitacije med narodom. «Slovenec» zlasti s slastjo ponatiskuje izvajanja «Samoupra-ve», da pri zadnji vladni krizi ni nihče jemal Svetozaria Pribičeviča v kombinacijo ter trditev, da »radikali resnejše računajo z davidovičevci, klerikalci in celo Spahovimi muslimani, kakor pa z SDS.» Predvsem treba konstatirati. da klerikalcem nedolžno in poceni veselje nad člankom »Samouprave* prav radi privoščimo. Kakor meteor na nebu se jim je vendarle enkrat pokazala nada, da bodo še kdaj ob strani radikalov in ra-dičevcev zlezli v vlado. Dr Koroščevo iadikovanje in »Slovenčeve* lamentaci-je za časa zadnje krize, da ie g. Uzunovič tako trdovratno preziral klerikalce, ki so se več čas krize drenjali pred ministrskimi vrati, je bilo res že mučno in prav je, da se je sedaj SLS usmilil vsaj gospod Laza Markovič v ^Samoupravi®. Z zadoščenjem tudi beležimo, da je »Slovenec* vendarle enkrat samega sebe demantiral. Tedne in mesece je dan za dnevom pisaril, kako samostojni demokrati za kulisami barantajo z radikali. Psoval nas ie s pašičevci. korupcijomsti, Velesrbi. z izdajicami in še z drugimi epiteti; sedaj pa isti »Slovenec* oznanja svojim strmečim bralcem, da paši-čevci računajo sicer na podporo klerikalcev. nimajo pa upanja, da bi jih podpirala SDS. »Samouprava* in za nio »Slovenec* sta le po svoje povedala, kar je Sveto-zar Pribičevič na svojih velikih narodnih taborih vedno znova povdarjal: da SDS odločno odklanja vsako podporo režimu, ki ga je pripravljal g. Uzunovič. Ko so povodom zadnje krize radikali strašili radičevce in »ožjo opozicijo* z obnovitvijo Narodnega bloka, ko so radikalski prvaki trkali na vrata SDS ter so gg. Korošec, Davidovič in Spaho neprestano povdarjali. da so «tu», je Sve-tozar Pribičevič ostentatlvno zapustil Beograd ter se podal na svoje shode v Liko. ha ta način povdarjajoč desin-teressement SDS na kravjih kupčijah radikalov. A kako se je obnašala gospoda od ožje opozicije? Dala se je zlorabiti za strašilo, s katerim je g Uzunovič ugnal g. St. Radiča v kozji rog! Naivni g. Davidovič se je dal ujeti na limanice (in dr. Korošec je bil tiste dni silno hud, da se ni nahajal v njegovi družbi) ter je bil pripravljen izvleči radikale iz slepe ulice. Svetozar Pribičevič pa že malone leto dni razglaša, da SDS ni in noče biti radikalom rezerva in strašiio za Radiča. Ako piše sedaj »Samouprava*. da radikali resnejše računajo z davidovičevci, klerikalci in muslimani kakor pa s SDS. ta izjava samo dokazuje radi-kalsko mnenje, da bi se ostala opozicija dala kupiti za reševanje radikalov v njihovi zadregi z radičevci. med tem, ko bi se SDS ne dala kupiti SDS se tudi prav nič ne plaši sporazuma radikalov s klerikalci, o katerem piše »Samouprava« in »Slovenec«, da mora biti »princip«. Poznamo radi-kalske in klerikalne principe, še bolj pa obeh ogabni oportunizem in reakcionarno breznačetaost, ki ne morejo končati drugače, kakor z razsulom njihove politike. Načelni in v principih dosledni so samo samostojni demokrati, kakor se je do sedaj tudi le nj;h polSiika in njih taktika izkazovala za edino pravilno ter za konsolidacijo države potrebno. Glavno glasilo NRS je objavilo že dosti člankov proti Pribičeviču in SDS in Jih bo bržčas še precej. Zato ima vzrokov dovolj: saj nihče tako mogočno ni omajal zaupanja ljudstva v pol:tiko NRS, kakor baš Svetozar Pribičevič. Umevno je, da se radikalsko glasilo razburja radi delovanja SDS med narodom in njenih uspehov med ljudstvom, ni pa umevno, zakaj se tega tako vesele klerikalci. ki prihajajo ob naraščanju SDS samo z dežja ood kap. Po našem mnenju bo razočaranje za eno in drugo stram — tako za »Samoupravo« kot za »Slovenca« — še dovoli hitro prišlo in potem bosta obedve glasili peli zopet drugo pesem. Pribičevičevi shodi Beograd, 21. maja. p. G. Pribičevič potu« je jutri zvečer na tri zborovanja v beiovar« skem volilnem okrožju, ki se bodo vršila v nedeljo in pondeljek. Dne 30. maja ima Sv. Pribičevič napovedani dve veliki zborova« nji v Kikindi in Morinu. Ako bo mogoče, bo še isti dan imel zborovanje v IlandžL Razen tega je Pribičevič dobil pozive ra shode v nastopnih krajih Hrvatske, Vojvo« dine, Bosne in Slovenije: Šabac, Gjurgjevo, Kovil, Valjevo, Tite'. Sokolac, Kruševac, Modrič, Glina, Vlaški, Bačka Palanka, Sje« ničak, Sošica, Ormož, Murska Sobota, Met« lika. Iz Sandžaka in južne Srbije ga vabijo, da priredi tudi tam shode ter bo posetil Mi« trovico, Novi Pazar in Skoplje. »Vladna večina sama ne veruje v stabilnost vlade" Skepticizem beograjskega časopisja__Karakteristična izjava mipr predsednika Uzunoviča. — «Samouprava» se ne upa spuščati v nobene prognoze. ča.» Iz tega se sklepa, da je g. Uzunovič odločen ne dopustiti nobene nejasnosti v zadržanju Radiča ter izvajati konse Beograd, 21. maja. p. Današnji listi se bavijo s položajem vlade ter ga skeptično presojajo. »Politika* ugotavlja, da vladna večina sama ne veruje mnogo v stabilnost vlade. Glavna nevarnost preti vladi še vedno od zadržanja radičev-cev in zaradi njih je tudi po trditvah poučenih krogov napovedana prihodnja skupščinska seja šele za 26. t. m. Po sporazumu z radikali ima St. Radič pravico, da govori v nedeljo na shodu v Stari Pazovi. v pondeljek pa v Som-boru. Zaradi tega je vlada vsa najvažnejša vprašanja odgodila na čas po teh shodih, ker obstoji še vedno bojazen, da ne bi zadnii Radičevi govori prinesli kakih presenečenj. Interesantno se je danes izjavil gospod Uzunovič. ko so ga novinarji vprašali. kako sodi o razvoju situacije. Oi-govoril je: »Čakam na besede g. Radi- kvenc-e. ako bi se izkazalo, da radičevci niso brez pridržka kapitulirali. Zelo pesimistično se izraža o bodočnosti najnovejšega «sporazuma» glavno radikalsko glasilo »Samouprava*, ki piše v uvodniku po ugotovitvi, da ima vlada večino in da bi mogla ž njo delati. naslednie: »Seveda je popolnoma drugo vprašanje. aH bo položaj, ustvarjen s tem sporazumom, zmožen prinesti plodove, ki so iih pričakovali ustvari-telji sporazuma. Vplivi, ki bodo učinkovali na nadaljni razvoj razmer v naši državi, so tako mnogoštevilni in različni. da se je težko v tem oziru spuščati v kakršnekoli prognoze.» «Samoupra-va» polaga vse nade v Uzunoviča. ki naj bi spretno rešil postavljeno mu nalogo. Priprave na zasedanje Narodne skuoščine Samostojni demokrati o protikoruocijski akciji. — Konference v vladi, — Predložitev zakona o izenačenju davkov. — Interpelacija o preganjanju učUeljstva s stkani Stj. Radiča. — Razni politični dogodki. Beograd, 21. maja p. Dopoldne ie posetil S. Pribičevič predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča. da se v imenu demokratskega kluba informira, kako se namerava rešiti vprašanje Interpelacij o korupciji. Predsednik Trifknvič je bil mnenja, da e najbolje ako se interpelacije obnove, ker je razprava o že vloženih interpelacijah zaključena. Po tem sestanku je g. Pribičevič izjavil vašemu dopisniku, da je Po njegovem mnenju storila Narodna skupščina maksimum, kar je mogia storiti ob priliki razprave o teli interpelacijah, ker ie vrgla vlado. V demokratičnih državah, kjer se strogo pazi na parlamentarni princip je delovanje skupščine takoj ustavljeno, čim ie vlada vržena. Tako ie tudi n. pr. v Franciji. Kakor hitro dobi viada nezaupnico, gre iz parlamenta, čegar se'e se odgode do sestave nove vlade. Pri nas pa ie ostala ista vlada, ki je bila vržena v Narodni skupščini in proti kateri so glasovali celo njeni ministri, kar se more samo pri nas zgoditi. Tega seveda ni kriva opozicija. Kar se tiče konkretnega slučaja interpelacij je Sv Pribičevič naglašal, da se samostojni demokrati z vlado ne bodo dogovarjali, kaj bodo storili, ker so samostojna opozicija napram vladi in bodo ukrenil; potrebne korake, da se vprašanje interpelacij ter ankete o pobijanju korupcije čimprej postavi na dnevni red in tudi reši. O nadaljnih ukrepih SDS se vrši jutri posvetovanj vodstva kluba. O obnovi dela Narodne skupščine je dopoldne konferiral predsednik Trifkovič z min. predsednikom Uzunovičem in je bil radi istega vprašanja Uzunovič tudi od 10. do 11. v avdijenci. Po avdijenci je izjavil Uzunovič, da se ni zgodilo ničesar važnega, kar bi se moglo poročati Na pripombo, da je sedanja vlada dobila v skupščini nezaupnico ln da bi se vsled tega, ker je vlada ostala ista, morala na prvi seji skupščine izglasovati vsaj formalna zaupnica, je Uzunovič odgovoril: »Zaupane večine ie dejstvo in kdor ne veruje, naj napravi poskus«. Z napetostjo se pričakuje sestanek šefov parlamentarnih skupin v torek pred sejo Narodne skupščine. Na dnevni red Narodne skupščine prrde sedaj tudi važna interpelacija posl Demetroviča (SOS) radi preganjanja učiteljev s strani Radiča in radičev-cev. Popoldne ie bil na dvoru finančni minister dr. Perič. Pri tej priliki ie kralj podpisal ukaz. da se Narodni skupščini predloži zakon o izenačenju davkov. Razen nekoliko konferenc, k; jih ie imel ministrski predsednik Uzunovič, in konferenc Pašiča s svojimi prijatelj', ni bilo nobenega drugega političnega dogodka. V političnih krogih se ie komentirala intervencija podpredsednika radikalnega kluba Mihajloviča in posl. Ljube Popoviča. ki sta pri ministru za notranje stvari protestirala, ker je začel drž. podsekretar dr. Pernar premeščati občinske bilježnike v Sremu. Minister Maksimovič je obljubil, da razveljavi ukrepe dr. Pernar-ja. Veliki župan v Sarajevu Milan Nikolič ie bil nocoj sprejet v avdijenci. Danes ie zaprosil za avdijenco bivši minister Pavle Radič ter ie bil zvečer sprejet v dvoru. Glavni izvršilni odbor Saveza zemljorad-nikov ie danes imel svojo sejo na kateri ie spreel več političnih resolucij, ki ugotavljajo. da je država zašla v težko moralno, politično in še težjo gospodarsko krizo, iz katere je vladajoči stranki ne moreta izvleči. Zato smatrajo zemljoradniki kot edini izhod volitve. Razkrajanje obeh režmskih strank Pašičeva ofenziva proti jovanoričevcem in njihova protiakcija. Spori v organizacijah NRS, - Nasprotstva med radičevci. Beograd, 21. maja. p. Razmere v obeh režimskih strankah postajajo od dne do dne težavneiše. Kriza, ki razjeda radikalno stranko še ni na vrhuncu in še ni spoznati njen popolni obseg- Gotovo je. da ie ostala v rad. klubu še cela vrsta tihih Jovano-vičevih prijateljev, ki se sicer ne upajo iav-no nastopiti; a že samo dejstvo demorali-zira radikafske vrste. Pašič se ie očividno odločil, da z energično ofenzivo proti Jo-vanoviču njegovim pristašem tn simpati-zerjem v k'ubu in zunaj v organizacijah raz čisti situacijo in vzpostavi disciplino v stranki. Ali se mu bo to posrečilo in s kakšnimi žrtvami še ni jasno. Pašičevci pripravljajo obširno akcijo, da zrušijo Jovanoviča in njegove prijatelje v njihovih volilnih okrož ih. Govori se, da bo 20 poslancev Pašičeve skupin« odšlo na agitacijo v Pirot. volilno okrožje Velje Vukičeviča. Z ozirom na to ie posetil vaš dopisnik g. Vukičeviča ter ga vprašal, kaj misli o celi stvari. Odgovoril je: »Oni nam ničesar ne morejo. * i Naš dolg Zedinjenim državam Beograd, 21. maja. p. Kakor znano je bila med našo kraljevino ln Zedinjenimi državami podpisana končna pogodba za plačevanje dolga naše države Zedinjenim državam. Dolg našafdržave znaša 63 milijonov dolarjev, a vsega skupaj (z obrestmi vred) bo morala plačati naša država tekom 62 let 95,177.635 dolarjev. Naša država le dobila mnogo povoljnejše pogoje kakor Franciia ta Belgija. Skozi Prvih pet let bo plačevala naša država po 200 000 dolarjev letno. Po teh letih bodo obroki naraščali za 25.000 dolarjev letno in bodo v 36 letih dosegli maksimum v višini okrog 2,490.000 dolarjev Obresti se bodo začele plačevati šele v 13 letu z eno osminko odstotka in bodo zrasle Naj pazijo, da sami ne izgube mandatov. Narod se ie osvestil in ne gre več za Brado. Videlo se bo v najkrajšem času. kdo ima prav.« Jovanovičevci pripravljajo pro-tiofenzivo ter so se odločili, da skličejo svoj prvi veliki shod 30. t. m. v Som boru, kjer bo govoril Ljuba Jovanovič, prihodnji pa v Beogradu. Tudi v organizacijah NRS so spori vedno hujši. Iz Sarajeva poročajo, da se med tamošnjimi radikali pripravlja razkol. Borba je med krajevnim odborom radikalne stranke ter med radikalnim mestnim klubom, ki pravi, da boče očistiti stranko znanih ko-rnpcijonlstičnih ljudi. Klnb živahno agitira in je Imel že več javnih sestankov. Zapletene postajajo tudi razmere med radičevci. Skupina ministra Nikiča vodi svojo politiko ter ie obnovila svojo staro obvezo radikalom, da bo znova izstopila iz HSS. ako se režim RR razbije. Zagrebško vodstvo HSS pripravlja nove korake Proti Nikiču. do 3.5 odstotka, katera obrestna mera se bo plačevala skozi poslednjih 27 let. Split v rokah radičevsko-komunistične večine? Split, 31. maja p. Takoj po končanih ob. čitrsJcdh volitvah <» se pričela pogajanja za skupen nastop »hrvatskih« strank v občin, skem svetu. Radičevci tn federalisti bi imeli skupaj s komunisti v občinskem svetu ve-čimo. Pogajanja radičevcev s federalisti pa niso uspela, ker so se federalisti odločili, da nastopajo samostojno m da pri volitvl župana sploh ne sodelujejo. Zato so se radičevci pričeli pogajati s komunisti In kakor se čuje. bodo ta pogajanja uspela. V tem slučaju bo imelo mesto Split jadičevsko komunistično večina Neuspeh razorožitvene predkonference Konferenca odgodena na nedoločen čas radi nesporazuma med Francijo in Anglijo. rala vsebovati določbo, v smislu katere b! bila dolžnost pogodbenikov zaprečiti z vse- London, 21. maja s. »Daily Telegraph« poroča, da so se pogajanja v Ženevi o raz-oiožitvi odgodila za nedoločen čas, najmanj pa do oktobra, ker se ni dal doseči sporazum med Francijo in Anglijo. Reči se mora, da ie Francija diplomatsko zmagala. Francija vztraja na svojem stališču, da naj bi ne bilo oboroževanje, ampak možnost oboroževanja kakega naroda merilo za ukrepe v svrho obrambe na strani, ki jih sme storiti drugi narod. Francija ima torej še nadalje lahko vojsko, ki je za pet do šestkrat večja kot nemška, zlasti kar se tiče artiljerije in letalstva. Vsaka možnost praktične rešitve vprašanja razorožitve je sedai odložena za nedoločen čas. Ženeva, 21. maja. (Radio). Francoski dele gat Paul Boucourt je ponovno povdarjal, da je razorožitev nemogoča brez predhod-njih Jamstev. Razorožltvena pogodba bi mo mi razpoložljivimi vojnimi sredstvi izbruh vojnih operacij. Locarnski pakt predstavlja sicer jamstvo za varnost, toda njegove obveze bi morale biti točnejše določene. Države bi morale biti gotove, da se vsak napad na njih teritorij kaznuje in da se jim v tem slučaju tudi proži vojaška pomoč. Ženeva, 21. maja d. Na včerajšnji popoldanski seji pripravljalne razorožitvene konference ie podal svoje mnenje italijanski delegat general de Marini. Izjavil je, da je javno mnenje Italije proti uvedbi mednarodne kontrole obroževanja. Govornik smat ra kaj takega za neizvedljivo. Sedai gre za to, da se Izdeia program bodoče razorožitvene konference, ne Pa da bi se že sedaj razpravljalo o mednarodnih dogovorih v tem vprašanju. Nadaljevanje angleške rudarske stavke Tudi lastniki rudnikov odklanjajo vladne predloge ter zahtevajo znižanje mezd in zvišanje delovnega časa. — Pomanjkanje premoga vedno večje. — Likvidacija sporov radi splošne stavke. London, 21. maja. (Radio.) Danes so se ponovno sestali rudarski delegati. Seja je bila zelo