Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja štirinajstdnevno.
{P
Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30‘—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . . l-50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto II
Ljubljana, dne g. junija 1333.
Štev. 12.
Vprašanje okrožnih odborov
Okrožni odbori so postali predmet mnogih debat. Gospodje okrog okrožnih odborov na dolgo in široko popisujejo naloge okrožnih odborov, njih koristi in potrebo itd. itd. dočim gleda obrtništvo nanje nezaupno in jih odklanja iz precej tehtnih vzrokov.
Najprej nekaj besed o ustanovitvi okrožnih odborov. § 392., točka L, obrtnega zakona pravi dovolj jasno: „Združbe rokodelcev ustanove na področju banovine okrožne odbore. Področje teh odborov se odredi po geografskem položaju, gospodarski važnosti in poedinih gospodarskih središčih banovinskega področja. Vse združbe na področju okrožnega odbora morajo pristopiti k okrožnemu odboru, kot člani. Ustanovitev okrožnih odborov odobri Zbornica.*1
Zbornica za TOI v Ljubljani pa je upravo enostavno imenovala, dočim članov (obrtnih združenj) ni vprašala niti za odobritev, niti ni upoštevala njih želje in nasveta. Sicer pa je ustanovitev stvar formalnosti, glavno je v koliko je okrožni odbor potreben in v koliko ni.
Na področju zagrebške Obrtne zbornice je 52 kolektivnih srezkih združb in 2 strokovnih združb. Na tem teritoriju misli Zbornica osnovati 8 okrožnih odborov, ki pa naj bi ne bili kot nekaka instanca zase, ampak bi bili vedno na sedežu srez-kega kolektivnega združenja in bi se pisarna vodila z eno in isto pisarniško močjo. Osnovali naj bi se okrožni odbori pri močnejših združbah, da ne bi na ta način obremenjevali obrtništva z novimi dajatvami. V delokrogu Obrtne zbornice v Osjeku, kjer je samo 19 obrtnih združb, se okrožni odbori še niso osnovali, ker so mnenja, da bi bilo težko spraviti v sklad delovanje okrožnih odborov in združb, ki so osnovane po srezih. Po mišljenju Zbornice je važnejše, da se okrepijo organizacije združb, kakor, da se ustanavlja Okrožne odbore. V Bosni na teritoriju sarajevske obrtne zbornice istotako okrožni odbori še niso osnovani, statut Zbornice pa ima predvidenih devet. Obrtna zbornica v Banjaluki pa sploh še ni začela z delom za okrožne odbore.. Ker imajo šele na novo osnovane združbe, se mislijo posvetiti najprej njihovi organizaciji. Šele potem, ko bodo močne in dela zmožne združbe garantirale pravilno poslovanje istih, bo Zbornica vzela v pretres tudi vprašanje okrožnih odborov za 46 obstoječih obrtnih združb. Njih organiziranje je izvedeno po istih predpostavkah, kot pri zgoraj navedenih. Lnako so izvedeni okrožni odbori tudi na področju Obrtne zbornice v Velikem Bečkereku in Beogradu, odkoder pa nimamo točnejših podatkov. S 392. točka 4. predvideva namreč Okrožne odbore izvedene po združbah: „Okrožni odbori rokodelskih združb se ustanove v okviru združbe, ustanovljene za področje sreza ali mesta s pravicami občega upravnega oblastva prve stopnje ta vrše poleg poslov, ki so jim naloženi z odredbami tega zakona, naloge prisilne združbe, kakor tudi naloge, ki se jim določijo z uredbo ministra za trgovino in industrijo po zaslišanju zbornic. Z uredbo se sme predpisati, naj dopisujejo združbe rokodelcev z oblastmi po okrožnih odborih". Ostale zbornice po državi so zakon čisto logično tolmačile in snovale Okrožne odbore v smislu zakona.
Pravila okrožnih odborov obrtniških združenj jim nalagajo v § 2., kar osemnajst funkcij in moramo reči, da so vse funkcije zelo koristne, ampak da predvidevajo velike izdatke, če se hoče naloge tudi dejansko ta uspešno vršiti Ti izdatki pa presegajo sedanje proračune za večkratno vrednost. Vendar se pa vidi že iz omenjenih nalog, da je zakonodajalec imel pred očmi mnogo manjši teritorij, kot ga obsega n. pr. Okrožni odbor v Ljubljani, ki po številu obrtnikov mnogo preseže Obrtno zbornico v Banja Luki. Skoplju itd. Redne funkcije okrožnega odbora so funkcije oblasti prve stopnje, torej združb. Če se to izvede bodo okrožni odbori imeli komisije za vajence itd., s tem bodo ogroženi dohodki obrtnih združb, treba bo dodatno zvečati članarino.
Ljubljanski Okrožni odbor ima n. pr. v načrtu osnovanje Obrtnega muzeja. To je hvalevredna in važna naloga. Toda kdo bo dal kredite za tak muzej, ki gredo gotovo v miljone? Res imajo obrtniki sedaj dovolj časa, da bi hodili ogledovat in se učit v muzej, toda z obrtniškim denarjem zidati in ustanavljati v tem času kaj takega bi bilo greh. Gotovo je bolj važna zaščita obrtnika pred šušmarstvom itd. itd.
Slovenski obrtnik je preprost človek, ni študiran in ni izvežban v postopanju z oblastmi. Pa bo videl: „Ščiti me obrtno združenje, pomaga mi okrožni odbor, zame dela zbornica za TOI. pa sem vendar brez dela in lačen." Na to moramo misliti, ustvariti imamo organizacije, ki bodo resnično delale: Združenja in okrožni odbori detajlno, Obrtne zbornice pa na večjem teritoriju. Samo na ta način je mogoč uspeh.
Zato smo mnenja, naj se osnuje v dravski banovini vsaj 15 okrožnih odborov v posameznih srezih oziroma v več srezih skupaj, kjer je manj obrtnikov. Ti okrožni odbori naj poslujejo na sedežih najmočnejših obrtnih združb v srezu, da se na ta način prepreči izdatke. Prepričani smo, da bodo merodajni faktorji naše zahteve upoštevali, zlasti sedaj, ko se pripravlja novela k obrtnemu zakonu in da bodo vsaj v tem pogledu odpravljeni nedostatki.
JU
Op. ur. Prinašamo ta članek našega sotrud-nika, za katerega smo dobili podatke od vseh obrtniških zbornic v državi in se jim na tem mestu za poslane nam podatke in brošure najtopleje zahvaljujemo. Obenem pa prosimo cenjene naročnike, da .tudi oni zavzamejo svoje stališče k temu vprašanju in ga bomo radevolje objavili.