kratka. Po seji so odšli delegati vsak v svoj okraj. Osrednji odbor lastnikov rudnikov je danes nadaljeval razpravo o vladnih predlogih za poravnavo spora ter je sestavil odgovor ministrskemu predsedniku Baldvvinu. Po mišljenju lastnikov je rudarstvo ravno tako podvrženo vplivu svetovnih gospodarskih razmer kakor vse druge industrije. Lastniki izjavljajo. da je mogoča le ena Dot. ki vodi do zmanjšanja produkcijskih stroškov v premogovni industriji, ne da bi bila krivična za delavstvo. Ta pot naj bi bila zopetna uvedba osemurnega delovnega časa Ako bi se mezde znižale za 10 odstotkov, bi se premogovna industrija veliko bolj razvila, zaposlenost delavstva pa bi se gotovo dvignila. Lastniki rudnikov so prepričani, da vladni zakoni in upravni predlogi ne bodo dovedli do zvišanja premogovne produkcije. Nadalje poudarjajo, da je nemogoče voditi industrijo v zasebni režiji, ako ni prosta političnih vplivov, kakor je to običajno pri drugih industrijskih panogah. Lastniki rudnikov se dobro zavedajo, kako velike važnosti je tehnična izpopolnitev premogovne industrije. ki bi zagotovila največjo produkcijsko možnost. Škoda ie ravno tako velika za lastnike rudnikov kakor za rudarje, ki so odklonili prvotne vladne predloge. Dokler ne vzame ministrski predsednik v natančen pretres predlogov obeh strank, ni pričakovati nobene odločitve. , . _ London, 21. maja. (Radio.) Danes so se nadaljevala pogajanja med železniškimi družbami in zvezo železničarjev. Razpravljalo se je v glavnem o težavah, ki jih povzroča zopetna nastanitev onih uslužbencev, ki so zakrivili, da je delo zaostalo. Težave v drugih industrijah, prizadetih po splošni stavki, so premagane. Ravno tako je poravnan spor s transportnimi delavci. Po izjavi tajnika zveze transportnih delavcev je bilo sprejetih zopet na delo 70 odst. zvezinega članstva. Tudi v mlinarski industriji je dosežen sporazum. Za danes se pričakuje podpis pogodbe med lastniki tiskarn in zvezo tiskarskih delavcev. Radi rudarske stavke je pomanjkanje premoga vedno večje. Železniška uprava je bila prisiljena omejiti osebni promet na polovico. Manjše pošiljatve se ne odpravljajo, dočim se težki tovorni promet redno razvija. London, 21 maja. k. Strokovna organizacija rudarjev je pozvala železničarje. strojevodje, šoferje in transportne delavce, naj v sedanjem boju podpirajo rudarje. Francoski frank se zopet dviga Energične odredbe francoske vlade. — Inicijativa za dvig franka v Ameriki. Pariz, 21. maja. s. Na današnji seji ministrskega sveta je Izjavil finančni minister Peret, da se je Izvršilo kritje dne 20. t. m zapadlih zakladnic izredno zadovoljivo. Položaj državnega zaklada je čvrst. Ministrski svet je potem soglasno pooblastil finančnega ministra, naj začeto akcijo odločno nadaljuje. Vodstvo Francoske banke je imelo dopoldne posvetovanje. Kasneje je imel njen guverner razgovor s finančnim ministrom Peretom, potem pa s predsednikom vlade Brisodom Sporočil jim je, da so sredstva Francoske banke vladi na razpolago. Po tej konferenci je izjavil finančni minister Peret, da sta se vlada in Francoska banka popolnoma sporazumeli Banka bo podpirala kabinet do zmage franka. Pariz, 21. maja. (Radio) V kratkem se ustanovi devizna centrala, katero bo organizirala Francoska narodna banka za Izvozno trgovino. Ob priliki aopetnega dvi-ga francoskega franka, je izjavil finančni minister Peret, da francoska vlada ni ln- tervenirala niti a gtotinko v korist francoskega franka. Inicijativa za dvig franka jo izšla iz New Yorka, kjer Je, na podlagi odločnih izjav francoske vlade, veliko oseb nakupilo francosko valuto. Berlin, 21. maja. (Radio) Vsled najnovejših odredb francoske vlade za sanacijo franka, se je njegov tečaj na vseh borzah znatno izboljšal. VVashington, 21. maja. (Radio) V svoji izjavi o francosko - ameriškem sporazumu povdarja Mellon, da plača Anglija iahko večje obresti nego Francija, ki je izgubila skoraj ves pred vojno izposojeni kapital. Mellon na,dalje povdarja, da se ne more zahtevati popolno povračilo vojnega dolga, ker bi stvar končala navsezadnje tako, da se ne bi ničesar dobilo. Francija Je vodila vojno na lastnih tleh in se ne more primerjati z državami, ki so bile proste tujo Invazije. Mellon je h kcmcu povdaril, da Je Francija država velike bodočnosti in eden velikih narodov na svetu, ki je izredno marljiv in varčen. Značilen zagovor madžarskih ponarejevalcev Če je smel Naooleon ponarejati denar, zakaj ga ne bi smeli Madžari! — Francoska banka zahteva odškodnino enega franka škodnino v znesku enega franka. Dr. Aucr je rudi izjavil, da francoske zasedbene čete v Poruhrju niso ponarej evale mark. Na- Budlmpešta, 21. maja s. Na današnji razpravi proti ponarejevalcem francoskih fran. kov je Izvajaj dr. Ula-in, branitetj princa VVindischgratza. obenem pa tudii Szortseya in Scharfa, da se Szortsey ni udeleževal faizificiramja bankovcev, ampak da ie oelo k temu pripomogel, da se ponarejanje prepreči Zato naj ga sodišče oprosti. Kar se tiče Scharfa, le branite!) naglašal, da ie postopal le na pavelje svojih predpostavljenih. Pri obrambi princa Wind:schgrit2a, ki Je trajala par ur, ie dejal dr. Ulafn, da ie četo Napoleon, ko ie bila Francija na višku svoje moči te slave, pomarejeva! angleški ta tudii drugi detiar. Falzifikatorjev ne bi zasledovali. ako bi stalo za njimi dva milijona bajonetov. Sedaj lih pa preganjajo na Madžarskem, ker ie nekaj eJcsaHlrarih ljudi skušalo rešiti svojo domovino. Odvetnik je prosil sodni dvor, naj oprosti priacn Wta. dJschgrtteu. Zastopnik Francoske banke dr. Auer je izjavil pred zagovori braniteljev, da francoska država sicer nima prave Škode, da pa se Je zaradi falz!ficiran5a frankov omajalo v inozemstvu zaupanje v pristnost francoskega denarja. Zato zahteva Francoska banka v kritje nastalih stroškov simbolično od. glašal je, da za vso nesrečo Madžarske ne more biti odgovorna samo Francija. Debata o madžarski vojski Budimpešta, 21. maja s. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o proračunu h:n-vedskega mmistrsrva. Poslanec Payer je Izjavil, da stoje sooijalni demokrati na načelu pacifizma in da zato odklanjajo vsak Izdatek v vojaSke svrhe. Honvedski minister grof Gsaka je pobija! naziranje soci-Jalnih demokratov, čeS da je madžarska vojska odveč. Nagflašal je, da votirajo na Češkoslovaškem socijaEsti vse Izdatke za vojsko fn da je tudi delavska stranka na AngleSkem, ko je bila na vladi, vzdrževala vojstoo. Kar se tiče vojaške kontrole, je dejal minister, da se vrše pogajanja z vele-poslaniSko konferenco, ki imajo namen, naj bi se izvedla na Madžarskem temeljita kontrola nakar naj bi bSa kontrolna komisija zaveznikov odpoklicana. Grof Csaiki je iz, javil, da je zelo v interesu Madžare, dg se države več ne oborožuJejo Pilsudski oficijelni kandidat levičarskih strank Zanimive izjave min. predsednika Bartla o položaju. jevalna akcija na Poznanjskem. Pomir- Varšava, 21. maja d. Min. predsednik Bartel je izjavi, da v smislu ustave skliče sejmski maršal zbornico, ki se najbrže sestane koncem tega meseca. Ni pa še do. ločeno, ali se setfem sestane v Varšavi, ali v kakem drugem mestu. Vlada ni orijentira. na ne desničarsko ne levičarsko in se vzdržuje sleherne strankarske politike. Glede položaja v Poznanju ie dejal min. predsednik, da se vznemirjenje vedno bolj ponehava. Vlada noče ničesar doseči s srlo, ker misli, da se bo vznemirjenje samo poleglo. Min. predsednik Bartel je glede bodečega predsednika republike dejal, da časopisje že mnogo piše o kandidatih. Oficijetao je djsiej določen za kandidata levičarskih strank maršal Pilsudski, druge stranke še niso določile kandidatov. Kar se tiče razpusta sejma in senata, je izjavil min. predsednik: Sejim je mogoče razpustiti na temelju ustave vedno, in sicer s sklepom sej. ma in senata, ako se doseže za predi -g ' kvalificirana večina. Taiko glasovanje pa je ze>lo težavno. Zato se bo najbrže spremenila ustava na temelju prediloga, ki ga je pred dobrim mesecem stavil klub krščanskih demokratov in na katerega so pristale desničarske in levičarske stranke. Glede notranje političnega položaja je dejal predsednic vlade, da se lahko vsakdo prepriča, da se je sedaj zopet povrnil red in mir v deželo, iz_ vrzemši v zapadnih provincah. Pa tudi na zapadli se bo vse v najkrajšem času mir. no poravnajo. Varšava. 21. maia d. V prisotnosti senatnega maršala Tronrpczynskega in poslancev Zamorskega in Stranskega je bila v P znanju konferenca zapadnopoJjskih politikov, ki so jim priporočili, naj pomirjevalno vplivajo na prebivalstvo. Tekom živahne razprave na tej konferenci se je ugotovilo, da je vznemirjenje v Poznanju nastalo v prvi vrsti vsled razširjevanja napačnih vesti iz Varšave. Iz prestojice došli senatorji in poslanci so podrobno poročali o dogodkih v Varšavi in so skušali popraviti napačne in nejasne vesti o dogodkih zadnjih dni. Nagla šaj i so, da je treba v interesu države priznati sejmskega maTšala Rataja za vrh. drž. poglavarja v smislu jasnih določb ustave in Bartlovo vlado, ki jo je imenoval sejmsiki maršal. Nekateri govorniki so dejali, da morajo zapadnopoljski poilitiki staviti gotove zahteve, ki se nanašajo tla zavarovanje zapadno Poljsike pred morebitnim kaljenjem miru. O teh zahtevah se še niso mogli zediniti. Iz Poznanja sta prišla v Varšavo poslanec Hryskiiewicz in tajnik senatnega maršala Holynski. da informirata min. predsednika o poteku konference politikov v Poznanju in o položaju v zapadni Poljski. Profesor Kazistiir Bartel, novi poljski ministrski predsednik. Preuranjen romunski strah Ostra kritika romunskega lista osamljene sofijske propagande za zbližanje z Jugoslavijo. Bukarešta. 21. maja. p. Pod naslovom »Prekodonavski imperija.lizem«. opozarja liet aCuventuB.. gliisilo opozicijske sku. pine bivšega Avereskovega ministra Ar-gesntojena na propagando za srbsko - bol. garsko zbližaiaje in z ozirom na pisavo sofijskega «Mira» na tmperijalistično nevarnost. ki se razvija s tako propagando. «Cuventul» je prepričam o možnosti zbli-žanja Bolgarije s Srbijo ter razpravlja o njegovih razlogih. Z združitvijo Jugoslavije ln Bolgareke bi se ustvarila gospodarska celota ter ojačil položaj obeh držav napram zunanjemu svetu. List naglasa, da Bolgarski in Jugoslaviji ne grozijo nevarnosti od zmanjšane Madžarske, niti ne od povečane Turčije v Aziji, omajane Grško in m;Ue Albanije, pač pa od Rumunske in Italije. List navaja sofijski «Mir», ki predlaga slogo in sodelovanje bolgarskega ln srbskega naroda ter ustvaritev močne Jugo. sla vije, ki bi se raztezala od Reke in Dra-ča do Egejskega in črnega morja, ter na-glaša, da so take ideje nevarne sosedom Jugoslavije ter Bolgarske in da ogrožajo mir Med vojaštvom ne sme biti mesta za politiko Važne izjave generala Syrovega o češkoslovaški vojski. — Armada ne sme imeti političnih ciljev. nosti primerno pojasnilo, kar se je tudi takoj zgodilo. Minister je zagotovil, da vlada v češkoslovaški vojski popoln mir Praga, 21. maja. d. Parlamentarni odbor sa narodno obrambo je imel včeraj pod predsedstvom poslanca Udržala sejo, na kateri je podal minister za narodno obrambo general Syrovy važne izjave. Na vprašanje socijalista Špatnega je izjavil minister Syrovy, da so le stvarni razlogi vodili ministrstvo za narodno brambo pri tem, da ni takoj odgovorilo na napade generala Gajde, čim so ti napadi izšli v časopisih. General Gajda pa je s posebnim pismenim priporočilom dne 7. maja, torej takoj, ko so nastale govorice o njegovih stremljenjih, podal ministru obširno m jasno izjavo, ki je bila kasneje objavljena Minister Syrovy je nadalje izjavil, da ob-javljenja poprej zato ni dovolil, ker je smatral z vojaškega stališča in tudi z ozirom na inozemstvo za nepravilno, da podaja češkoslovaški general javne izjave o svoji politični nepristranosti, ki je pri vsakem vojaku nekaj samoobsebi umevnega. To mora tudi tako biti. Minister se je odločil objaviti poročilo generala Gaj-de šele potem, ko so postali proti njemu na. perjem! napadi važni vsled političnih dogodkov v sosednji državi. V tem trenotku Je postalo potrebno nemudoma podati jav- in da se v armadi ničesar ne dogaja. Vojska je mirna in dela tako, kakor naj mor.i. Minister se je z vso odločnostjo izjavil proti vlačenju politike v vojsko. V tej stvari je istega mnenja tudi general Gajda. Minister more naravnost reči, da smatra vsakršno stremljenje, ki gre za tem, da se vnese v armado politika, kot zločin. Vojska je in bo vedno zvesto stala vladi in zakonu na razpolago in je ne bo nikdar v katerikoli smeri kdo zlorabil. Uporabiti jo bo mogoče le v oni smeri, kj jo določajo ustava, zakon in vlada. Vojska je določena za obrambo države, ne pa za to, da dela doma mir. Njena misija nima in ne sme imeti političnih tendenc. Armada bo pokazala, da je kos svoji nalogi. Nato je minister Syrovy izjavil, da bo brezobzirno nastopi! proti vsaki agitaciji med častniki za vstop ali izstop iz kakršnekoli legijonarske organizacije, ker je ministrstvo za narodno brambo tudi v tej zadevi absolutno nepristransko. Kdor se pregreši zoper to načelo, bo kaznovan. -SŽS- Abd el Krim pobegnil Fez, 21. maja s. Abd el Krim je s svojo rodbino nenadoma odpotoval v Suk el Arbo. Njegov beg vpliva na Kabile naravnost porazno. Abd el Knimov beg se da razlagati le s tem, da ga je pleme Beni Uriagel pustilo na cedilu. Poloni rifovske akcije je s tem popoln. Sicer pa je bila usoda Kabilov zapečatena že s prekinjenjem mirovnih pogajanj v Udidi. Pariz. 21. maja. (Radio) Francoske čete so pri Tarqufstu prebile črto Rifovcev. Govori se, da je Abd el Krim pobegnil s svojo rodbino k plemenu Benii Stef proti severu zapadu. Oboroževanje Argentinije Buenos Aires, 21. maja. (Radio) Parlas ment je pooblastil mornariško ministrstvo, da izda 32 milijonov pezov za nakup dveh križark, dveh torpednih rušilcev in treh podmornic. 30.000 delavcev izprtih Pariz, 21. maja. k. Vsled stavke v tvorni, niči avtomobilov Renault v Villancourtu je bilo danes vsem delavcem odpovedano de s lo. Zaradi tega je 30.000 delavcev brezpo« selnih. Zrakoplovna nesreča Rim, 21. maja. (Radio) V Tripolisu je str. moglavilo pri vaji vojaško letalo s tremi motorji. Pilot, opazovalni častnik in sprem, ljajoči podčastnik so mrtvi, mehanik pa je hudo ranjen. Nova zastava Captown, 21. r aja. (Radio) Južnoafriška zbornica je sklenila z 69 proti 48 glasovom odpravo angleške zastave. Mesto angleške se uvede južnoafriška zastava. Mussolini ustanavlja albansko vojno mornarico Beograd. 