Ustanovni občni zbor
podružnice D. j. o. za dravsko banovino v Ljubljani na Viču se vrši v petek, dne 16. junija 1933 ob poi 8. uri zvečer v šolski telovadnici na Viču. Vabljeni vsi obrtniki in obrtnice iz Viča, Gline in Rožne doline, da se ustanovitve tega obrtniškega društva v čim največjem in častnem številu udeleže.
Filozofija „močnejšega66
Uvodnik v zadnjem „Obrtnem Vestniku" je izmislil docela nov način filozofiranja. Čudi se nasprotniku, da se še do danes ni vdal navzlic temu, da so njegove postojanke obdane z vseh strani z najtežjimi kalibri ter svojo logiko zaključuje z otroško mentaliteto nasprotnika, češ da z leseno puškico in sabljico ne bo mogoče držati trdnjave. Na uho mu udarja jok in obregovanje in pred oči mu stopa venomer „šobica" otroškega neraz-položenja radi zmage močnejšega.
Vsako filozofiranje je pač tako, kakršnega se gleda. Vse skupaj je pač relativ, vendar more biti tudi ta po naših pojmih ali resničen, ali pa problematičen. Tako je tudi s filozofijo Obrtnega Vestnika, ki ji pripisujemo pač zadnjo lastnost. Filozof si tako rad nadeva venomer priimek močnejšega ter ga v svojem samoljubju in vživetju v izumetničeno vero namišljene nadoblasti in moči le prerad pogosto povdarja. Mi bi prav radi verovali v ta izliv filozofije, če ne bi poznali dejanskega položaja in stvarne razdelitve moči brez kakršnihkoli filozofskih primesi. Zato si pač znamo zamisliti v prijetno razpoloženje Obrtnega Vestnika, ki razvija na postulatu svoje „trdne vere" tako majoritetno učenost. Ali pa je uvodnik v resnici že kontroliral svoj položaj močnejšega ne samo na papirju, marveč tudi dejanski, to bi bilo naše vprašanje? Svetovali bi mu, da se marsikaj lepih in koristnih naukov nauči iz Japonsko-‘Kitajske vojske, kjer številčno slabši številčno močnejšega tlači in smo prav hvaležni, da Orbtni Vestnik končno le priznava vsa tehnično nadmočna sredstva, ki jih je uporabljal napram lesenim pu-
škam in sabljam obrtniške vojske: Mi rečemo samo eno: Ce bi imeli na razpolago vsa ona legalna in nelegalna sredstva, vso oporo zakonov in oblasti, ki jo je imel Obrtni Vestnik, tedaj nam danes ne bi bilo treba staviti si začudenega vprašanja, zakaj da se nasprotnik še ne vda.
Nasprotnik pa se ne bo vdal, zato ker se ne bori samo za posamezne dobrine in koristi obrtnega stanu, bori se na vsem kompleksu obrtniške samozavesti, duševne in materijalne osamosvojitve, V tej borbi „nasprotnik" ne bo nikdar zmetal svojih lesenih puškic in sabljic v koruzo, ker jih ho ojekleni! z voljo velike večine obrtništva Dravske banovine, ki odobrava njegovo stališče in ki hoče vse kaj drugega kot pa ono, kar so mu današnji obrtniški vlastodržci izumetničili v proote-matični filozofiji, kakršno so si pač sami zaželeli. Tudi sentimentalen izbruh Obrtnega Vestnika nasprotnika ne bo izpreobrnil, da bi trobil v njegov rog.
Vemo, kje prizadetega žuli čevelj in smo tega prav veseli. Vedno večji odmev iz obrtniških vrst, ki dovaja nove in nove pripadnike misli jugoslovanskega obrtništva, uspehi v Celju, Mariboru, Dravogradu, Logatcu itd., to so kamni spotike Obrtnemu Vestniku, in upamo da bo mnogo kamnov še priletelo na naš kup tako, da od nasprotnega kupa ne bo skoro nič ostalo. To bo potem filozofija močnejšega in tudi mi z vsem črnilom, kar ga imamo na razpolago v uredništvu, podčrtavamo zadnji stavek uvodnika v Obrtnem Vestniku: Ce že ne pamet, pa bo življenje še marsikomu uklonilo vrat!
Interesanten občni zbor Zadruge kovinarjev v Ljubljani
Že dolgo vrsto desetletij obstoja kot ena najslarejših obrtnih zadrug Zadruga kovinarjev, nekdaj takozvani kovaški ceh. Danes se imenuje Združenje obrtnikov kovinskih strok.
To združenje je imelo 30. aprila v dvorani Zbornice za trgovino, obrt' in industrijo svoje zborovanje. Udeležba je bila izredno velika, kakor še nikoli. Zborovanje se je vršilo pod nadzorstvom g. načelnika okrožnega odbora g. Pristova. Zborovanje je otvoril g. Batjel, načelnik zadruge, pozdravil navzoče itd.
Pred volitvami je g. Batjel s celokupnim načelstvom podal ostavko in interesantne volitve so se pričele. Ponovile so se samo za načelnika trikrat, ter so bile šele četrtič z, kakor običajno vsakikrat, obsolutno večino z nekako nevoljo konstatirane za pravilne. Ta izid je manjšino tako ogorčil, da je korporativno zapustila zborovanje brez’ vsakega povoda. V manjšini je ostala večina bivše uprave, ki se je poslužila skrajno nedostojne metode. Odnesla je namreč vse poslovne knjige in še zadnji košček papirja, češ, sedaj pa le zborujte, če morete.
Pogumnejši so ta škandal ignorirali in enostavno nadaljevali zborovanje z 49 navzočimi ter občni zbor dokončali, kljub temu, da je z manjšino vred izginil celo honorirani tajnik. Značilno je tudi to, da se je manjšina pritožila proti tako v redu izvršenem občnem zboru na Zbornico za trgovino in obrt brez vsakega povoda. Umestno bi bilo, da bi zbornica to pritožbo dala v javnost in bi tako manjšina doživela še večji fiasko, kot takrat, ko je odnesla poslovne knjige z zborovanja in jih še vedno noče vrniti pravomočni upravi kot nekak ogromni zaklad. Ti gospodje mislijo namreč na ločitev od naše zadruge. Ne pomislijo pa na to, da so z nami poročeni tor je ločitev protizakonita stvar. Dejanska ločitev bi namreč izzvala zakonite posledice. Zato smo prepričani, da se zbornica zaveda, da je njena dolžnost radi novega načelnika nastali spor urediti in posredovati ne pa podpirati ločitev, ki je po veljavnih zakonih nedopustna. Gospodje člani bivše uprave naj se pa prilagodijo temu, da ne bodo sedeli na teh
Kdor pošteno misli, je z nami, kdor nima sebičnih namenov se nam lahko pridruži
nehvaležnih stolčkih in dajali šuSmarjem koncesije kar po vrsti in tako uničevali starejše mehanike in druge obrtnike. Končno se pozivajo, da poslovne knjige izroče novi upravi, da ne bi kdo mislil, oziroma sumil, da iste niso v redu in se jih torej vsled tega boje izročiti. Morda pa so jih odnesli iz bojazni pred morebitnim neredom na zborovanju, kar pa tudi ni bilo potrebno. Opozarjamo tudi našo zbornico, da odredi čimprej predajo poslovnih knjig, da ne bi nastale nepotrebne pritožbe na višje inštance.
Želimo skorajšnje svidenje.
Nova uprava Združenja obrtnikov kovinskih strok v Ljubljani. — T. č. načelnik: Josip Pintar; tajnik: A. Smole.
25 letnica Združenja miziirjev v Ljubljani
V	nedeljo 28. maja dopoldan se je vršila v sejni dvorani Zbornice za TOI proslava 25-Ietnice združenja mizarjev v Ljubljani. Poleg odbora in članstva združenja so bili navzoči še: zastopnik kr. banske uprave komisar Šink, zastopnik župana dr. Rupnik, več predsednikov tovariških obrtnih združenj, med njimi g. Lovro Pičman, kot predsednik združenja kleparjev, zastopniki zbornice za TOI in Okrožnega odbora.
Predsednik g. Primožič je otvoril proslavo in v kratkih besedah opisal ustanovitev in delovanje združenja v prid mizarske obrti. Nato so čestitali odboru zgoraj navedeni zastopniki nadrejenih inštanc, ki so povdarjali velik napredek mizarske obrti, katera sloji danes na najvišji stopnji. To nam dokazuje Ljubljanski velesejem in razstave na Dunaju, Miinchenu in drugod.
Nato je podpredsednik g. Praznik po primernem nagovoru razdelil posebna zaslužnim članom lepe plakete, ki so jih prejeli gg.: Primožič, Vehar, Dolničar, Rojina in škafar. Za častnega člana je bil imenovan g. Vehar Ignac.
Lepo slavnost je zaldjučjil predsednik , z obljubo, da ostanejo smernice združenja vedno v dobrobit obrtništva.
Zvečer se je vršil v Kazini družabni večer.
Občni zbor Združenja elektrotehničnih obrti Drav. ban. v Ljubljani
(Preje Strokovne zadruge koncesijoniranih elektrotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani.
V	nedeljo, dne 28. maja se je vršil ob pol 10. uri dopoldne v Mestni posvetovalnici v Ljubljani X. redni občni zbor naslovne zadruge, katerega se je udeležilo preko 50 članov oz. članic.
Dnevni red je obsegal 14 točk. Občni zbor je otvoril in vodil načelnik Združenja g. Tone Poljšak, kot zastopniki oblasti so se ga pa udeležili za Zbornico T. O. I. g. podpredsednik Rebek in za Okrožni odbor Obrtniških združenj g. Martinčič, katere je uvodoma g. načelnik pozdravil, nakar je predlagal za zapisnikarja družbenega tajnika gospoda Maksa Koširja, za overovatelja sta bila imenovana inž. Pehani in Grilc.
Preje kakor je prešel na dnevni red se je spomnil lansko leto tragično preminulega pokojnega zadružnega devetletnega načelnika tovariša Ivana Mihelčiča, katerega delo je na kratko v lepih potezah objasnil. Združenje je počastilo spomin svojega pokojnega in zaslužnega načelnika Ivana Mihelčiča st. s tem, da je pred občnim zborom v nedeljo, dne 28. maja ob pol 9. uri dopoldne po deputaciji izvršilo komemoracijo na pokojnikovem grobu pri Sv. Križu, kjer je izpregovoril par besed načelnik združenja in je deputacija položila tudi venec. Navzoče zborovalce je prosil, da v znak sožalja in v spomin ter da izrazijo spoštovanje pokojnemu zakličejo „Slava“.
K besedi se je priglasil nato zastopnik Zbornice T. O. I. g. Rebek, ki je pozdravil kot tak Zborovanje ter naglašal, da moramo obrtniki dvigati samozavest našega obrtništva, ter se zavedati, da ni posameznik nič. Močni bomo le skupno z vsemi ostalimi stanovskimi tovariši. Dejal je med drugim, da se obrtniški stan mora emancipirati (torej osamosvojiti). Dalje, da smo obrtniki tu in zahtevamo, da se nas upošteva in pa, da je dolžnost blizu ali pravica je za nas daleč. Sigurna obramba za nas bo. ako bomo složni v enotnih vrstah obrtniškega stanu itd.
tPo besedah predgovornika je povzel besedo načelnik Združenja g. Poljšak, ki je imel na navzoče zborovalce nagovor ter v svojem poročilu omenil da zadruga obhaja prav letošnje leto desetletnico ustanovitve, ker je bila ustanovljena leta 1923. Jubileji so danes zelo vsakdanja stvar in zato je uprava sklenila, da se ga tudi spomni običajno. Naštel je le glavne uspehe in podvige zadruge od dne ustanovitve.