21. maja. d. Po vesteh iz Drača so dospele tjakaj tri italijanske vojne ladje pod albansko zastavo, toda z italijanskimi častniki in tehniki. Pravijo, da namerava ustvariti Mussolini albansko mornarico, čije temelj naj bi bila ta trojica italijanskih la= dij, ki jih daruje Albaniji. V dobro infor. miranih krogih trde z vso gotovostjo, da ho. če albanska vlada oddati italijanskim kapi. talistom gozdni kompleks na planini Vrmo« šu ob jugoslovenski meji. V političnih kro. gih smatrajo, da je ta korak Mussolinija direktno naperjen proti Jugoslaviji. Omejitev deviznega prometa v Italiji Rim, 21. maja. (Radio) Po zadnji vladni naredbi je dovoljen devizni, promet samo na milanski in rimski borzi. Radi ostrih de. viznih omejitev vlada na italijanskem valut, nem trgu skoraj popolno mrtvilo. Grozna rodbinska tragedija Rim, 21. maja. (Radio) V Porto Salvo v Kalabriji sta se v divjem boju obdelovala dva mlada brata z noži in revolverji iz obo« jestranskega strašnega sovraštva. Pri tem je bil eden ubit. Oče je iz maščevanj« nato ubil svojega sina morilca. Ameriški protest v Pekingu Berlin, 21. maja. (Radio) Ameriško po. slaništvo v Pekingu je energično protestiralo pri kitajski vladi, ker so roparske tolpe uje» le in odpeljale ameriškega vojaškega ata. šeja Bettsa. Reševalna akcija za ljubljanskega poslanca Pod krinko antikorupcijske akcije naj rešujejo dr. Koroščevo zavoženo politiko beograjski «liberalci« in «framazoni», — Neiskrenost in nepoštenost klerikalcev v pobijanju korupcije. Dr. Korošec si kot ljubljanski poslanec doslej še ni upal priredili v Ljubljani javnega shoda. Kakor smo že ugotovili, je imel za to vzroka dovoli; saj je.ves čas kot poslanec Ljubljano zanemarjaj in ni dosegel zanjo ničesar. Nasprotno, vodftl je politiko, ki je za interese Ljubljane naravnost morK-na. Dr. Korošec se je torej upravičeno bal nastopiti, zato je v Ljubljani, odkar je njen (posflamec, samo parkrat zboroval za zaprtimi vrati z majhnim številom svojih pristašev, ki pa so polagoma tudi prišli do prepričanja — z ozirom na neizpolnjena pro-rokovanja in obljube dr. Korošca — da so se pri zadnjih volitvah zaman pehali za SLS. Da bi vsaj malo ojunačfl svoje obupane pristaše ter obrnil njihovo nezadovoljstvo proč od sebe, se je Korošcu porodila misel, da bd bflo dobro, ako bi drugi delali reklamo zanj. bi tako je povabil voditelje s rarik, iki v slabih časih ž njim skupaj predstavljajo tikzv. Ožjo opozicijo, naj pridejo v Ljubljano teT s svojo navzočnostjo pomagajo dvigniti propaili ugled klerikalne stranke in njenega voditelja. Kakor je pripeljal Pucelj kot reklamo čudo v Slovenijo St Radiča, tako misli pripeljati sedaj tudi dr. Korošec svoje bobnarje Iz Beograda in to pristaše onih političnih strank, v katerih so po pojmovanju slovenskih klerikalcev in po mnenju ljubljanskega škofa skoraj sami »liberalci«, brezverci« in »framazomi«. Da je antikorupcijsko geslo, pod katerim se vodi reševaina akcija za dr. Korošca, samo demagoško slepilo za javnost, o tem ni nobenega dvoma. Korupcijskega vprašanja gospodje v Ljubljani ne bodo rešili, ako ga niso znalii rešiti v Narodni skupščini. Da temu vprašanju niso bili kos tamkaj, je naj. boljši dokaz to, da so prilrkom zadnje interpolacijske debate naivno nasedJi St. Radi. ču, opustili svoj predlog in sprejeli radičev. ski predlog, s katerim se niso le blamirali, marveč so tudi z Radičem vred celo korup. čilsko debato kompromitirali in spravili z dnevnega reda. Ljudje ki jo v parlamentu tako zavozijo. imajo pač najmanj vzroka begati javnost z antStoorupcSsko demagogi, jo. Najmanj pravice za to pa imajo baš klerikalci, ki do danes v Narodni skupščini še niso zahtevali odgovora na stavljeno interpelacijo radi kerupcijske afere z denarjem Trboveljske premogokopne družbe, pač pa so iz neznanih vzrokov zlezli pod klop. Tudi solze, ki so jih klerikalci zadnje dneve pretakali po »Slovencu«, ker jih radikali niso hoteli v vflado ter včerajšnje veselje, da jih »Samouprava« tolaži, da bodo morda vendarle še uslišane njihove želje za pridružitev h »korapcijoiTistom«, klerikalcem ne dajejo nobene moralne sile za iskren boj proti korupciji Ako bi jim ne šlo samo za strankarsko prireditev in zlorabo antikorupcijske akcije v svoje umazane namene, bi ne prirejali shoda na tak način, kakor ga. Ce bi imeli poštene namene, bi moraii vsaj povabiti na sodelovanje vse, ki niso na ko-rupcijskrth aferah, katere so bile tudi predmet tako ostre razprave v Narodni skup. ščmi, prizadeti in v Ljubljani vsaj one, ki so v interpolacijski debati nastopali pro'4 korupciji. Ker klerrkaloi tega niso storili, so se sami postavili na strogo partizansko sta. HSče ter sami označili napovedani shod kot strogo strankarsko prireditev SLS, katere namen ie, delati za klerikalce reklamo. Ce smatrajo svobodomisleci Ljuba Davi-doviič ta Joca Jovanovič ter Spaho za potrebno. da skušajo dvigniti propadajočo klerikalno stranko, ki izsublJa v Sloveniji vedno bolj na terenu, potem moremo samo reči, da s svojiim nastopom v Sloveniji ne bodo niti zase, niti za klerikalce ničesar pri. dobili, pač pa bodo samo izgubili na ugledu, ker rešujejo stranko, ki ni vredna, da Jo rešujejo, ter pomagalo stranki, ki jih je že izdajala »n je vedno pripravljena izdati lih. To svoje mnenje smo že označiM in pri tem tudi ostanemo. Ce piše sedaj »Slovenec«, da so stran, karski eksponenti slovenskih samostojnih demokratov pričeli »intrigirati« proti napovedani manifestaciji, potem moramo samo reči, da nam take intrige niso potrebne, ker se nimamo ničesar bati ta ker nam zadostuje v zadovoljstvo dejstvo, da se klerikalci z lastno močjo ne upajo prirediti javnega shoda v Ljubljani, a da kličejo zato na pomoč druge, po svojih temeljnih program-nih načelih cd njih popolnoma različne stranke. Uprav bedasta je zato »Siovenčeva« trditev, da so samostojni demokrati podvzeli akcijo, da bi se napovedano zborovanje prepovedalo. Ta trditev je tem bofj bedasta, ker jo »Slovenec« prenaša istočasno z napadi radikalne »Samouprave« na samostojne demokrate ta sicer pod skupnim naslovom, da so »samostojni demokrati popolnoma do igrali.« Zaradi nas se napovedani shod lahko povsem nemoteno vrši, ker smo prepričani, da ugleda ljubljanskega poslanca dr. Korošca ter propadajte klerikalne stranke tudi Lj. Davidovič, Joca Jovanovič nitd musliman dr. Spaho ne bodo reši® Naša javnost že preveč dobro pozna klerikalno stranko in preveč dobro občuti slabe posledice neuspehov klerikalne politike, da bi jo mogla kaka- cirkuška reklama odvrniti od pravega mnenja ta četudi p.riženo klerikalni voditelji pred omenjeno srbijansko gospodo vse svoje kimovoe. Enaki ptiči vkup lete ... Beograjska «Reč» od 19. t. m. objavlja članek, • ki dobro karakterizira moralično vzdušje najnovejšega RR sporazuma in pravi m. dr.: Prvič se je zgodilo v naši državi, da je padla vlada v parlamentu. Po običaju v vseh parlamentarnih in ustavnih državah bi se morala sprejeti ostavka vlade, ki jo je izzval votum parlamenta. Pri nas se je po tajnih željah radikalov in radiičevcev ter njihovih voditeljev hotelo pokazati, da votum parlamenta nič ne velja. Četudi je bila Uzunovičeva vlada vržena v parlamentu, vendar je ostala še nadalje na upravi države. Radikali in radičevci so nadalje pred očmi vsega parlamenta pokazali, da go-je popolnoma isto moralo. St. Radič je imenoval dr. Lazo Markoviča korupci-jonista in človeka, ki se mu ne sme ničesar zaupati, ne da bi bila poleg njega straža. Čez tri dni je pristal, da sodeluje z dr. Lazo Markovičem. Dr. Laza Markovič je tožil Radiča pred sodiščem, po treh dneh je pristal, da podpira politiko «sporazuma» z istim St. Radičem. Radič je proglasil za korupcijo-niste tudi dr. Vel. Jankoviča. dr. Voja Janjiča. dr. Stojadinoviča in dr. Kojiča, ki so ga vsi tožili pred sodiščem, vsi pa so tudi čez tri dni sklenili, da sodelujejo nadalje ž njim v politiki. Kako se naj označi to sodelovanje «korupcijo-nistov* in «obrekovalcev»? St. Radič je izjavil, da ie minister za šume in rudnike dr. Nikič žepar. Vsakdo bi mislil, da «boritelj proti korupciji«, St. Radič, ne bo več sodeloval v družbi žeparja. Zgodilo se ie ravno nasprotno. Krsta Miletič je kvalificiral St. Radiča kot «bitango» in «vucibatino». Sedaj pa bo vodil isto politiko kakor ta «bitanga» in «vucibatina». «Samouprava» je zapisala z ozirom na izjavo g. Radiča. da je lažnivost v politiki samo znak elastičnosti, da je ta izjava živo in čisto ogledalo neizmernega političnega šarlatanstva St. Radiča in avtentičen dokument njegove popolne politične nepreračunljivosti. Tako je izjavilo glavno glasilo tiste radikalne stranke, ki je dan poprej sklenila s tem nepreračunljivim politikom in šarlatanom nov sporazum za sodelovanje v vladi. Nesramnejše politike, kakršna se sedai vodi v naši državi, ni bilo še nikjer. Za vse to imata žalostne zasluge Pašič in Radič, ker je nepobitno, da je to njuna politika. Oba sta smatrala za najprimernejše, da nadaljujeta politiko prostiturranja vse države. Ža vsa zla v državi sta odgovorna ta dva šefa »največje srbske« in »največje hrvatske* stranke. Darujte za Sokolski Tabor! Politične beležke Klerikalci in korupcija »Slovencu« ni všeč naša ugotovitev, da bi bil prihod Da vidov i ča in tovarišev v Ljubljano klerikalcem na ljubo zaradi pobijanja korupcije, ko imajo v Beogradu in pred svojiim lastnim pragom dovolj korupcije, samo nov dokaz, da je nekaterim strankam vpitje na korupcijo saimo sredstvo za demagogijo. Tudi nam bi ne bila všeč taka ugotovitev, ako bi se nas tikala. »Slovenec« pravi, da je s to ugotovitvijo »Jutro« spet pokazalo svojo pravo barvo. To ie tudi res, »Jutro« vedno kaže svojo pravo barvo, ne kažeta pa jo »Slovenec« in klerikalna stranka ki se ne upata priznati, da se pod demagoško protikoritpcijsko krinko skriva le agitacijski sbod za propadajočo klerikalno stranko. »Slovenec« je tudi zapisal: »Da pa SDS ne rabi naukov o korupciji, to radi verjamemo.« Popolnoma pravilno; take nauke potrebujejo klerikalci, o katerih piše »Samouprava«, da radikalna stranka resno računa na sodelovanje ž njimi. Kako sklicujejo separatisti učiteljske shode? Ko se je osnovalo Udruženje jugosloven-skega učiteljstva ter so se v Hrvatski in Slavoniji ustanavljala posamezna društva, so separatisti vseh barv širili po listih alarmantne vestii. da se ljudje silijo k pristopu v UJU, da vše Pribičevičevi batinaši pritisk in da je vsakdo izdajalec, kdor vstopi v UJU itd. Ni bilo laži, ki bi se je nasprotniki UJU ne poslužili. Pogledati pa je treba, kako postopajo sedaj nasprotniki UJU, ko so prišli do koščka oblasti. V hrvatskem Zagorju se je svojevoljno organizirala ve. čina učiteljstva v UJU. Nedavno pa so se po Zagorju razpošiljali na učiteljsko pozivi naslednje vsebine: »Učiteljsko društvo za . . . sklicuje na podlagi naredbe ministrstva prosvete od 21. novembra 1925 št 7—5.463 ta po paragrafu 21. društvenih pravi! redno letno skupščino.« Torej se sklicujejo skupščine na podlagi naredbe ministrstva prosvete! Poleg tega je tudi zanimivo, da se na ta način sklicujejo skupščine društev, ki so se že davno razšla in njihovi člani prestopili v druga društva. Za te skupščine se agitira z groižnjama premestitve, inšpekcijami itd. Zanimiv je tudi naslednji slučaj. Učiteljsko društvo »Edinstvo« je sklicalo svojo redno skupščino za Zagreb in okolico 22. t m. v Dugem selu ter zaprosilo za ta dan kot običajno za dopust svojih članov. Za isti dan je sklicalo skup. ščino »Hrvatsko učiteljsko društvo« in sicer letos že tretjič. Dasi je bil dopust za člane »Edanstva« že davno od bren. vendar pa to v Zagrebu ."e nobeni šoli ni bilo sporočeno, med tem ko je bila dovolitev do. pusta za skupščino separatistov sporočena že pred tremi dnevi, četudi je bil dopust zaprošen kasneje. Za nepristranost prosvetne oblasti je tudi značilno, da je vsem šolam s sporočilom o dovolitvi dopusta za separatistično skupščino poslala tudi uradno rntiakane pozive k udeležbi. Navedeno Je dovolj značilno, kako radičevci zlorabljajo uradno oblast Za svoje separatistične strankarske namene. Pri tem pa neprestano vpijejo o terorju in nasilstvu prejšnjega narodnega prosvetnega režima! Profesor Rouissain in Južna Srbija Prc»f. Rouissain, generalni tajnik Unije za Zvezo narodov, je zadnje dni prepotoval vso Južno Srbijo ra je sedaj po povratku v Beograd podal novinarjem naslednjo povolj. no izjavo: »Kjerkoli sem potoval po Južni Srbiji, sem bil deležen izredne, naravnost nepojmljive gostoljubnosti. Moji vtisi so odlični. Brez pretiravanja sem na vsakem koraku ugotovil odličen napredek v materi-jalnem in kulturnem pogledu. V vseh onih zavrženih krajih, Ki so nekdaj ječali pod turškim imperijem, se opaža velika aktivnost, preporod in polet. V nasprotju z vsem onim, kar sem videl v Bolgariji, kjer je narod še deprimiran radi svetovne vojne, sem v Južni Srbiji našel urejenost in aktivnost v vseh pravcih. Pred odhodom v Bruselj, kjer bom podrobno poroča! pred Unijo o svojem potovanju po Balkanu, lahko rečem: da je delovanje naše Unije za Zvezo narodov vrlo aktivno m da bo napredek idej Zveze naroov imel blagodejen vpliv na delovanje za splošni rrrlr.« G. Rouissain je v sredo zvečer odpotoval iz Beograda v Bru. selj. Problem reorganizacije Sveta Zveze narodov (Delo študijske komisije.) V pondeljek, dme 17. maja je v ženevi zaključila svoje delo komisija, ki je imela nalogo preštudirati oni kompleks problemov, ki bo osredotočeni okrog vprašanja razširjenja Sveta Zveze narodov. Komisija svojega posla ni dokončala; zaključila pa je svoje delo kljub temu, zakaj takoj poslednji dan je pričela zasedati pripravljal, na komisija za razorožitev. Kako težaven je problem razširjenja Sveta, je razvidno iz rezultatov posvetovanj imenovane komisije. Sklenil se je sicer nekak zaključek, toda kako malo gi smatra komisija za uspešnega, se razvidi najbolje iz fakta, da Je sklenila, da se sestane še enkrat na posvetovanje, ln sicer na dan 28. junija, da izdela končni predlog za septembrsko zasedanje Zveze narodov. Sklep, ki ga je napravila komisija, ima todaj samo značaj nekake poskusne pro-vizorne rešitve, ki naj služi za osnovo, da se na njej poskusi zadovoljivo razpršiti ugovore prizadetih držav. Ta sklep komi-sije je predlog angleškega zastopnika Lorda Cecila, ki ga je komisija sprejela so-glasno. Lord Cecll misli, naj se Svet Zveze pomnoži samo za en stalni sedež, to is za sedež Nemčije. Zahtevam ostalih držav po permanentnem mestu v Svetu pa skuša Cecil ugoditi na drug način. Njegov predlog je, da se Število nepermanentnih sedežev pomnoži od šest na devet, in v«i se volijo na tri leta. Ena tretjina od teh samo se more Izvoliti znova, z dvotretjinsko večino. Izvoljeni dami stopijo takoj z izvolitvijo v funkcijo, ne pa šele koncem leta, kakor je določeno dotlej. Po te stu čez Savo. Tabor bo trajal dve noči in tri dni. Istočasno bo razvil ljubljanski steg svoj stegov prapor, umetniško delo naših skavtov. Na visokem drogu krasno izrezljan zmaj, totem ljubljanskega stega, s trakovi posameznih čet. Originalni prapor bo goto« vo vzbujal obilo zanimanja. Z razvitjem bo združena tudi obljuba članov pri tabornem ognju, nato slede skavtske igre in taborne zabave pri ognju. Istočasno bot udi razglasitev izida tekem. Tekmovalo se je v številu izletov v naravo, v zunaj prebitih nočeh v neoskrbovanih ko« čah, bodisi v šotoru ali kje drugje, dalje v času prebitem sploh kje v naravi, v vzor« nem vzdrževanju stegove sobe in drugo. Istočasno so se pa vršile tekme tudi v po* sameznih vodih. Matjaževa četa odide že danes zjutraj na taborni prostor, a ostali odidejo v nedeljo ob 14. Tabor je obvezen za Matjaževo četo, a izlet za ves steg. Javnosti bo namenjeno nedeljsko popoldne. Zato vabimo skavti vso javnost, ki se zanima za delo džungel* skih sinov, da se odzove povabilu. Dohod je mogoč tudi s popoldanskim kamniškim vlakom (gorenjski kolodvor ob 2.15), isto« tako povratek (Črnuče 5.13 oz. Jezica 5.17). Javnost naj spozna važno vzgojno delo, ki je vrši skavtizem že četrto leto med Slo* venci. Na izletu izgubljeni šolar se je vrnil Novo mesto, 