Obrtno pravne razmere v elektrotehnični stroki pred desetimi leti niso bile prav nič urejene. Nikogar ni bilo, ki bi se zavzemal pri pristojnih oblastih za interese elektrotehnikov in ki bi nadzoroval usposobljenost v elektrotehnični stroki za-
poslenih oseb ter se brigal za strokovno izobrazbo vajencev, pomočnikov in mojstrov. Pokojni naš tovariš Mihelčič je prvi sprevidel nevzdržnost tega stanja ter z intenzivnimi predpripravami in po mnogih ovirah organiziral Strokovno zadrugo koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo. Na ustanovnem občnem zboru dne 15. julija 1923 se je zbralo 17 elektrotehnikov in izvolilo za svojega načelnika g. Mihelčiča, ki je to funkcijo opravljal nepretrgoma 9 let. Pričelo se je delo. — V prvi vrsti se je organiziralo včlanjenje vseh elektrotehničnih panog v naši zadrugi, kar se je tudi od leta do leta izražalo s stalnim stopnjevanjem števila članstva. Od sedemnajstih v letu 1923. se je prišlo danes do 143. S sistematičnim in vztrajnim delom se je dosegla ukinitev monopolov raznih samoupravnih ustanov, ki so onemogočale vsako delo elektrotehnikom. Zadruga je organizirala razne ekskurzije za vajence, pomočnike in člane, prirejala je tečaje za monterje in vajence ter tako skrbela za strokovno izobrazbo, kot malokatera druga obrtniška organizacija. Zadruga pa ni uspela v svojih predlogih za pravično razdelitev in delokrog elektrotehničnih obrti v novem obrtnem zakonu — to pa kljub velikemu prizadevanju v glavnem iz vzroka, ker stanovski tovariši v drugih banovinah in celo v centru države niso imeli organizacij, ki bi skupno s to zastopale interese elektrotehničnega stanu. Izvedenih pa je bilo še mnogo drugih podvigov, katerih uspeh bode elektrotehnična organizacija morala še vsekakor doseči.
Za tem je še poročal o delu v pretečenem letu. Tako se je zadruga zavzela za pravice pripadnikov elektrotehnične obrti, katere naj se z novelizacijo popravijo ter je tozadevno bila odposlana posebna spomenica na merodajna mesta. Dalje je orisal delo pri zatiranju šušmarstva, kar moremo tudi mi resno razmišljati, kako temu od-pomoči, kajti preveč nezaposlenih monterjev in polmonterjev je v elektrotehnični stroki. Zanimivo je dejstvo, da je zadruga ugotovila, da so šuš-marji v preteklem letu v elektrotehnični stroki in na teritoriju združenja napravili šušmarskih del za najmanj 2,500.000 Din ter pri tem oškodovali članstvo združenja za kakih najmanj 250.000 Din. Da bi se temu nekako odpomoglo, je Združenje stavilo banski upravi konkreten predlog specijelno za električno stroko. Združenje bi izstavilo za monterje izkaznico z veljavnico do gotove dobe in katero naj bi vidirala pristojna oblast. Vsak zaposlenec bi se moral na zahtevo obrtne oblasti, oziroma orožništva ligitimirati s takšno izkaznico. Če se ne bi izkazal, bi se proti njemu uvedlo postopanje radi šušmarstva. Predlog, če bi se izvajal, bi imel siguren uspeh, vendar nam ga ie pa banska uprava na žalost zavrnila kot protizakonitost, Treba bo pač gledati na to, da v sporazumu z drugimi stanovskimi tovariši dosežemo zakone, ki bodo nas Ščitili pred šušmarji in ne šušmarje pred nami. Združenje je doseglo pri banski upravi, da se v bodoče ne bo več dajalo obrtnih listov za elektromehanično obrt in pa da se izdelavo in popravilo radio aparatov smatra za elektrotehnično obrt, ki jo more izvrševati le elektroinštalater in elektrotehnik.
Specijelne težave ima skupina elektrotehnikov in elektroinstalaterjev združenja, katerim so ogroženi življenski interesi ter je zato Združenje prosilo za zaščito proti nekaterim našim članicam — dobaviteljem električnega toka, katere vidijo v elektroinstalaterju še vedno konkurenta in ne kot uvidevne elektrarne le svojega najboljšega sodelavca za razvoj elektrifikacije.
Dalje je zadruga pokrenila še več akcij in se je vedno povsod udeleževala akcij za prid in pro-speh svojega članstva.
Tajniško poročilo je podal zadružni tajnik, ki je vsebovalo vse statistične podatke.
Računski zaključek za leto 1932. je bil soglasno odobren, nakar je sledilo poročilo preglednikov računov, ki ga je podal g. Mirko Heinrichar. Pri določitvi članarine za leto 1933. se je sklenilo, da ostane ista kot v preteklem letu. Soglasno se je odobril proračun za leto 1933. Glasom pooblastila lanskega občnega zbora upravi, da izdela vse potrebno za pravila na podlagi novega obrtnega zakona, je bilo sprejeto tudi preosnova-nje zadruge v Združenje elektrotehničnih obrti.
Pri točki volitve se je oglasil k besedi g. Mihelčič, ki je prosil, kakor je že pismeno stavil predlog upravi, da naj se voli popolnoma nova uprava. Po krajši debati in pojasnilih se je sklenilo, da ostane le pri volitvi treh namestnikov odbornikov in častnega odbora in da traja funkcija odbora le še dve leti.
Sledila je točka ustanovitev odsekov. Pri združenju se je namreč pokazala potreba, da rešujejo tako gotove stvari elektrotehniki in elektroinsta-laterji za sebe in na drugi strani elektrarne in električne zadruge za sebe. V to svrho in pa na podlagi pravil združenja, ki predvidevajo ustanovitev odsekov, so bili izvoljeni odseki. Odsek elektrotehnikov in elektroinstalaterjev, v katerem so gg. Havliček, Perčinlič, inž. Štebi, Mihelčič, Grilc, Kozič in Petrič. Odsek elektrarn sestavljajo zastopniki Mestne elektrarne ljubljanske, Kranjske deželne elektrarne, Električne zadruge za Spodnjo in Zgornjo Šiško, Električne zadruge Zagorje ob Savi, Mestne elektrarne Celje, elektrarne Majdič, Kranj in elektrarne Škofja Loka,
Upravni odbor združenja se je pooblastilo, da ustanovi pomočniški odbor. Pri točki Omejitev vajenškega naraščaja, se je sklenilo soglasno, da sme imeti vsak mojster na sebe le enega vajenca, v štirih letih na vsake tri pomočnike pa drugega vajenca. To je bilo sklenjeno z ozirom na to, da se na eni strani omeji vajenški naraščaj, na drugi strani pa, da se uposli nezaposlene pomočnike.
Pri točki Zaračunavanje vajencev in pomočnikov se je sklenilo, da to izdelajo odseki, ki predlože minimalne cenike.