21. maja. Joško Zupančič, učenec osnovne šole v Novem mestu, ki se je v soboto na Sušaku izgubil,, se je v torek zvečer vrnil domov. Potoval je peš po cesti preko Bakra, Delnic, Vrbovskega, Metlike, čez Gorjance skozi Novo mesto v Prečno. Ko je namreč v so* boto proti večeru pred drugimi učenci odšel proti kolodvoru, je zašel v napačno ulico in blodil po mestu. Še predno je našel posta* jo, so se izletniki odpeljali s Sušaka. Kaj storiti? Na vožnjo po železnici deček ni mislil, saj je imel samo še 5 Din v žepu. Da je karta že plačana pri postajnem načel* niku, ni slutil. Obupan je blodil po mestu do 11. ponoči, dokler ni prišel v pristani* šče. Stražar (mornar) ga je ustavil, in fant je jokaje pojasnil svojo nezgodo. Mornarji so ga iz usmiljenja sprejeli na neki paro* brod, kjer je prenočil. Drugo jutro je iskal izhod na cesto proti Karlovcu, ker je skle« nil, da odrine peš proti domu. Kazali so mu le na Reko. Res se je zmuzal tja in od tem srečno prišel na pravo cesto. Na potu je bil 58 ur. Med tem je dvakrat prenočil: prvič na neki postaji v čakalnici, drugič v neki senici na slami. Glad ga je prisilil, da je tistih 5 Din izdal že v nedeljo. V pon* deljek je izprosil staro ženico nekaj koruz* nega kruha. Šele v torek popoldne je pri* šel do boljše menaže. Na polju blizu Metli* kc je namreč delavke poprašal za pravo pot proti Novemu mestu. Dobra gospodinja ga je tu pogostila z ričetom in suho svinjino. Odslej zopet ni bilo nič do doma. Čeprav je bil mladi potovalec do skraj* nosti izmučen in sestradan — tudi žejo je trpel, ker se na Krasu ne dobi povsod vode — pa je vendar mami in sestrici prinesel vsaki po eno pomarančo. Skladišče ukradenega blaga Ljubljana, 21. maja. Nevarni vlomilec France Klemen, ki ga je policija aretirala v četrtek zjutraj v Čer* netovi gostilni v Zg. ŠiŠki, o čemer smo po* ročali že včeraj, je silno trdovraten in za* krknjen in noče priznati nobenih tatvin in vlomov. Policija pa je obratno dognala, da ima Klemen na vesti okrog 15 vlomov in tatvin, izvršenih deloma v ljubljanski, ko* čevski, kranjski in polhograjski okolici. Pri malopridnežu, ki je prišel šele 7. aprila iz zaporov ter bil izročen čez tri dni laškim oblastim, ker je italijanski državljan, so na* šli nad 4000 Din gotovine. Klemen pravi, da si je pridobil ta denar s tihotapljenjem laškega blaga v našo državo, katero je pro* dajal potem po polhograjski in horjulski občini. To odgovarja sicer resnici, toda vse to blago je izviralo iz raznih tatvin. Od vlomilske družbe je bil včeraj areti* ran tudi 301etni Anton Bavdek iz Cerknice, znan kot nevaren tat, dočim se je dvema njegovima tovarišema, Josipu Petriču iz Grosupljega in Zibertu, posrečilo pobegniti in se za enkrat umakniti aretaciji. Policija je prvotno menila, da imajo ta* tovi skrito skladišče ukradenega blaga kje v gozdu nad Kosezami ali v kaki hiši v Zg. Šiški. Vendar je kmalu odkrila, da so se zbirali tatovi pri neki ženski na Krakov* skem nasipu. Svedrovci so tamkaj tudi več* krat prenočevali. Policijski organi so na* pravili v stanovanju hišno preiskavo, ki je končala s presenetljivim uspehom. Našli so namreč cele kupe ukradenega blaga, kakor: obleke, perila, raznih dragocenosti itd., kar vse izvira iz raznih vlomov. Preiskava se še nadaljuje in bo končana šele v nekaj dneh. Zanimive aretacije v Zagrebu n. Zagreb, 21. maja. Zagrebška policija^ je te dni prijela več oseb in izvedla jjri njih hišne preiskave. Po* litični referent pri policiji dr. Bogi če vi č je izjavil popoldne novinarjem, da zaradi po« teka preiskave ne more ničesar povedati o stvari. Rekel je le, da gre za aretacije iz političnih vzrokov. Vaš dopisnik pa je iz dobro poučenega vira poizvedel sledeče: Tvorničar klobukov Vilim Vanek v Gun« duličevi ulici 21 je prijavil policiji svoje« ga delavca Horvata radi tatvine. Horvat pa se je hotel za to maščevati in se hkrati prikupiti policiji. Zato je izjavil, da ima do» ma važno pismo politične vsebine, ki je bi« lo poslano iz Mitrovice njegovemu bivšemu gospodarju kot blagajniku Hrvatske stran« ke prava. Detektivi so odšli s Horvatom v njegdVo stanovanje in tam našli pismo, ka« tero je pisal neki človek Iz Mitrovice in prosil Vaneka, da mu pošlje nekoliko izvo« dov brošure generala Sarkotiča o politiki Hrvatov, ki je izšla pod naslovom: »Raz« niišljanje«. Kakor znano, je ministrstvo za notranje stvari to brošuro prepovedalo. V pismu pravi dotičnik: Ako Vanek nima pri sebi teh brošur, naj jih zahteva od tajnika Hrvatske stranke prava in urednika fran« kovskega lista »Hrvatsko Pravo« Gustava Perčeca. Na podlagi tega pisma je policija areti« rala fabrikanta Vaneka in urednika Gustava Perčeca ter v njegovem stanovanju izvedla hišno preiskavo. Dalje sta bili danes v Mi« trovici aretirani dve osebi. V Zagrebu se je uvedlo postopanje proti nekaterim odvetni« kom in učiteljem, ki so razpečavali Sarko« tičevo prepovedano veleizdajniško knjigo. Oni dve osebi, ki sta bili aretirani v Mitro* vici, bosta jutri prepeljani v Zagreb. Po vsej Sloveniji gre glas, le ^Domovina" je za nas! Ljubitelje lepe glasbe in lepih filmov opozarjamo, da se bode za binkoštne praznike predvajal film s— KOSBNKAVALIBR kateri bode nudil občinstvu res dvojni užitek, to je dramatični in muzikalični. Film bede kar najboljše muzikalično ilustriran od prvovrstnega godbenega strokovnaka dobro znanega glasbenega ravnatelja n bivšega kapelnika kino .Ljubljanski Dvor' g. Jeana Ryneša. Vse glasbene točne bodo izvedene z pomnoženim orkestrom in bodo strogo izbrane in se popolnoma skladale k slikam tega krasnega filma ln ?ko še pripomnimo da so glavni igralci v tem monumentalnem delu: HLJGUETTE DUFLOS, JAQUE CATELA1NE, PAUL HARTMANN, MIHAEL BOHNEN, CARMEN CARTELLIER1 in KARL FOREST, si lahko ustvarite bogato sliko filma. Danes se predvaja zadnji dan izvrstna komedija „Zameniane žene". „KIN0 IDEAL". kostni pondeljek zvečer ob 8. pa Fallova izredno zabavna opereta »Veseli kmet«. Tretja produkcija Glasbene Matice v Celju V -pondeljek zvečer je priredila celjska Glasbena Matica v Mestnem gledališču tretjo in zadnjo javno produkcijo svojih gojencev Nastopilo je 8 gojencev in 7 gojenk srednje in višje (konservatorijske) stopnje iz violinske šole gosp. ravnatelja S a n c i -n a in gdč. V. J e r a j e v e, iz klavirske šole ge. Božič-Nova ko ve ln ge. M. Sancin o v e, ter iz klarlnetne šole gosp. M. Klndhoferja. Gojenka T. Pregljeva je zaigrala na pamet na klavirju Skalickega «Na prast-kach« in »Klldn? v^roenek« z dobro tehniko, pravilnim prednašanjem in občuteno. Njen muzlkainl taJent je očiten. Lep napredek kaže N. Jer Sinovi e (klavir). Malo ostrejše poaintiranje pa bi skladbama, ki ju je igral, ne bilo škodovalo. Kaj zmore dobra šola s talentiranim gojencem, je pokazala E. S e r n e č e v a, ki utegne postati Se izvrstna pianistka. Ellertanovo «Zinga-reseo« je zaigral mladi violinist E. J i 1 k e točno in temperamentno, Scoteon-Clarcovo .Molitev« pa gdč L. D e r e a n I j e v a, a top lino in občutkom. Klarinetist g. F. Zupane je od lani znatno napredoval. Zaigral je I. stavek iz Webrovega koncerta za klarinet v G-duru že s precejšnjo rutino; le tu pa tam je malo zaostajal v tempu. Pianistka gdč. S(vetinova je pred- našala Vitezslava Novaka «Serenado» in Rahmaaiinova »Humoresko» z inteligenco, dobro tehniko in dokaj čisto. Igranje violi-nistinje gdč. A. Tavčarjeve je bilo zla-sti v drugi polovici »španske serenade» (O. Metra) temperamentno in sigurno. Gdč. A. Krušičeva je bila dobra v prednašanju ln tudi v tehniki, izvzemši nekatere nejasnosti. G. J. U r a n I č (gosli) je podal J. B. Senailieovo «Sonato v G.molu» pohvalno v tehniki in v nastavkih. G. P. L u ž e v i č se razvija v dobrega pianista. Njegovi nastavki so bili dobri, prednašanje pa mestoma malo zabrisano. Z dobro tehniko ter točno in metko je zaigral g. V. Kuntara De-bussyjevo «Balado» in »Ples«. G. F. K a 11-ster (violina) je pokazal v memoraciji Gounod-Allardove »Koncertne fantazije« po operi »Faust» prav dobro tehniko in temperament V drugi polovici je njegova violina popustila skoro za četrt tona. Gdč. M. Plzakova je zaigrala Szymanowskega etudo v D-mohi (II. stavek) in Schumanov »Vznos« dovršeno 1 tehnično i v prednašanju. Njena igra je precizna in občutena. Gdč. Plzakova spada med najboljše ln najbolj nadarjene gojence celjske Glasbene Matice. Prav poseben talent je treba priznati violinistu g. J. V i d m a j e r j u. WIe-nawskega koncert v D-molu (II. stavek) in »Romance sans paroles et Rondo elegant» je prednašal skoroda mojstrsko. Instrument zveni v njegovih rokah polno ln jasno, težke figure obvlada že z lahkoto, kadenca, arpeggio in trilčke igra precizno in čisto. G. Vidmajer je temperamenten muzik, ki bo postal z resno voljo gotovo še odličen vir-tuoz. Na kancu je zaigral Matici n orkester pod vodstvom gosp. ravnatelja Saincma Hayd-novo «Otroško simfonijo« za godalni orkester in otroške instrumente, ki jo je izvajal že na prvi produkciji. Izvajanje celega programa je trajalo tri ure. Občinstvo je bilo radi tega proti koncu že malo utrujeno, kljub temu pa je vztrajalo ves čas v prijetnem razpoloženju. Kulturna bilanca Glasbene Matice v Celju postaja od leta do leta zadovoljivejša. Njeno vodstvo, ki mu stoje ob strani prvovrstne učne moči, kaže, da se v polni meri zaveda velikega muzikalno-vzgojnega pomena te odlične celjske kulturne institucije. —rp— Gorupova in Jakčeva razstava v Ljubljani. Jutri, v nedeljo ob 11. dopoldne se otvori v Jakopičevem paviljonu pod Tivo-lijem razstava slik znanega grafika, akad. slikarja Božidarja J a k c a in akad. slikarja Josipa M. G o r u p a. Jakac razstavi risbe (lesoreze, pastele. grafike v različnih tehnikah) in olja (večinoma portrete), Gorup pa motrve iz živalskega življenja, kakršnih še nismo videli v Ljubljani zadnja leta. Razstava bo zelo pestra in živah. na in bo vzbudila brez dvoma veliko zanimanje. «John Gabrijel Borkman za red C se bo igral v ljubljanski drami v soboto ob 8. zvečer. Domače vesti * Kraljevo kronanje v ŽlčL. Kakor javljajo iz Beograda, so priprave za kraljevo kronanje, ki se bo vršilo letošnjo jesen, že v polnem teku. V sporazumu s kraljem je minister ver odredil, da se razne adaptacije v samostanu Žiče pravočasno izvrše. Kralj bo maziljen in kronan v Ziči, ostale svečanosti pa se bodo vršile deloma v Beogradu, deloma v Zagrebu. Svečanosti se prično čim se kralj povrne iz inozemstva> kamor potuje v službene posete. * Iz diplomatske službe. Naš generalni konzul v Gradcu, Dušan Štepanovič, je podal ostavko na državno službo. * Z ljubljanske univerze- Na medicinski fakulteti ljubljanske univerze je dosedanji asistent dr. Ilija Košir imenovan za docenta v 6. skupini L kategorije. * Za inženjerje elektrotehnične stroke so diplomirali včeraj na ljublj. univerzi g. Juraj Ivančevič iz Splita. Rajko Poniž iz Idrije in Drago Mattanovich iz Ljubljane. Čestitamo! * Pred kongresom rezervnih oficirjev v Zagrebu. Povodom kongresa rezervnih oficirjev iz vseh pokrajin naše države, ki se bo vršil za binkoštne praznike v Zagrebu je objavil zagrebški župan včeraj na prebivalstvo proglas, naj v pozdrav gostom razobesi že danes zastave. Mesto je dalo tudi na novo planirati Mažuranovidev trg, na katerem se bo vršila posvetitev zastave, ki ji bo kumoval kralj. * Beograd ima 180.000 prebivalcev. Po podatku beograjske mestne občine šteje Beo grad sedaj 180.000 prebivalcev, dočim jih je imel 1. 1920 samo 110.000. * Iz novinarskega sveta. Za glavnega urednika beograjskega »Trgovinskega glasnika« je imenovan Fran Cvjetiša, konzul v pokoju in bivši direktor tiskovnega oddelka v ministrstvu za vnanje zadeve. * Zveza mest Jugoslavije. Povodom proslave rezervnih oficirjev pride v Zagreb tudi predsednik beograjske občine g- Miloš Bobič, ki bo pri tej priliki konferiral z zagrebškim županom glede ustanovitve »Zveze mest SHS«. Oba župana bosta razpravljala o važnih komunalnih vprašanjih, kakor je vprašanje komunalnega kredita, konsolidacija raznih športnih odnošajev, vprašanje živahnejšega sodelovanja in kontakta med zastopniki posameznih mestnih občin itd. V kratkem bodo župani vseh naših mest povabljeni na razgovor o teh stvareh, nakar se ustanovi tudi »Zveza mest SHS«. * Sodelovanje naše države na velesejmu v Leipzigu. Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je predvčerajšnjim sprejel upravitelja balkanske poslovalnice velesej-ma v Leipzigu, ki je izrazil željo, naj bi naša dtfžava s svojo turistično razstavo, ki je sedaj v Berlinu, sodelovala tudi na letošnjem velesejmu v Leipzigu. Dr. Krajač je obljubil, da bo storil potrebne ukrepe, in je torej upati, da bo Jugoslavija sodelovala na velesejmu v Leipzigu. * Pomladanski izlet društva »Pravnik«. It naznanjeni izlet društva »Pravnika« na Tolsto in Celjsko kočo pod Tolstem se ie določil na nedeljo, dne 6. junija. Izletniki se zberejo v Laškem pred kolodvorom po prihodu obeh vlakov, ki odhajata iz Ljubljane ob 5.26 min. in iz Maribora ob 5.30 min. Zadnji vlak i:na zvezo z Ormožem in Ptujem ter s Savinjsko dolino. Iz Laškega je ob 7.30 dop. odhod na sedlo Huma, na Tolsto (858 m) ter od tam v Celjsko kočo. Tu nje, da posvečata iz resnične notranje Potrebe razvoju meščanske šole vso skrb in svoje bogato znanje ter izkustvo. Referat strokov, učitelja g. Primožiča o delovnem principu pri zgodovinskem pouku je vzbudil živahno debato, nakar so bili izvoljeni trije člani za pripravo gradiva za nujno potrebno zgodovinsko čitanko. Strok, učitelj Dragan je nato v enoumem predavanju eksperimentiral na svojem univerzalnem aparatu za merjenje sil. Končno je poročal načelnik še o važnih društvenih zadevah. * Subvencija »Jadranski straži«. Ministrstvo vojske in mornarice je dovolilo »Jadranski straži« podporo v znesku 500.000 dinarjev. 41 Francozi in naša rlvljera. Pariška »L' Illustration« je v eni zadnjih številk prinesla pet krasnih akvarelov iz Dubrovnika, delo slikarja F. Lecomtea. Razveseljivo je dejstvo, da so se tudi Francozi začeli zanimati za našo rivijero. ♦ Novice iz Rogaške Slatine. V vili Casi-no nad zdraviliškim parkom, kjer so pred 3 leti etablirali luksurijozno opremljeno igralnico, nameravajo letos otvoriti bar. Re stavracijo v njem bo imel najemnik Zdraviliškega doma, g. Martinovič. Poleg krasne zdraviliške dvorane bo torej nudila Slatina še tudi v baru priložnost za moderne plese. Vila ima idilično lego poleg gozda — Raz-ven včeraj javljene prometne ugodnosti z ljubljanskim dnevnim brzovlakom je dobila Rogaška Slatina s 15. majnikom tudi pripravno železniško zvezo iz Budimpešte črez Pragersko, kjer stojijo odslej brzovlaki iz Budimpešte ob 1.40 po noči in ob 3.32. brzovlak, ki vozi iz Trsta Preko Prager-skega v Budimpešto. Nadalje bosta stala od 36. junija naprej na Pragerskem tudi brzo-vlaka, ki vozita med Beljakom tn Budimpešto preko Maribora ta sicer ob 11-15 in obratno ob 16.40. Te zveze so za Slatino velikega važnosti, ker se bo s tem znatno olajšal dohod Madžarov, ki so tvoriti lani ■velik odstotek gostov. Zdravilišče namerava k tem nočnim brzovlakom pošiljati auto-bus, ki bo goste odvažal s Pragerskega v Slatino. Bilo bi dobro, če bi zdravilišče te zveze propagandno objavilo v tu- in inozemskih listih. Tudi dunajski nočni brzovlaki bodo postajali tekom sezone v Pragerskem. — Zdraviliški vestnik ie izšel v lepi opremi; vsebina Pa bi bila lahko pestrejša, posebno pogrešamo gori navedenega pregle da železniških zvez na Slatino, ker ie ta številka predvsem propagandna. Ker ie list namenjen predvsem gostom, bi naj bile tudi medicinske razprave poljudne, kot je v tej številki članek kop. zdravnika dr. Kolte-rerja. — Vlaki redno privažajo nove goste. Sedaj imamo že tudi novinarje, med drugim publicista Božidarja Borka, predsednika mariborskega novinarskega kluba. — Lani nabavljenih automobilov so se gostje tako zelo posluževali, da bo treba že nove nabaviti. Izkazalo pa se ie. da rabijo naše slabe ceste in strmi bregi močnejše tipe. Ker ima od tujskega prometa ves okraj hasek, bi naj tudi okrajni zastopi pridno negovali ceste krog Slatine. ♦ Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da so za binkoštne praznike in poslej otvorjene sledeče koče Osrednjega odbora SPD: Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Kamniška Bistrica. Cojzova koča na Kokrškem sedlu, Dom na Krvavcu. Koča na Veliki Planini na Kamniških planinah, obe lepa in primerna darila, ki so mladini najljubša, ie bilo sklenjeno, da se bo prodajalo blago po znatno znižanih cenah. 598 * Krj čistilni originalni planinski »spomladanski čaj« priporoča lekarna Bahovec, Ljubljana (pri Čevljarskem mostu) Cena Din 10. 378 aioioioioioioioioio . -- - --- U o r ■ o ■ o ■ o BIRMANSKE URE 53 P. ČUDEN Prešernova 1- 0 ■ o ■ o ■ n pridejo izletnikom nasproti celjski tova ko5j na Karavankah in Aljažev dom n. i T „X1 Ar\ ("".(^licL-o nrT- t _ . . . „ __ sem riši. Pot Iz Laškega do Celjske koče približno 3 ure. Iz Celjske koče sestop v Celje (1 in pol ure) k skupnemu obedu v Celjskem domu. Popoldne manjši izlet v najbližjo celjsko okolico. Ljubljanski člani, ki $e bodo izleta udeležili, naj se javijo najkasneje -do 3. junija tajniku dr. Rudolfu Sa-jovicu, dTUgi člani naj se prijavijo v istem roku g. dr. J. Hrašovcu, županu ta odvetniku v Celju. Izletniki naj določno navedejo, ali se bodo izleta udeležili sami ali s spremstvom (soprogo in pod.) * Dom bojevnikov v Beogradu. »Udruže-nje rafcnika« naše države prične v najkrajšem času z gradnjo »Doma bojevnikov«, v katerem bodo našli zavetišče invalidni bojevniki ta sirote bojevnikov. Pred poslopjem se postavi pozneje kraljev spomenik. Zbirka dobrovolinih prispevkov za ta »dom« je doslej dosegla svoto 3,000.000 dinarjev. * Poročila se le gdč. Nada T o r o s, hčerka iz ugledne narodne primorske rodbine g. Antona Torosa, carinskega posrednika v Mariboru, z Božidarjem Pop-Tosičem, carinskim revizorjem iz Leskovca v Srbiji. * Smrtna kosa. V Gvoraždi v Bosni je umrl Slovenec g. Anton Goreč, komisar finančne kontrole v najlepši moški dobi 36 let, zapustivši soprogo in 3 nepreskrbljene otroke, najstarejši 8 let. Pokojnik je bil blaga duša. priljubljen zlasti pri svojih podrejenih, ker se je vedno in povsod zavzemal za njih dobro kljub temu, da je on sam radi svoje dobrodušnosti trpel in pri svojih višjih padel v nemilost, kar mu je pripomoglo v prerani grob. Blag mu spomin! * Potres. Dne 30. t m. sta seismografa v zavodu za meteorologijo v Ljubljani zabeležila potres lokalnega značaja in sicer ob 5.9'43. Po došlih poročilih je bila središče potresa, naša Gorenjska. Prosimo gg. poročevalce, ki imajo v posesti vprašalne pole da te izpolnijo in jih pošljejo zavodu. * Sarkotičeva brošura zabranjena. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve ie za-branjen uvoz in razpečavanje brošure »Raz matranJe o današnjem stanju hrvatskog na-roda«, katero je spisal bivši avstroogrski general Stjepan Sarkotič. * Zborovanje društva učiteljev meščanskih šol ljubljanske oblasti se ie vršilo v rl-salnici H dekl. meščanske šole v Ljubljani v sredo ob polnoštevilni udeležbi vsega Senzacijonelni velefilm «ELINOR» še vedno nima oficijelnega naslova. Avtorji filma so razpisali ogromne nagrade v dolarjih za tistega, ki bi pogodil pravi naslov temu filmskemu umotvoru. Do sedaj se to še ni nobe» nemu posrečilo. Razpisujemo nagrado 500 Din za tistega, ki pogodi pravi naslov te« ga kolosalnega filmskega dela. Od« govori se bodo ocenili po posebni strokovni komisiji in nagrada izpla* čala še v tem mesecu. Natečaja za nagrado se sme udeležiti vsakdo, ki bo posetil ta velefilm. Odgovori naj se pošljejo na naš naslov najpozneje do 26. t m. Odgovoru je treba prilo. žiti vstopnico! Vse odgovore pošlje« mo avtorjem filma v presojo in even» tualno nadaljno nagrado. ELITNI KINO MATICA. Ljubljana, Kongresni trg 9. Iz Ljubljane u— Napredno obrtniško društvo v Ljubljani bo poklonilo svojemu častnemu predsedniku, gerentu g. Josipu Turku za njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil za napredno obrtništvo umetniško izdelano diplomo, ki je izležena v izložbenem oknu tvrdke Elite v Prešernovi ulici. u— Esperantistom, ki se udeležijo III. kongresa jugoslov. esperantistov v Mariboru sporočamo, da se odpelje večja skupina iz Ljubljane v soboto ob 33.15. Zbirališče ob 33.45 na glavnem kolodvoru. u_ Belokranjski otroci pridejo danes popoldne ob pol 3. uri na glavni kolodvor. Potem sj ogledajo mesto, razgled z ljubljanskega Gradu, jutri pa se žrtvujejo za skušnjo in nastop vse dopoldne ter se popoldne zopet odpeljejo. _ Mestni gospodarski urad danes v soboto za stranke ne posluje zaradi snaženja svojih uradnih prostorov. u— Tovariši Preporodaši in prijatelji dru-štva-športniki, ki se odpeljejo danes, ob 13. Novo mesto na kongres 2upe S. J. S. U. Za Slovenijo in na športni dan naj se javijo vodji druge skupine tov. Ferfolji od 9. do pol 11. v sobi Preporoda, oziroma najkasneje ob % 13. na kolodvoru. Četrtinska vožnja in kongresni znak kot vstopnica za vse prireditve stane skupno 30 Din. Konec 3I0I0I0I0I0|0|0I0I0 4012 a KONCERT vsako soboto In nedeljo od 20. do 24. ure v gostilni in kavarni M A H N I č NOVI VODMAT. Težijo se pristna in pitna vina. daj je že nabranega 130.000 Din denarja, od katerega so poslale samo osnovne šole iz cele mariborske oblasti okrog 20.1(00 Din Podarjenih je bilo tudi 38. vagonov različnega stavbnega materijala, od katerih ie 23 vagonov že na licu mesta. PTL namerava dozidati na objektu internega oddelka javne bolnice še eno nadstropje, v katerem bo nameščen oddelek za tuberkulozne bo ike. Načrte ie izdelala mariborska tvrdka Živic. Z gradnjo se bo pričelo takoj, čim bo izvršila komisija ljubljanske gradbene direkcije ogled in izdala tozadevno dovoljenje. Iz Celja tudi več kovinastih zagrad, ki so jih tatovi prodali v mestu. Policija vodi strogo preiskavo ter je upati, da pridejo brezvestni tatovi kmalu pod ključ. u— Javna zahvala. Šentpeterska moška in ženska podružnica CMD v Ljubljani se najiskreneje zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem raznih predmetov v društvene namene, brezplačno prevažanje teh na Grad itd. ter narodno zavednim udeležencem Jurjevanje na Gradu. 607-n u— Na binkoštne praznike k Tičku na Gričku. 612-n Iz Maribora a— Mariborski novinarski klub je imel pretekli četrtek občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika g- Božidar Borko, za podpredsednika g. Udo Kasper in za tajnika g- J. Goleč. a— Akademija »Jadranske straže«, prirejena predsnočnjim v veliki dvorani Narodnega doma od pododbora »Jadranske straže« na tukajšnjem moškem učiteljišču, je izpadla prav prisrčno. Srečno in skrbno pri pravljeni, sicer malo predolgi program ie bil izključno muzikalnega značaja poleg dveh recitacij ta nagovora. Bil je topel izraz visoke muzikalne naobrazbe mladih uči teljiščnikov — izvršiteljev prireditve. Najgloblji vtis je napravila Zajčeva »Večerna pesem na Savi.« Izvajanje moškega zbora je spremljal orkester. Pohvaliti je predvsem delo učiteUSčnika V. Bajdeta, ki ie organiziral vso prireditev. Med odličnimi posetni-ki smo opazili na akademiji velikega župana g. dr Pirkmajerja, župana dr. Leskovar-ja ta častnike s soprogami, dalje okrajnega glavarja g- dr. Poljanca, ravnatelja dr. Pir-ca ta policijskega nadsvetnika g. Kerševa-na. Lepo ie bil zastopan tudi profesorski zbor, sicer Pa zasluži precej slaba udeležba ostro grajo. Številna mladina je prisrčno aklamirala mladim delavcem. a— Dan gledaliških igralcev. Gledališki igralci postajajo leto za letom vaižnejši kulturni faktor v naši državi Pod okriljem svo Iz seje občinskega sveta celjskega. V včerašnje tozadevno poročilo se je vrinila tiskovna pomota, ki kvari smisel celega odstavka. Odstopivšj obč. odbornik dr. Do-bovišek le bil pristaš NSS ta ne NRS kluba. e— Smrtna kosa. V Celju ie umrl dne 20. t. m. g. Jakob Podgoršek, krojaški mojster, v 58 letu starosti. Blag mu spomin! e— Pogreb v Beogradu umrlega žandar-merijskega kapetana g. Vtako F. Vošniaka. katerega truplo prepeljejo v Celje, bo v nedeljo, dne 23. maja. iz hiše žalosti, Kralja Petra cesta na okoliško pokopališče. Zveza za tujski promet v Ljubljani V Celju se je vršilo v četrtek na mestnem magistratu posvetovanje delegatov \z ljubljanske ta mariborske oblasti, šlo ie za iz-premembo pravil, da se z ustanovitvijo pod zveze za mariborsko oblast doseže intenzivnejše delovanje zveze obeh oblasti. Tega posvetovanja so se udeležili gg. dvorni svet nik dr. Mani. prokurator Souvan in \iav- > .-v:».: .j*; - Rodbina Ivana Vošnjak javlja, potrta od globoke žalosti, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretresujočo vest, da ie njen ljubljeni edini sin, brat, svak in stric, gospod Vinko F. Vošnjak žandarmerijski kapetan I. klase, nastavnik na pripravljalni šoli za žandarje 2. žandarmerijskega polka v Kamenici - Srem in imejitelj zlate kolajne za hrabrost danes 20. maja 1926 po kratki in težki bolezni v oficirski bolnici v Beogradu v 35. letu starosti preminul. Truplo predragega in nepozabnega pokojnika se prepelje iz Beograda v Celje. Pogreb se vrši v nedeljo 23. maja 1926. iz hiše žalosti, Kralja Petra cesta, na okoliško pokopališče, kjer se položi trup5 lo v rodbinsko grobnico. Blagopokojnika priporočamo v blag spomin! B e o g r a d - C e 1 j e, 20. maja 1926. Z1V Burni prizori ob pristajanju „Norge" v Tellerju Kakor Je «Jutro» že pisalo, ie bilo pristajanje «Norge» na Tellerju precej težavna zadeva Ladja je bila poškodovana že v boju z zračnimi viharji in je le malo manjkalo, da ni treščila na tla. Ker ni mogla več leteti v Nome, je pac bilo treba pristati v Tellerju. Pri spuščanju na tla pa so se odigravale precej nenavadne scene. Pristajanje je bilo že radi tega komaj mogoče, ker je Teller vasica, ki šteje jedva 75 moških prebivalcev. Na pomoč so torej morale priti tudi ženske. Moštvo ie najprej izpraznilo plin in ko je to delo do polovice dovršilo, je nastala nova opasnost, da se trup razbije. Ogrodje je bilo vse zvito in zbito in sestavnih delov zračne ladje nikakor ni bilo mogoče zložiti v zaboje, kakor je bilo prvotno določeno. Vsak kos ogrodja je imel izpremenjeno obliko. Ko pa je bila ladja razstavljena na kose. se je šele začel pravi boj s prebivalstvom. Vsak ie namreč hotel odnesti kak kos za spomin na ta znameniti dogodek. Posadka je imela mnogo opravka in dela, da ie lahko zadržala prebivalce skrajnega severa med popolno deva-stacijo ostankov «Norge». Treba je na koncu zabeležiti še eno dejstvo, katerega so Italijani, ki so izrabili polet v reklamne svrhe za svojo industrijo, prebrisano zamolčali. Trije motorji, ki so ves čas gnali zračno ladjo ter so brezhibno funkcijonirali, niso nikak italijanski fabrikat, marveč nemški izdelek tvrdke Maybach ter so se dobro izkazali že v svetovni voini. Toliko resnici na ljubo. Žita izgubila pravdo Te dni je pariško sodišče razsodijo o zadevi habsburških kronskih draguljev na tožbo, ki jo je svoj čas Žita vložila proti pariškima juvelirjema bratoma Bienefeld. Pri prodaji draguljev so se vršile take transakcije, ki jih Žita ni razumela pravilno in je menila, da sta jo pariška draguljarja ogoljufala. Brata Bienen-ield sta namreč po posredovanju barona Steinerja odkupovala habsburške •dragulje leta 1919, 1920 in 1921. Plačala sta zanje skupno vsoto 3,333.000 fr. Leta 1921, ko so Karlu Habsburgu pošla zadnja sredstva in je potreboval novih denarnih virov za restavracijski poizkus na Madžarskem, se je pri Bie-nenfeldu oglasila Karlova teta nadvoj-vodinja Marija Terezija ter ponudila na prodaj žlahtne kamne ogrske krone za 1,500.000 frankov. Bienenfelda sta tudi to ponudbo sprejela ter pobrala žlahtne kamne iz krone, krono samo pa vrnila po prvotnem dogovoru. Dve leti po tem dogodku se je Žita pritožila pri bratih draguljarjih, da je bila kupna cena pre-nuka. nakar sta ji juvelirja izplačala še 431.000 frankov. Glede na ta dejstva, o katerih je pariški tisk na široko razpravljal, je bilo zanimanje za razsodbo naravnost veliko. Vse je drlo v sodilo dvorano, da ču-je na lastna ušesa glas pravice. Draguljarja sta dokazala, da so bile vse kupčije pravilno sklenjene in da ni govora o slepariji. Sodnik je tudi po izpo-vedbah prič lahko ugotovil, da sta draguljarja postopala pravilno. Ugotovil je končno, da so ostali v rokah cesarske družine najdražji kamni, med njimi svetovno znani »Florentinec«. ure s smaragdi in trikotni diamant. Po vseh teh pretresih sta bila pariška juvelirja oproščena. Zastopnik tožiteljice je sicer vložil zoper razsodbo priziv, ki najbrž ne bo na stvari nič izpremenil in tako Je smatrati, da je pravda o habsburških draguljih definitivno rešena. hm iiii bo videlo naše občinstvo in po lepih, krasno izdelanih obiekcah bo presodilo, katere,je izdelal atelje tvrdke Drago Schwab Ljubljana Ameriška zgodba Neka Američanka se je počutila vrlo nesrečna v zakonskem stanu in je vložila tožbo za ločitev zakona Stvar je sama na sebi močno vsakdanja, posebno v Zedinjenih državah, kjer ni nič čudnega, če slišiš o kaki dami: She has on-ly been divorced once (Šele enkrat ločena) . . . Toda stvar vzlic temu ni vsakdanja. Preden se je namreč dala omenjena Američanka ločiti od svojega moža, mu je ponudila še eno, poslednjo priliko, da se izpreobrne in popravi pregreške, ki jih je «zagrešil» napram njej. Dala mu je sporočiti po svojem odvetniku, da bi bila pripravljena ponuditi mu roko v spravo, a le pod enim pogojem: da sprejme brez pridržka v celoti in v podrobnostih njeno spomenico. Ta spomenica, pravi «Temps», je vsebovala štirinajst točk, ne ene manj, ne ene več — natančno toliko, kakor iih je imela slavna nota predsednika VVilsona, ki ji je po vsem videzu služila za vzorec. «Evo, to je moja poslednja beseda.» S temi besedami je začel memorandum. In potem so sledile točke. «Poglavarica hiše in gospodinjstva sem jaz. Absolutna poglavarica! Vi se nimaie brigati za nič drugega kakor za svoje posle izven hiše.» Dovoliti mi morate natančen vpogled v svoje denarne razmere. Takisto zahtevam pravico do vašega bančnega imetja.® «Dovolim vam eno noč v tednu za vašo izključno uporabo in isto zahtevam od vas za sebe.» «Prepovedujem vam občevati z mladimi damami in jih spremljati po promenadi in v gledališče.