Pri somostojnih predlogih je bil sprejet predlog g. Mihelčiča, da zadruga izdela minimalni cenik in pogoje za izvrševanje elektrotehničnih del, ki bo merodajen in veljaven za vse člane zadruge na njenem področju, ko bo odobren od pristojne oblasti. Istotako je bil sprejet tudi predlog g. Mihelčiča, da si uprava na prvi svoji seji razdeli delo tako, da si izbere iz svoje srede še tajnika in blagajnika. Pri raznoterostih je bilo govora tudi o strokovnem glasilu Združenja „Elektrotehnični Vestnik", za katerega točneje izhajanje in privlačnost je bila izvoljena tudi uprava na predlog gospoda Heinricharja ki jo sestavljajo gospodje načelnik Poljšak, podnačelnik Havliček, inž. Zajc in inž. Novak. Pri tem se je sklenilo, da naročijo vsled večje naklade izdajanje „Elektrotehničnega Vestnika" obvezno vsi člani za svoje vajence brezplačno „Elektrotehnični Vestnik".
Po predlogu g. Havlička in predlogu g. Mihelčiča glede članstva pri Okrožnem odboru obrtniških združenj in raznih manjših internih stvareh je načelnik združenja g. Tone Poljšak ob 13. uri zaključil uspeli občni zbor.
Zakaj se cepijo obrtniške vrste ?
Pod tem naslovom je bil v mariborskem listu „Večerniku" štev. 113. z dne 18. maja t. 1. ponatisnjen članek, ki je obravnaval potek občnega zbora Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino podružnice v Mariboru. K temu članku je odbor podružnice v Mariboru na svoji prvi seji zaključil, da se tozadevno ne bode spuščal v javno politično polemiko, temveč hoče odgovoriti stvarno in obrtniku primerno v svojem strokovnem glasilu „Obrtnik" sledeče:
Mi nismo za cepljenje obrtniških vrst, ker je namen našega društva le združevanje obrtnikov v močno obrambno silo, katera naj bi ščitila obrtniške pravice, zato hočemo združiti v naše vrste ne le Slovence, temveč obrtnike cele Jugoslavije ne glede na njih versko ali plemensko izpoved. Zato tudi ne odobravamo in ne bomo nikdar odobravali, da bi se napravil okoli Slovenije kitajski zid, ker se striktno držimo po načelih deklaracije Nj. Vel. Kralja z dne 6. januarja 1929 in ne trpim|o, da bi se na naše zastave pisala plemenska imena. Odločno tudi zavračamo vsako podtikanje trditve, da so Slovenci neke druge vrste državljani, ker ima v naših vrstah prostora vsak jugoslovanski obrtnik.
Pisec navedenega članka v Večerniku je tudi videl oziroma slišal na našem ustanovnem občnem zboru več voditeljev govoriti v nemškem jeziku. Pribijemo, da govornik v nemškem jeziku ni bil nikak voditelj, njegov govor pa tudi ni bil političnega, temveč strogo gospodarskega in socialnega značaja. Da pa je pisec videl iz enega več govornikov v nemščini, mu tega gotovo ne zamerimo, ker ga je preobilen obisk ustanovnega občnega zbora presenetil ter je to presenečenje prešlo v momentalno hipnozo. Čudimo se le v toliko, da ljudje, ki uporabljajo takrat, ko gre za njih dobrobit, častihlepnost in koristoljubje, uporabljajo tudi letake v obeh jezikih, to je v slovenščini in nemščini (dokaz na razpolago), zabranjujejo pa ostalemu obrtništvu izražati se na shodih v jeziku, ki ga bolje obvladajo.
Uprava podružnice D. J. O., Maribor.
Svečana otvoritev velike obrtniške razstave v Zagrebu. V soboto, dne 21, maja je bila otvorjena velika obrtniška razstava v Zagrebu ob prisostvovanju mnogih zastopnikov oblasti in korporacij. Razstavo je otvoril ban savske banovine ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. Kralja. Značajen govor je imel g. ban in predsednik S. H. O. g. Milan Ramuščak.
Obširneje o otvoritvi te razstave bomo poročali v prihodnji številki „Obrtnika".
Jubilejna skupščina S. H. O. se je vršila v nedeljo, dne 4. junija v Zagrebu v prostorih zagrebške borze. Skupščine se je udeležilo mnogo zastopnikov obrtniških organizacij iz cele države. Iz dravske banovine so se udeležili v imenu D. j. o. predstavniki društva, na čelu z g. predsednikom Pičmanom.
Obrtniki, obrtnice! Čitajte, priporočajte in razširjajte naš list, ki zastopa prave obrtniške težnje!
1848. so se osamosvojili kmetje od graščakov — 1938. se osamosvojimo obrtniki v neodvisnih obrtnih zbornicah.
„Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Drav. ban. v Ljubljani'
Delni udeleženci ustanovnega občnega zbora podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov
v Mariboru dne 14. maja 1933.
Delni udeleženci ustanovnega občnega zbora podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov
v Dravogradu dne 14. maja 1933.
Iz Trbovelj
Obrtniško predavanje, ki ga je priredil prosvetni odsek podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov v Trbovljah, v nedeljo dne 28. maja 1933. v meščanski šoli, je bilo od obrtnikov dobro obiskano. Predaval je ravnatelj meščanske šole v Trbovljah, g. Alb. Zavrl, o obrtništvu in potrebi izobrazbe. S temeljito naštudiranim eno in pol urnim predavanjem, je predavatelj orisal bistve in temelje izobrazbe in inteligence, strokovne ali znanstvene izobrazbe, ki se smatra tudi kot materielno pridobitno znanje, ter vso globino in bogastvo srčne kulture. Važno je vprašanje narodnega jezika, ki ga je treba z ljubeznijo gojiti v besedi in pisavi. Znanje tujih jezikov olajša Studiranje tuje literature in praktično uporabo^ znanstvenih ali tehničnih pridobitev tujine. Za vsakogar mora veljati deviza: „Nič na škodo narodnega gospodarstva in narodnega edinstva". Znanje zemljepisa in zgodovine je važno za občo izobrazbo, kdor zna tolmačiti razne zgodovinske, socijalne in kulturno-verske pojave, zna pravilno oceniti nastale rezultate. Zgodovina je važna za politično in državljansko vzgojo vsakega posameznega. kot tudi za celoto obrtništva. Nič manj ni važno znanje kemije, geologije, botanike, fizike, zoologije itd., kajti narava je odprta knjiga stvarstva in človeku dana, da študira naravne in prirodne zakone. Kot strokovni predmet se smatra strokovno risanje in računanje, kalkulacije, knjigovodstvo, ki je temeljna podlaga vsakega obrtniškega uspeha in napredka.
Nauk o narodni ekonomiji ali narodnem gospodarstvu bi moral znati vsak obrtnik, kajti kdor v teh kritičnih, gospodarsko razsutih časih ne pozna temeljne osnova o narodnem gospodarstvu, se ne more poglobiti v vzroke svetovne gospodarske krize, ter tudi ne pozna zakonov, denarstva, trgovine, prometa in države. Fizično vzgojo naroda, osobito naraščaja je toplo pozdraviti in priporočati mladini, da dnevno vrši telovadbo, ker le v zdravem telesu biva zdrav duh. V vsakem uspehu je gonilna sila dobra volja, pogum in vztrajnost. Dobro čtivo, lepa pesem in glasba, umetniške slike, kipi, požive človeka in poplemenitijo njegov duh.
Ves svet in vse gibanje napredka se vrši v znamenju industrijalizacije, mehanizacije, ra-cijonalizacije. Vse je usmerjeno na strokovno prvobitno naobrazbo, ki je pusto znanje brez duše, lepote in topline.
Treba nam' je več srčne, duševne izobrazbe posamezniku, kot tudi celoti, da bode človeštvo živelo v harmoniji, brez današnjih velikih socijalnih in kulturnih razlik.
Za vsakega naj velja življenjska resnica; „Ne stori nič hudega ali žaljivega, kar ti tudi jaz ne želim". Slabe politične razmere so ponavadi vzrok slabim gospodarskim razmeram, a vendar se mora v vsakem državljanu vzbuditi zavest; „država in narod nad vse“.
Poslušalci so pazno sledili izvajanjem pre-davatclia in ob zaključku z burnim aplavzom nagradili govornika. Tov. podpredsednik Guček se je v imenu društva zahvalil ravnatelju g. Zavrlu za njegova izčrpna izvajanja.
Glanstvo je neslo s tega prvega obrtniškega predavanja najlepši vtis, ko vidi, da dništvo deluje v njegov dobrobit.
V kratem se vrši članski sestanek, na kar že danes opozarjamo in za več predavanj, kot na primer: o občinskem zakonu, o socijalizmu, o zgodovini Jugoslavije, o zadružništvu in o organizacijah, je gradivo že pripravljeno.
XEOZ.
V vednost!
Oni naši naročniki, ki čitajo tudi „Obrtni Vestnik" so opazili jako pogoste članke, češ, da je naš pokret zastonj, da se ne da nič spremeniti, da pišemo v časopis samo namišljena poročila itd. Pravimo samo: nismo mi radi zakonov, ampak so zakoni radi nas in za nas, zato morajo odgovarjati našim potrebam in zahtevam. Polemizirali ali spuščali v nadaljne debate se pa ne bomo. Vsak obrtnik ve, kakšen razmah je zavzel naš pokret, zato je škoda papirja za neslano polemiko. Mi imamo poročati dovolj neprimerno važnejših stvari.
Moste pri Ljubljani
V nedeljo, dne 21. maja 1933 se je vršil ustanovni občni zbor podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani za Moste in spodnji okoliš Ljubljane v šolski telovadnici v Mostah.
Predsednik pripravljalnega odbora g. Pavčič Pavel je otvoril zborovanje in konstatira!, da so se tudi obrtniki v Mostah zbudili in se odzvali s tako častno udeležbo (preko 80 navzočih). Nato je pozdravil vse navzoče, zlasti pa predsednika društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani g. Pičmana in njegove tovariše ter zastopnika občine Moste g. župana Šemeta. Prečital je med drugim tudi pismo narodnega poslanca za Ljubljano - okolico g. Komana, ki je obljubil novemu društvu, kakor tudi sploh obrtništvu svojo pomoč.
Za zapisnikarja je bila predlagana ga. Schlamberger! eva.
Nato je nagovoril vse navzoče g. Pičman, ki je povdaril, da se s tem gradi nov kamen, nova trdnjava v obrtniškem pokretu. Ugotovil je, da je
s tem ustanovljena 10. podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino. Obenem je to rekordno število v zgodovini javnega življenja, kajti nobeno društvo še ni v kratki dobi enega leta doživelo tak razmah. Navedel je tudi vzroke, ki so privedli do ustanovitve Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, zlasti razčiščenje vprašanja zbornic in potreba po sodelovanju obrništva iz cele države. Saj bratske
tovariše v Srbiji in na Hrvatskem tarejo iste težave, kakor nas. Zato je skrajni čas, da dobimo samostojne obrtniške organizacije.
Sledilo je poročilo predsednika pripravljalnega odbora g. Pavčiča, ki je izvajal: Obrtnik je prvi steber države in ima največjo davčno moč. Toda upoštevan ni nikjer tako, kot zasluži, ker ni zaveden. Ubijata ga predvsem industrija in šušmar-stvo. Za tako borbo je treba sodelovanja vsakega posameznika. Pozabiti moramo morebitna osebna in politična nasprotstva. Samo tedaj, če bomo spoštovali eden drugega, bomo dosegli, da nas bodo spoštovali tudi drugi.
V društvo se je vpisalo dosedaj 85 obrtnikov, kar je za začetek zelo častno število. Društvo je ustanovljeno za občine Moste, Devica Marija v Polju in Dobrunje. Že sedaj se je izkazala potreba, da se v kratkem osnuje enako društvo tudi pri Devici Mariji v Polju.
Iz vzornega tajniškega poročila g. Schlambergerja je bilo razvidno poslovanje pripravljalnega odbora. Nato je g. tajnik prečital pravila, ki so bila enoglasno sprejeta. G. Pičman je povdaril zlasti tri točke, ki so važne: da more postati reden član društva samo obrtnik ali obrtnica, da mora biti v odboru zastopana tudi manjšina po odstotkih glasov in da odbor mora na zahtevo članstva takoj odstopiti.
Pri volitvah je bila enoglasno sprejeta lista pripravljalnega odbora: predsednik g. Pavčič Pavel, tesarski mojster, podpredsednik g. Wostner Ivan, kleparski mojster; odborniki: Učakar, Pintar, Schlamberger, Kranjc, Videmšek, Godič,
||ip!niiiii‘i"l!'!li!iilili''!!''!l!lillil!!ll!!!!l!iiSiiii!l!!!!!!i!jii!!!jj!!!!l!ijiiii;ij!!!!!!!ii!jjiiij!!!!‘jj|ii!iiii!j!!!!i!|iiij$
I
I
sij
r.-.r
■
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
»i$yi3!iiiiiišii:ii!!liiiiliijiyj!ll|[il|jHliHiBIII!!!iiliišiii!!!l!!ijiiiijijii!!l!iii!i;iii!ij!!!yjiji^^^^^
Obrtniki! Obrtnice! Naša dolžnost je, da rabimo le domače in le obrtniške izdelke.