® In tako dalje.. Taka je bila ta spomenica. Naravno, da je mož ni mogel sprejeti. «To je ultimat, kakršnega more diktirati le brez* obziren zmagovalec svojemu poraženemu sovražniku®, je odgovoril sodniku, ki ga ie pozval, naj se pomiri z ženo. Tako sodniku ni kazalo drugo, kakor da tožbi ugodi. Korist od ločitve t>a bo imela kakopak le žena: dosegla je svobodo in denar. Kajti jasno je, da ji bo moral mož plačevati ne baš malo mesečno odpravnino. Princ m njegova ljubimka Ljubezenska afera rumunskega princa Karla z gospo Zizi Lambrino je že do-kai znana. Ko se je prestolonaslednik odpovedal svojim pravicam glede nasledstva, in je bival v Parizu, je prišla za njim Zizi Lambrino in je pri pariškem sodišču vložila tožbo, v kateri je zahtevala 10 milijonov frankov odškodnine. Francosko časopisje je afero silno razvleklo. Kmalu na to pa je princ Kari izginil iz Pariza in se je incognito odpeljal nazaj na Rumunsko. Gospa Lambrino je ostala blamirana in praznih rok. Vendar pa je njena tožba obležala na sodišču in te dni se je vršila v zadevi obravnava. Prestolonaslednik Kari je poveril obrambo svoje zadeve odvetniku Pavlu Boncourju. Odvetnik je prišel na obravnavo in je izjavil, da se je pojavil samo iz uljudnosti do francoskega sodišča. Rumunski prestolonaslednils namreč sporoča, da francosko sodišče ni kompetentno razpravljati o stvari, radi katere je vložila tožbo proti njemu gospa Lambrino. Svojo izjavo utemeljuje princ s tem, da sta on in gospa Lambrino rumunska državljana in da je že rumunsko sodišče stvar odločilo po svojih zakonih. O kakih desetih milijonih odpravnine torej ne more biti govora. Ga. Lambrino prejema s posredovanjem neke rumunske banke letno rento v znesku 110.000 francoskih frankov, a več nima pravice zahtevati. Med Karlom in med damo ni več nobenih odno-šajev, ki bi upravičevali gospo Lambrino do takih zahtev. Njun zakon je razveljavljen, sin Mircea pa je bil rojen več ko devet Mesecev po tem, ko je bila zakonska zveza že razvedena. Pariško sodišče je vzelo to izjavo na znanje in si je pridržalo odločitev, katero bo izreklo pismenim potom. Zadnji turški sultan Mehmed VI.. ki je, kakor smo že poročali, nenadoma umrl 15. maja ponoči v San Remu, kamor se je podal, ko ie v Turčiji izbruhneta Ke-malova revolucija. Fatograficai eteljs MTOR sedal Knanieva ulita Ilev. 4 se priporoča za slikanje dtuZinskih in društvenih skupin v nanovo moderno urejenem ateljeju. Kri svetega januarija Neverjetna senzacija v Napolju . . . Znana je reč, da imajn v napoljski katedrali skrivnosten zaklad s posodico, v kateri se nahaja kri svetega Januarija, napoljskega zaščitnega pairo-■na. Perijodično, vsako leto dvakrat, pravijo, začne ta kri vreti. Te dni se je v Napolju mudil italijanski prestolonaslednik Umberto. V sprem stvu nadškofa in številnih monsinjorjev se je princ podal tudi v katedralo, da si ogleda dragoceno posodico. In glejte, čim se je princ Umberto pojavil pred posodico, je začela sveta kri šumeti in vreti . . . Vsi prisotni so bili nad vse presenečeni in princ menda tudi. Kri je vrela, dokler se je princ mudil v katedrali. Cim Pa se je odpravil na prosto, je šumenje popustilo in kri se je zopet strp-nila. Dogodek se je raznesel po mestu kakor eksplozija. Novine so takoj vrgle na ulice posebne izdaje, zvonovi vseh cerkva so zazvonili in topničarji so oddali slavnostne strele. Ves Napolj je bil hipoma na nogah in je z nepopisnim entuzijazmom pozdravljal princa Um-berta. Vretje krvi svetega Januarija se namreč smatra za srečen omen. Stvar ni izmišljena, temveč resnična in vsaj za psiho Napolja precej značilna. Tam doli se da Pač marsikaj pod-kuriti. Denar ni glavna stvar... Mistress Gloria Morgan-Vanderbilt, vdova po znanem milijonarju Reginal-du Vanderbiltu, se odpravlja na vožnjo preko oceana. Seveda ne zato, da bi si v Evropi poiskala drugega moža, ki bi ga tudi v Ameriki lahko dobila, marveč zato, da očuva svojo mlado hčerko Glorio, ki podeduje po svojem očetu okroglo vsoto 2500 milijonov dolarjev. Premožna vdova je v zadnjem času prejela že več grozilnih pisem, v katerih so zahtevali razbojniki in izsiljevalci od nje, odnosno iz premoženja njene hčerke visoke vsote, preteč, da bodo sicer poskrbeli za to, da dete izgine. Mati se je teh groženj tako prestrašila, da je na tihem popadla svoje kovče-ge in kupila ladijsko karto za Francijo. Nedavno so skušali izvršiti napad na otroka oboroženi možje v nekem parku. Vendar se je spretni in praktični guvernanti posrečilo otroka rešiti. Da se kaj sličnega ne ponovi, bo milijonar-jeva vdova sedaj za vedno dala slovo svoji ameriški domovini. Kje se bo v Franciji nastanila, ni znano. Višek filmske tehnike! Najlepši velefilm! — Najlepša filmska igralka! Senzacija dneva! litlO? Trez naslova) Šest dejanj ljubavi, senzacij, pustolovščin, ženske trmoglavosti in muhavosti... — Motto: Kadar se človek upre naravi... — Iz nad vse originalne vsebine nava« jamo samo nekatere sijajne momente: Strahovita lavina. — Eleganca v borbi s prirodnimi elementi. — Padec avtomobili', v globok prepad. — Lepa Elinor ob« visi nad deročim hudournikom na šibki veji. — Živa bitja pod lavino. — Elegantna Elinor v skrivališču razbojnikov. — Krasni prizori z živimi slikami. — Ekso« tični plesi prvovrstnih gledaliških plesalk. — Posebna senzacija je ples lepe Eli« nor na pisalnem stroju. — Prekrasne toalete. — Sijajne sobne opreme. — Izvan« redna igra. — Kolosalna režija. — Čudež filmske tehnike. — Preskrbite si vstop« niče v predprodaji, ker interes je že sedaj ogromen. ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Tel. 124. Šport Izjava tajnika sekcije ZNS. o incidentu Hašk : Primorje G. V. Vodišek, tajnik sekcije ZNS nam piše: Na mene se skuša valiti vso krivdo na in« cidentu pri tekmi Hašk : Primorje, zato Vas g. urednik prosim, da priobčite sledeče ugo« tovitve: Trditev, da bi bil jaz kot tajnik v smislu pravil dolžan sklicati v svrho določitve na« mestnika za g. Husa takoj sejo odbora za delegiranje, po mojem prepričanju ne drži, kajti § 26. pravil ZNS. določa edino le to, da je na seji delegirani sodnik, ki tekme iz kateregakoli vzroka ne more prevzeti, dolžan o tem obvestiti tajnika; ne določa pa, da bi moral za vsak tak slučaj, ki se ponavlja do malega vsak drugi termin, skli« cevati ponovne seje, kar je največkrat teh« nično tudi nemogoče. Logično sem se kot tajnik v takih slučajih smatral vedno za vršilca dolžnosti, ki je upravičen, da sam delegira na brzo roko. Tako se je postopa« lo vsa leta od obstoja SZNS., ne da bi bil kdaj kak ugovor s katerekoli strani, tudi ne s strani Primorja, pri katerega tekmah so se dogodili slični slučaji. Po dolgoletni praksi je torej postal ta uzus že pravilo. § 8. pravilnika ZNS., ki predvideva izbor sodnika po obeh klubih, je uporabiti le te« daj, če sodnika 15 minut po napovedanem času sploh ni na igrišče, kar pa tu ni bilo. O početku samega incidenta poroča od« klonjeni sodnik g. Deržaj sledeče: «Pri od« hodu iz garderobe mi je zastavil pot tajnik Primorja in LNP. g. Kuret in izjavil slede« če: «G. Deržaj, pod Vašim vodstvom mo« štvo Primorja ne nastopi, ker nima zaupa« nja v Vas.» Kapetan Primorja g. Buljevič pa je izjavil v prisotnosti kapetana moštva Haška: «G. Deržaj, imam nalog izjaviti Vam, da moštvo Frimorja pod Vašim vod« stvom ne igra, ker Vam ne zaupa.» Primor« je je torej odklonilo g. Deržaja ne z izjavo, da je nepravilno delegiran, temveč z uteme« Ijitvijo, da mu ne zaupa. Naj ugotovim tu« di to, da je g. Deržaj sodil že več tekem Primorja, v zadovoljstvo občinstva, moštva in športnih kritikov. Z ozirom na vesti, da bi me bilo Primor« je naprosilo, da določim drugega sodnika, izjavljam, da mi ni nikdo od Primorja tudi ne kapetan moštva izrazil kake slične že« Ije, torej nisem imel prilike ugoditi taki že« lji aH jo odkloniti. * Lojalno objavljamo izvajanja g. Vodiška, žal nam pa je, da njegovega tolmačenja § 26. pravil ZNS ne moremo akceptirati. Kar se tiče § 8. nismo rekli, da velja izrec« no za ta slučaj, temveč smo stali na stališču, da ga je bilo uporabiti per analogiam. T. Z. Službene objave LNP. (Seja p. o. dne 19. V. 1926.) Verificirajo se: igr. Vogrinc Dragotin za njegov matični klub ISSK. Maribor s_ pra« vom takojšnjega nastopa, igr. Pleš Josip za SK. Ilirijo s pravom nastopa dne 19. XI. 1926. Z ozirom na dopis SK Ilirije z dne 17. V. 1926. se črta igr. Zanki Kari iz nje« nega članstva. Verificira se prvenstvena tekma ASK Pri« merje : SK Svoboda 9 : 0 odigrana 9. V. v Ljubljani. Vzamejo se na znanje sodniška poročila o prijateljskih tekmah HAŠK : Ili« rija, SK Hajduk : ASK Primorje, SK. Haj« duk : SK nirija in HASK : ASK Primorje, ki so se vršile 15. in 16. V. v Ljubljani ter o prijateljski tekmi ISSK Maribor : SK Ca« kovec odigrani 13. V. v Mariboru. MO v Mariboru in Celju se pozivIj'eta, da se sporazumeta glede odigranja semifinalne pokalne tekme LNP v Mariboru, da bo mo« goče odigrati na določeni termin finale po« kalnega prvenstva LNP. Zaostale prvenstvene tekme se odigrajo sledeče: SK Jadran rez. : ŽSK Hermes rez. 24. V. 1926; SK Ilirija rez. : SK Jadran rez. 30. V. 1926. Radi odpovedi igrišča SK Ilirije dne 23. V. 1926 se vrši pokalna tekma SK Slovan : SK Svoboda na igrišču ASK Primorje ob 10.30. — Tajnik II. Vienna Cricket F. C. (Dunaj) in Morav ska Slavija (Brno) v Ljubljani. Vienna Cri« cket and Football Club, najboljše amater« sko nogometno moštvo Avstrije, absolvira na binkoštno nedeljo in pondeljek, oba dni ob 16. uri, dve tekmi z našim prvakom Hi« rijo. Nogometna sezona v Ljubljani, ki je lotos izredno zai.imava in pestra, se z na« stopom tega izvrstnega moštva še dalje stopnjuje. Kriketerji, kakor se klub na Du. naju kratko imenuje, so enakovredni prvo« razrednim profesijonalnim klubom na Du« naju, v Ljubljani so dolžni nastopiti s kom« pietnim I. moštvom. Igrajo tehnično viso« kostoječ, tipični dunajski kombinacijski no« gomet, ki ga je v Ljubljani pred tedni do« vršeno predvedel Amateur SV. Dunajski re« prezentančni amaterski tim tvorijo večino« ma igralci Kriketerjev. Dva dni kasneje go« stuje v Ljubljani po daljšem presledku zo« pet enkrat češko moštvo in sicer prvoraz« redna Moravska Slavija iz Brna. Zagrebška Concordia v Ljubljani. Za binkoštne praznike je uspelo Iliriji prido« biti agilno zagrebško hazena družino Con« cordije za dve gostovanji. Conoordija stoji momentano na drugem mestu prvenstvene tabele v Zagrebu in zaznamuje v zadnjem času prav lepe uspehe proti vsem ostalim zagrebškim družinam. V njeni družini igra znana izvrstna vratarica Gršetieeva, ki stal« no nastopa reprezentativno za Zagreb; po« leg nje nastopa v družini tudi znana repre« zentativna igralka Klokočki, ki je na glasu kot najboljša krilka v Zagrebu. Prvi dan nastopi proti Concordiji Atena, drugi dan Ilirija. Tekme se vrše oba dni na igrišču Atene in sicer dopoldne ob 11.30 uri. Po vsej priliki se vrše oba dni tudi predtekme rezervnih družin Atene in Ilirije. Iz Sekcije ZNS (Službeno.) Savezni sodniški izpiti se vrše v nedeljo dne 23. t. m. v nastopnem redu: ob 8.30 dop. teoret« ski izpiti v kavarni Evropa (klubova soba SK Ilirije) ob 10.30 dop. in 14.30 pop. prak« tični izpiti na igrišču SK Ilirije. Izpit po. lagajo sledeči, 16. novembra 1925. prijavlic« ni kandidati«podsavezni sodniki: Ahčan, Bo štjančič, Deržaj, Smole, Nemec, Radolič, Sorko. Bizjak, Ratajc, \\'agner in Obcrlint« ner. Opozarjam na točnost, kajti zamuda se v nobenem slučaju ne opraviči. — Taj« nik. ASK. Primorje. (Lahkoatlctska sekci« ja.) V pondeljek dne 24. t. m. se pozivljejo navedeni gospodje, da pridejo ob 10. do« poldne s popolno opremo pred Narodni dom: Corradini, Umek, Stupiea, Glavaški, Vidic, Malnarič. Perše, Lah. Omladič. Val« trič, Gruntar D.. Arhar. VVeibI, Žorga. Mo« čan, Janovskv, dr. Perpar, Gliisener, Grego« rič, Trost, Čamernik. Pintarič, Sikovšek, Vsak naj prinese s seboj copate. Atleti A. S. K. Primor je, ki štartajo na srednješolskem mitingu v Novem mestu smejo štartati v tekih najdalje 400 m. Tek na progah od 1000 m jim je prepovedan. Na lahkoatletski mi« ting v Maribor potujejo sledeči gg. Lah. Močan, Weibl, Perše, Žorga. Pintarič. Od« hod iz Ljubljane v nedeljo ob 7.30. Nave« deni morajo imeti seboj copate. — Načel« nik. Članstvu SK. Ilirije! Vsled opetovanih zmed in nereda na tribuni povodom zadnjih tekem je odbor Ilirije v interesu reda in klubovih financ primoran vpeljati .strožjo kontrolo ter obvešča s tem klubovo izvr« šujoče članstvo (tekmovalce), ki je v po« sesti legitimacij za prost vstop k nogomet« nim tekmam, da veljajo legitimacije le za prost vstop na igrišče, ne pa tudi za do->top na tribuno. Odbor naproša članstvo, da to vsestransko vpošteva ter tozadevno podpi« ra odborova prizadevanja. — Predsednik. Dr. R. Marn: Po ovinkih v Afriko 12. V Nizzo in Monte Carlo. V Marseilleu smo imeli dva ljuba gosta. Najprej se je zglasil akademik g. Jaklič iz Ljubljane, ki študira na univerzi v Aixu in ki je čital v novinah o prinodu Jugoslovenov v Marseille. Mislil si je, da bo gotovo kaj Slovencev na brodu, zato je takoj sedel na železnico in se pripeljal sem. Prva beseda, ko je, prišel med nas, je bila: O gospod Živili, Vas pa poznam!® Jaklič je bil do odhoda ladje v naši družbi, vesel, aa je našel rojake. Drugi rojak je bil kapitan pilot gospod Voja Župančič, ki je od naše države poslan v največjo pilotsko šolo v Istres, kakih 60 km od Marseilla. Temu je sporočil radiobrzojav, da smo prišli v Marseille. Tudi g. Zupančič je sedel takoj na železnico, da nas poišče. Gospod kapitan nam je pravil interesant-ne stvari o letalstvu in o svojih doživljajih Nad pol leta je že na Francoskem, kjer študira vse tipe zrakoplovov in se vežba v najnevarnejših poletih. Pravil nam je, da pojde v kratkem z izbornim letalom, ki ga je naša država kupila na Francoskem, v enem ooletu iz Južne Francije v Novi Sad, in sicer sam brez vsakega spremljevalca. Želeli smo ljubeznivemu rojaku, da bi se polet v vsakem pogledu posrečil Kapitan Zupančič je tudi najprej spoznal g. živilija, čemur se že nič več čudili nismo. Ponoči smo zapustili gostoljubni Marseille pri precej hudem mistralu. Ne vem pa, ali smo bili tako utrujeni od prejšnjega viharja in bivanja v Marseil-lu, ali ni bilo nič hudega; noč smo prav dobro prespali. Vozili smo se blizu obale in občudovali lepo francosko rivijero. Še dopoldne smo zavili v zaliv Nizze in lepa panorama se je v polkrogu nudila našim očem. In kaj smo še prijetnega občutili in doživeli? Najprijetnej-ša toplota in pravo južno solnce nas je objelo, dočim doslej pravzaprav nismo nič čutili vročine, celo v Afriki ne. V mrzlem mistralu v Marseillu smo celo prezebali, zato smo res z veseljem pozdravili toplo solnce. Nizza jo mora imeti, smo si mislili, sicer ne bi hodili sem bogataši z vsega sveta. ^ Do 5. ure popoldne smo si ogledali Nizzo, ki ima lepe, čedne ulice, krasne izložbe in razkošna zabavišča in restavracije. Potem smo se Slovenci odpeljali v posebnem avtoomnibusu v Monte Carlo. Celo pot je šla vožnja ob obali mimo lepih vil in gradičev ter čednih vasi in mest. Naravnost impozanten je Monte Carlo. Nekaj tako razkošnega in bogatega bodisi na javnih nasadih in parkih ali na palačah, javnih lokalih in prodajalnah, nisem še videl ln najbrž ni kaj takega nikjer na svetu. V Monte Carlo nosijo najbogatejši ljudje svoj denar, oziroma ga namečejo banki, ki ima v zakupu svetovnoznano igralnico jn ki pokriva prav vse stroške v kneževini Monako, tako da domačini sploh ne plačajo nikakega davka. Idealne razmere so to, toda toliko samomorov se t.e zgodi sploh nikjer na svetu in toliko srečnih rodbin ne postane nikjer čez noč nesrečnih, ko požene vzdrževatelj družine vse svoje premoženje molohu igralne strasti v žrelo. «0 gospod Živili!