Piller, Dovč, Keber; namestniki: Burnčič, Ravbar, Ornerzel; nadzorstvo: Narbeshuber, Svetek, Korič in Dolničar. Za izvolitev se ju g., Pavčič zahvalil in obljubil, da bo delal vedno nesebično v dobrobit članstva. Določila se je tudi članarina Din 12 letno.
Pozdravil je navzoče tudi župan g. Šeme, ki je povdaril, da je bilo obrtništvo takega pokreta potrebno že pred 10 leti in želel novemu društvu veliko uspeha.
Po tem je govoril g. Šimenc Ivan iz Ljubljane. Na svoj znani in zanimivi način je prikazal navzočim nered pri nekaterih obrtniških organizacijah, zlasti pri bivši Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Ožigosal je tudi postopanje oblasti s šušmarji.
O. Burger iz Most je sprožil zahtevo po obrtnih fondih, ki naj omogočijo zgraditev obrtniških domov.
G. Košak iz Ljubljane je opisal zmagoslavno pot novega pokreta, ki vzlic neštetim oviram ra-pidno napreduje. Voditelje, ki jih obrtniki niso izvolili in ki delajo v škodo obrtništva, naj se odstrani.
G. More iz Ljubljane je povdaril brezstrankar-sko smer našega pokreta. Opozoril je na obrtniški tisk in pozval navzoče obrtnike naj naročijo naš list „Obrtnik".
Končno je bila sprejeta resolucija o najnujnejših obrtniških zahtevah: šušmarstvo od vseh strani naj se zatre, odmerja naj se sorazmernejši davek, v davčne komisije naj pridejo tudi obrtniki, prisilne obrtniške organizacije naj se prilagode krajevnim potrebam in obrtno zavarovanje naj se odloži.
Po zaključku lepo uspelega občnega zbora so se vsi navzoči skupno fotografirali.
Celje. V soboto, dne 27. maja se je vršil I. redni letni občni zbor podružnice d. j. o. v Celju ter je bila izvoljena nova uprava z malimi izpremem-bami, na čelu s preizkušenim borcem za obrtniške pravice tov. Holobarjem. Poročilo o občnem zboru priobčimo v prihodnji številki.
Iz uredništva. Tem potom naprošamo vse dopisnike in sotrudnike, da sigurno in najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer pred petkovo izdajo lista pošljejo poročila za objavo. To prosimo predvsem radi tega, ker je zelo veliko gradiva in dopisov pri listu in nam žal ni mogoče vsega objavljati, kakor tudi moramo marsikaj krajšati in črtati, da pridobimo prostor tudi za druge. Nadejamo se, da bodo cenjeni sotrudniki in dopisniki upoštevali našo prošnjo ter delovali v gornjem smislu.
Naznanila in obvestila
Skupni davek na poslovni promet Davčni oddelek finančnega ministrstva je obvestil vse carinarnice, da se bo skupni davek na poslovni promet po uredbi o izmenah in dopolnilih uredbe o skupnem davku na poslovni promet, plačeval po onih stopnjah, ki so naznačene v tarifi skupnega davka, ki je bila objavljena istočasno z uredbo in v dvojnem iznosu.
Dodatki k Obrtnemu zakonu. Ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo izdeluje na zahtevo naših gospodarskih krogov novelo obrtnega zakona. Ministrstvo poživlja vse strokovne organizacije, da čim preje pošljejo svoje predloge za dopolnitev in spremembo obrtnega zakona.
Zemaljski kongres obrtnikov v Subotici. Dne 18. junija t. 1. se bo vršil velik zemaljski (pokrajinski) kongres obrtnikov v Subotici, za katerega se že sedaj vrše obširne priprave., Da bo kongres čim lepše uspel, bo prispevala tudi mestna občina. Kongres bo otvoril Milan Stojanovič, predsednik Saveza jug. obrtnikov. Udeleženci imajo na železnicah 50% popusta.
Časopisi in literatura
Važna knjiga o gospodarstvu Slovenije
Pri Tiskovni Zadrugi je izšla pred kratkim knjižica pod naslovom .^Pogledi na družabno in gospodarsko strukturo Slovenije" od znanega socialno slovstvenega pisatelja Filipa U ratni k a , tajnika DZ, ki nam je podal na 95 straneh v glavnih toda izčrpnih obrisih socialnopolitično stanje naše ožje domovine za kar mo-moramo biti pisatelju hvaležni, da nam je zbral tako važno in gospodarsko poučno gradivo in
ga tudi obelodanil. Podobna dela zelo pogrešamo v naši domači književnosti in ugotavljamo, da se je s to knjižico zelo ugodilo vsem onim, ki se zanimajo za gospodarsko socijalni razvoj Slovenije.
Žal, da o obrti pogrešamo daljše samostojno poglavje v gori omenjenem delu, vendar bomo navedli nekaj glavnih statističnih podatkov o obrti in njenem stanju, kar naj služi našim obrtnikom kot temelj za nadaljnje razpravljanje o dejanskem stanju našega obrtništva, kakor si to pisatelj sam, želi in ki je tudi s tem namenom napisal to knjižico.
Slovenija ima po štetju 31. marca 1931 1,135.592 prebivalcev, med katerimi je okoli 218.000 pridobitnih krogov. Obrtnikov je med temi nad 22.000 torej skoraj 11% in so na drugem mestu za kmeti. (Stanje obrtnikov 1. 1932. je 20.000.)
Letni donos naši obrti je bil cenjen na približno 1.300,000.000 dinarjev; od te svote odpade za plače delavcem skoraj 300 milijonov dinarjev, tako da ostane obrtnikom za njihovo delo, za plačilo davkov in najemnin za obrtne prostore in drugo režijo 1 milijarda. Ti podatki so iz časa dobre konjunkture leta 1926, med tem ko je donos v zadnjih letih padel precej globoko.
Vrednost potrošnje obrtnikov in obrtniških delavcev za prehrano, kurjavo, za obleko in obutev in za stanarino znaša približno letno 861 milijonov nasproti celokupnim izdatkom Slovenije, ki so cenjeni nad 4 milijarde dinarjev.
Pri javnih dajatvah pa sodelujejo dravski obrtniki s približno 250 milijoni dinarjev za vsakoletne fiskalne državne, banske in samoupravne davščine, ki znašajo za celo dravsko banovino okoli 1.188,400.000 v nasprotju s 7.791,300.000 dinarji za celo državo ne vštevši banske in samoupravne obremenitve. Te številke sei nanašajo na leto 1930/1931.