® se je začul klic nekega gospoda, ko smo komaj dospeli v Monte Carlo. «Kaj pa Ti tukaj?® ga vpraša Živili, ko takoj spozna gospoda, ki je bil šr " let pri njem uslužben. Pa smo imeli zopet spremljevalca, ki nas je peljal povsod, le v igralnico ni smel kot stalni prebivalec Monte Carla. Ko smo napasli svoje oči in tudi že-lodčke. smo šli poskušat srečo v igralnico. Impozantna stavba. Ko opraviš formalnosti, vstopiš v velike igralne dvorane, v katerih so nastanjene igralne mize z ruleto v sredi So pa tudi druge mize. kjer se igra makao, trente e quarante itd. Pri eni mizi staviš najmanj 5 frankov, pri dveh najmanj 10 frankov, pri drugih pa več, da se malo porazdelijo igralke in igralci. Ko smo prišli po 9. uri zvečer noter, so bile mize že vse zasedene, da smo morali stati za sedečimi igralci. Najprej smo opazovali, kako gre vsa komedija, potem smo se sami udeleževali. Seveda smo poprej pri blagajnah zamenjali franke v znamke (koščene ploščice), s katerimi se igra. No, kolikor sem imel pregleda, smo Slovenci v eni uri vse tiste pare izgubili, ki smo jih hoteli izgubiti, kajti med nami ni bilo nobenega strastnega igralca in je vsak že naprej določil znesek, ki ga hoče žrtvovati, da bo potem lahko rekel, da je igral v Monte Carlu. Edini v naši družbi, ki je dobil okrog 100 frankov — morda celo več — je bil g. Mikulič, ki je itak povsod dober trgovec in, kakor sem že enkrat omenil, malo judovske sorte . . . Pri igri smo še opazovali fiziogno-mije igralcev in igralk ter od igralne strasti spačene obraze, kokote, ki so prežale na one. ki so dobivali ter potem odšli na kolodvor, ki leži takoj pod igralnico, ter se odpeljali v Nizzo. Nisem hotel natančneje opisati opazovanja v igralnici, ker bralec lahko to veliko bolje dozna iz tozadevnih knjig in romanov, ali vsaj iz potopisov; svetoval bi vsakemu, ki ni še informiran o tem, da čita te stvari. V Nizzi smo tisto noč v resnici ro-govililj vso noč. Hoteli smo spoznati nočno življenje, ki ga preživljajo »gornji desettisoči®, in ni nam b:lo žal Najprej smo odpravili domov našo «božjo oblast®, g. Kemičnega. Ta krepostnik se ie hotel na ulici sesesti. ko smo mu povedali svojo namero, «0h, oh. te^a pa ne, samo tega ne.» je milo zdihoval, da se nam je v resnici smilil, zato smo ga naložili na izvoščka in ga poslali na parnik. Ob 3. ponoči, ko smo šli po širokem bulvarju iz enega lokala v drugega, smo od daleč opazili belo čepico — znamenje našega sopotnika, ki je po:asi mahal sam po cesti. Ko smo prišli v bližino, smo spoznali našega g. Kaglo-ba ali «Va!utnega» kakor smo ga za razliko imenovali od «Kemičnega». Na vprašanje, kaj išče tako samcat po mestu v tako pozni, oziroma zgodnji uri, je odgovoril: «Rad bi nekaj razglednic oddal, Pa ne najdem nobenega pisemskega nabiralnika!? Mali oglasi, Id sluti]o v posredovalne ta namene občinstva, vaška beseda 50 par. NaJaaaJII znesek Din 5*—* Ženltve, dopisovanje ter oglasi stroge trgotskaga značaja, vsaka beseda Din 1-—, Najmanjši znesek Din tO'—v Veliko ljudsko veselico priredi Olepševalno druStvo za magdalenske predmestje v nedeljo 4. julija t vojašnici Kralja Petra. Ker bo to najbrž« največja priredite* letošnjega poletja, za katero je potreben obsežen aparat, ki ga društvo Bamo ne (more, rabi vse, ki bi hoteli sodelovati, da to pismeno ali ustmeno javijo odbora na naslov tajnika Drago Led-nik, Betnavska cesta št. 6. 13681 Češkoslov. obec Vvlet na Goliei se kosi tuto sedčli odjezd rfno o 5.20 h. 13701 Občni zbor Kluba ljubiteljev brakov m vrši i običajnim sporedom v ponedeljek, dne 7. junija t. 1. ob 8. uii zvečer v reetavraciji »Ljubljanski dvor.. 13755 (dobe) Mesarski pomočnik se sprejme. Službo lahko nastopi takoj. Naslov pove uprava »Jutra*. 13600 Pletilje popolnoma izurjene, se H'rejmejo za stalno T plota rni Ciril Ahlin in drog, Sp. Šiška. 13479 Akordant lanje iie« Ponudbe na apravo pod »Akord.. r,a skladanje več tisoč m* ilrv, se išče za takoj. — » Jutra. 13631 Prodajalka mešane stroke, za galanterijski in manufakturni oddelek, mlajša, pridna taoS r. znanjem nemškega jezika Iti perfektna v računstvu, se sprejme v večjo trgovino na deželi. Ponudba z navedbo dosedanjih služb in plače na upr. «Jutra> pod značko »Trgovina 94». 13694 Spreten prodajalec s« sprejme takoj kot samostojen vodja modne trgovine r nekem zdravilišču Slovenije. Kavcija ali jam. stvo 20.000 Din. Poznejša prodaja trgovine ni izključena. Ponudbe pod zna&o .Sposoben, na upravništvo »Jutra.. 13748 Pekovski vajenec i dobro šolsko izobrazbo, zdrav {n močan, se sprejme z vso oskrbo t hiši. — Ivan S t a n e e r, - pekarna, Vransko. 13750 Praktikantinja ki je zmožna tudi nemške in laške korespondence ter 6tenogTafije, se sprejme v pisarno na deželi. Nastopi labko takoj. Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Praktikantinja 97». 13697 (iŠ5ejo) Kontoristinja Šestletno prakso, vešča perfektoo slovenske in nemške korespondence, dobra knjigovodkinja in fakturi-stinja, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Samostojna 24». 13568 Agilen potnik prevzame zastopstvo šo kakega predmeta. — Ponudbe pod »Nujno 586. na upravo »Jutra.. 13586 Izurjen strojnik ali elektromonter, do» bra moč išče primer« ne službe. Nastopi lahko takoj. Ce mo. joče z družinskim sta« lovanjem. Ponudbe se prosi na upravo »Ju« tra» pod «Oženjeo». Okovani zaboji. 3 dobro okovani zaboji (skrinje) s ključavnicami, pripravni za kramarje in še več drugih stvari se ugod no proda. Vpraša se v trafiki Blaž, Dunajska cesta 12. Srebrne krone goldinarje ln zlatnike kupuje Urbane, Narodni dom, Maribor. 132811 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne, juvelir LJubljana. Woltova uL 3, 64 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani. 100 Pohištvo Prodani po nizki ceni več hrastovih, orehovih, mehkih spalnih ia kuhinjskih oprav — Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška 51. 13052 Moško kolo skoro novo, se poceni proda. Ogleda se med uradnimi urami v Vegovi ulici 6/1. 13704 Več sodčkov od masti in zabojev različne velikosti proda Nabav-ljalna zadruga državn. žel. šiška-Ljubljana. 13705 Šivalni stroj »Adler Zickzack., skoro nov, se poceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra. 13671 Deklico staro 15—18 let, izobraie-no, katera govori perfektoo nrmško, sprejmem k svoji Baletni hčerki. — Ponudli« na upr. »Jutra, pod šifro «Xa deželi.. 13695 Kontorista (injo) ► pretiio in zanesljivo moč, katera ja zmožna vseh pisarniških del, Iščem za takoj. Natančne ponudb« > navedbo dosedanje praks« iu zahtev na upr. »Jutra, pod šifro »Zanesljiv 689». 13689 Skladiščnik I.učt-n v mešani stroki, vojaščine prost, se sprejme pri tukajšnji veletrgovini Vanja. Ponudb« pod šifro »Alkohol, sa upr. »Jutra*. 18721 Gospodinjo pošteno, Itedljivo in intel), frontno, išče za vodstvo rečje kuhinje zavod v Mariboru. Točne dopise pod •Gospodinja, na podružnico »Jutra, v Mariboru. 13659 Prikrojevalka ra damsko hi moiko perilo dobra moč s večletno prakso, se išS«. Ponudb« z na. vedbo dosedanjih služb in plače na upravo »Jutra, pod »Dolenjsko.. 13693 Praktikant Industrijsko podjetje na debeli sprejme praktikanta za razna pisarniška dela. Stanovanje, kurjava in raz-»vetljava sa razpolago. — Reflektira se na mlajšo, pridno in zanesljivo moč. Xa=top službe najkasneje 1". junija 1926. Ponudbe z rahtevami in prepisi spričeval pod »Praktikant. na »pravo »Jntra.. 13685 Ključavničar «li železostrugar. se išče za dobro vpeljano ključ, delavnico kot družabnik z majhnim kapitalom, kateri " obrestuje po 30 %. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Ključavničar«. 13686 Vajenca zadostno šolsko izobrazbo. išče manufakturna ve-1-rr^ovina v Ljubljani za tafcoj. Ponudbe na upravo «-Tutra» pod značko »Vaje- nec 19». 13719 Prodajalka Izurjena v delikatesni trgovini. se takoj sprejme za Bled. Ponudbe: židovska Hira 3,1. 13668 Mož • r • 4 n ) is starosti, zmožen slovenskega in nemškega jezika, s 4—6 delavskimi močmi, ieli vstopiti pri kakšni graščini, oziroma veleposestvu kot oskrbnik, iafer ali vtolčar Zmožen je vsega gospodarskega, vinorejskega in s&d-jerejskega posla. — Naslov pove D. Kolar v Sevnici ob Savi. 13629 Absolvent inja trgovsk« šole išče primernega mesta tndi izven Ljubljano. Cenjen« ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Marljiva 100». 13669 Učenec išče mesta v večji tr; z mešan, blagom na < Ponudb« sa upravo »Jutra, pod »Trgovec 51». 13651 Gospodična z dobrimi spričevali, zmožna kavcije, išče mesta plačilne natakarice ali na račun. Naslov pove oprava »Jutra.. 13619 Izkušen strojevodja želi primerne službe. Posudbe sa reklamno pisarno v Trbovljah. 137S9 Žagovodja za parno žago. Išče takoj primerno mesto. V lesni stroki popolnoma izvežban, zelo marljiv in zanesljiv. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra, pod »Žagovodja«. 13727 Prikrojevalec gornjih delov ia če vi J« vsestransko izurjen, i 3 8 e službe, — Ponudbe na Reklamno pisarno v Trbovljah. 13737 100 vagonov drv suhih, bukovih in gabrovih 1 m dolgih, ima naprodaj za takojšnjo dobavo proti takojšnjemu plačilu Stanko Jutraž, Trebnje, Dolenjsko 13583 Motorni kolesi znamke N. S. U.. 2% HP ter Puch, 2 HP. obe popolnoma v dobrem stanju, proda prvo za 4500 Din in drugo za 4000 Din Josip Prusnik, Kamnik. 13571 Proda se po 2.75 Din za kg nosilko prof 24 3.80 cin dolgo trikrat, deto prof 26 6.60 cm dolgo in 3 kose prof 22 po 5.80 cm dolge. Kje, pove uprava »Jntra.. 18696 Sveže natrta jajca prodaja in razpošilja vedno po najnižji dnevni ceni tvrdka Ed. Suppanz, Pri. stava. 13679 Proda s©; Dra nihalka s 3 uteži, masivna orehova spalnica in razno dobro ohranjeno pohištvo. Ogleda se od 9. do 17. ure na S e I u 41/1, desno. 13598 Dve stelaži in večjo množino škatelj poceni prodam. Naslov v upravi »Jutra.. 13599 Auto-šola pod strokovnjaško upravo sprejema kandidate ter jih poučuje in izobrazuje za samostojne upravljate z motornimi vozili (šoferje). — Pouk je točen in vesten, uspeh gotov. Dnevni in večerni tečaj. Dame in gospodje se sprejemajo vsak dan. — Zahtevajte prospekt. Natančnejše v avto - šoli, Zagreb, Kaptol 15. 1259: Engiish Ieesons glves Mr. Lenezyz-ky, Čopova cesta 19, Adr. Willman. 13720 Enodružinska hiša obstoječa Iz 2 sob, kuhinje,, kleti, gospodarsko poslopje s sobo in kuhinjo, pralno kuhinjo, 2 zidana svinjaka, hlev, velik vrt za zelenjavo in vinograd, se proda. Naslov: Kralja Matjaža ul. št. 34, Studenci pri Mariboru. 13456 Nova trg. hiša na deželi, se radi selitve proti takojšnjemu plačilu za polovično ceno proda, Cenjene ponudbe na upr, »Jutra, pod »Štajersko.. 13604 Na prometnem kraju prodam hišo v kateri je že nad 25 let majhna trgovina s točilnico Nahaja se tik glavne ceste, tri četrt ure od Celja. — Cona ugodna, stanovanje na razpolago. Event. se da tudi v najem tistemu, ki ima svojo obrt. Naslov pri podružnici »Jutra, v Celju 13545 Krasno jedilnico iz _ mahagonijevega lesa. po-litirano, z medenino okrašeno, proda Rok Berlič, mizarski mojster, St. Vid nad Ljubljano. 13700 Moško kolo dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam. Poizve se pri vratarju blaznice, Studenec št. 23. 13670 2 visoki omari iz trdega lesa, politirani, popolnoma r.ovi in novo srebrno jedil, orodje po ugodni ceni prodam. — Naslov pove uprava »Jutra. 13667 Prodam posestvo v izmeri 23 oralov (7 gozda, 5 njiv, ostalo v travnikih) skupno ali posamezno. — Pojasnila daje pos. Jakob Furman, Konjiška vas 28, pošta Konjice, Slov. 13698 Kupim manjšo hišo s trgovino, v Ljubljani aH okolici. Ponudbe na upr. »Jutra, pod značko »Trgovina takoj.. 13760 Weck aparat za vkuhavanje sadja, s kozarci, se proda na Blei-weisovi cesti 16/11, desno. 13728 2 pisalna stroja po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra. 13729 Pozor! Pozor! Botri in botrice! Najlepše iu najcenejše birmansko darilo je lepa slika katero dobite pri fotografu Hugon Hlbšer, Ljubljana, Valvasorjev trg 7. 13572 Damski slamniki najnovejše oblike po konkurenčni ceni se dobijo — kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni Alojzij Skrabar v Domžalah. 144 Vsa tapetniška dela sprejema Anton Kolesa, Sv. Petra nasip 45. 13424 Enonadstropna hiša lepa, z delikatesno trgovino in zajtrkovalnico, s krajevno pravico na hiši, se proda. V pritličju 4 lepi prostori, v I. nadstropju 5 sob in kuhinja, električna razsvetljava — na prometnem kraju zdravilišča na spodnjem štajerskem. — Naslov pove uprava »Jutra. 13752 Majhna trgovina z mešanim blagom, na prometni cesti, najraje na deželi, se vzame v najem. Dopise na upravo »Jutra, pod šifro »Trgovina 500». 13592 Majhna trgovina z mešanim blagom, dobro idoča, v prometnem in delavskem kraju ha Gorenjskem, se odda » blagom in inventarjem vred. Ponudbo na upravo »Jutra, pod šifro »Mala trgovina.. 13197 Poslovni lokal pritličen, ali dva v velikosti 5X6. 3X4, na dvorišču, iščem. Ponudbe pod »O. N. 1890» na upravo »Jutra.. 13643 Kredenčni žrebljički iznajdba Mariborčana, jako lepi, še bolj pa trpežni, ker ne rjave in se ne zlomijo, v raznih barvah, rabijo ee v vsaki pisarni, vsaki kuhinji, se dobivajo v veletrgovini s papirjem V. Weixel in pri iznajdi-telju F. Plankl. Maribor. Tattenbachova 16. — Na debelo in drobno. 13406 Medičarskl fn slaščičarski pomočnik pr-rilnoma samostojen, se ^-"ime na stalno mesto. -:or pove uprava »Jutra. 13754 Kuharico »amn«tojno. resno ln pošte-io. ki i* .Tužila dalje časa t boljši hiši. ter i« vajena '"m co«podinjskiTn bi vrt-"im dolom, išče samostojen -■»-pod v manjlem mestu nh žet.znir!. Plača 400 Din. p°nudbe z natančnim opi-. dosedanjih služb sa ""-^ro »Jutra, pod značko 'Kuharica 53». 13753 Mlinarji, pozor! Proda se skoraj nova mlinska oprava. — Kje, pove uprava »Jutra.. 13401 Blagajna št. 2 Wertheim & Wiese, Wien, dobro ohranjena, se proda za 3500 Din. Istotako tudi 3 Pisalne mize Naslov pove npr3va »Jutra. 13567 Tkanine za pohištvo gobeline, peresa za pohištvo, vrvice, pasove, žeblje ln orodje za tapetsfke itd. — Zahtevajte cene in vzorce! Trgovinsko k. d., Zagreb, niča br. 4S. 147/H Sadjevec prvovrsten iz mašanck jabolk proda A. O se t, Maribor. 13279 Kože vseh vrst divjih živali kupuje D. Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica št. 9. 97 Smrekovo škorjo letošnjo, zdravo, popolnoma suho. kupi vsako množino Rudolf Dergan, trgovec, Laško. 13611 Otroški voziček rabljen, kupim proti plačilu na dva obroka. Ponudbe na npr. »Jutra> pod šifro »Voziček 623.. 13623 Tehtnico deeimalko, od 200—250 kg s uteži, kupi Josip Jesih, Medvode. 13712 Hlev za enega konja in š u p o Učeni. Ponudbe na upravo Jutra» pod . 13682 Suh lokal obširen, oddam e 1. junijem v najsm za več let. Pojasnila daje ob dopoldanskih urah A. Kavčič, Selo 25 (pri kemični tovarni). 13664 Trgovina v Ljubljani na prometnem prostoru, dobro vpeljana, na debelo in drobno, se proda. Ponudbe na upr. «Jutra> pod šifro cDin 250.000». 13757 Sobica Čedno opremljena, na Res-ljevi cesti, se takoj odda mirni gospodični. Naslov v upravi «Jutra». 13630 Soba nasproti sodnije, se odda z vso oskrbo. Naslov pove uprava »Jutra.. 13351 Stanovanje 1 sobo in kuhinjo, 6e išče za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Št. 111.. 