To bi bili nekako vsi važnejši podatki, ki se tičejo obrti. Pripomniti pa moramo, da ono pravo vez med ostalimi gospodarskimi panogami je mogoče le dobili, ako se knjižico dobro prečita in predela. Zato si jo mora nabaviti vsak obrtnik, da dobi splošen pregled o gibanju prebivalstva, o narodnem premoženju, o problemih populacije in racionalizacije, o izseljenski politiki in o vprašanju brezposelnosti v Sloveniji, da lahko svobodno presoja o dejanskem gospodarsko političnem stanju naše ožje domovine in odnosno pripomore k razčiščenju kakega za obrt važnega vprašanja.	EBS.
Zanatlija z dne 28. maja 1933 št. 22, (Beograd)
razpravlja zelo zanimivo o centralizaciji kapitala, o socialnem obrtnem zavarovanju, prinaša poročilo o stanju krojaške obrti, razlaga pomen naziva „mojster" in prinaša razne savezne vesti. Zelo je zanimiv tudi članek o morali v gospodarstvu.
Obrtnički Vjesnik z dne 27. maja 1933 št. 22, (Zagreb) prinaša programe, razporede in navodila za obrtniške dneve v Zagrebu, članek o obrtnem zadrugarstvu in o stanju krojaške obrti ter razne vesti.
Razno
Nov zakon o državnem računovodstvu je bil izdelan v ministrstvu financ. Zakon odpravlja razne težkoče pri izplačilih za javna dela in urejuje razvoj poslov drž. računovodstva.
Vprašanje Obrtne Zbornice v Novem Sadu je še vedno odprto. Razne obrtne deputacije so oo ministra sicer dobile zagotovilo, da se skupna zbornica čim prej preosnuje, vendar dekreta še vedno ni. Upamo, da pride potem na vrsto ljubljanska in splitska skupna zborriica.
Nova tvornica kvasa. Ministrstvo financ je dovolilo g. Kirbišu iz Celja, da osnuje tvornico za kvas; dovoljenje se pa ne nanaša tudi na vzporedno proizvodnjo špirita.
Velika fuzija jugoslovanske petrolejske industrije je bila izvršena. Združili sta se podjetji Vacuum Oil Company in Standard Oil Co. Skupna glavnica znaša sedaj 223 milijonov Din. S tem je nastala najmočnejša delniška družba v državi, ker imata TPD 200 milijonov, Narodna banka pa 180 milijonov glavnice. Lansko leto sta dosegli obe petrolejski družbi dobička 23.1 milijonov Din.
V Ljubljani je ustanovljeno „I. društvo za zaščito vlagateljev".
Obstoječa tovarna radiatorjev v Vel. Bečke-reku je razširila obrat s pomočjo zagrebških finančnikov.
Mnogo predlogov za rešitev krize se vidi vsak dan v gospodarskem časopisju. Nekateri predlagajo drž. bone, drugi zaščitne carine, tretji inflacijo, itd. S predlogi pa se kriza ne bo rešila!
Dobave in licitacije
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe glede dobave 20 ovojev „Ozalid" papirja, 10 kg salmijakovega cveta, 20 komadov žepnih beležnic, 1150 kg žičnikov in 200 q negašeuega apna.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15.. junija t. 1. ponudbe glede dobave 20 kg grafita, 10 kg voska, 25 kg masti za kopita, 100 kg masti za parkete, 100 kg suhe modre barve, 150 kg sidola, 75 komjadov ključev za vijake, 6o komadov kladiv, 200 komadov lopat za premog, 50 komadov ročnih žag, 1440 komadov kovinskih žagic, 50 komadov klešč, 25 komadov francoskih ključev, 75 komadov jeklenih meril, 20 komadov merilnega traku.
Dobave. Gradbeni oddeleke Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. junija t; 1. ponudbe glede dobave 500 komadov ogljenih vrečic.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe glede dobave 125 m3 hrastovega lesa, 500 kg cinkove pločevine, 1050 kg cinkovih trakov, 2000 kg modre galice, 250 kg salmijaka v prahu.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg katrana, 20 kg motvoza, 100 komadov krtač za ribanje, 300 kg bombaža za čiščenje ter glede oddaje cilinder-bloka v egaliziranje.
Komanda pomorskog arzenala Tivat sprejema do 16. junija t. 1. ponudbe glede lOOm2 azbestnega platna; do 20. junija t. 1. pa glede dobave orodja za čevljarje in krojače, žičnikov, pil, voska, sukanca itd.
Dne 3. julija t. L ,se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave motvoza in konopnega platna. /
Izvoz krompirja v ĆSR. Zbornica TOI opozarja da je češkoslovaško ministrstvo za poljedei-stvo odobrilo za leto 1933. uvoz jugoslovenskega krompirja. Pojasnila o pogojih uvoza daje |Krne-tijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani.
Prodaja. Dne 13. junija t. 1. se bo vršila pri III. oddelku Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu licitacija glede prodaje odpadkov od sukna, platna, bombaža in usnja, starega sukna, starih čevljev, vreč, motvoza, stare pločevine in železa, i. t. d.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 18. junija t. 1. ponudbe za dobavo 384 kg železne pločevine za kotle, 368 kg železne pocinkane pločevine, 30 kg železnih vijakov in 168 kg azbesta v ploščah, do dne 19. junija t. 1. pa glede dobave raznega materijala.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje na dan 16. junija t. 1. javno ofertalno licitacijo za dobavo raznih sigurnostnih naprav.
Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu se vrši dne 19. junija t. 1. javna ofertalna licitacija za oddajo zemljišča pod zakup na postaji Kreka za postavitev bifeja s trafiko.
Dravska radionica v Llubllanl razpisuje do dne 20. junija t. 1. drugo ofertalno licitacijo za dobavo 42 m3 jesenovih hlodov in 34 m3 brestovih hlodov.
Direkcija državnih železnic v Sarajevu razpisuje na dan 23. junija t. 1. ofertalno licitacijo za zakup restavracije na postaji v Užicu.
Dno 3. julija t. I. se bo vršila pri inženjersko-tehničnem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave električnih žarnic.
Prodaja lesa se bo vršila potom ofertne licitacije dne 7. avgusta t. 1. pri Kr. direkciji šum v Zagrebu.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Tiskali J. Blasnika nas!.. Univerzitetna tiskarna in lltografli«. d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
I
1
Obrtna banka v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4	Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051	Telefon št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkuiantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
I