13601 2 gospoda ali gdč. se sprejme na stanovanje, event. s hrano na Rimski cesti 10/11, desno. 13708 Pozor! Pozor! Stanovanje v novi hiši v lepi legi Ljubljane, dobi tekom treh mesecev po nizki ceni tisti, ki ga plača za nekaj let naprej. Naslov pove uprava »Jutraž. 13734 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in če mogoče s prostim vhodom, v sredini mesta, iščem Naslov na upravo »Jutra, pod »Takoj 806.. 13723 Gospod se tik o j sprejme v sredini mesta na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra.. 13745 Opremljena soba lepa, se odda v sredini mesta. Naslov pove uprava »Jutra.. 13741 V Begunjah pri Lescah sa Gorenjskem se odda letno stanovanje opremljeno, obstoječe iz 3 sob, kabineta in kuhinje mirni in solidni stranki. Več se poizve na Poljanski cesti 6/U. 13746 Opremljena sobica se odda v centru mesta. — Naslov pove uprava »Jutra. 13763 20.000 Din posojila išče trgovec proti visokim obrestim in preskrbi stalne službe. Dopise na upravo »Jutra, pod »Sigurno 99». 13641 Kdo posodi trgovcu ln posestniku od 10.000—20.000 Din za dve leti, na vknjižbo ali proti dobremu poroštvu? — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Takoj 319». 12891 Kdo posodi gospodu 1000 Din, ki mu vrae tekom 3 mesecev 1400 Din. Cenj. naslov poslati na upr. »Jutra» pod šifro Sigurnost 1400.. 13743 20.000 Din posodim proti primernim obrestim onemu, ki mi preskrbi stalno službo z najmanj 2000 Din plače v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Oboje sigurno 819.. 13735 Izkoristite uspešnost »Malih oglasov" v binkoštni številki „3utra" Konec sprejemanja ob 5- uri popoldne. Rodi smrti ln bolezni! i odda za dobo 8 do 10 let svojo BBS 50.000 Din posojila se išče za 1—2 meseca proti dobri garanciji. — Event. se dotičnik lahko udeleži tudi pri trgovski kupčiji. Drugo po dogovoru Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Dobičkanosno posojilo.. 13684-a Rudi 1000! Dvignite pismo! 13673 Ugledna! Pričakujem vesti. 13758 Klavir jako dobro ohranjen, zelo poceni proda. Priložnostni nakup. Naslov pove uprava »Jutra«. 13504 Gdč. ki igra gosli ali druge inštrumente in dobre pevke, tudi začetnice, išče damska potujoča kapela. — Kapelnik Raškaj, Rudarska restavracija, Zenica. 13654 Črn klavir jako dobro ohranjen, poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra.. 13650 Klavir s« proda sa 2500 Din. — Nasiov pove uprava »Jutra. 13649 Kupim planino ki mora biti dobro ohranjen. Pismene ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Pianino.. 13610 Klavir dolg, tep, dobro ohrasjen, proda za 5000 Din Ivan Avsec, BeriČevo, pošta Dol pri Ljnbljaoi. 1S687 Spedicijsko podjetje vpeljano, z avtom, se proda ali pa sprejme družabnika. Potrebon kapital 50.000 Din Ponudbe na upravo »Jntra. pod »Siguren zaslužek*. 13736 Ljubl|ana-Ž dovsha al. 7 pripoioč.i veliko izbiro nogavic, bluz. kravat itd. 3?77-a Moški fini boks, elegantni, lahki In trpszf ij nizki ali visoki 403£ Edino pri Ljubljana in s klobuki 9 [ Ljubljana, Sv. Petra c. 27 poleg hotela Tiatnik priporoča svojo bogato zalogo slamnikov ln svilnatih klobukov. Popravila (prekrojarsje) Spatri-oblike vedno v zalogi. Cene najnižje. J. Knez iz Ljubljane bo prodajal na binkoštni ponedeljek letošnjo košnji trave in detelje Pričetek ob 14. uri pri Ančnikovem kozolcu v Sp. Šiški. 'P-13444 Kroje vsakovrstne, po poljubnih modelih izdeluje in razpošilja. za dame, gospode in otroke K n a f e 1 j Alojzij, strokovni učitelj za kroja-štvo, Ljubljana, Križevni-ška ulica SIL 13616 Pozor! Pozor! Gostilničarji! Ako imate pokvarjeno vino (cikasto ali plesnjivo neprijetnega okusa) pošljite Vaš cenjeni naslov, da se "V am popravi. Pismena poročila na upravo »Jutra, v Ljubljani pod »Pomoč.. 13627 Majhen otrok se vzame v dobro oskrbo. Naslov pove uprava »Jutra. 13672 Restavracija «Roža» Židovski ulici toči za praznike izborna ljutomerska vina čez ulico 1 Din ceneje. — Se priporoča A. Smid. 13771 Kdor še ni, pa še bo prepričan, da se najboljši, trpežni in tudi vedno najcenejši čevSfi vseh vist za gospode, dame in otroke dobijo le v detajlni trgovini I. Čarman, Prešernova ul. 9 poleg glavne pošte na dvorišču, kjer je gostilna Perles. Kar ni v zalogi, se izgotovi v 24 urah (ročno delo). Za vsako delo se jamči Priporoča se Ivan Čarman. □□□□□□□□□□□□□ne □□ancoonnnnonr L. K. Stelsier & Co. § splošna tesarstvo " Ljubljana, Jeranova ulica 13. Prevzamejo se vsa v to stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih po najnižjih cenah. 156 Srajce m gospode cefir, Sifon, svileni mako, razne Športne in spalne; kratke ln dolge spodnje hlače, vse le iz najboljšega olaga In fino izdelano, dalje tudi kravate, nogavice, naramnice L t. d., dobite • najceneje v LJubljani pri - F. in I, G o i* i čar, Sv. Petra cesta 29. 931 Najboljši ženski platneni vseh velikosti Samo pri „VOSKA" Ljubljana, HftspoiUja u tadl po poštnem povzetju 4035-a i pni iniu! \ešč slovenskega n nemškega jezika, absoluten strokovnjak, pošten in dobro priporočen, dobi ta oj dobro, stalno službo. Ponudbe pod „Zanesljlva moč" na upravo .Jutra". 3986 n tvrdUa Z. KRA JNC, Celje f Cankarjeva cesta 7. 3 Istotam se proda štirisedeini g avto znamke »Peugeot", kateri je ■ prevozil 8680 km brez vsakega ■ defekta. Posredovalci so izključeni. ■ 4004 a ■■■■■■■■■■■■■■a Razprodaja. Oblastveno dovoljena prostovoljna razproda a Prodajalo se bo: ure, verižice, uhani, prstani, zapestnice, namizna oprava :z piave^a m kina srebra, šivalni stroji in dvokolesa za moške in ženske itd. Ne zamudite ogledati si ugodne prilike. Na mnogobrojni obisk vabi tvrdka Josip. Šelovin-Čuden, Ljubljana mastni 4ri| 13. 397S-a ■■■»•■»■■■(■■■■■■■•■umumninaiHa NAJB OLJI IIK ZA KURJE OČI smrt zuvmm Zahtevajte samo originaln' tvSmrt žulje, vima"! U apotekama in drogerijnma l zavoi lODinara. LABORATORIJA 1AH1CO, Beograd Kondinn. II. t- Aleksandrovo otok Xrk Letovižčarjcm se priporoča restavracija Orllč. — Cena celodnevni prehrani Din 40.—, stanovanja e postrežbo 12-15 Din. — (stotem se ttče 3497 xa sezonsko dobo dobra kuharica Iz Slovesno. 30IX1UUIXII-1UULJULIIJLI roocc Ljubiteljem potopisov in opisov tujih dežel toplo priporočamo Hearn — Baukart Poleg opisa japonske in dežele mične povesti, ki razkrivajo japonsko dušo. Broširana knjiga velja din 28*—, v cait olatno vezam Din 38-—. Izdala jo ie v Ljubljani. Prešernova ul. nasp. glavne pošte. i kaRavANA OD 21. DO 23. MA3A Pazite na obhod po ljubljanskih ulicah danes ob 11. uri dopoldne. AMLOICAN MOTORS LTD DUNAJSKA CESTA 9 H. DVOR. Gaston Leroux: 46 Prikazen v Operi »Strašno!... Kaj pa je g. Richard počel med tem časom?« »Kaj je počel? Saj ste ga videli! Obračal se je v polkrogu, priklanjal se predse, dasi nI bilo nikogar pred njim, in nato odšel ritensko.« »Ritensko?« »In Moncharmin je napravil za Richardom tudi polobrat, to se pravi, opisal je za Richardom nagel polkrog in se je tudi sam začel ritensko umikati!... Tako sta šla do upraviteljskih stopnic, ritensko! ____Ritensko!... Če nista nora, razložite mi, kaj naj sicer to pomeni.« »Morda sta ponavljala kako figuro iz baleta!« je menil Gabriel brez posebnega prepričanja. G. tajnik Remy se je čutil užaljenega s tako prostaškim dovti-pom v tako dramatičnem trenutku. Obrvi so se mu namršile, usta so se mu nagubančila. Sklonil se je Gabrielu na uho. »Ne delajte se nevednega, Gabriel. Tukaj se gode reči, za katere bi utegnila tudi vidva z Mercierjem nositi svoj del odgovornosti.« »Kaj pa?« je vprašal Gabriel. »Ni sam0 Kristina Daač, ki je izginila kakor kafra nocoj.« »E, pojdite no!« »Nič «e, pojdite no»! Ali mi lahko poveste, zakaj je Mercier prijel ta. roko mamo Giry, ko je šla doli v plesno dvorano, in jo po bliskovo odpeljal proč?« »Glejte si no! Tega pa nisem opazil.« »Še tako temeljito ste opazili, Gabriel, da ste sledili Mercierju in mami Giry do Mercierjeve pisarne. Od tedaj smo sicer videli vas In Merclerja, mame Giry pa nismo videli več...« »Ali mislite, da sva jo požrla?« »Ne! Toda zaklenila sta jo v pisarno in če gre človek mimo pisar- niških vrat, veste, kaj sliši? Sliši tele besede: »O, razbojniki! O, razbojniki!« V tem trenuthu nenavadnega razgovora je pridirjal Mercier ves zasopel. »To presega že vse meje!« je dejal z mrkim glasom... »Zaklical sem jima: «Silno resna zadeva! Odprite! Jaz sem, Mercier.* Zaslišal sem korake. Vrata so se odprla in pokazal se je Moncharmin. Bil je zelo bled. Vprašal me je: «Kaj hočete?« Odgovoril sem mu: »Kristino Daae so ugrabili.® Ali veste, kaj mi je odvrnil? «Tem bolje zanjo!* Stisnil mi je tole v roko in je zaprl vrata. Mercier je odprl roko; Remy in Gabriel sta pogledala. »Zaponka!« je vzkliknil Remy. »Čudno, čudno!« je zašepetal Gabriel in spreletelo ga je po celem telesu. Zdajci se je začul neki glas in okrenili so se vsi trije. »Oprostite, gospodje, ali mi morete povedati, kje je Kristina Daae?« Navzlic nadvse resnim okolnostim bi spričo takega vprašanja vsi bušiK v smeh, če ne bi opazili obraza, ki je bil tako poln bolesti, da se jim je takoj zbudilo usmiljenje. Bil je vikont Raoul de Chagny. XVI. »Kristina! Kristina!» Ko je Kristina na tako fantastičen način izginila, je bila prva Raoulova misel, da je obdolžil Erika. Nič več ni dvomil o skoraj nadnaravni moči glasbenega angela nad področjem Opere, kjer je utemeljil svoje peklensko cesarstvo. Raoul je planil na pozornico v blaznem obupu. »Kristina! Kristina!« je ječal ves iz sebe in jo je klical, kakor ga je gotovo tudi ona klicala iz dna temnega brezdna, kamor je odnesla pošast kot plen, še vso trepetajočo od božanskega zanosa, oblečeno v belo tančico, v kateri se je že izročala rajskim angelom! »Kristina! Kristina!« je ponavljal Raoul... in zdelo se mu je, da čuje dekličin krik skozi šibke deske, ki so ga ločile od nje! Skla- njal se je, poslušal je!... Taval je po odru kakor blaznik. Oh, da bi mogel doli! Doli v to rupo teme, v katero so mu vsi dohodi zaprti! O, ta šibka ovira, ki se sicer s tako lahkoto obrača m se odpira v prepad, kamor streme vse njegove želje... te deske, ki mu hrešče pod nogami, ki od njih odmeva pod njegovo težo strašanska praznina podzemlja... te deske so več nego negibljive nocoj: zde se nepremakljive, pribite, kakor da se niso še nikdar ganile... In zdaj so še stopnice, ki vodijo pod pozornico, prepovedane za vsakogar!. »Kristina!! Kristina!«... Odganjajo ga smeje. Rogajo se mu... Mislijo, da se mu je v možganih zmešalo, ubogemu ženinn!... V kakšnem divjem begu skozi temne m tajinstvene hodnike, znane samo njemu, je Erik odvlekel čisto dete do svojega strašnega brloga, odkoder se odpirajo vrata k Peklenskemu jezeru?... • »Kristina! Kristina! Ne odgovarjaš! Ali nisi izdihnila v minuti nadčloveške groze pod ognjeno sapo pošasti?« Strašne misli so liki bliskajoče se strele spreletavale Raoulove vročične možgane. Očividno je Erik zasačil njuno skrivnost, doznal, da ga je Kristina izdala! Kakšno bo njegovo maščevanje! Česa se ne bi drznil Angel glasbe, strmoglavljen z vrhunca svojega napuha? Izgubljena je Kristina v vsemogočnih rokah pošasti! In Raoul se je domislil zlatih zvezd, ki so zablodile preteklo noč na njegov balkon. O, zakaj jih ni zdrobil s svojim brezmočnim orožjem! V resnici, so nenavadne človeške oči, ki se razširijo v temi in žare kakor zvezde ali kakor mačje oči. (Nekateri belolasci imajo podnevi zajčje oči, ponoči pa se zdi, da so jim oči mačje, vsakdo to ve!) Da, da! Na Erika ej streljal Raoul! Zakaj ga ni ubil. Pošast je pobegnila po žlebu kakor mačke ali kaznjenci, ki bi splezali — tudi to ve vsakdo — po žlebu naravnost v nebo. Ni dvoma, da je Erik snoval odločilni ugarec proti mladeniču. Ker pa je bil ranjen, je pobegnil in se je obrnil proti ubogi Kristini. Zadnja moda te aiur in entlane tipke v perilu — Ugodne nizke cene prh lOJSl JAGEU-CEJiM.. Ljubljana. Dvorni trg 1 7la Krapinske Toplice kra! Zagreba, Hrvatska. 42" C termalna roia In blato zdravijo revmo, prottn, Isohlaa lenske bo-temi t. t. d. Soba • polno oskrbo dnevna Din 50-— do 80 - za osebo. V pred- tn poseženi znat-nI popusti. Vojaški godba in drage zabave. Kope!!! * h lil, lastna elektrltna razsvetljave Ltd. Pojasnila, obvestila in prospekte daje kopalUna 90-s oprava Krapinske Toplleo. 9Q©©©Q©©Q9Q©88©Q99©9©& 103 a Pozor! Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno 'ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki JOSIP RBICH, Glavni odbor Jadranske straže v Ljubljani javlja svojim članom žalostno vest, da je preminul njega velezaslužni predsednik, gospod dr. Karti Triller odMtnlk, predsednik nebrolnita humanitarnih, nar-In gosp. ndrnSeni in herporacf? Delavnega in res zaslužnega predsednika ohranimo v najboljšem spominu! V Ljubljani, dne 21. maja 1926. 4033 a Postrežba točna. L!ubliana, tovarna Poljanski nasip 4-6- g? Cene solidne. 6D C; Naipopoineiti Stoewer Šivalni stre i i za šivilje, krojače in čevljanc tei za vsak dom. Preden si nabavite stioi, oglejte si to izrednost pti tvrdki Lud. Baraga, l ubifana. Selenburgova ulica 6 I. ?ret»iaten oouk 15-titnt garanti:; I elefon št. 980 as Tužnim sicem javi amo vsem sorodnikom, pri ateljem in znsncem tužno vest da je naš nadvse ;jubljeni soprog, oče stari oče in tast, gos od ANDREJ PIRJEVEC železničar dne 20. maja 1.1. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili za umirajoče m rno v Gosnodu zaspal. Pogreb našega nepozabnega pokojn'.ka se bo vršil v soboto, 22. maja 11. ob pol 5. pop. na tukaišnjem pokopališču v Poljčanah. 403 la Poljeane, dne 20. maja 1926. Jožefa, so rooi — Andrej, Joško, Stanko, s'novi — Marija, Milka, Štefka, hren - Miol Plrjewec Nagode, svakinja - Marijan, vnuk. „Hotel Central" preje »Hotel Strgulc" na Bledu. Novo renoviran. Tik jezera. Lep senčnat vrt Dnevna prehrana: od Din 25'- do Din 50 — Sobe: od Din IO1— do Din 30-— sZe%tJo?o£bisk Josipina Šmid, bivša večletna najemnica .Hotela Malnar" na Bledu. 3998a □□□□□□□□maamoDaDoatjiJ Autoomnibus KranJ-JezersKo vozi vsak dan. Jezersko odhod ob 6. ari, Kranj odhod ob 15-50. Ob nedeljah in praznikih Jezersko odhod ob 6. uri in 14. uri, Kranj odhod ob 7 50 in 15 50. uri Ustavi se v vsaki vasi. V prostem času je auto na razpolago tudi za aruge vožnje 4013 a 3 36 a POTNIK špecerijske stroke, verziran, oo vojni it več let delujoč, na Štajerskem dobro vpeljan, SE SPREJME za velik konzumni predmet, ki ne zahteva posebnega tiuda, proti dobri proviziji, pozneie event. fiksna nas aviiev. Retiektra se samo na vstrajno, povsem zanesljivo moč z najboljšimi referencami. Ponudbe pod šifro „L. K. 5001" na upravnlštvo Jutra. Za starše in botre birmancei/. Najlepšo, največjo In najcenejšo izbiro vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi le naša detajlna trgovina na ErjavCevi cesti itev. 2. Fran Derenda&Cie, Uubliana Kdor oglašuje Ja napreduje! i Savez novčanih i osiguravajučih zavoda kraljevine S. H. S. u Zagrebu naznanja žalostno vest, da je njega zaslužni podpredsednik, gospod dr. Karel Triller dne 20. maja 1926 v Ljubljani preminul. Za njegove zasluge Savezu, kateremu je bil od njegovega začetka do danes podpredsednik, mu ohrani Savez trajen spomin. V Zagrebu, dne 21. maja 1926. 4008 a 1 Bi :WS: ■ Urejuje in izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnik&r. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratnj del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani.