CELJSKI TEDNIK
GLASiLS SOClALiSTlClE ZVEZE BEL0YNE6A LJUDSTVA
CELJE, 21. OKTOBRA 1966 — LETO XX. ŠT. 4(| — CENA 50 p]^
Gledališka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi in naročniki 21-27 (21-2»)
VI. SEJA CK ZK SLOVENIJE
CK - ORGANIZATOR
ZDRUŽEVANJA IN SINTEZ
VSEH USTVARJALNIH SIL
Na VI. seji CK Zveze komunistov Slovenije so izvolili nove organe
centralnega komiteja — predsedstvo, izvršni komite in komisije. To je
prvi korak, pravzaprav začetek temeljne preosnove Zveze komunistov,
ki mora postati resnfčen idejni -usmerjevalec družbenega razvoja.
Zveza komunistov mora postati — kot je rekla v razpravi Celjanka
Milena Stifter — resnična ustvarjalna sila. Najsposobnejšo in najmoč-
nejšo arterijo je treba usmeriti k članstvu in v družbo. Zveza komurii-
stov ne sme biti vase zaprta organizacija, ne more in ne sme biti
organizacija forumov.
Zakaj je bilo nujno naprej reorganizirati organe centralnega ko-
miteja? Predvsem zato, ker je treba centralni komite, če naj bo uspešen
in učinkovit pobudnik in organizator nadaljnjih poglobljenih razprav
o preobrazbi Zveze komunistov, bolj povezati s pobudami na različnih
področjih družbenega življenja. Z novo organizacijo centralnega komi-
teja se preprečuje koncentracija moči odločanja samo v enem organu.
Z njo se zmanjšuje možnost krepitve hierarhičnih odnosov. Posamezni
organi niso v medsebojnem odnosu nadrejenosti in podrejenosti, tem-
več so enakopravni in enako odgovorni centralnemu komiteju.
Sklep o reorganizaciji organov centralnega komiteja, ki ga je spre-
jel centralni komite na svoji šesti seji, prinaša tele novosti:
Komisije omogočajo vsem članom centralnega komiteja stalno
dejavnost in vplivanje na oblikovanje predlogov in sklepov centralnega
komiteja. Komisije naj postanejo oblika neposrednega delovnega pove-
zovanja centralnega komiteja s članstvom, organizacijami ZK in z vsemi
drugimi nosilci socialistične misli in akcije. Sklep jih obvezuje, da
morajo obveščati centralni komite o alternativah, stališčih in pred-
logih, ki so vzniknili pri njihovem delu. Komisije naj resnično omogo-
čijo odstraniti vse tiste ovire, ki so, kot je rekel v razpravi Leopold
Krese, blokirale napredek novih miselnih tokov. Zveza komunistov
naj bo pretvornik, ki sprejme vse, kar je pozitivno tudi zunanje, tudi
ideje, ki niso prišle iz njenih vrst.
Predsedstvo razpravlja med sejami centralnega komiteja o načelnih
vprašanjih družbenega razvoja. Predsedstvo ne sprejema obveznih skle-
pov in navodil članstvu in organizacijam ZKS, temveč daje ustrezne
predloge centralnemu komiteju. Predsedstvo nima izvršilnih funkcij.
Nosilci funkcij v državnih organih in nosilci drugih družbenih funkcij,
ki so zvezane z oblastjo, praviloma ne morejo biti člani predsedstva.
Za to omejitev je glasovalo 43 članov centralnega komiteja, medtem
ko jih je bilo 32 proti. Prvi so zagovarjali omejitev s tem, da je treba
načelo dekumulacije funkcij v procesu uveljavljati tudi za člane pred-
sedstva. Drugi so menili, da to v sedanjem času ni nujno, ker pred-
sedstvo tako in tako ne sprejema obveznih sklepov, temveč jih samo
predlaga centralnemu komiteju.
Izvršni komite ima izvršilne funkcije centralnega komiteja. Funkcije
v tem organu so povsem ločene od funkcij oblasti. Sklep vsebuje določ-
bo, po kateri funkcionarji v državnih organih, skupščinskih telesih
(razen poslancev) in drugi družbeni funkcionarji, katerih delo je pove-
zano z oblastjo, ne morejo biti člani izvršenega komiteja.
Razloček med predsedstvom in izvršnim komitejem je potemtakem
v tena, da predsedstvo išče splošna globalna izhodišča delovanja CK,
izvršni komite pa jih konkretizira in izvaja.
Pomembni sta še dve novosti: načelo pogojne vnovične volilnosti in
institucija odstopa. Sklep namreč vsebuje določilo, po katerem CK vsaki
dve leti obvezno razpravlja o delu svojih organov in po potrebi razpiše
nove volitve. Te organe lahko CK vsak čas zamenja, če se pokažejo
delovne potrebe in naloge, ki zahtevajo drugačno sestavo teh organov
ali če meni, da ne delujejo v duhu njegovih sklepov. Vsak član teh
organov ima pravico do utemeljenega odstopa, centralni komite pa
lahko da politično oceno odstopa, kadar meni, da je to potrebno.
Nekateri v centralnem komiteju so bili proti temu, da se že zdaj
uvede načelo pogojne reelekcije, češ da stvar še ni dovolj pretehtana.
Ko je tovariš Kavčič zagovarjal to načelo, je med drugim rekel, da so
bile doslej nekatere funkcije preveč »zabite«. S teh funkcij so odhajali
ljudje le takrat, kadar je kdo »odšel« z generalne linije Zveze komu-
nistov. V prihodnje je treba postavljati funkcije tako, da bodo nepre-
stano predmet os"eževanja, menjanja, reelekcije.
Za člane predsedstva so bili izvoljeni: Viktor Avbelj, Tilka Blaha,
Stane Dolane, Vinko Hafner, Ivo Janžekovič, Vladimir Krivic, Franc
Leskošek, Lev Modic, Milan Osredkar, Tine Remškar, Janko Rudolf,
Janko Smole, Vida Tomšič, Janez Vipotnik, Boris Ziherl in Marija
Zupančič. Člani predsedstva CK ZKJ (Edvard Kardelj, Miha Marinko,
Ivan Maček, Lidija Sentjurc in Boris Kraigher) in člani izvršnega ko-
miteja CK ZKJ (Roman Albreht in Stane Kavčič) lahko enakopravno
sodelujejo n^ sejah predsedstva CK ZKS.
Člani izvršnega komiteja so: Rudi Bregar, Marko Bule, Miha Ko-
šak. Stane Kranjc, Tone Kropušek, Andrej Marine, Frančišek Mirtič
in Mitja Ribičič. Predsednik predsedstva je Albert Jakopič, sekretar
izvršnega odbora pa Franc Popit. S.
UREDIMO VARSTVO OSTARELIH LJUDI
PRIPRAVLJENOST ŠE NI VSE
DOMOVA NA POLZELI IN V GRMOVJU STA LE ZACASNA REŠITEV
Varstvo ostarelih ljudi postaja iz leta v leto večji problem. Morda je tako tudi
zato, ker nismo nikoli prišli dlje kot do te ugotovitve. Tako se bo, kot kaže, zgodilo tudi
letos kljub temu, da je celjska občinska skupščina o tem že dvakrat razpravljala. Toda
tudi zadnji sklepi so dokaj nerealni, če upoštevamo, da verjetno za njihovo realizacijo
ne bo dovolj denarja.
Proračunska situacija nam-
reč ne dopušča nikakršnega
optimizma. In vendar so po-
trebe na področju varstva
ostarelih ljudi velike; to to-
liko bolj, ker v mnogih pri-
merih popušča osnovno pra-
vilo ljubezni med otroki in
starši — pomagati drug dru-
gemu tudi takrat, kadar ni
mogoče pričakovati povračila.
V centru za socialno delo so
veliko razmišljali o najbolj
primernih oblikah pomoči
ostarelim ljudem. Mnenja so,
da bi morali za podeljevanje
denarne pomoči veljati enaki
kriteriji, da je treba urediti
evidenco gmotnih razmer pod-
pirancev, da bi morali v kra-
jevnih skupnostih organizirati
pomoč ostarelim osebam na
domu itd. Tudi zahteva upo-
kojencev, naj bi v Celju konč-
no le začeli graditi dom upo-
kojencev, ni neutemeljena. Za-
to bi bilo prav, da bi sredstva,
ki jih upokojenci vplačujejo v
svoj sklad za stanovanjsko iz-
gradnjo, v določenem odstot-
ku spet prenesli na komunalni
zavod za socialno zavarovanje
in bi s tem denarjem razpo-
lagali izključno upokojenci.
Oba doma oskrbovancev —
na Polzeli in v Grmovju —
sta namreč le zasilna rešitev
za oskrbo in nego starostno
oslabelih. Razmere v domovih;
je treba izboljšati, urediti no-
tranje organizacijske pomanj-
kljivosti, zagotoviti denar za
potrebe adaptacije oziroma
novo lokacijo domov, omogo-
čiti oskrbovancem, da tudi de-
lajo, izboljšati higieno itd.
Strokovna služba centra za
sQcialno delo bo delo domovj
nadzorovala in jim tudi poma-
gala pri organizaciji dela in
življenja, zlasti pa bo morala
poskrbeti za to, da bodo te
predloge v domovih tudi reali-
zirali. O tem naj poroča ob-
činski skupščini, ki bo v pri-
meru, da se stanje ne bo po-
pravilo, poskrbela za izjemne
ukrepe.
Na VI. seji CK ZKS je
bil v izvršni komite iz-
voljen tudi politični sekreH
tar občinskega komiteja
zveze komunistov v Celju
ing. Andrej Marine. Ob iz-
volitvi, ki pomeni nedvom-
no priznanje za njegovo
dosedanje delo, želimo tov.
Marincu čim več uspehov
pri opravljanju te odgovor-
ne funkcije. .
LETOVALO 9,3 OTROK
Letošnje poletje je letovalo v koloniji v Rovinju 93 otrok
iz šmarske občine. 45 socialno in zdravstveno ogroženim otro-
kom je skupščina financirala 14-dnevno letovanje, poleg
oskrbnine pa še 750 tisoč starih dinarjev za ureditev kolonije.
Za letovanje ostalih 48 otrok so oskrbne stroške plačali
starši oziroma njihove delovne organizacije. Največ otrok so
poslali letovat iz steklarne Boris Kidrič — 18, zdravilišča Ro-
gaška Slatina — 12, sledijo pa si gradbeno podjetje v Rogaški
Slatini, Zdraviliško gostinsko podjetje in drugi. Pričakujemo,
da bodo delovne organizacije tudi prihodnje leto pokazale
razumevanje za letovanje otrok svojih delavcev.
Občina Kruševac je 14.
oktobra praznovala
svoj občinski praznik,
obletnico osvoboditve.
V vrsto prireditev se
je uvrstila tudi otvori-
tev obrata VL celjske
tovarne EMC.
Na sliki vidimo pred-
stavnike kruševske in
celjske občine ter pred-
stavnike obrata in pod-
jetja EMO ob prihodu
v obrat VL
Do tega dne so v ob-
raTu VI v Kruševcu !5P
delali 9.3000 emajlira-
nih kopalnih kadi, a v
prihodnje računalo, da
se bo proizvodnja še
povečala. Delavci so
zadovoljni, saj so jim
narasli osebni dohodki
od povprečnih 350 na
povprečno 750 N-din.
Vse dokazuje, da je
organizacija obrata
pravilna in pričakuje-
mo lahko še nove uspe-
he.
Praznik bratske Ćuprije
13. OKTOBER — PRAZNIK ĆUPRIJSKE OBČINE — SPOMENICA IN PLAKETA O
BRATSKEM SODELOVANJU S CELJEM IN DOBOJEM
Prejšnji teden smo zabeležili tri pomembne dogodke, ki jih moramo postaviti v vrsto
tistih, ki govorijo o veliki povezanosti naših narodov. Tu gre za vlak bratstva in enotnosti,
za obisk nekdanjih slovenskih pregnancev pri tistih srbskih ljudeh, ki so jim v najtežjih
dneh 1941 na široko odprli svoja vrata in jih sprejeli kot svoje. Razen tega je konec prejš-
njega tedna kolektiv celjske tovarne EMO odprl v Kruševcu svoj obrat, ki prav tako po-
meni več kot pa samo prizadevanje za čim boljše izpolnjevanje proizvodnih nalog. In na-
zadnje proslava 13. oktobra praznika občine Ćuprije, ki je 1941. sprejela veliko slovenskih
pregnancev. Za nas pa je ta praznik pomemben tudi zavoljo tega, ker sta Celje in Ćuprija
navezala tesne prijateljske in bratske odnose.
Prebivalci ćuprije praznujejo 13. oktober kot svoj borbeni praznik v spomin )
osvoboditev mesta, hkrati pa so letošnjo proslavo združili s počastitvijo 25-letnice vstaje
jugoslovanskih narodov. (Nadaljevanje na 2. strani)
V CELJU
ZA DAN
MRTVIH
Občinski odbor ZZB NOV Celje se
je pred.letošnjim dnevom mrtvih obr-
nil na vodstva šol, pionirske in mla-
dinske organizacije, da bi tudi letos
v svojih šolskih okoliših okrasili gro-
bove padlih borcev in obeležja, za ka-
tera so prevzeli skrb. Osrednja sveča-
nost bo ob grobnici narodnih herojev
na šlandrovem trgu, kjer bodo med
drugimi sodelovali z recitacijo igralci
SLG, mešani pevski zbor učiteljišča
in godba France Prešeren. Pionirski
odredi osnovne šole na Hudinji bodo
sodelovali pri žalni svečanosti ob
grobnici padlih borcev na Golovcu;
program bo pripravilo združenje bor-
cev Gaberje — Hudinja in Dolgo po-
lje, medtem ko bo mladinska organi-
zacija učiteljišča pripravila program
za krajšo žalno svečanost v Starem
piskru. Pionirski odredi ostalih šol
naj bi se Itot vsako leto doslej pove-
zali s krajevnimi združenji borcev
М<Ж^^^______^______...............
VREME
Nekako do 24. oktobra suho ozi-
roma lepo vreme. Od 25. oktobra
dalje močno deževje z ohladitvijo,
sneg včasih do nižin, zlasti okrog
27. oktobra.
Kolone ljudi so stale ob Paki in
zrle v ožgane, od dima počrnele
zidove. 329 gasilcev se je borilo z
ognjem dve uri in ga končno pre-
magalo, toda v pogorišču je osta-
lo za približno pol milijarde ško-
de.
Ogenj je že tretjič zagospodaril
v tovarni, tokrat najstrahotneje.
Delovni kolektiv, ki je v minulih
letih vlagal maksimalne napore,
da bi proizvodno krizo premostil,
kar mu je končno uspelo — je to-
krat dobil nov udarec, nepričako-
van in zato tembolj boleč. Posne-
tek prikazuje občane, ki so pri-
speli od blizu in daleč. Zapis na-
ših reporterjev na 3. strani.
(Foto: J. Sever)
PISMA
Klub jfi popúlen-
le deklet...
Nimam namena razburjati du-
hove, izzivati kogarkoli na »pisar-
ski dvoboj«, temveč želim reči
besedo, dve, ne klubu v prid, am-
pak resnici na ljubo, o mladini,
ki zahaja v klubske prostore. Ne
bom odkril nič novega, ker so to
dokaj »dobro« storili že nekateri
pred menoj. Toda! Kdor je pre-
bral v CT sestavek pod gornjim
naslovom, se je morda zamislil,
kot na primer jaz. In zakaj? Se-
stavek »Klub je populen — le de-
klet ...« silno enostransko opisu-
je razmere v Mladinskem klubu,
ne bom zloben če pristavim, da
daje celo popolnoma drugačno
sliko o dejanskem stanju. Pisec
sestavka je javnosti predstavil
mladinski klub in njegovo notra-
nje življenje le na osnovi nekate-
rih opazk, ki so jih nekateri obi-
skovalci kluba vpisali v knjigo
vtisov. Večina opazk je delo »ano-
nimnih«, katerih duhovne kvali-
tete so morda res dvomljive. Ve-
likokrat sem' bil v klubu, se tam
pogovarjal z mladimi in imam
o večini njih drugačno mnenje.
Soditi mlade in njihova početja
ni lahko, posebej še, če ne živimo
z njimi, če si ne »nadenemo« nji-
hova leta, če ne govorimo z nji-
hovim jezikom! V vsakem žitu je
nekaj pleveli in t^iko je tudi med
mladimi nekaj takih, ki so jim
tuja iskrenost, pravičnost, tova-
rištvo ... Ali bomo zdaj pripisali
to vsem mladim? Bodimo pošte-
ni in objektivni, kadar govorimo
in pišemo o mladini.
Prav gotovo v mladinskem klu-
bu še vse ni tako, kot bi moralo
biti. Želimo organizirati v njem
še marsikaj koristnega in vesele-
ga hkrati. Pri tem so nam potreb-
ne pridne mlade roke, ki jih v
Celju ni malo (!), a vzporedno
s tem tudi objektivna sodba ti-
stih, ki jim je soditi dano. Vsaj
to!
Z\/onko Perlič
Praznik bratske Ćuprije
(Nadaljevanje s 1. strani)
Proslave v Ćupriji se je udeleži-
la tudi delegacija iz Celja, v kateri
so bili predsednik občinske skup-
ščine Zdravko Trogar, predsednik
občinskega sindikalnega sveta Ber-
ne Strmčnik in predsednik občin-
skega komiteja Zveze mladine Stane
Seničar. Celjani so se med drugim
udeležili tudi slavnostnega zaseda-
nja občinske skupščine v Ćupriji,
na kateri so jim domačini izročili
spomenico in plaketo o bratskem
sodelovanju. Enako spomenico in pia.
keto so dobiK tudi predstavniki iz
Doboja. Tako je prišlo po slavnost-
ni seji celjske občinske skupščine,
20 julija letos, zdaj tudi v Ćupriji
(pred kratkim pa v Doboju) do ena-
kega priznanja o bratskem sodelo-
vanju.
Na slavnostnem zasedanju v Ću-
priji je o pomenu praznika in uspe-
hih ki jih je v letih po vojni doseg-
la ćuprijska občina govoril njen
predsednik, Miroslav Markovič. Ta-
ko je med drugim opozoril, da je
znašal gospodarski potencial ćuprij-
ske občine ob osvoboditvi: tovarno,
parni mlin, 59 privatnih trgovin,
35 gostiln in 79 privatnih obrtnikov.
Zaradi takšne strukture gospodar-
ske dejavnosti je bilo zaposlenih
nekaj nad tisoč »delavcev. Skupna
vrednost proizvodnje pa je bila
okoli   18.040   ton raznega blaga v
vrednosîi okoli 60 milijonov novih
dinarjev. (Račun po današnjih ce-
nah). Poljedelstvo je bilo zapušče-
no in slabo. V tem času jo bilo v
Ćupriji okoli 8.500 prebivalcev, od
katerih jih je bilo samo 12 ^'/o zapo-
slenih.
Danes ima to mesto 16.000 prebi-
valcev, 28 gospodarskih organiza-
cij, v katerih dela 4.447 ljudi in 30
kjer je zaposlenih 1570 prebivalcev,
organizacij družbenih dejavnosti.
Skupaj proizvajajo okoli 98.000 ton
različnega Blaga, a stopnja zaposle-
nosti prebivalcev znaša okoli 30.
Vrednost bruto proizvoda pa je več-
ja za okoli trikrat.
M. Božič
Reorganizacija vodilnih ogranov ZKS
Centralni komite ZKS je na svoji
'5 seji imenoval komisijo za reorga-
nizacijo Zveze komunistov. Postavil
ji je dve nalogi: pripraviti predlog
za reorganizacijo vodilnih organov
in spodbujati ustvarjalne razprave
o širši preobrazbi Zveze komuni-
stov.
Komisija je svojo prvo nalogo del-
no že ©pravila^ Pripï?ayi,la> je pred-
log za reorganizacijo organov cen-
tralnega komiteja, o katerem je CK
ZKS razpravljal na svoji VI. seji,
ki je bila v ponedeljek 17. oktobra.
Po tem predlogu bo imel centralni
komite več organov — komisije, iz-
vršni kcmdte in predsedstvo.
Komisije bodo demokratično
ustvarjalna oblika idejnega 'razči-
ščevanji) družbeno političnih pro-
blemov. Njihov pomen ne bo samo
v tem, da bodo omogočale članom
centralnega komiteja stalno dejav-
nost in akiivno sodelovanje v pri-
pravah .< Mc pov CK. Še več: komisi-
je hudr O) rievocale, da bo central-
ni komite /biral okrog sebe vse po-
tence družbenega ustvarjanja,, od
kulture, prosvcte, znanosti do dru-
gih prog'"csivnih dejavnikov. V ko-
misijah hcdo lahko delali tudi Ijud^
je, ki niso člani centralnega komi-
teja.
Izvršni komite bo opravljal izvr-
šilne funkcije centralnega komiteja
in bo delal kot enoten organ z no-
tranjo delitvijo dela in osebno od-
govornostjo. Člani izvršnega komi-
teja ne bomo imeli nobenih izvršnih
funkcij v organih oblasti in funkcij
v izvršilnih organih družbeno-poli-
tičnih organizacij. S tem naj bi pre-
prečili vnovično kopičenje poobla-
stil, y fqkal^^'irvTSnegjgL komiteja.., ,
Predsedstvo bo nov organ central-
nega komiteja. Njegova naloga bo,
da bo med sejami centralnega ko-
miteja razpravljal o načelnih vpra-
šanjih družbenega razvoja in poli-
tike Zveze komunistov. Skliceval bo
tudi seje centralnega komiteja bo-
disi ha lastno pobudo, na predlog
komisij aii na zahtevo izvršnega ko-
miteja. Člani predsedstva bodo po
predlogu komisije sicer lahko ime-
li nekatere funkcije v organih obla-
sti, vendar bo tudi pri tem organu
troba v procesu težiti k postopni
deakumulaciji funkcij. Ker pa pred-
sedstvo nima izvršilnih funkcij, je
manj nevarnosti, da bi si prilastilo
kakršenkoli monopol.
Komisija je bila soglasna v tem,
naj bi bili vsi organi — predsedstvo,
izvršni komite in komisije — di-
rektno odgovorni centralnemu ko-
miteju in da torej ne bi bili v med-
sebojni hierarhični povezanosti, S
tem bi bilo doseženo to, da dejav-
nost članov centralnega komiteja ne
bi bila izčrpana zgolj s sejami CK,
temveč bi bila obsežna tudi v dru-
gih oblikah in metodah dela. Taka
notranja organizacija CK zagotavlja
tudi čim večjo deakumulacijo funk-
cij in pristojnosti.
Izvršni komite bo imel sekretar-"
ja, predsedstvo pa predsednika. Oba
bo volil centralni komite. Ta lahko
zamenja kateregakoli svojih orga-
nov, če se pokažejo delovne potrebe
in naloge, ki zahtevajo njegov dru-
gačen sestav, ali če ne dela po nje-
govih sklepih. Vsak član katerega-
koli organa ima pravico odstopa.
Na prvi seji komisije CK ZKS za
reorganizacijo in razvoj ZKS so ob-
širno govorili tudi o dilemi, katere
naloge se lotiti najprej — obrana-
vanja bistvenih vprašanj glede vlo-
ge ZK ali reorganizacije vodilnih
organov. Na koncu je prevladovalo
mišljenje, da je preosnova ZK v
okviru preobrazbe Zveze komuni-
stov Jugoslavije naloga, ki terja
daljši čas. Centrahii komite jo bo
uspešno izpolnjeval, le tedaj, če se
bo prej reorganiziral, se pravi, če
se bo tako organiziral, da bodo nje-
gova prizadevanja za uresničevanje
sklepov in smernic VIII^ kongresa
ZKJ in V. kongresa ZKS čim uspeš-
nejša.
ZABELEŽENO ZA VAS
NAPAKE
SLOVENSKEGA
GOVORJENJA
Nekje je bilo rečeno, da se bo
problem spravilo z mrtve točke,
ker se bo sicer vlekel v nedogled
in sploh ne bo več viden, ker se
ga v nedogled enostavno ne more
več videti. Ko se bo torej pro-
blem rešilo, se bo pristopilo k re-
ševanju vprašanja, katero se od-
laga, čeprav se iznaša na različ-
nih zborih, sejah in sestankih.
Odlašanje ima za posledico, da
se ga lahko odloži tudi na kakšno
skrito mesto, kjer se ga enostav-
no ne more več najti. Da občani
ne bi več iznašali problemov in
vprašanj, se naproša kure, da bi
iznesle in iznašale jajca, katerim
bi lahko cena padla, v kolikor bi
jih iznesle dovolj in bi prišlo na
tržišču do zasićenja. Sigurno je,
da se bo situacija popravila, saj
se bo na primer cesto vendarle
asfaltiralo in bo pristop možen
tudi z avtomobili, kar zdaj za-
radi manjkajočega asfalta še ni
mogoče, zaradi česar se intenziv-
no dela na urejanju vprašanja
okrog asfaltiranja ceste. Prav
tako se bo recimo uredilo pobi-
ranje prispevka, katerega se bo
pobralo na drugačne načine kot
se ga je pobiralo do zdaj, ko se
ga sploh ni moglo pobrati. Kar
se tiče sredstev, je treba reči, da
se ne more najti učinkovitega
sredstva za povečanje sredstev
in predstavljajo manjkajoča
sredstva resen problem. Kaj se
bo v to svrho ukrenilo, se še ne
ve, vsekakor pa se bo moralo
nekaj ukreniti. Tako se je že
sklenilo, da se bo uvedlo samo-
prispevek za odpravo manjkajo-
čega dela sredstev. Diskutiralo
se je tudi o možnostih za odpra-
vo nekaterih pomanjkljivostih v
vezi s predstoječimi pripravami
za izvajanje raznih sklepov, ka-
terih se običajno ne izvaja. Na
osnovi goraj povedanega je za
pričakovati, da se bo stanje iz-
boljšalo, kar pa na področju na-
šega govorjenja ne verjame
Kozorog
NIC IZREDNEGA
Pri nas je še zakoreninjena navada, da družbo in družbene akcije
ocenjujemo približno tako kot vvesteme: kolikor več žrtev, toliko uspeš,
nejši film! Zato ni nič čudno, če se ekstremni tolmači v bistvu dobre,
toda zahtevne parole »iti do konca«, ne navdušujejo preveč nad tonom,
potekom in zaključki poteka plenuma ZKJ. Takšna mentaliteta doživlja
svoje svetle trenutke, če odletijo politiki, funkcionarji, direktorji, pri-
viligiranci in prisluškovalci, ne pa, kadar gre za dolgoročnejšo, mirnejšo
in studiozne j šo analizo spoznanja in za to, kaj je treba še spoznati in
zgraditi na dolgi zgodovmski poti neke družbe.
Razumljivo, brionskemu plenumu od njegove nedvomne vrednosti
ni mogoče nič odvzeti. Ob tem je treba reči, da naravi družbe, ki jo
gradimo, njenim temeljem in logiki bolj ustreza kontinuirano konfron-
tiranje ob praktičnih vprašanjih napredka, v katerem se sile polarizirajo
in menjavajo brez dram, kjer ljudi postavljamo ali jih odstavljamo,
odvisno od tega, ali so za svoje ideje pridobili večino, ne da bi to, kakor
je dejal Edvard Kardelj v Ljubljani, delali v smislu neke vrste državnih
udarov. Brionski plenum je eden izmed tistih zgodovinskih dogodkov,
ki daje takšnemu razvoju močen impulz. Toda ob tem je treba povsem
jasno videti, da vrsta odstavitev in kazni ki jih izrekajo osnovne orga-
nizacije in partijski komiteji, nima nič skupnega s tem plenumom.
Tudi sam kot tak je peti plenum izreden dogodek. Vtem ko pri nas
pišemo zadržane komentarje, govorijo v uglednih svetovnih časnikih o
reorganizaciji vrha zveze komunistov kot o senzacionalnem dogodku
(pariški Monde na primer o »spektakularni reformi«, s katero, kakor
pravi, se praktično ukinja »vsemogočni politbiro«). Lahko bi se vprašali
kako to, da nas zunaj z redkimi izjemami vidijo bolje, kakor se vidimo
sami!
Reorganizacijo pojasnjujemo s potrebo po »policentrizmu« na vrhu
in s podobnimi modernimi pojmi iz ideologije delavskega gibanja, toda
njeno bistvo in daljnosežnost je najenostavneje pojasnil Tito: »Stvari
niso šle kot treba: izvršni komite je bil inerten. V sekretariatu so bili
do VIII. kongresa samo štirje člani. Tako smo se lahko pogosto sesta-
jali, razgovarjali, dajali predloge. Sekretariat je bil, v glavnem, vodstvo.
Prišlo je do tega, da smo v ozkem krogu razdelili Ifunkcije. Marku smo
dali mnogo ... Kaj me je vodilo k predlogu (o reorganizaciji)? Eden od
glavnih motivov je bil, ker sem videl, da prihajamo v težko situacijo,
da se pri nas v ozkem krogu Rankoviča ustvarja kult osebnosti, frakcij-
sko grupiranje... V nekem širokem forumu, predsedništvu, ki bo štelo
30 do 35 ljudi, bi bilo malo težje, da bi se posameznik vsilil, kajti ostali
tovariši bodo onemogočili ustvarjanje kulta osebnosti... «
Ta logika ne potrebuje komentarja. Na planetu, kjer živimo, ni
slišati pogosto, da bi voditelji govorili, kako nevarna je moč, ki jo imajo
v svojih rokah sami in njihovi najožji sodelavci. Pravilo je obrnjeno.
Da bi prišli do Titovega zaključka in tistega, kar iz njega izhaja, ni do-
volj, da imamo samo pogum, imeti moramo tudi občutek za čas in ob-
čutek odgovornosti pred zgodovino in socializmom. Mi, ki smo priče
žalostink lokalnih sekretarjev in lokalnih veličin, da nimajo v rokah
dovolj oblasti, da bi izvajali »dobre sklepe«, do katerih prihajajo, bi
morali s tega stališča ocenjevati pomen zaključkov petega plenuma, ne
pa se izgubljati v skromnem žargonu organizacijsko tehnične kombina-
torike ali osebnih nagnjenjih in sodbah o posameznih ljudeh. Očitno
gre za nekaj, kar je v nadaljnji izgradnji samouprave demokracije mno-
go važnejše. (Po Ekonomski politiki)
Letne konference v Konjicah
Na razširjeni seji občinskega od-
bora SZDL v Slovenskih Konjicah
so obravnavali naloge v zvezi s pri-
pravami letnih konferenc krajevnili
organizacij. Odbori bodo poročali o
svojem dvoletnem delu v času, ki je
bil spričo reforme dokaj razgiban.
V razpravi so med drugim ugoto-
vili, da so nekatere krajevne orga-
nizacije svoje naloge dobro oprav-
ljale, kar velja še zlasti za Zreče,
skupaj je zdaj v konjiški občini
18 krajevnih organizacij SZDL, ki
štejejo 8.521 članov. Po številu
članstva je najmočnejša organizaci-
ja SZDL v Slovenskih Konjicah, sle-
dijo Vitanje, Zreče in druga. V oce-
ni dola sedanjih vodstev so na po-
svetovanju ugotovili, da je bil sta-
rostni sestav dokaj ugoden, saj so
bili ustrezno zastopani tudi mlajši
občani, kar je omogočalo uspešnej-
še izvajanje nalog. Nekoliko slabše
so bile zastopane žene, kar bodo na
bližnjih konferencah vsekakor mo
rali izboljšati.
Ob tej priložnosti so poudarili,
da bodo morali na bližnjih konfe-
rencah zelo konkretno razpravljati
o izvajanju sprejetih delovnih pro-
gramov v okviru krajevnih skupno-
sti. Pri tem so omenili, da je zlasti
konjiška skupnost v letošnjem letu
skrbno opravljala vse naloge, spre-
jete na zborih volivcev. Takih pri-
merov je sevega še več. Kar zadeva
programe za nadaljnje delo, jih bo
moralo sprejeti članstvo na konfe-
renci ob predhodni širši obravnavi,
ki mora izhajati iz 'krajevnih zna-
čilnosti in zmogljivosti.
Na posvetovanju so v zvezi z no-
vim statutom SZDL, sprejetim na
letošnjem zveznem kongresu, sikle-
nili, da bodo že na krajevnih kon-
ferencah volili člane v občinsko
konferenco. Sklenili so tudi, da je
na vsakih 150 članov voliti enega
delegata, tako da jih bo v novem
občinskem vodstvu 60 in bodo v
njem zastopane vse krajevne orgai
nizacije. Novo občinsko vodstvo bo
tako štelo dva člana več kot šteje
odbornikov občinska skupščina. V
razpravi so dalje načeli tudi vpra-
šanja o bodoči organizaciji občin-
skega vodstva glede na ostale orga-
ne, dokončno pa bodo o tem sklepa-
li na občinski konferenci januarja
prihodnje leto. Izvolili so tudi poseb-
no komisijo, ki bo pripravila osnu-
tek pravilnika občinske organizaci-
je. Letni zbori na terenu naj bi bili
v novembru. V. L.
PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET
v Moskvi so se sestali predstavni-
ki osmih komunističnih strank, ki
so v prvih dneh bivanja predvsem
spoznavali obrambno moč Sovjet-
ske zveze in znanstvene ter tehnične
dosežke. Seveda so se predstavniki
tudi pogovarjali, a vsebina njihovih
razgovorov je ostala doslej neznana,
četudi 'lahko domnevamo, da so se
dotaknili nekaterih mednarodnih
odnosov in tudi stališč dp kitajske
»kulturne revolucije«.
Ta na Kitajskem vihari dalje in
iz dneva v dan uresničuje svoj na-
črt, da odstranjuje tistih 86 vodilnih
politikov, ki so prišli na seznam
rdeče garde kot revizionisti in ne-
dostojni predstavniki revolucije.
Pričakujemo pa lahko, da bo rdeč'
garda spodnesla položaje tudi neka-
terim, ki jih ni na spisku, saj nekaj
podobnega napovedujejo njeni pro-
pagandni lepaki.
Generalna skupščina OZN, ki je
zaključila prvi del razprave, je v
tem času zasedanja obravnavala
predvsem vprašanja juinovietnam-
ske vojne in položaj v Jugovzhodni
Afriki. Dosti manj razprave so po-
svetili ekonomski zaostalosti neka-
terih dežel v svetu vi nadaljnjemu
razvoju razorožitve.
Kljub sporazumu o prepovedi
atomskih poskusov, ki je bolj ko ne
v rabi, se tekma za atomsko oboro-
žitev še vedno nadaljuje. Posebno
poglavje v teh prizadevanjih je prav
Zahodna Nemčija, ki se ^teje za ev-
ropskega branilca' za^iodnih intere-
sov. Sicer je položaj v Evropi bolj
ko ne umirjen, seveda pa ne more-
mo računati na pomirljivost v fran-
cosko-nemških odnosih, ki imajo
svojo nadaljnjo posledičnost tudi v
odnosih med Evropo in ZDA.
V zadnjem času so se razmere sil
v neangažiranih deželah marsikje
spremenile, kajti ponekod je zmagal
zunanji vpliv, ki je spremenil tok
razvoja. Zahod in velik del Evn-
si namreč prizadeva, da bi ohranil
svoj vpliv v Afriki, Aziji in Latinski
Ameriki, zaradi česar skuša z bolj
ko ne nestvarnimi obljubami pri-
dobiti nekatere dežele v razvoju.
Seveda je potrebno ob tej priza-
devnosti poudariti tudi prizadevanja
drugih, predvsem Kitajske, ki skuša
s politiko imjskanja proti imperia-
listom in imperialističnim rcvizio-
nistom pridobiti predvsem številčno
podporo za svoje načrte o vsestrani
oboroženi revoluciji proti kapita-
lističnemu svetu. Takšna nihanja in
labilnosti so najbolj izrazite prav v
Afriki in nekaterih azijskih deželah,
kjer še niso dosledno usmerjeni in
v reševanju svoje zožene problema-
tike ne najdejo svojega mesta v
svetovnem položaju.
TKETJA KATASTROFA
Šoštaiijskih usnjarjev
Ф VEC DESET METROV VISOK PLAMEN JE V ČETRTEK NA VE-
¿ER ZAVIL V ŽALOST ŠOŠTANJ. DEbAVCI IN GASILCI SO REŠE-
VALI, KAR SE JE REŠITI DALO.
Ф POŽAR JE NASTAL V PROSTORU ZA VALJKANJE USNJA. ŠKODO
OCENJUJEJO NA POL MILIJARDE STARIH DINARJEV.
ф, PROIZVODNJA V OBRATIH, KI NISO POŠKODOVANI, SE REDNO
Î^ADALJUJE, MEDTEM KO SO DRUGI ZAPOSLENI PRI REŠEVANJU
KOŽ IN ODSTRANJEVANJU RUŠEVIN.
Komaj se je Šoštanj v prvem mraku umi-
fil^ je ozračje pretresel pisk sirene. Nato še-
eden. Tulila je sirena na usnjarni.
»Gledala sem televizijo, ko je zatulila sirena.
Poznam glas naše sirene,« pravi tovarišica
pukmaister, ki dela v ekspeditu tovarne.
»Dvignila sem zaveso in pogledala proti to-
varni, pa nisem nič videla. Ko je zopet zatu-
lila sirena, sem se vznemirila . . .«
Tako je bilo z večino ljudi v Šoštanju in
okolici. Tako, kot je vsepovsod, ko zatuli si-
rena. Ljudi prevzame strah.
»Pozneje je Šoštanj razsvetli plamen iz us-
njarne. Bilo je grozotno,« nadaljuje tovari-
šica Pukmaister, ki je kmalu za tem stekla
v tovarno, toda, ker je ogenj uničil električ-
no napeljavo in telefone, je tovarno zapustila
in stekla na postajo milice, od koder je kli-
cala na pomoč, informirala in iskala ljudi.
V četrtek popoldne je delalo le nekaj ljudi
v popoldanski izmeni. Vse je bilo kot po na-
vadi. Stroji so brneli, delavci se borili za
svoje norme. Nekaj po sedmi iz dneva v dan
pride pred tovarno obratovodja JANEZ SLAT-
NER. Ustavi se pri vratarju, ga pobara ka-
ko in kaj, zatem pa zavijç v tovarno. Tako
dela že leta in leta, dan za dnem. Tudi v če-
trtek je prišel. Pred vhodom ga je ustavil
znanec za kratek pomenek.
»Nenadoma zasledam Jožico, kako teče. Za-
čela je vpiti: »NA KROMU GORI!« Skupaj z
dežurnim gasilcem sva stekla v Stari krom.
V pritličju ni bilo nič, v prvem nadstropju
nič. Zatem sva zagledala. Gorel je prostor, v
katerem je stroj za valjkanje .usnja. Spomnil
sem se, kje jc pesek za gašenje, toda ta je
bil je že obkrožen z ognjem.«
To je bil baje tretji velik požar v šoštanj-
ski usnjarni. Okrog leta 1880 je baje ogenj
upepelil večji del takratne tovarne. 1906. leta
so zgoreli vsi stari oddelki, nekdanja kopi-
tarna in strojarna. Strah pred ognjem je bil
v usnjarni vedno prisoten. Zaposleni so iz-
redno pazili, da ne bi prišlo do požara, kajti
stari obrati so bili napojeni z maščobami . . .
»Na ogenj smo v tovarni vedno pazili. Kot
na oko,« pravi obratovodja Slatner. »Da ja
ne bi prišlo do česa. Tokrat pa je izbruhnil
tam, kjer ga ne bi nihče pričakoval . . .«
Delavka JOŽICA MIKLAVŽIN je že s se-
demnajstimi leti začela v obratu »Lak«, kjer
je delala tudi v četrtek. »Okrog sedme ure
in deset minut sem šla v star obrat. Ko sem
prišla do stroja, kjer mehčajo kože, sem sko-
zi odprtino zagledala ob sodu za valjkanje
na tleh, kako gori. Plamen se je naglo širil.
Videla sem, da sama ne bom mogla ničesar
ukreniti, zato sem stekla k vratarju, naj da
alarm. Ko sem se z obratovodjem Slatnerjem
vrnila, je bil že ves prostor v ognju . . .«
Ogenj se je naglo širil. V nekaj minutah
je zajel velik del stavbe. Ko so prispeli prvi
gasilci, le nekaj minut po alarmuT se je ogenj
že razbohotil. Od vročine so pokale šipe v
oknih, s tem pa je v prostor prišlo več zraka.
Gasilci so nemudoma stopili v akcijo. Začel
se je boj za vsak centimeter, toda ogenj je
nezajezljivo prodiral naprej.
»Ogen jse jer širil na tri strani,« nam je po
neprespani noči povedal gasilec ALOJZ CEST-
NIK. Trije smo držali B-cev in zalivali kot-
larno, da je ne bi zajel ogenj. Bilo je groz-
no. Kaj takega še nistm videl.«
Pri gašenju je sodelovalo 22 gasilskih enot
s približno 330 gasilci. Najprej je prispela
prostovoljna enota iz Šoštanja, zatem iz Ve-
lenja, Družmirja, Celja, Topolšice . . .
JANEZ SLATENŠEK
»To ni gorelo, ogenj je tekel kot lava,« nam
je povedal poveljnik tovarniških gasilcev
FRANC TUŠ. »Siril se je z neverjetno nagli-
co. Pomislite, da smo samo na enem delu
gasili s 3.000 litri vode v minuti — pa smo se
morali umikati. Ogenj se je razširi) v obrat
Gornjega usnja, na Krom I. in obrat Lika-
nec-Lužarna.«
Ko smo hodili po opustošenih prostorih,
iz katerih se je kadilo, so delavci reševali,
kar se je rešiti dalo. Iz vode so vlačili kože,
ki jim je ogenj prizanesel, reševali so, ta-
vali . . .
»To je katastrofa celega Šoštanja,« nam je
dejal možakar, ki je več ur stal in gledal v
pogorišče. Veste, kaj je to, to je, to je . . ..
ni našel izraza, zato je umolknil in naprej
gledal v počrnele stene.
Direktor tovarne usnja v Šošta-
nju Leon Madronič nam je v razgo-
voru povedal, da cenijo škodo pri-
bližno na 400 milijonov starih di-
narjev. V to ocenitev štejejo okoli
25 odstotkov zazidane površine in
vse stroje v teh površinah ki jih
je uničil požar. Seveda še ni bilo
mogoče takoj oceniti škode zaradi
uničenih polizde^ko^4| ki so bili v
času požara v predelavi, ker so de-
lavci takrat še reševali ostanke koli-
kor toliiiko ohranjenih kož izpod ru-
ševin in ogorkov.
Četudi je škoda velika, je direk-
tor menil, da ne bo bistvenega izpa-
da v proizvodnji, ker so ostali nepo-
škodovani vitalni obrati: energeti-
ka, kromovo usnje; le delno škodo
bodo občutili v proizvodnji kromove-
ga usnja zaradi izpada vegetabilne
liužarne, vendar pa tehnično vod-
stvo predvideva, da bodo lahko lu-
žili kože za obe vrsti usnja začas-
no kar na enem mestu.
Trenutno se opaža izpad proizvod-
nje zaradi poškodovanih energet-
skih vodov (voda, para), ki so po-
tekali skozi poškodovane dele pod-
jetja in zato je tudi prva skrb, da
uredijo in usposobijo predvsem te
vode. Ta dela bodo terja'la sicer
precejšen napor, a v podjetju priča-
kujejo, da jiim bodo priskočila na
pomoč tudi druga podjetja, saj so
nekatera obljubila svojo pomoč že
prvega dne in tudi poslala svoje
.strokovnjake v podjetje, da bi si
ogledali, kje in kako bi lahko poma-
gali.
Proizvodnja v obratih, ki niso po-
âkodovani,   se   redno   nadaljuje.
medtem ko so vsi drugi delavci za-
posUeni pri reševanju kož in od-
stranjevanju ruševin, s čimer naj
bi preprečili morebitne nesreče in
slednjič pripravili teren za remont.
Objekte bodo namreč porušili do
tal, ker nimajo namreč nobene no-
silnosti preden pa jih bodo začeli
ponovno graditi, bodo potrebovali
generalni načrt rekonstrukcije, ki
ga bodo izdelali po že obstoječem
idejnem osnutku.
Kaj je bil razlog za nastanek po-
žara nam v razgovoru direktor Ma-
dronič še ni mogel povedati, pač
pa je priznal in izrazil hvaležnosit
prisebni delavki Jožici Miklavžinovi,
JOŽICA MIKLAVŽIN
ki je nemudoma opozorila na po-
žar in vsem gasilcem ki so se z ve-
liko požrtvovalnostjo lotili gašenja
kakor tudi domačim delavcem, ki
.sopo magali povsod kjer s le mgli.
so pomagali povsod, kjer so le
mogli.   Gasilci   seveda niso mogli
takoj omejiti požara, ker so bili
obrati stari, lesene konstrukcije
prepojene z maščobo in zato se je
ogenj nadvse naglo širil. Kljub te-
mu pa je 329 gasilcem iz 22 gasil-
skih društev uspelo, da so že po
dveh urah zadušili požar, ki pa je
dotlej vendarle uničil lužilnico, zgor-
nje usnje, stari kromov obrat in
del objekta za proizvodnjo likanca.v
Ko smo vprašali, kako je bilo
urejeno glede požarno-varnostne za-
ščite v podjetju, nam je direktor
povedal, da so imeli vse urejeno te.-
ko, kakor terjajo predpisi. Vendar
so se vedno bali, da bi v tem sta-
rem dolu izbruhnil požar, ker so po-
znali možnosti za razširitev ognja,
zato so pazili na vsakem koraku,
a kljub temu se je primerila nesre-
ča.
Ob našem obisku delavci še niso
vedeli o odločitvi samoiiprav-
Viih organov. Večina, s katerimi smo -
govorili, je bila mnenja, da je tre-
ba kakorkoli znova zgraditi tovar-
no. Po skupinah so hodili gledat
hidravlično stiskalnico, ki je zgore-
la ... Samo na njej je škode za 20
milijonov >..
V opoldansikih urah so že prve
skupine začele z razcisceyailnimi de-
li. Najprej bodo očistili prostore,
zatem izpraznili opremo, kolikor je
je še ostalo. Ostali obrati delajo
dalje.
»Pomislite. Devetdeset let stari
prostori, pa vendar — to je bilo del
nas, tc^arna pomeni Šoštanju več
kot marsikatera tovarna drugemu
mestu. Bilo je grozno. Ob dveh sem
zapustil tovarno, zvečer pa sem gki-
dal, kako sc golobi v letu zaganja^-
jo v ogenj in padajo...«
H. Savodnik
J. Sever
JAVNI RED IN MIR V CELJU
Področje mnogih problemov
Na zadnji seji celjske občinske
skupščine so odborniki sklepali o
osnutku odloka o družbeni pomoči,
o nekaterih predlogih sveta za urba-
nizem, gradbene, komunalne in sta-
novanjske zadeve ter sveta za notra-
njo politiko in splošne zadeve ter
pred zaključkom poslušali še poro-
čilo o delu ikoraisije za izgradnjo
statutarnega sistema. Kolikor bolj
je bil zanimiv dnevmi red, toliko
bolj mlačna je bila razprava odbor-
nikov, saj je sprva kazalo, da celo
poročilo o javnem redu in miru ne
bo povzročilo nobenega posebnega
zanimanja. Kasneje pa so se na to
točko dnevnega reda vrnili in pri-
spevali nekaj koristnih stališč.
V letu 1965 so v celjski občini ob-
ravnavali 898 kršiteljev javnega reda
in miru, ki so storili 763 prekrškov.
Med kršitelji javnega reda in miru
je bilo 840 polnoletnih in 58 mlado-
letnih kršiteljev, kar pomeni, da na-
rašča tako število prekrškov kot tu-
di njihovih povzročiteljev. V prvem
polletju letošnjega leta pa so zabe-
ležili že 520 kršiteljev javnega reda
in miru. Prestopki pa si sledijo ta-
kole: najpogostejši so pretepi, po-
sebno drzno, surovo in nedostojno
Vedenje na javnem krgfju, motenje
rniru v zasebnih stanovanjih, nedo-
stojno vedenje proti uradnim ose-
bam, klateštvo, beračenje in izmi-
l^anje delu, kršitev javne morale
itd. Večini ' teh prekrškov botruje
ponavadi alkohol in ugotoviti mo-
ramo, da tudi gostinci pri opravlja-
fiju svojega dela niso dosledni. Tako
y mnogih lokalih točijo alkohlne pi-
jače že močno vinjenim ljudem, pa
tudi mladoletnikom jih povsod ne
odrečejo. To nedoslednost bi jim
lahko očitali tudi pri igranju za de-
nar in ostalih prepovedanih igrah,
^aj je javna tajnost, da ljudje ha-
^ardirajo celo v nekaterih gostin-
sliih lokalih. Verjetno bi bilo teh
prestopkov manj, če bi bili gostin-
^l^i delavci tudi moralno in mate-
rialno odgovorni.
. Klateži, potepuhi, berači in ljud-
je, ki se izmikajo delu, so za milico
kriminalistično službo najbolj za-
[iirnivi. Ti ljudje tavajo po mestu in
"liižnji okolici, prenočujejo kar po
kozolcih, na železniški postaji in
delavskih naseljih ter iščejo ugodne
priložnosti za tatvine in druga kaz-
dejaaiai. V jpretekelm letu so
takim vrsta.m ljudi dokazali kar 66
kaznivih dejanj. Med temi prestop-
niki so tudi ženske, celo precej mla-
doletnic, ki hodijo prenočevat v de-
lavska naselja, kjer nadaljiijejo svo-
je nemoralno življenje. Menimo, da
bi morale delovne organizacije po-
ostriti nadzorstvo v svojih^ naseljih
in preprečiti ljudem, ki tja ne sodi-
jo, ustavrjanje nereda in nemorale.
Čeprav je Celje mesto z izredno
močno populacijo mladih ljudi in
se to mora nekje odražati, pa je
vendarle zaskrbljujoče, da iz leta v
leto narašča število prestopkov, ki
jih zagrešijo mladoletniki. V pretek-
lem letu je bjlo takih mladih ljudi
kar 177, med njimi tudi 57 otrok in
27 deklet. Le-ti največkrat kradejo,
vlamlljajo, jemljejo tuja motoma
vozila itd. Večina teh otrok nima
urejenih družinskih razmer, ki se-
veda veliko pripomorejo k formira-
nju mlade osebnosti. Zato so od-
borniki priporočili, naj bi socialne
službe v delovnih organizacijah pre-
gledale tudi to, kakšni so njihovi
delavci v privatnem življenju, saj se
marsikdaj zgodi, da so prav starši
krivi za prestopke svojih otfSk.
Ko so odborniki razpravljali o
problemih zavarovanja premoženja
v delovnih organizacijah, so ugoto-
vili, da je večina vratarjev in noč-
nih čuvajev invalidnih in starejših
oseb, ki svojih dolžnosti prav goto-
vo ne morejo najbolje opravljati —
zlasti pa je ne bi mogli v primeru
nesreče ali ropa, oziroma vloma.
V razpravi so odborniki precej go-
vorili o delu miličnikov, pa tudi oni
san.i o svojih težavah. Predvsem jih
namreč skrbi dejstvo, da je zelo
malo fantov, ki bi se odločili za to
službo in da so med njimi mnogi
taki, ki nimajo popolne osnovno-
šolske izobrazbe. Ena prvih dolžno-
sti milice bo torej tudi, da bodo mi-
ličnike — ljudi, ki prihajajo v stik
tudi z mnogimi tujci, čimbolje uspo-
sobili. Prav pa bi bilo, da bi jim
nri njihovem udgovornem delu krep-
keje pomagali tudi občani sami, ki
se marsikdaj izognejo posredova-
nju, češ to je miličnikova zadeva.
In vendar je javni red in mir tisto
področje, ki ga lahko vzdržujemo
samo s skupnimi močmi. L B.
GIACOMO
V ATO V EC suce
TRST, Via Torrebianca 19 — najstarejša tržaška slovenska izvozna
tvrdka prodaja po najugodnejših cenah:
pralne stroje, peči na plinsko olje, peči za centralno kurjavo, štedil-
nike, hladilnike in stroje za umivanje posode.
eA\DY - REX - ZOPFAS - CASI OR - IGVIS -
- IXDEnIT - C. G. E. - TRIPLEX - SABIA \A
Motorne kosilnice in drugi poljedelski stroji po najugodnejših cenah.
OBIŠČITE NAS ALI NAM PIŠITE ZA PROSPEKTE!
POSREDUJEMO KATERIKOLI NAKUP IZ INOZEMSTVA!
Devizni račun št. 15900 pri Banca Nazionale Lavoro — Trieste.
OB ÎZTDU KNJIGE DOKTORJA LUDVIKA REBEVŠKA
Razstavo tržišča in ekonomslca propaganda
Pred dvajsetimi leti (1946) je ame-
riška zveza za ekonomsko propa-
gando (Advertising Federation of
America) sprejela načela dobre pro-
pagande, to je take, ki naj med dru-
gim potrošnika pošteno informira
in mu pomaga k pametnemu naku-
pu, za kar se je dolžna posluževali
izključno le najkompetentnejših po-
datkov, kazalcev in svetovalcev.
Danes, dvajset let za tem, ravno v
času, ko so se — kakor ugotavlja
magister ekonomije Ludvik Rebeu-
šek (Gosix>darski vestnik 30. 9.) —
slovenska naravna zdravilišča zaradi
predpisa, ki jih je nepričakovano
črtal iz osnovnega zdravstvenega
varstva, znašla v položaju, v kate-
rem jim večinoma grozi gospodar-
ski polom, je izšla izpod njegovega
peresa knjiga Raziskava tržišča in
ekonomska propaganda v turizmu
(s posebnim ozirom na zdravilišM
turizem). Delo moremo označiti kot
priročnik v naboljšem pomenu be-
.sede za uporabo podatkov, navodil
in idej, kako bi naša zdravilišča m
sploh naša zdraviliško-turistična sre-
dišča polno zaživela.
Knjigo, ki obsega 230 strani obi-
čajnega formata, je avtor razdelil
na dva glavna dela. Prvi del posve-
ča raziskavi tržišč (ločeno raziskavi
povpraševanja in raziskavi ponud-
be), drugi del pa ekonomski pro-
pagandi. Prvi del je za okoli 30 stra-
ni obsežnejši, kajti ekonomska pro-
paganda (včasih smo se zadovoljili
z izrazom reklama) bo uspešna edi-
no tedaj, če bo temeljila, da .se iz-
razim z amerikanskimi propagan-
disti, na »najkompetentnejših po-
datkih«, do teh pa privede le naj-
resnejša, z vsemi znanstvenimi in-
strumenti izdelana raziskava tržišč
in enaka analiza tržnih pojavov —
kot na običajnem trgu tako tudi na
zdraviliško-turističnem. Tovrstna av-
torjeva prizadevanja imamo prilož-
nost spremljati že več let v Celj-
skem zborniku. Opozarjam na zad-
njo razpravo v CZ 1965: Študij obi-
skovalcev zdraviliško-turističnih kra-
jev v okviru raziskave tržišč. Obi-
skovalcev — »kupcev« zdraviliških
uslug nekega" zdraviliško-turistične-
ga kraja ne pridobimo z enostavno,
kamorkoli usmerjeno kolportažo
bolj ali manj učinkovito kolpotražo
prosi>ektov, temveč je treba poprej
spoznati interes gosta, vzroke nje-
govega letovanja pa njegov socialni
profil itd., itd. Ti in ]X)dobni mo-
menti pa terjajo svoje propagadne
prijeme. Zato torej: študij tržišča
pred propagando! Magister Rebeu-
šek ga — izkoriščajoč svojo razgle-
danost — opira tudi na izkušnje in
dognanja drugih turistično visoko
razvitih dežel.
Prostor nam ne dopušča podrob-
nejšega vpogleda v Rebeuškovo
knjgo. Zaidostuje naj ugotovitev, da
je prvo slovensko delo na področju
ekonomike zdraviliškega turizma in
tudi zato v ekonomski biblioteki ne-
pogrešljiva knjiga.
Kot najpomembnejši propagator
našega zdraviliškega turizma je
knjigo izdala Zveza naravnih zdra-
vilišč Slovenije.
G. G.
TOKRAT SMO TRETJIČ OBIRALI,
PRVIČ JE TOČA, ZATEM ŠKORCI,
MI PA OSTALO
BRENTA
BREZ DNA
• VSENAOKROG JE BIL
MIR, LE V ENEM VINOGRA-
DU JE BILO SLIŠATI ČEB-
LJANJE OBIRALCEV.
Ф OBIRANJE GROZDJA NI
POEZIJA, TO JE TRDO CE-
LODNEVNO DELO Z MALI-
CO IN LITROM VINA, CE
JE DELODAJALEC DOBRE
VOLJE.
Ф MEDTEM KO BREN-
TARJI POLNIJO KADI, SPO-
DAJ V KLETI FANTJE
STISKAJO, DA JE VESELJE.
TODA LETOŠNJI CUREK JE
NEKOLIKO SLABŠI...
VIRŠTAJN, v mesecu vinotoku,
nekega sončnega dne.
Spodaj, ob ustju doline, v Golo-
binjeku so si možje udarili v roke.
Bil je semanji dan. Možakarji z
obeh bregov Sotle so otipavali živin-
četa, vpili in namigovali, preklinjali
in hvalili — kot na sejmu. Naprej
je po vijugasti, s kotanjami preple-
teni cesti prah sedal na šolarje, ki
so vihraje tlačili travo ob cesti.
Sonce se je upiralo v hrib. V trto
in po rebri razsajene hiše. V gorici
je bil mir. Trta je kot oskubljena
gajžla z ohceti samevala in vihrala
v utrujeno jesen.
Malo ^e^J^atìovinó ;je skupina
žena, dekïetVlaritov in treh moških
žulila ob cesti kruh in salamo.
Imeli so malico. Vsak svojo.
Tudi na Banovini je bil mir. Iz-
prežena vola sta prežvekovala, v
kleti so fantje vlagali grozdje v pre-
šo, na vrtu je tovarišica s plaščem
iskala zel, približeval se je čas ko-
sila, vinotoč je sameval s svojimi
praznimi stoli.
Niti en vrisk ni razparal nebo.
In vendar je bila trgatev.
»Kaj bi o tem pisali?! Beremo.
Kaj je na tem zanimivega?«
»Bratev.«
»Dobro, bratev, pa to ni ne vem
kaj. Pač beremo, tako kot povsod.«
»Že prav, toda to je obdobje leta,
ko se . ..«
»To je čas, kot vsak drug. Delo,
kot vsako drugo.«
Suhljat, od sonca zagorel moža-
kar me je nezaupljivo odpravljal.
Bil je obratovodja.
»In kaj bi pisali?«
»O trgatvi, o ljudeh, o grozdju,
o, o, o ...«
Končno sva se toliko sporazumela,
da me ni pognal. Lazil sem okrog,
pokukal v klet, kjer je Vinko Šarlah
"natiskal mošt, zrl v Franca Počivav-
ška, ki je s tovarišem tekal okrog
kamna na leseni preši, da bi jo
»obesila« in poslušal, kako je iz
preše curljalo. Tisoč, dva tisoč, ne-
koč tudi tri tisoč litrov mošta iz
enega polnjenja. Stroj za mletje
grozdja je enakomerno brundal.
»Letos bolj slabo kaže. Računali
smo na 40.000 litrov, pridelali pa ga
bomo nekaj nad 28.000 litrov. Toča
je naredila svoje, zatem vreme, pa
na koncu še škorci,«
V vinogradu je petnajst ljudi ne-
utrudno skubilo trto.
Brente so grizle ramena.
Stari Franc Novak, ki je že osem-
najsto leto pri zadrugi, je skupaj z
Antonom Stančičem in Željkom
krepko grizel z brento na hrbtu med
trsi. Brente so nastavljali zdaj zgo-
raj zdaj spodaj v vinogradu, jih
podpirali s palicami, da bi jih čas
zatem znova oprtali.
Želj ko je odnašal od deklet, Stan-
čič od žena in stari Novak od fan-
tov ali pa obratno. Pristavljali so
brento, kjer je bilo treba. Izpod
sklonjenih hrbtov je tu in tam pri-
žuborel smeh, se razlil in ugasnil.
Dekleta so nagajala, žene se hudo-
mušno nasmihale in podpihovale,
fantje pa zardevali. Večina med nji-
mi je lani zapustila šolsko klop.
Ostali so doma^ na kmetiji. To je
ena izmed prvih generacij, ki je
ostala v hribu. .
»Kako fantje, da nič ne vriskate?«
»Petelin začne pet, ko mu greben
zraste,« je hudomušno pristavila
obiralka.
»Ko pa nimamo, da bi grlo namo-
čili,« je dodal brentar.
»To bomo na večer,« je dejal
rosen mladenič.
»Da te bo mama za ušesa?« mu
je zabrusilo dekle. Krepko raščeno,
s smehom v očeh, kot da bi lešnike
tri je z nekaj besedami odpravljalo
fante, ki so se po toliko in toliko^
časa okorajžili in poskušali zbadati.
Stančičeva žena jim je pomagala.
Duhovito je ožela junaka, da je go-
rica zažarela v smehu
»Kaj boš mijavkal. Ko pa pride
večer, te požre noč, uboga para.«
»Zdaj se hvali, ko bi me pa moral
objeti, se razjoče.«
»Glejte jih ,popotižere',« so zavpi-
le žene, ko so zagledale brentarje,
ki so Veri popili vino, ki ji ga je
mož prinesel. Nekaj so pustili. Na
dušek je izpraznila steklenico, si z
roko obrisala usta in se zazrla v
moža.
»Da ne boš pozabil skuhati ko-
renja,« mu je zabičala. »Pa pristavi
,onega' za jest.«
»Ali na kosilo ne greste?«
»Ne. Jemo enkrat na dan. Južina-
mo. Vsak svoje. Prej je bilo bolje,
ko je bil upravnik Petan. Takrat
smo imeli toplo malico, sedaj pa še
tega ni. Si lahko predstavljate, kako
to izgleda, ko se v mraku vrneš in
začneš kuhati kosilo.«
»Vi me boste uničile,« je stokal
željko in si oprtal brento. Fanika in
Justa sta mu pomagali.
»Kaj te že zopet prisiljujeta?« je
zarezala Staničeva žena. Dekleti sta
zardeli, željko pa opletal, kot da bi
v vodo zagazil.
»Na brate, pij, ta je tu zrasel,« mi
je dejal stari Novak, ko je obrato-
vodja poslal dva litra vina obiral-
cem. »Da bi brentarjem brenta ne
bila težka — več pa ne, da se ne bi
zapletali.«
Verjel sem staremu Novaku, namreč to, da
je tu zrasel. Vino je bilo staro, če bi bil
mo.št, bi že dvomil, kajti ljudje šušljajo, da
so iz Šmarja precej srbskega grozdja zvozili
v Jelšin grad, da so pred dnevi v Virštanj
tovornjaki pripeljali podobno grozdje, toda ■
obratovodja je to zanikal. Šele na koncu mi
je zaupljivo dejal, da je to sicer res, venadr
bodo vino prihranili za domač vinotoč, ker
bo cenejše. Seveda bo imelo originalen naziv,
nikakor virštanjski. Razumljivo, ker je vir-
štajnsko vino samo eno, srečaš pa ga redko.
»Veste, to grozdje je bilo kupleno za Sad-
sok. Za predelavo,« mi je pojasnjeval Stanko
Černelič, obratovodja.
»Cujte. Ali so ljudje dajali^ kakšne čudne
izjave? O normah in o teh stvareh, veste o
tem oni ne vedo, pa vam bom jaz povedal!«
Niso izjavljali ničesar, ker ne vedo, kako
jih bodo plačali, menili pa smo se o marsi-
čem, o grozdju, zaslužku in trgatvi. Ker je
bila tega dne trgatev. Vriskal in pel pa ni
nihče. Mogoče na večer.
J. Sever
Kmetovalci pozor!
Nudimo vam pod najugodnejšimi pogoji nakup traktorja Zetor 2011 — 25 KS, pö ceni 23.130 N-din
plus davek in jermenica 555 N-din plus davek. To je traktor odlične kvalitete, preizkušen tudi pri nas in
sodobno opremljen za najbolj zahtevnega koristnika, saj ima dvostopenjsko sklopko, kompresor, hidravlič-
ne zavore. Nanj lahko priključimo vse priključke sistema Ferguson, po želji tudi jermenico.
Originalne bočne kosilnice in plugi bodo v prodaji do spomladi.
Ne zamudite ugodne priložnosti.
Naročila in informacije sprejema Agrotehnika poslovalnica Celje, Aškerčeva 19 — telefon 34-65,28-08.
KAJ IN KJE BODO GRADILI OBČANI ŽALSKE OBČINE
Ijiradnja bi Kila lahko veeja ëe П •
ŽALSKO STANOVANJSKO GOSPODARSTVO JE DOSLEJ IZDELALO
PRAKTIČNO PRVE OSNOVE URBANISTIČNEGA UREJANJA NASE-
LIJ NA PODROČJU OBČINE. POLEG NOVIH STANOVANJSKIH SO-
SESK BODO V PRIHODNJIH LETIH DOGRADILI NEKATERA NASE-
LJA: ŠE VEC BI LAHKO GRADILI, CE NE BI BILA SREDSTVA ZA
STANOVANJA RAZDROBLJENA.
V dveh, treh minulih letih so na
področju žalske občine zgradili ve-
liko stanovanjskih blokov in indi-
vindualnih hiš. Samo v zadnjih dveh
letih so na tem področju zgradili
skoraj več kot pa v minulih dvajse-
tih letih. Razvijala so se predvsem
večja naselja, kot Žalec, Šenipeter,
Prebold, zlasti po formiranju stano-
vanjskega gospodarstva, ki je zače-
lo voditi stanovanjsko in gradbeno
politiko na področju občnie ter pri-
pravilo osnove urbanističnega raz-
voja naselij.
V obdelanih naseljih so zajeta
predvsem večja naselja, s predvide-
nimi soseskami in novimi zazidal-
nimi okoliši. Največji razvoj bo
vsekakor dosegel Žalec kjer so že
letos z zazidavo in komunalno ure-
ditvijo zaključili sosesko DOM I.
Poleg te soseske gradijo še sosesko
Ložnice, kjer je že zgrajenili 17 in-
dividualnih hiš, tri stolpnice, v krat-
kem pa bodo začeli z gradnjo do-
ma za upokojence, v katerem bo 15
stanovanj ter prostori za družabno
in družbeno aktivnost. To sosesko
so delno že tudi komunalno uredili.
Do prihodnje pomladi bo del sose-
ske imel že tudi urejeno javno raz-
svetljavo.
Poleg teh dveh sosesk urejajo in
z zazidavami zaključujejo še Sose-
sko II., Benetke in Poreber. Na tem
območju prevladujejo predvsem in-
dividualne hiše. V 'treh soseskah: na
Ložnici v Benetkah in na Porebri
so že do letos zgradili 53 individu-
alnih hiš.
PREBOLD
Tu bodo zgradili sosesko Terasa,
ki je komunalno že urejena. Poleg
tega je tu zgrajenih 21 od 33 hiš.
kolikor je predvidenih. V prihodnje
bodo na tem območju zgradili še 9
stolpnic s po 9 stanovanji. Poleg te-
ga bodo uredili tudi sosesko II. Tu
že gradijo dve stolpnici, v katerih
bo 40 stanovanj. Tudi komunalna
ureditev je v teku. Cestišča so ure-
dili do asfaltiranja, edini problem
je trafo postaja.
Po urbanističnem načrtu je pred-
videna tudi soseska III, ki jo bodo
uredili v prihodnjih 15 letih.
ŠEMPETER
V Šempetru so v nekaj letih gra-
dili pospešeno, uspeh tega je ne-
kaj stanovanjskih blokov, zatem pa
je stanovanjska gradnja zamrla.
Pred dvema letoma so začeli z iz-
gradnjo soseske Dobrtešnica, ki je
že skoraj zaključena, razen 17 in-
dividualnih hiš, ki jih še grade. Ure-
dili pospešeno, uspeh tega je ne-
in cesto, razen dela, ki bo služil kot
dostop k spodnjemu delu Šempetra.
V soseski škorenj grade 26 objek-
tov. 6 je že gotovih. Uredili so že
v glavnem tudi vodovod in ceste. V
Šempetru je občutno pomanjkaoje
obratnih sredstev za odkup zem-
ljišč. Poleg tega pa v tem kraju
lastniki zemljišč močno navijajo ce-
ne. Zato je lokacij kljub velikemu
povpraševanju manj.
POLZELA
Polzela je v nekaj letih doživela
izreden razvoj. Tu gre vsekakor za
pametno politiko Tovarne nogavic,
ki vlaga velikanska sredstva v sta-
novanjsko izgradnjo. Doslej so za-
čeli graditi 109 stanovanj, od kate-
rih je 69 že zgrajenih. Tu mislimo
na sosesko Center. Zemljišča za so-
sesko III še niso nacionalizirana.
Prebivalci te soseske se niso strinja-
li z urbanistinčim projektom. JPo
dosedanjih predlogih bi naj v tej
soseski začeli graditi 80 hiš'. To bi
bile V glavnem zazidave. Tudi tu na-
stopa vprašanje odkupa zemljišč,
ker tudi tu lastniki postavljajo iz-
redno visoke cene. Z uredit\'ijo te
.soseske bi za približno pet let ure-
dili stanovanjske probleme Polzela-
nov. V soseski Parižle bodo letos
svoji državljanski vesti. dhr
VRANSKO—BRASLOV CE
Za Vransko še ni potrjen in raz-
grnjen urbanistični program. Pred-
ložili so program le za eno sosesko,
vendar se je porajal problem pri
odkupu zemljišč. Zanimivo je, da v
nekaterih krajih lastniki, zahteva-
jo velike vsote, podobno kot v več-
jih mestih. Ta težnja je razumljiva,
če vemo, da pomeni prodaja zem-
ljišča dodaten in precejšen vir do-
hodkov. Povpraševanje po parcelah
pa je veliko. Ti problemi povzroča-
jo velike težave.
V Braslovčah bodo predvidoma
zgradili 12 individualnih hiš in dva
četvorčka,
MIGOJNICE, LIBOJE,
PETROVCE, VINSKA GORA
V Migojnicah bodo uredili tako
imenovano ».spalno« naselje, kii je
delno že zazidano, del ga bo pa po
vsej verjetnosti zazidala Keramična
industrija za svoje potrebe. Pred-
videva jio, da bodo zgradili še 30
hiš, medtem ko so jih 8 že vselili.
V Libojah grade 6 individualnih hiš,
v prihodnjem letu pa jih bodo še 12.
Petrovce so trenutno najbolj za-
nimive za gradnjo individualnih hiš
zaradi bližine Celja. Predvidevajo,
da bodo v prihodnjih letih pridobili
okrog 3 hektare površin, na katerih
bi začeli graditi 65 hiš in dva sta-
novanjska bloka. Tudi tu manjka
obratnih sredstev za odkup zem-
ljišč. Tudi v Vinski gori bodo do-
gradili 11 stanovanjskih hiš, ki bodo
vseljive predvidoma že prihodnje
leto.
V večini teh naselij je problem
kanalizacija, v Petrovčah in Vinski
gori pa skoraj vse komunalne ure-
ditve. Stanovanjsko gospodarstvo
ima premalo obratnih sredstev za
odkup zemljišč in komunalno ure-
ditev. V primeru, da bi združili
sredstva gospodarskih organizacij
za stanovanjsko gradnjo in sred-
stva stanovanjskega podjetja v sku-
pen sklad, bi lahko v občini tudi
še več gradili.
— ez
STARl PEREČI PROBLEMI
Na zboru volivcev na Dolgem po-
lju je prevladovalo mnenje, da je
ta mestni predel zapostavljen in da
se zato prebivalci vsako leto sre-
čujejo z istimi starimi problemi.
Tako je na primer še 10 kilometrov
makadamskih cest, med katerimi
povzroča največ kritičnih pripomb
Vrunčeva, ki jo »asfaltirajo« vsako
leto znova, asfaltirana pa ni še da-
nes. Zdaj je (najbrž zaradi omeji-
tve električne potrošnje) celo v te-
mi. Mestni okoliš, ki naj bi štel po
uirbanističem programu čez tride-
set let 12 tisoč prebivalcev, je da-
nes skoraj brez trgovin, če ne upo-
števamo siromašnega trgovskega
ïokala ob Dečkovi cesti in nove sa-
mopostrežne trgovine, ki pomeni re-
nih hiš, ki še zdaj niso prijavili svo-
jih površin, bi morali to storiti po
svoji državljanski vesti,
šitev le delno, saj tu, kot kaže, še
dolgo ne bo tudi tistih servisov in
obrtnih delavnic, ki skupaj z živil-
skimi prodajalnami pomenijo oskr-
be«. Spričo poiplavnega terena bo
namreč vsa izgradnja razen sred-
nje visoke in visoke stagnirala vse
dotlej, dokler ne bodo opravljene
regulacije. To pa je perspektiva
nekaj let.
V prihodnosti je na Dolgem polju
predvidena izgradnja lahke industri-
je (med Kersnikovo, Dečkovo, Ipav-
čevo ulico in železnico oziroma sa-
vinjsko magistralo). Etol se je delno
že, Žična pa se bo preselila, kadar
bodo za to finančni pogoji. Avto-
busno podjetje bo ostalo, prav tako
Pohištvo, poleg prostorov avtome-
haničnih delavnic, ki so v glavnem
zgrajeni, je predvidena še izgrad-
nja bencinske črpalke, obrata za ra-
zvoj zlatarne itd. Individualna in
blokovna izgradnja bo usmerjena v
tiste obrobne mestne predele, kjer
je teren ugodnejši.
Na zboru volivcev je bilo slišati
vprašanje, kolikšen je vpliv občin-
ske skupščine na podjetja, ki oneči-
ščajo zrak. Diskutanti so se sklice-
vali na zvezni zakon, ki določa do-
pustno stopnjo onečiščenja, ki smo
jo v Celju vsekakor daleč presegli.
Pri tem so menili, da odškodnina,
ki jo podjetja plačujejo, ni nič v pri-
merjavi s posledicami, ki jih nosi
zdravje občanov. Problem bi bilo
enkrat za vselej spraviti z dnevnega
reda, tako da bi prizadeta podjetja
uredila čistilne naprave. Prav tako
so občani predlagali, da bi poeno-
stavili postopek plačevanja prispev-
ka v sklad za uporabo rfiestnega
zemljišča, tako da ne bi bilo tre-
ba hoditi s položnico na pošto, mar-
več bi zadevo rešili v okviru hišnih
svetov in prispevek pobirali hkrati
z najemninami. T .»«^tniki individual-
PROBLEM GRADNJE MRLIŠKE VEŽE V LAŠKEM
Kdaj z mrtve točke?
Krajevne skupnosti na območju
laške občine so bolj ali manj aktiv-
ne le tam, kjer so v vodstvu iljudje,
ki tudi sami delajo. Praksa je po-
kazala, da za dobro delo kakšne kra-
jevne skupnosti ni odločilen vedno
le denar, temveč organizacija dela
in izpolnjevanje sklepov. Krajevne
skupnosti so iz občinskega prora-
čuna dobile vsaj najnujnejša finanč-
na sredstva, redke pa so tiste skup-
nosti, ki so si skušale zagotoviti del
sredstev same. Programi dela so
nartireč tako široki, da bo za reali-
zacijo denar iz proračima premalo.
Doslej so bile najuspešnejše kra-
jevne skupnosti v Laškem, Rimskih
Toplicah, Radečah in Sedražu, dru-
god bo potrebna še organizacijska
pomoči. To naj bi prevzele organiza-
cije SZDL. Ponekod so račimali, da
bod(0 že T. ustanovitvijo krajevne
skupnosti rešili vse komunalne in
druge probleme, niso pa mislili, da
je treba za delo in reševanje prob-
lemov angažirati občane in zlasti
delovne organizacije.
Krajevna skupnost v Laškem je
naredila dosti več kot je kdo lahko
pričakoval. Zavzela se je za ureditev
pokopališča, ki je bilo zelo zapušče-
no, prav tako pa tudi za gradnjo
mrliške veže, ki bi bila več kot po-
trebna. Načrt za gradnjo je sicer
že več let v razpravi in del finanč-
nih sredstev je bil že zagotovljen,
vendar je vedno prišlo kaj vmes,
kar je onemogočilo gradnjo. Tako se
z odlašanjem večajo tudi sredstva.
Vzrok za odlašanje je baje iskati
v nekakšnih »daljnosežnih« načrtih,
po katerih naj bi prav čez sedanje,
pokopališče zgradili mednarodno
cesto in bi bila tako tudi gradnja
mrliške veže le začasnega pomena.
Ker vse kaže, da do gradnje ceste
še ne bo prišlo tako kmalu kot so si
nekateri predstavljali, bo vprašanje
mrliške veže rešiti čimprej. Krajev-
na (Skupnost v Laškem si prizadeva.
da bi angažirala tudi prebivalce in
njihovo sodelovanje. Morda bo spri-
čo omejenega proračuna iskati del-
no rešitev za gradnjo v krajevnem
samoprispevku, o čemer bi kazalo
razpravljati tudi na zborih voliv-
cev. Treba je vedeti, da bi mrliška
veža v Laškem rešila problem cere-
monialov, ki j.ih zdaj srečujemo na
cesti IL reda, kamor pa spričo vse
večjega prometa niti ne sodijo. Ver-
jetno prebivalci Laškega zaradi
aktualnosti problema ne bodo držar
li križem rok in odrekli sodelovanja.
T. K.
Lesni industrijski kombinat
»Savinja« — Celje
razpisuje
javno ustno
licitacijo
za odkup: .
— dela prizidka skladišča, kri-
tega z bobrovcem, zazidalne po-
vršine 190.82 m'-.
Izklicna cena 4.579,68 N-din.
— dela prizidka skladišča kri-
tega s pocinkano ploCQyiöO, zazi-
dalne površine 136.30 m-.
Izklicna cena 3.371,20 N-din.
— pritlične stavbe, krite s plo-
čevino in salonitom, zazidalne po-
vršine 50.51 m^.
Izklicna cena 1.212,24 N-din.
Kupec mora zgradbo porušiti
sam in tudi odpeljati ves neupo-
rabni material, ki nastane pri ru-
šenju.
Interesenti morajo pred pričet-
kom licitacije položiti 10 % var-
ščino od izklicne cene.
Licitacija se vrši dne 25. oktob-
ra 1966 ob 8. uri na Lesno indu-
strijskem kombinatu »Savinja«
Celje, Mariborska 116.
če ob napovedani uri ne bo in-
teresentov iz družbenega sektor-
ja, se licitacija ponovi za privat-
ni sektor 1 uro kasneje.
Irgatev, da je ka
Pred lepo urejenim otroškim vrt-
cem v Vojniku je stala iv soboto
velika skupina otrok. Vsak je imel
v rokah košarico ali majhen cekar
v roki pa belo vetrnico, iki jo je
rahel vetrič kdaj pa kdaj zavrtel
v veliko veselje njegovega lastnika.
Otroci so se pripravljali na
»pohod« v vinograd, kjer jih je ča-
kalo sladko grodzje. Trgatev grozd-
ja je varovancem otroške varstveno
vzgojne ustanove Tončke Cečeve —
z oddelkoma v Vojniku in Škof j i
vasi — že običaj in prav gotovo naj-
večji dogodek, med zimo, ko jih
obišče dedek Mraz in jesenjo, ko
je na vrsti trgatev.
Od vrtca do vinograda je sicer
samo dobrih petnajst minut hoda,
vendar je tudi to za najmanjše pre-
dolga pot. Deset jih nabašemo v
fička in haj di po klancu navzgor.
Tam potem čakamo na ostale. Pa se
Peter požene po travnatem pobočju
in, kot bi se udri plaz, za njim še
ves ostali drobiž. In za njimi me, da
bi jih ustavile, predno bodo z noski
podrgnili rosno travo. Potem jo
eden od njih mahne navzgor po ko-
lovozu in za пјјјД! sjpet vsi njegovi
vrstniki. Tudi na klopi, kjer hočejo
vsi sedeti, je nenadoma premalo
prostora in bolj ko popravljamo od-
trgano desko na njeno mesto, z več-
jim veseljem jo otroci zrinejo na
tla. Kdo ve, kaj bi še bili ukrenili,
če se ne bi izza ovinka že pokazale
prve vetrnice in z njimi živahno
žlobodranje razposajenih otrok.
Ljubeznivi gospodar nam je ob pot
privezal oslička. Osel zariga in po-
tem nekaj minut rigajo vsi »obi-
ralci.« Osliček brca in otroci tudi
brcajo. Komaj si napasejo rado-
dovednost pri osličku, že so na vrsti
zajčki, ki so nekoliko prestrašeni
zaradi toUkšnega zanimanja. Potem
pridejo na vrsto še prašički in čisto
na koncu tisto, zaradi česar smo
pravzaprav prišli: na pravih trsih v
strmem vinogradu visijo grozda, le-
pi, sladki grozdi. Vsak otrok utrga
enega, ga nese h kadi s čisto vodo,
opere — in začne se pojedina...
Pred menoj obstoji Nina. V roki
ima napol obran grozd. »Veste, »ši-
ca«, pravi. »Jaz pojem vehko groz-
da,« in me pričakujoče progleda; Ta
prava »šica« hitro seže v košarico
in ji da drug grozd. »Verjetno se
ga bo letos prvič najedla,« reče bolj
zase kot komu drugemu.
Alenka je še pareaaajh^, d^^abi
znala jesti grozdje. Zato jagodo sa-
mo pregrizne in olupek žalostno
vrše na tla. Toda, naj raje nihče
ne poskusi, da bi ji pomagal! Grozd
je njen in če drugi sami trgajo ja-
gode, jih bo tudi ona!
Tovarišice pa brišejo noske, zave-
zujejo rutke, odganjajo otroke od
tako ljubeznivega in vendar brcajo-
čega oslička, tekajo za ubežniki,
kličejo po imenu deset in deset
otrok ... Gospodar stoji ob strani '
in opazuje veselje. Ni mu hudo za
pomečkano travo; kaj je to v pri-
merjavi z radostjo, ki žari z teh
zardelih lic!
In ko se potem z desetimi »čmr-
Iji« spet spuščam po bregu navzdol,
sem bogatejša za njihov lep dan.
Na skrivaj pobožam popacana lička
— in spet vrnem Petra, ki jo je po-
brisal za vogal... I. B.
TV
od 23.10.
do 29.10.1
NEDELJA, 23. 10.
9.05 Poročila ((Ljubljana); 9.10 Disneyev
svet — serijski film (Ljubljana); 10.00 Kmetij-
ska oddaja (Zagreb); 10.45 Oddaja za otroke
(Beograd); 11.30 Kapetan Tenkeš — serijski
film (Ljubljana); nedeljsko popoldne); 19.00
Poročila (Zagreb); 19.05 Serijska igra (Zag-
reb); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV
dnevnik (Beograd); 20.45 Cik-cak (Ljubljana);
20.52 Zabavno-glasbena oddaja (Beograd);
21.50 Zgodbe za vas — serijski film (Ljublja-
na); 22.40 Zadnja poročila (Ljubljana).
POiNEDEUEK, 24. 10.
.9.40 TV v šoli: Mestna tržnica, Spoznajmo
silikate, Fašizem nastopa, Pripovedujemo ru-
ske zgodbe (Zagreb); 10.40 Ruščina (Zagreb);
11-40 Legendarni pohod XIV. divizije — TV v
^oli (Ljubljana); 12.05 Izdelajmo sami hidro-
S'iser (Ljubljana); 14.50 TV v .šoli — pooiovi-
î^v (Zagreb); 15.50 Ruščina — ponovitev
•Zagreb); 16.50 Poročila (Beograd); 16.55 An-
8'eščina (Beograd); 17.25 Risanke (Zagreb);
''•35 Disneyev svet — serijski film (Ljublja-
na), 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45
'Mlečna koruza — Kuharski nasveti (Ljublja-
na); 19.15 Tedenski športni pregled (Beog-
rad); 19.40 Kalcdioskop — zanimivosti (Ljub-
lana); 20.00 TV dnevnik (eBograd); 20.30
';^diTievi iz Montreuxa: Arosé Aroseur — fran-
^''•^ka odd. (Ljubljana); 21.05 Pariz: Koncert
dnevu OZN (Evrovizija); 22.10 Zadnja po-
TOREK, 25. 10.
.J, 1800 O našem govorjenju (Ljubljana); 18.20
'^rkov večer (Ljubljana); 18.40 Človek in
Ij^rje (Ljubljana); 19.40 TV obzornik (Ljub-
f'f'na); 20.00 Liga gentlemanov — celovečerni
(.7^ (Ljubljana); 21.30 Kulturna panorama
ß^Ji^bljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljublja-
SREDA, 26. 10.
9.40 TV v šoli: Opazovanje vremenskih po-
javov. Zakoni širjenja svetlobe (Zagreb); 10.40
Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne
izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — pono-
vitev (Zagreb); 15.50 Angleščina — ponovitev
(Zagreb); 16.10 Osnove splošne izobrazbe —
ponovitev (Beograd); 16.55 Glasbeni pouk
(Beograd); 17.35 Poročila (Ljubljana); 17.40
Volk in kozlički — lutkovna oddaja (Ljub-
ljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45
Reportaža studia Sarajevo (Zagreb); 19.05
Pet notnih črt za popevko — zabavno-glasbe-
na oddaja (Ljubljana); 19.30 Mozaik kratke-
ga filma (Ljubljana); 20.00 TV obzornik (Be-
ograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 100
let slovenskega' dramskega društva — igra
Ravni pot (Ljubljana); 21.10 Michelangelo II.
nadaljevanje (Ljubljana); 22.10 Zadnja poro-
čila (Ljubljana).
ČETRTEK, 27. 10.
9.40 TV v šoli: Življenje v luki, Alge, Jezik
in njegova vloga v lirični pesmi (Zagreb);
11.00 Angleščina — ponovitev (eBograd); 11.30
Glasbeni pouk — ponovitev (Zagreb); 14.50
TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 16.10 Legen-
darni pohod XIV. divizije — TV v soli (Ljub-
ljana); 16.35 Izdelajmo sami hidrogliser
(Ljubljana); 17.35 Poročila (Zagreb); 17.40
Združenje radovednežev (Zagreb); 18.25 TV
obzornik (Ljubljana); 18.45 Človek in proiz-
vodnja (Ljubljana); 19.10 Glasbene margina-
lije (Zagreb); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00
Tv dnevnik (Beograd); 20.30 Aktualni razgo-
vori (Beograd); 21.15 V četrtek odkrito (Zag-
reb); 22.15 Poročila (Beograd).
PETEK, 28. 10.
9.40 TV v šoli: Rišemo, slikamo, oblikuje-
mo, Pejsaži Velike Britanije, Poklici v živi-
noreji in perutninarstvu (Zagreb); 10.40 An-
gleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izo-
brazbe (Beograd;) 14.50 TV v šoli — ponovi-
tev (Zagreb); 15.50 Angleščina (Zagreb); 16.10
Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Be-
ograd); 17.55 oPročila (Zagreb); 18.00 Oddaja
za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljub-
ljana); 18.45 Brez parol — mladinska oddaja
(Ljubljana); 19.30 Iz otroške poezije, tokrat
za odrasle (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Be-
ograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.35 Celo-
večerni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poro-
čila (Ljubljana).
SOBOTA, 29. 10.
9.40 TV v šoli: Glasbena začetnica Krleža:
V taborišču (Zagreb); 14.50 TV v šoli — po-
novitev (Zagreb); 17.10 Poročila (Skopje);
17.15 Urni Peter — lutkovna oddaja (Skopje);
17.35 Kje je, kaj je — mladinska oddaja (Be-
ograd); 17.50 Reportaža (Skopje); 18.10 Vsako
soboto — pregled TV sporeda (Ljubljana);
18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Rezer-
viran čas (Ljubljana); 19.lO Oddaja komorne
glasbe (Skopje); 19.40 Cik-cak (Ljubljana);
20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Sprehod
skozi čas (Ljubljana); 21.00 Humoristična od-
daja (Beograd); 22.00 Serijski film (Ljublja-
na); 22.50 Art Farmer — oddaja iz cikla Jazz
festival na Bledu (Ljubljana); 23.15 Zadnja
poročila (Ljubljana).
RADIO CELJE
Nedelja, 23. oktobra: 11.00 — napoved časa
in programa, 11.05 — pogovor s poslušalci,
11.20 — obvestila, 11.30 — za nedeljsko raz-
vedrilo, 11.45 — naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, 12.45 — Jože Volfand: Od umet-
nika zahtevam . . . 13.00 — zaključek oddaje.
V dnevih od 24. do vključno 29. oktobra
bodo želje poslušalcev vsak dan na sporedu
od 16.00 do 17.00, celjska kronika ob 17.00 ter
obvestila ob 17.15. Razen tega bodo še nasled-
nje oddaje:
ponedeljek, 24. oktobra: 17.25 — športni
pregled, 17.40 — iz operrjega sveta;
torek, 25. oktobra: 17.25 — naša reportaža,
17.40 — glasba z izposojenih plošč;
sreda, 26. oktobra: 17.25 — iz dela celjske
občinske skupščine, 17.35 — glasbena med-
igra, 17.45 — iz delovnih kolektivov;
četrtek, 27. oktobra: 17.25 — radijski felj-
ton, 17.40 — domači ansambli;
petek, 28. oktobra: 17.25 — deset minut z
zdravnikom, 17.35 — za vsakogar nekaj;
sobota, 29. oktobra: 17.25 — naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo 17.40 — za prijeten
konec tedna.
Vse oddaje ob delavnikih se končajo ob
18.00 uri.
GLEDE NA TO, DA SMO V POSLEDNJEM ČASU ZAZNALI
RAZMEROMA POGOSTE POJAVE, DA SO OBČANI ŠLI NAKUPO-
VAT V LJUBLJANO, MARIBOR ALI ZAGREB, SMO SE ODLOCEJ,
DA JIH POVPRAŠAMO ZA RAZALOGE TAKŠNEGA NAKUPOVA-
NJA V DRUGIH MESTIH. HKJRATI PA SMO POVPRAŠALI TUDI
NEKATERE PREDSTAVNIKE TRGOVINE V CELJU. KAJ MENIJO
O TEM POJAVU.............. .
»v druge kraje, predvsem v Maribor
in Ljubljano hodijo občani nakupovat za-
to, ker v celjskih trgovinah ne drže blaga
na zalogah, s katerimi bi lahko vsak hip
dopolnili asortiment. S strežbo nisem naj-
bolj zadovoljna, saj se pogosto dogaja,
da v trgovini dalj časa čakam na postrež-
bo, kot v pekarni, kjer je cela vrsta ča-
kajočih. Cene — to pa veste, kako je, niž-
je bodo takrat, ko po časopisih ne bomo
več brali o raznih malverzacijah, primanj-
kljajih in gospodarskem kriminalu.«
»v celjskih trgovinah je za moje potre-
be dovolj izbire. Res je, da nekaterih
predmetov, ki bi jih sicer lahko imeli ni,
toda zdi se mi, da so tudi v drugih večjih
krajih podobne pomanjkljivosti. Cene pa
kljub »konkurenčnosti« še vedno močno
odskakujejo od povišanja plač.«
ANICA
LORENCAK,
gospodinja: ,
CAIZEK
FRANC, pečar:
FRANC KRA-
MER, delavec: \
»v Celju je izredno skromna izbira in-
dustrijskega blaga. Cene pa se močno raz-
likujejo od ostalih mest, saj je v Celju
za nekaj ^ tisoč dinarjev dražje. Tekstila
m obutve je dovolj, vendar izbira ni pest-
ra, saj so večno isti vzorci. S postrežbo
pa je tako: ponekod je dobra, ponekod
slabša — odvisno je od poslovodja, kak-
šno disciplino zahteva.«
SILVO FEND-
RE, elektrome-
hanik:
»Glede izbire lahko mirne vesti trdim,
da je v Mariboru neprimerno večja. Pre-
pričan sem, da je med celjskimi trgovi-
nami premajhna konkurenca — to pa se
odraža na asortimentu in v cenah. V Celju
J¿ mnogo prodajaln in majhna izbira.
Poglejte na primer prodajalne obutve!
Vsepovsod isti vzorci — odstopa le Alpi-
na.«
IVAN JAZBEC,
uslužbenec:
»V celjskih trgovinah izbire ni, začenši
pri tehničnem materialu pa vse do tek-
stila. Tudi cene so visoke. Pred nedavnim
sem nakupoval slučajno v Ljubljani in
ugotavljal, da je mnogo ceneje. Postrež-
ba pa je v Celju v redu.«
VINKO RAM-
SAK, poslovod-
ja enote skla-
dišča pri Slo-
veni jales, Ljub-
ljana, poslovna
enota Celje
— Ne bi rekel, da hodijo Celjani kaj
dosti v druga mesta, kadar gre za nakup
pohištva, kajti že zaradi prevoza je ne-
ugodno kupovati pohištvo daleč od doma,
medtem ko je izbira skorajda povsod
enaka. Tisti, ki želijo kakšno posebno
pohištveno opremo, morajo seveda pov-
sod nekaj časa potrpeti, sicer pa je vedno
zadostna zaloga, da lahko opremimo sta-
novanja. Tudi manjših pohištvenih kosov
ni vredno kupovati drugod, kajti če ku-
pec želi nekaj takega, mu naročimo in
lahko potem kupi pri nas po enakih po-
gojih kakor drugod. Ce pa že Celjani ho-
dijo v druga mesta, potem tam predvsem
izbirajo, a kupujejo večidel v Celju. Si-
cer pa smo imeli tudi pri nas primere,
ko smo prodali pohištvo v Maribor ali
kam drugam.
MILOŠ 2EKAR,
poslovdja pro-
dajalne »VOI^
NA« trgovskega
podjetja »MO-
DA« Celje
Ce ze hodijo (^^Ijani, iirugam, potem
tu lepše, povèdal|i 'd? ' se vozijo. Nekako
pač morajo opravičiti vožnje z osebnimi
avtomobili in tako združujejo prijetno s
koristnim. Vsi ti živijo v prepričanju, da
bodo našli drugod nekaj boljšega, potem
pa se vračajo razočarani in ugotavljajo,
da imaj9 v Celju prav takšno izbiro, če
ze ne boljšo, kot v večjih mestih.
IVAN LAH, po-
slovodja    vele-
blagovnice
»Ljudski maga-
zin« Celje
— V želji, da bodo našli večjo izbiro,
potujejo Celjani v Maribor, Ljubljano,
Zagreb — posebno poglavje pa so v zad-
njem času potovanja v Trst. Seveda —
kar zadeva domača večja mesta — se veči-
del vračajo razočarani, ker je mnogokrat
doma večja izbira kot drugod. Vse to pa
je posledica standarda, združevanja pri-
jetnega izleta z nakupovanjem. Četudi so
cene skoraj povsod enake, nihče ne pri-
šteje k nakupu stroškov potovanja, ker
se takšni kupci pač radi postavljajo, češ
to sem pa kupil v Ljubljani. Toda zadnje
čase je našo veleblagovnico obiskovalo
precej tujcev, predvem Avstrijci, ki niso
mogli prehvaliti bogate izbire.
EMIL POVA-
LEJ, pomočnik
poslovodje pro-
dajalne »Elekt-
ro« trgovskega
podjetja Tehno-
mercator Celje
— Ne razumem, zakaj pravzaprav Celja-
ni potujejo v druga mesta, ko vendar ni
razlik v ceni, niti v izbiri. Posameznih
izdelkov, ki jih mi nimamo, pa tudi nikjer
drugje ne morejo dobiti (oljne peči »kon-
takt«, žica, kabli). Verjetno so ljudje pre-
pričani, da je v večjih mestih več trgo-
vin, večja konkurenca in da bodo zato
našli kaj več. V glavnem pa so to kupci,
ki si takšna potovanja lahko privoščijo,
medtem Jco si povprečen državljan takega
izbiranja ne more dovoliti. Saj vidimo,
kako je s to rečjo, ko prihajajo k nam
kupci iz Ljubljane, Maribora in od dru-
god.
TISOČLETNE PRAVLJICE Ш DANAŠNJA STVARNOST
Trije morilci - en mriič
RESNIČNOST IN ZLAGANOST V ORIENTALSKI OBLEKI
Zgodbe japonskega pisatelja Ryu-
nosuka Akutagawe (1892—1927),
profesorja anglistike na univerzi v
Tokiju, ki je s petintridesetimi leti
napravil samomor, temeljijo pre-
težno na zbirki zgodb »Konjaku-
monogatori« iz 12. stoletja, a pome-
nijo za novejšo japonsko književ-
nost zlom tedanje konvencionalne
malomeščanske morale in uvajajo
realizem v književnost, ki stoji med
življenjem in umetnostjo ter graja
vso zlaganost družbene morale, ce-
sto z ironijo ali celo cinizmom.
Filmska priredba piščeve zgodbe
»V grmovju« je dobila naslov »Ra-
shomon« (videli smo ga tudi v Ce-
lju!) in poslej je njegova zgodba
ohranila novi naslov tudi v prevo-
dih in slednjič tudi v dramatizaciji
njegove zgodbe, ki sta jo pripravila
Fay in Michael Kanin.
Ob primerjavi zgodbe in dramati-
Zf^iie ugotavljamo, da sta Kanino-
va obdržala besedišče pripovednikov
iz zgodbe, kakor se zvrstijo: drvar,
popotni duhoven, sodni služabnik,
stara ženica (mati dekleta Massa-
go), razbojnik Tajomaru, žena Mas-
sago (ki pripoveduje v svetišču Kiyo-
ìnizu-Dera) in soprog Takehiro (ki
govori skozi usta vedeževalke), a
dodala sìa osebo Lasuljarja in pre-
pletla dogajanje, s čimer sta želela
doseči dramatičnost.
Dramsko moraliziranje v resnici
ni nič novega, novo je le to, da v
zgodbi rešujejo vprašanja časti, po-
štenosti, zvestobe in krivde japonski
iiki, a vprašanja odgovornosti in
moralne čistosti naj bi bila povsod
v svetu enakšna. Kdo je ubil samu-
raja Takehira? Je razbojnik Tajo-
maru v resnici posilil Takehirovo
ženo Massago, ali se mu je sama
.predala v okoliščinah, ki so ji dovo-
lile, da zadovolji svoji ženskosti?
V izpovedih priznavajo: Täfoma^
ru, da je ubil samuraja, žena, da je
ubila moža in mož, da je storil sa-
momor. Toda, kje je morilno orož-
je? Slednjič prizna drvar, da ga je
izdrl še iz toplih samurajevih prsi,
da bi lahko preživljal svojih šest
otrok in še tistega, ki ga ob koncu
posvoji, zavrženega ob Rashomon-
skih vratih.
Neoporečno-velja, da je v zgodbi
(ponavljam: zgodbi!) vrsta družbe-
nih, osebnih in socialnih nasprotij,
ki jih skušajo ljudje prikrivati z
lažjo, da bi ohranili zlagano dosto-
janstvo. Posebej živo lahko odjek-
nejo ta nasprotja ravno tam, kjer je
družbena etiketa prvenstvena, torej
v malomeščanskem in sploh druž-
beno izumetničenem odnosu med
ljudmi. ^
Drainatizacija je zgodbo sicer
dramsko zapletla, vendar ji ni izo-
strila vsebinskih nasprotij. Režiser
Mirč Kragelj si je prizadeval, da bi
v pripovednost vlil dramatičnost, a
mu dramaturške povprečnosti ob
retrospektivnih vložkih, ko rešuje
prehode močno enobarvna luč, tega
ne dovoljujejo. Nič bolj fimkcional-
na ni v tem okviru stilizirana scena
Svete Jovanoviča, a kostumi Mije
Jarčeve so sicer ustrezno krojeni,
četudi barvno ne ustrezajo original-
nosti, kar je znova kriva dramatiza-
cija, ki zanemari tako odločilni mo-
ment barvne igre za japonsko raz-
položenost. (V originalu so izrazito
poudarjene barve oblačil in konja:
mož v svetlorjavem lovskem obla-
čilu, žena v deteljično zelenem ki-
monu, razbojnik v temnomodrem
oblačilu in konj oker rumene bar-
ve!)
Razumljivo, da so igralci ostali
v takšni realizaciji bolj recitatorji,
da so odrsko gibljive samo borilne
scene, ki jih je pripravil Andrej
Zaje, a da je celotno vzdušje ostalo
na meji med Daljnim vzhodom in
Evropo. Morebiti ne bi bilo napak,
če bi se bili v izvedbi odločili za
dosleden recitativ, ki bi bolj izostre-
no izrazil nasprotnost izpovedi in
dopustil gledalcu, ki je ves čas v
vlogi imaginarnega sodnega zbora,
dokončno odločitev. Tako pa reali-
zatorji dela in vlog niso mogli
ustrezno zadovoljiti, posebej še, če
'poudarimo, da smo s filmi v zad-
njih letih bolj nadrobno spoznali
japonsko vzdušnost, da ne omenja-
mo niti istoimenskega filma,. Dvom
in razmišljanje, ki bi ga naj delo
pustilo opazovalcu, sicer ostane, a je
v resnici vseskozi dvomljiv.
Herbert Savodnik
PROMETNO VZGOJO V ŠOLE — je naslov zvezne akcije, ki se je začela že 15. septembra
in bo trajala do 15. decembra letos. Na gornjih slikah vidimo otvoritev razstave o pro-
metu na celjski gimnaziji. Razstavo je odprl predsednik sveta za notranjo politiko in
splošne zadeve Jaka Rojšek, mladina pa si je z zanimanjem ogledovala slike in podatke
na razstavnih panojih. Z gimnazije so razstavo preselili na hudinjsko šolo, kjer bo ostala
kakšen teden dni, nakar bodo razstavo pripravili na učiteljišču. Vse celjske in tudi
druge šole so v času te akcije pripravile svoje posebne programe, o čemer bomo še pisali,
a končni namen vseh teh prizadevanj je, da bi uvedli v vseh šolah reden pouk o prome-
tu, kar bi naj zmanjšalo število prometnih nesreč med našo mladino.
S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Ausobsky A. jr.: Tonbandjagd auf
Tierstimmen. tSuttgart 1964. S. 28061
/43.
Oberlintner R.: Kako pomagamo
slabšim učencem pri učenju. Ljub-
ljana 1965. S. 27994.
Milačič D. Z.: Od Skarona do
Remboa. Sarajevo 1965. S. 27995.
Woltereok H.: Starost je dnogi ži-
vot. Zagreb 1964. S. 27997.
Levi B.: Tehnologija prerade pla-
stičnih masa. Beograd 1965. S. 28006.
šoljan A.: Trogodišnja kronika
poezije hrvatske i srpske. 1960-1962.
Zagreb 1965. S. -28007.
Levandovskij N.: Nepodmitljivi.
Romansirana biografija Roberspi-
era. Beograd 1965. S. 27963.
Kruif P. de: Borac protiv dušev-
ne bolesti. Zagreb 1964. S. 27965.
Nemačka Demokratski Republika.
Beograd 1965. S. 27972.
Kritičari o Veljku Petroviču. No-
vi Sad 1965. S. 27987.        ,   .....^
Trebišn jica. Hidroenërgeïsîci '"'si-
stem. Trebinje 1964,. S. 27927.
Radonič M.: Grejanje i vetrenje,
2.; dop. izd. Beograd 1965. S. 27928.
Štojanikovič A. Praktikum za uprav-
no pravo. Beograd 1965. S. 27929.
Horvat E.: Ekonomski modeli.
Zagreb 1962. S. 27931.
„Neposredno odgovorna"
Deklici ni bilo več kot trinajst let. Toda — za ta leta je bila dovolj
velika, dovolj močna a preveč plaha in preveč otožna. Vedel sem, kaj
jo je mučilo in kaj jo še muči. Pa četudi bi jo prvič videl, spregledal bi
jo na mah. Otrošiki obraz tako težko kaj prikrije. Saj vendar vse vemo,
saj vsi pravimo,' da je mladost naših, današnjih otrok vesela, breskrbna,
sita, zdrava in — ne bi zmanjkalo takšnih pridevkov. Kaíco se torej
ne bi čudil, ko sem videl, da njen obraz ni obraz te in takšne mladosti!
Tudi jaz sem mlad.
Najprej je prišel v šolo samo oče. Razložil je, da se je zgodilo
pač tako in tako, da se je to zgodilo, da se ne da pomagati in da lepo
proisi . .. saj res! Prosil je, da jo vzamemo, da jo vpišemo, ker so jo
vse druge šole odklonile. Kljub temu, da je deklica šoloobvezna, da ni
za nikakšen zavod, da je, razen v zadnjem razredu, stalno dobro in
prav dobro izdelovala in... Kaj bi pravil! Otrok, navaden otrok. Morda
nekoliko nenavaden samo zaradi tega, ker ga je življenje prehitro, pre-
grobo in preveč žalostno potegnilo vase. Toda — ne življenje ne mladost
ne gledata na človeka. Človek ima pa slabosti — kaj jih ne bi imel
otrok? Ne samo toliko prej, zanj so lahko tudi toliko bolj usodne. Saj
niti ni važno, kaj se je zgodilo. Kaj nam ne uprizori življenje toliko
prečudnih, nerazumljivih scen? Tako se je pač zgodilo.
Vzeli smo jo. I>obil sem jo v svoj razred. Nisem je niti povprašal,
kako se je zgodilo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Saj bo še priložnost
za to. Ce pa ne, pa tudi prav. Tu in tam me je prve dni pogledala s
strahom, potem se je že nasmejala — in sedaj je mnogo bolje. Le sled
neke neizrekljive bolečine ne jenja. A upam — tudi to bo' prešlo.
Zadnjič sem jo vprašal: »Bo šlo?« Oči so se ji zaiskrile, nasmehnila
se je: »Bo!« Ničesar več nisem rekel. Verjamem ji in zaupam ji. Ona to
ve. Vsaj zdi se mi talko.
Pred dnevi pa sem dobil v roke njen matični list. Z zanimanjem sem
začel brati. Nenadoma sem ga odložil in prebrani stavek nekajkrat
ponovil: »... posredno je odgovorna za smrt nedolžnega človeka...«
Najprej me je nekaj zapeklo, potem pa sem upal, da vendarle tako ne
piše. Toda ne — resnice nisem mogel spremeniti. Pričakoval sem, ves
dogodek sem vsaj v glavnem poznal, da bom bral samo opis zgodbe,
samo ugotovljena dejstva — toda z razumevajem, z naklonjenostjo,
z upanjem. Tako pa je pravzaprav — obsodba! Obsodba v matičnem
listu — toda ne samo za šolska leta, za vselej, za celo življenje. In prav
to me je pefklo. Ta stavek »posredno je odgovorna« je namreč mnogo,
mnogo več kot ugotovljeno dejstvo. To je vendar preveč. Ne vem, kdo
je to ugotovil. Ali je bil sodnik? Če je ta ugotovitev utemeljena, potem
so bile verjetno nujne neke posledice. Ali kako? Ali je to ugotovitev
zapisovalca v matičnem listu. Na vprašanja mi vsebina teketa v matič-
nem listu ni odgovorila. In to je drugi minus.
Nato sem matični list spravil v mapo. Nisem več hotel misliti nanj.
Ampak nekaj me je stalno spodbujalo, da sem se kar naprej vpraševal:
»Ali sploh vemo, kaj včasih napišemo? Ali prav premislimo, ali kar
zabeležimo, da pač je. Saj to je vendar matični list — otroka, ki čez
nekaj let ne bo več otrok!«
Ne morem povedati! Ampak — takšna nepedagoška hladnost boli.
Ne samo boli, tudi zaskrbljuje. "Л 'f
Zahvala
Tovarna usnja Šoštanj se iskreno zahvaluje vsem tistim, ki .so pomagali pri gaišenju požara v
tovarni dne 13. 10. 1966, zlasti pa gasilskim društvom: Rudnik lignita Velenje, Šoštanj mesto, Velenje mesto,
Grobelno, Latkova vas. Vinska gora, Žalec, Prebold mesto, Topolšica, Gaberke, Elektrarna Šoštanj, Pa-
Êka vas, šemipeter v Savinjski dolini, Rečica ob Savinji, Družmirje, Tekstilna tovarna Prebold, Šalek, Mo-
zirje, Pesje, Nazarje, Šmartno ob Paki in poklicnim gasilcem iz Celja. Vsi so pokazali izredno požrtvo-
valnost in vnemo ter storili vse, da bi preprečili ve liko katastrofo, ki je grozila tovarni in mestu Šoštanju.
Enako zahvalo izrekamo miličnikom postaje milice Šoštanj in Velenje, zdravstvenim delavcem v
Šoštanju in v Velenju, uslužbencem pošte' Šoštanj in vsem ostalim, ki so nam v nesreči pomagali ali pa
pokazali pripravljenost za pomoč. TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Hmeljske gaj zle
(3. nadaljevanje)
Dejstvo je, da je Svet za sploš-
ne zadeve občinske skupščine na
svoji 4. seji, 19. maja 1966, v .svo-
ji pristojnosti sprejel SKLEP o
imenovanju ulic v mestu Žalec
ter nato, 10. avgusta 1966, razpo-
slal zadevnim pravnim osebam
na svojem območju v obvezno
rabo: »Seznam in imena ulic v
mestu Žalec«. Ulice lahko razde-
limo na te-le skupine:
/. V spomin na NOV: šlandrov
trg ter ulice — Ivanke Uranje-
kove, Savinjske čete, Nade Cilen-
šek, Pečnikova, Šprajčeva, Flor-
jana Pohlina, bratov Letonje, Ka-
juhova in Partizanska.
//. Po pomembnejših imenih iz
slovenske   kulturne   zgodovine:
Ulice — Antona Aškerca, Simona
Gregorčiča, Ivana Cankarja, Fra-
na Levstika, Rista Savina, dr.
Franceta Prešerna in Rajka Vre-
čarja.
///. Po zemljepisni legi: Sose-
ska Ložnica, ceste — Velenjska,
Celjska, Savinjska in cesta na
Vrbje ter Puša.
IV. Po splošnih zgodovinskih
dogodkih: Cesta žalskega tabora.
V. Po glavni dejavnosti v Sa-
vinjski dolini: Hmeljarska ulica.
, Čeravno se zdi na prvo oko, da
je vse v redu, temu ni tako. In ne
sme biti tako. Nadrobno sem na-
štel oziroma navedel izvlečke iz
uradnega spisa samo zavoljo te-
ga, ker hočem »Hmeljske gajžle«
utemeljiti, da bodo razumljive
vsakomur, dvomljivcem pa obe-
nem kažipot, kje se lahko vsak
hip prepričajo — na prayem me-
stu.
Kaj očitam sklepu o imenova-
nju ulic v mestu Žalec?
Mnogokaj, predvsem pa to, da
je »otrok« premajhnega števila
ljudi ter da ne odraža ustrezno
tistih silnic in osebnosti v pre-
teklosti, ki so oblikovale pose-
ben zgodovinsko-zemljepisni po-
jem »Savinjska dolina«, in da po-
temtakem tudi ne more vzpodbu-
jati k nenehnemu napredovanju.
Zakaj? Zgodovina je bila vselej
najboljša učiteljica. Kdor te sta-
rodavne ljudske modrosti ne
upošteva, bo bitko za prihodnost
— izgubiL
Izluščil bom samo nekaj naj-
bolj značilnih silnic in osebnosti
za obdobje približno zadnjih 100
let Savinjske doline do vključno
NOV, ki jih Svet za splošne za-
deve pri odločanju imen za ulice
v mestu Žalec ni niti z besedico
omenil, ki pa bodo kljub temu
ostale svetle oziroma, ki bodo
prav feavoljo tega prikazovale ta
prenagljeni SKLEP v pravi luči.
Postojmo na glavni ulici v Žal-
cu, približno nasproti sedanji
PTT zgradbi! Malodane tri polna
desetletja je na pročelju enonad-
stropne hiše vzidana marmorna-
ta plošča v spomin JANEZU
HAUSENBICHLERJU, človeku,
ki je bil vso drugo polovico de-
vetnajstega stoletja osrednja
osebnost na gospodarskem, poli-
tičnem in kulturnem področju
Savinjske doline. Nekaj dejstev
naj mi Svet za splošne zadeve
občinske skupščine Žalec dovoli
našteti.
— 6. septembra 1868 je bil v
Žalcu II. slovenski narodni TA-
BOR, predvsem po zaslugi Jane-
za Hausenbichierja.
— 1869 so odprli NARODNO
ČITALNICO v Hausenbichlerjevi
hiši, eno prvih slovenskih čital-
nic.
— 1880 so ustanovili Prosto-
voljno gasilno društvo v Žalcu
in prvi načelnik je bil Jane^ Hau-
senbichler. Mimogrede naj pou-
darim, da je prav žalsko prosto-
voljno gasilsko društvo kot prvo
na Spodnjem Štajerskem uvedlo
slovenski poveljevalni jezik. Za-
devni »Vežbenik« je spisal Josip
Sirca, leta 1888, brat Friderika
šircč, znanega pod psevdonimom
Risto Savin.
— Isto leto (1888) je tudi rojst-
no leto »Hmeljarskega društva«,
ki je morda najodločilnejši de-
jaivnik za poznejši razvoj sloven-
skega in jugoslovanskega hme-
Ijarstv^a.
POSEBNO OBVESTILOI KOLEKTIVI!
„n 1. OKTOBRA VNAPREJ NUDIMO K.O-
iliKTIVOM, SINDIKALNIM PODRU2NICAM
iiÍjOSTALÍM fHJSEZONSKE CENE ZA AV-
TOBUSNE PREVOZE V NAJ.SODOBNEJE
¿f'KBMLJiíNiH /lvlu£tLMU lii'A »лшх-
CEDES«. IZKORISTITE UGODNO PRIL02-
J^OSr - ZAHTEVAJTE PONUDBE.
SVOJCI POKOPANIH V GRAZU KOT VSI
OSTALI!
kot vsako leto vas bomo tudi le-
tos za dan mrtvih 1. novembra pe-
ljali v graz. cena prevoza vkuucno
kolektivni potni list je 3.500 starih
Dinarjev.
vabimo vas na izlete:
1. 1-dnevni avtobusni Izlet na BELOPESKA
JEZERA, OSOJSKO in KLOPINJSKO JEZE-
RO.
2. 3-dnevni avtobusni izlet za praznile 29.
novembra v CORTINO in HEILIGENBLUT.
Prijave do konca oktobra 1966.
3. PRAGA — DUNAJ — 5-dnevni avtobusni
Izlet za praznik republike. Prijave do 5. no-
vembra 1966.
4. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav-
Ifajte se za 2- ali 3- dnevne izlete v TRST in
BENETKE.
5. 2 aH 3-dnevni izlet v BUDIMPEŠTO.
6. 2 ali 3dnevni izlet na DUNAJ.
7. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za-
ključenega števila.
8. LONDON — PARIZ. 8-dnevno potovanje
i vlakom 26. novembra 1966. Prijave do 25.
oktobra 1966.
9. 8-dnevno potovanje z motorno ladjo
.JEDINSTVO« na RODOS in ATENE,
10. 3-dnevno avtobusno potovanje v VERO-
N0, VICENZO in PADOVO v času od 27.-29.
11. 1966. Prijave do 10. novembra 1966.
11. 2-dnevni izlet v GORICO in PADOVO.
12. BtDIMPEšTA — DUNAJ — 4-dnevno
avtobusno potovanje v času od 28.-29. no-
vembra. Prijave do 5. novembra.
KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvalitet-
nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo
znižanih cenah v najsodobneje opremljenih
avtobusih tipa »MERCEDES«.
PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE-
lU.Vl   UiŠlSClit    lUKlSllCIMU   rUUJt-iJii
.KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL.
23-50.
MALI OGLASI
PRODAM
KRAVO — visokobrejo, vozno, prodam. Kon-
rad Fazarinc, Zg. TrnOvlje 38, Škofja vas.
NA JAVNI dražbi, ki bo dne 3. novembra ob
8. uri na občinskem sodišču v Žalcu soba
2/II bo prodana hiša z lokalom v Zabukov-
ci št. 40. Izklicna cena je 59.104 N-din. Jam,
ščina je 5.910 N-din. Stanovanje vseljivo
takoj. Občinsko sodišče Žalec.
BETONSKO dvozarezno strešno opeko proda:
Draksler, Celje, Dečkova cesta 26.
»STEIER FIAT« prodam. Naslov v upravi
lista.
PRIKOLICO za moped — novo, in zajčnik na
6.,9ken prodani. Naslov v upravi lista.
POraiâTVO (špansko) pfcòdàm iigodho. Toma-'
žin, Trg Svobode nova hiša.
KUHINJSKO POHIŠTVO — dobro ohranjeno
prodam. Gorišek, Celje, \Trubarjeva 8.
NOV osebni avto VW Í600 najnovejši model
1966 »limuzina« barve »perlweis« prodam ali
zamenjam za vseljivo cnostanovanjsko hišo
z vrtom v Celju ali blizu Celja. Preostalo
doplačam. Naslov v upravi lista.
OSEBNI avtomobil »RENAULT-DAUPHINE«,
radijski sprejemnik »Simfonija« (UKW),
fotopovečevalnik 24 X 36, vse odlično ohra-
njeno prodam. Brglez, Celje, Breg 44.
PRALNI stroj superavtomatik »Candi« pro-
dam. Ogled pri Zvonku Medved Celje, Aš-
kerčeva 18/1.
SREDNJE veliko posestvo prodam za 900.000
S-din. Amalija Laznik, Griže, Zabukovica 14.
ENOSTANOVÂNJSKO hišo prodam ali zame-
njam. Celje, Pod gradom 6.
HIŠO v predmestju prodam ugodno proti
zamenjavi stanovanja. Vprašati pri Zupane,
Zidanškova 9 a.
ŠKODO 1000 MB prevoženih 25.000 km pro-
dam. (1.650.000). Naslov v upravi lista.
NAMIZNA obrana jabolka »bobovec« 1.000 kg
in za stiskanje (1.500 kg) proda: Felicijan.
Migojnice —'Griže.
LOKAL v strogem centru Celja (60 m-) s klet-
jo, oziroma dva manjša prodam. Ponudbe
pod »VSEUIVO — MENJAM ZA STANO-
VANJE«.
vW KOMBI v zelo dobrem stanju prodam.
Stanko Klinar. Fochova 60 Maribor.
PRA.LNI stroj »MARIS-RONDO« — malo rab-
ljen, prodam poceni. Lah, Kersnikova 4.
STANOVANJE
DIJAKU oddam sobo. Naslov v upravi li-
sta.
ÖVA zakonca brez otrok, stara 70 let kupita
(dosmrtno) komfortno stanovanje. Naslov
v upravi lista.
TROSOBNO stanovanje primerno za gostilno,
zamenjam za dvosobno v mestu. Naslov v
upravi lista.
OPREMLJENO sobo s posebnim vhodom od-
dam. Pismene ponudbe pod šifro »1. novem-
ber«.
Sobo s posebnim vhodom v centru mesta
oddam dvem izobraženim moškim osebam.
Naslov v upravi lista.
USLUŽBENKA išče opremljeno sobo v Celju,
najraje v centru mesta. Gre tudi za sosta-
iiovalko. Naslov v upravi lista.
'^VE sostanovalki sprejmem. Jenkova 5.
OPREMLJENO sobo s centralnim ogrevanjem
na Otoku oddam. Pismene ponudbe pod
silfo »15.000«.
^IREN tehnik išče opremljeno ali neoprem-
'it-no sobo.  Ponudbe pod šifro »PLAČAM
VNAPRE.1«.
ZAPOSLITEV
^ОВО oddam dvema dijakinjama. Naslov v
upravi lista.
^NSKO za varstvo 1 leto starega otroka od
'—14. ure išče: Vera Selčan, Celje, Vrun-
Ceva 25 B.
c-KLE /a pomoč v gospodinjstvu sprejmemo
'akoj. Lahko začetnica. Vehovar, Oblakova 3.
OSPODINJSKO pomočnico sprejmemo ta-
i"J- Ing. Jost, Celje, Ljubljanska c. 67 (tr-
govina Ložnica).
Ррмос v gospodinjstvu sprejmem gospo-
'njsko pomočnico ali upokojenko. Nudim
p snovanje. Plača po dogovoru. Bovha',
"^«Ije, Maistrova 9.
ZMAJEM dam 1000 m= zemlje ob cesti na
ir^/^rovec.  Poizvedbe  pri Tereziji   Čuvan,
GARa'^X^'^O'^ trg 5.
ni 1      ^■^ otuku oddam najboljšemu po-
'UdniKu. Ponudbe pod žifro^ »1903«.
TRST, IIA GALATTI B, DEVIZNI R/ČON 248 BANCI DI ROMA
OBVESTILO
Tudi ta teden je kupec superavtomatskega pralnega stroja
NAONIS zadel bogat dobitek, ki je bil dne 12. t. m. izžreban
v naši pisarni.
Pošljite na naš naslov dopisnico z navedbo imena in pri-
imka, dobavnice, tipa in številke pralnega stroja.
Tvrdka »AURORA«. iz Trsta nudi svojim odjemalcem bo-
gato izbiro superavtomatskih pralnih strojev — hladilnikov —
peči na kerosén — peči za centralno kurjavo — in še nešteto
drugega za dom in gospodinjstvo.
NAONIS — CASTOR — ZOPPAS — CANDY — IGNIS —
REX — INDESIT — BOSCH — C. G. E. — FIDES — TELE-
FUNKEN!
Za podeželje so v naših skladiščih na razpolago tudi za
takojšnjo dobavo franko jugoslovanska meja, vsi kmetijski
stroji, od traktorja do najmanjšega kultivatorja. Na željo po-
skrbimo tudi za demonstracijo na licu mesta.
CORCHI — CARRARO — B. C. S. — EERTOLINI — NIBBI
— PASQUALI — CASORZO — JUPITER!
Pred vsakim nakupom se za informacije obrnite na tvrdko
»AURORA«, Via G. Calatti št. 8, TRST, tel. 61966 c/c Banco
di Roma št. 248.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
OSNOVNA ENOTA CELJE
razpisuje
NATEČAJ
a) za popolnitev delovnih mest:
1. višji inšpektor v oddelku kontrole,
2. inšpektor v oddelku kontrole,
> 3. šef odseka analiz,
4. analitik in
5. snažilka, ki bo istočasno opravljala posle centralnega
kurjenja v Ekspozituri Šoštanj.
Za delovna mèsta od zap. št. 1 do 4 je potrebna visoko-
šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri. Kandidati mo-
rajo poleg šolske izobrazbe izpolnjevati -še pogoje, ki jih pred-
videva metodologija za analitično ocenitev delovnih mest v
Službi družbenega knjigovodstva. Osebni dohodki se bodo iz-
plačevali po Pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke.
Prošnje v rokopisu, kolkovane z 0,50 N-din upravne takse,
življenjepis in zadnje šolsko spričevalo naj kandidati pošljejo
Služb(i družbenega knjigovodstva. Osnovni enoti Celje do 5. no-
vembra 1966.
Razpisna komisija bo obravnavala vložene priglasitve dne
10. novembra 1966 ob 8. uri v poslovnih prostorih Osnovne
enote.
Za kandidate, ki bodo sprejeti na delo po tem natečaju, so
zagotovljena tri nova komfortna stanovanja.
!  b) za podelitev štipendij:
1. dve za študij na ekonomski fakulteti,
2. dve za študij na pravni fakulteti in
3. eno za študij na višji statistični šoli.   -
Prednost imajo študenti višjih letnikov, kandidirajo pa
lahko tudi absolventi srednjih šol. Višina štipendije bo znašala
do 300 N-din.
Kandidati naj pošljejo prošnje, kolkovane z 0,50 N-din
upravne takse, življenjepis, zadnje šolsko spričevalo, oziroma
potrdilo o opravljenih izpitih in potrdilo o premoženjskem
stanju najpozneje do 5. novembra 1966.
ZlVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 22.-29. oktobra 1966:
IVAN PLETERSKI,
veterinar, Celje,
Trubarjeva 93    *
(Otok) tel. 29-26
Upravni odbor ZD Laško
razpisuje prosto delovno mesto
ZOBOTEHNIKA
V ZA RADEČE
Pogoji: Srednja zobotehnična
šola.
Osebni dohodki so zagotovljeni
po pravilniku o delitvi osebnega
dohodka zavoda.
Nastop službe takoj ali po do-
govoru.
Razpis velja do zasedbe delov-
nega mesta.
V DNEVNO ali  celotno varstvo  sprejmem
'  otročička do 4 let starosti. Naslov v upravi
lista.
VRSTNI red za NSU Princ 1000 prevzamem
za gotovino. Dobava — oktober ali novem-
ber. Telefon: 30-93 od 6.-14. ure.
Fotograf Ristič Stojan obvešča cenjene
stranke, da je odprl nov moderno urejen lo-
kal v centru mesta na Slomškovem trgu 1
v I. nadstropju nad Frizerskim salonom
»Magda«. Slike za osebne izkaznice Vam izde-
la v 48. urah. Lokal ima odprt tudi ob ne-
deljah od 9.—12. ure in od 15.-18. ure. Za
odisk se priporoča: iotograf atojan Kistić.
Obrtno podjetje »ELEGANT« Celje razpisu-
je sledeča prosta delovna mesta:
1. KOMERCIALISTA
Pogoji:     '
a) da ima VK trgovsko izobrazbo tekstilne
stroke;
b) da ima najmanj 5 let prak.se.
2. DVE KV KROJACICI z najmanj 2 leti
prakse.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in doka-
zili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj
kandidat: ро^ЦеЈо na upravo podjetja.
Razpiü velja uu zaseube delovnih mest.
ŽELITE KIPITI
PRAl\l STROJ?
Vnedeljo bo vozil po ulicah
našega mesta avtomobil z na-
pisom
AURORA
Strokovnjaki tega velikega
tržaškega podjetja vam bodo
pokazali delovanje pralnih
strojev, hkrati pa boste zve-
deli vse podrobnosti zastran
cen, delovanja in uporabnosti
najnovejših znamk pralnih
strojev.
V NEDELJO POZOR, CE
STE KUPEC PRALNEGA
&1ЛШМ^х^....^ _______-
Slovensko ljudsko
gledališče Celje
Torek, 25. oktobra 1966 ob 19.30 uri:
Kanin: RAŠAMON. Torkov abonma in iz-
ven.
Sreda, 26. oktobra ob 10.30 uri:
Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Za-
ključena predstava ra Solski center Borisa
Kidriča v Celju.
Četrtek, 27. oktobra ob 15.30 in 19.30 uri:
Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI.
Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča
iz Maribora. Vezani abonma in izven. Vstop-
nice bodo v prodaji dan pred predstavo in na
dan predstave od 18.30 do 19.30 ure.
Podjetje Javne naprave Celje
sprejme v službo:
1 delavca za odvoz smeti.
Povprečni mesečni osebni
dohodek 900 N-din.
1 delavca za čiščenje ulic in
druga dela;
1 čuvaja koles za kolesar-
nico.
Prošnje oddati osebno v
upravi podjetja. Teharska 49.
Obvestilo
»Zavod za zdravstveno var-
stvo Maribor, oddelek za dez-
infekcijo, dezinsekcijo in de-
ratizacijo, bo vršil v dneh od
24. oktobra do 12. novembra
1966 generalno in sistematično
uničevanje podgan in miši na
področju mesta Celja in v
ostalih strnjenih naseljih v
občini.
Prebivalstvo opozarjamo, da
delajo ekipe s strupi močnega
učinka in da morajo upošte-
vati dana navodila, predvsem
glede zavarovanja domačih ži-
vali.
TIMSTIČNE OBJAVE
ZASEDENOST KAPACITET
V vseh krajih na celjskem turističnem pod-
ročju je dovolj prostih mest tako v hotelih,
družbenih gostiščih in pri zasebnikih. Dovolj
prostora je tudi v vseh zdraviliških krajih.
Rezervacije so za soboto potrebne le v hotelu
Evropa In Célela Celje ter Paka v Velenju.
PRIREDITVE
CELJE — Vsako soboto zvečer plesna god-
ba v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI.
VELENJE — V hotelu Paka v Velenju ima-
jo vsak večer razen ponedeljka plesno gIasl>o.
DOBRNA — Vsak torek in četrtek plesna
glasba v restavraciji Triglav.
ROGAŠKA SLATINA — V soboto 22. oktob-
ra ob 19.30 koncert GODBE NA PIHALA iz
LINZA — Avstrija, v zdraviliški dvorani.
Vsak torek ob 20. uri ples v zdraviliški dvo-
rani, vsako soboto In nedeljo ples v restav-
raciji Pošta.
JESENSKI IZLETI
Za lep jesenski izlet priporočamo Južno Po-
horje z Resnikom in Rogljo, Jurklošter in
Lisco, Ollmje in Virštanj, Celjsko kočo in
Svetino, Polzelo in Goro Oljko ter vse kraje
v Gornji Savinjski dolini. Poleg naštetih izle-
tov je na našem področju gotovo še veliko
UpHi krajev, ki so vredni Va^epa dblska. Vab-
ljeni!
IZLETNIK
.1... .1—i J i if
1. IZLETI PO DOMOVINI
Organiziramo eno- ali večdnevne izlete po
domovini za organizirane skupine po želji. V
jesenskih dneh so izredno lepi izleti v Gornjo
Savinjsko dolino, ogled naših zdravilišč, ok-
rog Pohorja in na samo Pohorje, na Dolenj-
sko in v Kočevski Rog, do Kolpe, v naša Pri-
morska naselja ter na Gorenjsko in preko
Vršiča do Goriških brd in Vipavske doline.
Za šolsko mladino organiziramo na naših
rednih in nekaterih drugih progah izlete s
75 % popustom.
2. IZLETI V TUJINO
V sodelovanju s PUTNIKOM Beograd oi^-
nlziramo IZLETE V TUJINO.
GRADEC (Graz) — vsakoletni obisk grobov
in žrtev 2. svetovne vojne na Dan mrtvih.
Sprejemamo prijave posameznikov in skupin.
BUDIMPEŠTA — 2-dnevni avtobusni izleti
za kolektive in posameznike.
BENETKE — TREVISO — UDINE — GO-
RICA — TRST, 2- dnevni avtobusni izleti za
kolektive in posameznike.
TRST — MIRAMARE — 1-dnevni avtobusni
izleti za kolektive in posameznike.
GRADEC (GRAZ) — MARIA ZELL enodnevni
izlet za organizirane skupine.
KANALSKA DOLINA, VIŠARJE, GORICA,
TRST — enodnevni ali dvodnevni izleti po
želji za organizirane skupine. j
KOROŠKA — VIŠARJE. Enodnevni izlet za
organizirane skupine.
DUNAJ — BR.\TISLAVA — BUDIMPEŠTA,
3-dnevni avtobusni izleti, datum določimo po
dogovoru s kolí'ktivom.
DUNAJ—BRNO—PRAGA—SALZBURG—CE-
LOVEC, 3-dnevni izlet za organizirane sku-
pine.
DUN.AJ — SALZBURG — CELOVEC, 3-dnev-
ni avtobusni izleti, datum določimo po dogo-
voru s kolektivom.
CELOVEC — ogled Koroške v enem ali
dveh dnevih, datum izleta določimo po dogo-
voru.
SOLUN — CARIGRAD — SOFIJA, 8-dnevno
avtobusno potovanje dne 6. 11., 27. 11.; rok
za prijave je 30 dni pred potovanjem.
KRIŽARJENJE PO SREDOZEMUU
V 14. dneh si boste z luksuzno ladjo »Dal-
macija« lahko ogledali večino Sredozemskih
držav.
PROGRAMI IN INFORMACIJE   «
Vse programe in informacije navedenih po-
tovanj zahtevajte v naši turistični poslovalni-
ci na Titovem trgu 3, ter v poslovalnicah v
Velenju, Mozirju, Krapini, Hrastniku in Kr-
škem.
3. TURISTIČNE USLUGE
IZLETNIK  posreduje v najkrajšem  času
nabavo potnih listov in vizumov.
IZLETNIK rezervira ležišča v spalnih vago-
nih, prodaja in rezervira vozovnice za letal-
ski promet po tujini in doma.
POSLUŽUJTE se turističnih uslug v naših
poslovalnicah.
PROGRAME izdelujemo po želji skupin ali
kolektivov!
Za cenjeni obisk se priporoča
IZLETNIK CEUE
Trgovsko podjetje »TOBAK«
Ljubljana skladišče Celje
razpisuje prosto delovno
mesto
prodajalke
Pogoji: Zahtevna trgovska
stroka. Prošnje poslati skla-
dišču »Tobaka« Zidanškova 6.'
Razpis velja do zasedbe delov-
nega mesta.
Stanovanje nI zagotovljeno.
Honorarne
sodelavce
za zbiranje novih naročnikov
lista Celjski tednik iščemo v
vseh večjih krajih (v sedežih
občin in stanovanjskih na-
selij) na območju bivšega
celjskega okraja.
V poštev pridejo predvsem
dijaki, vratarji v delovnih or-
ganizacijah, upokojenci in pi-
smonoše.
MOŽNOST DOBREGA ZA-
SLUŽKA JE ZAGOTOVLJENA.
Pismene ponudbe s točnim
naslovom pošljite čimprej na
Zavod za informativno službo
v Celju, Gledališka ulica 2 —
poštni predal 16L
Interesente, ki bodo poslali
ponudbe, bo obiskal zastopnik
zavoda zaradi dokončnega do-
govora o sodelovanju.
ZAVOD ZA INFORMATIV-
NO SLU2B0 — Celje.
AT L ET s K i FINALE  ЕШМР
MVIDEZNI ISPEH
ZVEZNI ATLETSKI FINALE JE ZA NAMI. S TEM PA JE V GLAV.
NEM TUDI KONČANA LETOŠNJA ATLETSKA SEZONA PRI NAS.
KLADIVARJU NI USPELO PONOV NO OSVOJITI PRVENSTVA V
MOŠKI KONKURENCI. PO IZJAVAH PRED TEKMOVAT^JEM, TEGA
TUDI NISO PRIČAKOVALI. TEKMOVANJE SAMO PA JE POKAZA-
LO, DA TUDI PRVO MESTO NI BILO DOSEGLJIVO.
Skupaj so Kadivarjevi atleti zbra-
li 33.596 točk, kar je okrog dva ti-
soč manj, kot preteklo leto, ko so
osvojili prvenstvo. To pa je vseka-
kor dokaz, da so bili letos slabše
pripravljeni, saj so morali pri dru-
štvu celo reaktivirati nekatere atle-
te, ki so že prenehali z aktivnim
udejstvovanjem: Lešek, Kolnik,
Brodnik, Kopitar (Lešek je s sko-
kom 440 ob palici in z zmago doka-
zal, da se je vsekakor prezgodaj
»poslovil« od atletike). Dvomimo tu-
di da bi bili nekateri celjski atleti
za to tekmovanje pripravljeni kaj
bolj, kot za katerokoli drugo tek-
movanje, saj so nekateri dosegli ce-
lo najslabše rezultate v letošnji se-
zoni (Zaletel 11,4 na 100 m, Vravnik
380 ob palici, Žuntar 800 m 1:59, itd.).
To pa je bilo vsekдkor premalo za
uspešen naksok na vrh.
Pa kljub temu moramo biti zado-
voljni. Tudi drugo mesto pomeni
kvalitetni vrh jugoslovanske atleti-
ke pa čeprav je ta vrh vedno nižji.
Največ so k drugemu mestu pripo-
mogli vsekakor Važič, Žuntar, Ko-
vač, Špilar, Leseli, Vivod in Cer-
van, ki so s svojimi dosežki le po-
kazali neko dobro formo. Slednji
je tek na 10 km zaključil celo z
boljšim rezultatom kot je njegov
državni rekord. Pa se je našel nek-
do, ki trdi (namreč delegat), da je
Franček tekel premalo en krog in,
da ne bo kar tako prišel do rekor-
da. No kaj je bilo res, bodo verjet-
no kmalu razvozlali. Upajmo, da bo-
do razvozlali v dobro Cervana, ki
bi tako za zaključek svoje atletske
kariere znova potrdil, da je bi ve-
lik tekač — atlet.
Vzporedno z moškimi so tekmo-
vale v Zagrebu za ekipni naslov
ženske ekijpe. Čeprav so bile atle-
tinje Kladivarja slabše uvrščene od
moških — zasedle so tretje mesto
— smo z njihovo uvrstitvijo skoraj-
da bolj zadovoljni. Tretje mesto so
namreč razen redkih izjem (Lubej,
Kastelic) priborile predvsem mlade
atletinje, ki se ukvarjajo z atletiko
eno ali dve leti. Razen omenjenih
dveh niso posegale po uvrstitvah
pri vrhu, bile pa so dovolj izenače-
ne, da so lahko osvojile tretje me-
sto. Glede na perspektivo celjske
atletike moramo biti zategadelj
vsekakor bolj zadovoljni z uspehom
ženske kot pa moške vrste. Na eni
strani so tu mlade atletinje, željne
afirmacije in v svojih rezultatih
precej izenačene, na drugi pa moška
atletska vrsta, ki si je tokrat poma-
gala z nekaterimi atleti »iz naftali-
na«, ki v prihodnje prav gotovo ne
bodo mogli ali pa tudi ne hoteli
zapravljati svoj pred leti pridoblje-
ni renome. Samo spomnimo se, da
nameravata zaključiti svojo atlet-
sko kariero tudi Važič in Cervan
pa lahko ugotovimo, da bo v prihod-
nje še mnogo slabše. Zanemarjanje
dela z mladino, neredko pa tudi
verjetno nestrokovno delo z mla-
dinci, ki so, se pri AD že občuti.
Verjetno je skrajni čas, da se pred-
vsem moška ekipa sanira z mladino.
Drugo mesto v državi prav gotovo
ne more biti merilo za moč celj-
skega kolektiva, ki je bila v letoš-
njem letu predvsem umetna. Pa tu-
di na račun splošnega upadanja
kvalitete jugoslovanske atletike.
E. Goršič
Ob pravem času v formi — Špilar
MARJAN GOIEŠ
zvezni sodnik
Celjski ljubitelji nogometa
prav gotovo poznajo Marjana Go-
leša, nogometnega sodnika. Pred
kritkim je ta »mož s piščalko«
naredil izpit za zveznega nogo-
metnega sodnika in tako za Wag-
nerjem in Presingerjem, ki pa ni-
sta več aktivna, postal tretji celj-
ski zvezni sodnik.
Kako se postane zvezni sodnik?
»Predvsem sem moral pokazati
kvaliteto sojenja v republiški li-
gi. Na predlog nogometne pod-
zveze in republiške zveze NZJ
sem postal kandidat in položil te-
oretični izpit. Nato sem moral ča-
kati skoraj dve leti, da sem opra-
vil še praktičnega. Za vse to se
moram prav gotovo v veliki meri
zahvaliti tovarišema Wagnerjii in
Presinger ju.«
Kaj je obsegal praktični del iz-
pita?
»Najprej sojenje štirih tekem
SN L, ki so jih kontrolirali zvezni
kontrolorji, potem pa še tekma
II. zvezne lige Segesta : Bratstvo.
Tako bom na prihodnji seji sod-
niške organizacije postavljen na
c-listo sodnikov in upam, da bom
dobil v sojenje še marsikakšno
tekmo zvezne nogometne lige.«
Ste že lahko opazili razliko v
sojenju med republiškimi in zvez-
nimi tekmami?
»V zveznem merilu igralci bolj
obvladajo pravila igre in so bolj
prefinjeni. Zato mora sodnik biti
precej bolje pripravljen tako fi-
zično kot psihično. Moja želja je,
da bi se s kvalitetnim sojenjem
prebil čim višje. To bo vsekakor
težko, saj je konkurenca posebno
v drugih republikah med sodniki
precej huda.«
Vse o nogometu
SLABA KVALITETA
Na nogometnih poljih še vedno
ni nič novega. Celje v SNL nadalju-
je z bledo igro in je tokrat omogo-
čilo slabi ekipi ljubljanskega Slo-
vana, da je osvojila prvo točko v
prvenstvi^. Vse kaže, da je letos
kvaliteta v tej ligi precej slaba, saj
so ekipve izenačene predvsem v svo-
jii slabi kvaliteti. Celjanom pa kot
zanalašč tokrat ne gre najbolje.
Kladivar ima že pet točk nasiko-
ka pred Olimpom in je doslej ustva-
ril že rekordno razliko v golih. V
zadnjem ikolu celo na račun v za-
četku presenetljivo dobrih nogome-
tašev Steklarja. Olimp je sicer v ne-
deljo pokleknil na svojem terenu,
vendar slej ko prej »bivakira« na
drugi poziciji, šoštanjčani so takrat
zmagali v Ormožu in se prebili na
tretje mesto, vendar Kladvarja ne
bo mogel nihče ogroziti.
V PODZVEZI ZANIMIVO
V podzveznem tekmovanju je pre-
cej bolj zanimivo. V prvi skupini
so presenetili Brežičani, ki so zma-
gali v Žalcu kar 4:0, v drugi sku-
pini pa bo prav gotovo prvak eki-
pa Štor. — L skupina: Šmartno :
Konjice 5:1, Vojnik : Zreče 4:0,
Polzela : Senovo 6:3, Gotovlje 1:2,
Žalec : Brežice 0:4, Radeče : Krško
8:1.
II. skupina: Laško : Šentjur 1:0,
Rogatec : Zabukovica 2:1, Vransko
: Sevnica 1:0, Ponikva : Štore 0:5.
Lestvica:
MLADINCI ZAKUUCILI
To nedeljo so zaključili tekmova-
nje mladinci. Zmagala je ekipa Ce-
lja. V zadnjem kolu so bil doseže-
ni naslednji rezultati: Kladivar :
Steklar 1:2 prekinjeno zaradi napa-
da igralca Kladivarja na sodnika,
Olimp : Šoštanj 6:1, Radeče : Celje
4:6, Velenje : Štore 2:1.
Lestvica:
Celje 7 6 1 0 41:17 13
Kladivar 7 5 O 2 28:11 10
Olimp 7 5 0 2 18:9 10
Steklar 7 4 O 3 18:17 8
štore 7 3 O 4 17:13 6
Velenje 7 2 0 5 10:23 4
Radeče 7 1 1 5 18:18 3
Šoštanj 7 115 10:24 3
Celje-Zagorje
91:39
v zadnjem kolu tekmovanja v II. republi-
ški ligi — vzhod so košarkarji Celja preprič-
ljivo zmagali. Koše so dosegli: Zupančič 40,
Suster 19, Leskošek 12, Šeligo 8, Božič 6 in
SVEČANOST V
AMD SLANDER
Prejšnji četrtek so slovesno izročili spomin-
ske značke devetnajstim u^ležencem. I. avto
transverzale, ki jo je Fy;if€đilo društvo v po-
častitev občinskega praznika. Celjska turistič-
na zveza je podarila prvim desetim udeležen-
4:em Turistični vodič po Sloveniji.
Transverzalo je prvi prevozil Edi Tanšek,
vodila pa je mimo najlepših turističnih in iz
NOB znanih krajev bivšega okraja.
Spričo jubilejne 25-letnice revolucije in 20-
letnice AMD »Šlander« bo društvo s transver-
zalo nadaljevalo do celjskega občinskega praz-
nika prihodnje leto. Pričakujejo še večje šte-
vilo nagrajencev.
V. S.
ŠAH
v nedeljo se je v Celju vršil prijateljski
mednarodni šahovski dvoboj na osmih de-
skah med GORIZIO — Italija ter celjskim
šahovskim klubom.
Zmagali so Celjani z rezultatom 6:2,
uspešni so bili: Draksler, Bervar, Ojstrež,
in Jazbec, remizirali so ing. Vrhovec, ŠtraJ-
her. Pešec in Pertinač.
Iz rezultata se vidi, da gostje niso bili do-
rasel nasprotnik domačinov čeprav imajo v
svojih vrstah prav močne igralce, ki so že
sodelovali na raznih turnirjih po Italiji.
Te dni so bile v Kopru zaključene igre
gradbincev Slovenije, ki so se pomerili v ša-
hu. Sodelovalo je kar 24 gradbenih ekip, med
njimi tudi celjski Ingrad.
Proti pričakovanju so zasedli prvo mesto,
kar je nedvomno lep uspeh Ingrada, saj so
lansko leto osvojili na igrah v Celju šele 4.
mesto. Največ zaslug za takšne uspehe imajo
predvsem: štrajher, Ojstrež in Studnlčka, ki
so izgubili samo po pol točke, ostali člani
ekipe: ing. Cijan, Pajk, Borovšek so dosegli
nekoliko manjše število točk.
ŽRTVE PROMETA
ŽRTVE PROMETA
Po cesti II. reda Celje—Šmarje pri JelšaK
je vozil mopedist STANE KAVŠČAK iz S¿
stanja. V naselju Senovica je zapeljal na desni
rob ceste in se prevrnil. Pri tem je bil težje
poškodovan njegov sopotnik MARTIN VER,
DEV, ki so ga odpeljali v celjsko bolnišnico"
Mopcdistu so odvzeli vozniško dovoljenje ¡ñ
moped.
VELIKA HITROST
Prometna nesreča se je zgodila na cesti Ц
reda v Arji vasi pri Petrovčah, ko je motoi
rist ZDRAVKO MIKOLCIC vozil proti Vele,
nju. Na lesenem mostu v levem ovinku, ga
je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na des-
no .s cestišča in je skupaj s sopotnilcom, bra-
tom MILANOM, padel pod cesto na travnik.
Pri nesreči je bil težje poškodovan motorist]
materialno škodo pa so ocenili na 500 N-di!
narjev.
ŠEST METROV GLOBOK PREPAD
Voznik dostavnega avtomobila, last KK Ža-
lec, ANTON DOBNIK je vozil po cesti med
vasjo Jankova in Male Dole pri Vojniku. Na
blagem ovinku je zapeljal s ceste m zdrknil
v šest metrov globok prepad. Nesreča se je
zgodila, ker je na avtomobilu odpovedal kre-
talni mehanizem, škode pa je za 2.000 N-di-
narjev.
NEPREVIDNI KOLESAR
Voznik motornega kolesa FRANC VORINA
je vozil iz Laškega proti Rimskim Toplicam,
ko je iz nasprotne smeri pripeljal kolesar
ANDREJ CESTNIK. Ta je v vasi Smarjeta
krenil na levo stran, ne da bi se prepričal
ali je cesta prosta in tako zapeljal pred mo-
torista, ki kljub zaviranju nesreče ni mogel
preprečiti. Pri padcu je dobil kolesar pre-
tres možganov in so ga odpeljali v celjsko
bolnišnico.
VOŽNJA BREZ IZPITA
Nesreča se je pripetila na križišču ceste IV.
reda na Polzeli. Ko je kolesar EDI JELEN
pripeljal v križišče, je iz desne strani privo-
zil mopedist MARJAN JUHÄRT, ki ni imel
izpita. Pri trčenju je dobil kolesar težje te-
lesne poškodbe, zlom leve ključnice in leve
noge.
'VOŽNJO  PRILAGODITI  POGOJEM CESTE
Proti Trojanam se je peljal s tovornim av-
tomobilom EDI PAVLIC, ko mu je v levem
ovinku v naselju Ločica pri Vranskem pri-
peljal nasporti z osebnim avtomobilom Pre-
izkušnja FRANC ODERLAP, ki ga je zaradi
neprimerne hitrosti in mokre ceste pri sre-
čavanju zaneslo v levo stran ceste, kjer je
trčil s prednjim delom v zadnjo kolo tovor-
njaka. Zaradi silovitega sunka je tovorni av-
tomobil obrnilo nazaj v sgier iz katere je pri-
peljal, ga zaneslo preko ceste, da se je pre-
vrnil preko strehe v potok Bolska in obstal
na levem boku. Sunek je zasukal tudi osebni
avtomobil, da je obstal poševno na cesti. Hu-
do sta bila poškodovana voznik osebnega av-
tomobila in IVAN FERME, ki se je peljal v
tovornjaku. Lažje poškodbe pa je dobila tudi
METKA ODERLAP. Na avtomobilih je škode
za 5.000 N-dinarjev.
TRČIL JE V KAMEN
Voznik osebnega avtomobila ZVONE KAM-
PUS je vozil po cesti II. reda Celje — Laško
in se v Tremarju srečal z drugim vozilom.
Oba voznika sta imela pri srečanju prižgane
kratke luči. Voznik Kampuš je na cesti za-
gledal večji kamen in takoj zavrl^ vendar je
kljub temu trčil v kamen, ki se je zrušil z
brega na cesto. Avtomobil je zaneslo s cest«
v jarek in v drevo. Pri tem je bila poškodo-
vana voznikova žena OLGA KAMPUŠ. Škode
je za približno 6.000 N-dinarjev.
ZBIL JE PEŠCA
Proti Mariboru je vozil z osebnim avtomobi-
lom FERDINAND GOLOB, ko je na Maribor-
ski cesti pred hišo št. 69 prečkal z leve stra-
ni ceste pešec MARTIN 2NIDAR, ki ga je
voznik zadel in zbil po cesti. V celjski bol-
nišnici so ugotovili, da ima zlom lobanjskega
dna.
Vsem prostovoljnim in poklicnim gasilskim enotam, ki so se
dne 13. oktobra 1966 neustrašno in požrtvovalno borile z velikim
požarom v Tovarni usnja Šoštanj in s tem obvarovale velik del te
tovarne in mesto Šoštanj pred hudo katastrofo, izrekamo v imenu
odbornikov občinske skupščine in vseh občanov
JAVNO PRIZNANJE
Prav tako izrekamo javno priznanje tudi Postajam milice Šoštanj
in Velenje, zdravstveni službi v teh mestih in pošti Šoštanj.
SKUPŠČINA OBČINE
VELENJE
KREDITNA
BANKA
CELJE
POSEBNO NAGRADNO ŽREBANJE
HRANILNIH VLOG 31. OKTOBRA 1966 -
MEDNARODNEGA DNE VARČEVANJA!
Kreditna banka Celje objavlja novo nagradno žrebanje vseh hranil-
nih vlog, naloženih pri Kreditni banki Celje-osrednji enoti, njenih
podružnicah — Celjski mestni hranilnici Celje, Velenje, Slovenj gra-
deč, in Slovenska Bistrica ter pri ekspoziturah Radlje ob Dravi, Dra-
vograd, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica, Šoštanj, Mozirje, Ža-
lec, Konjice, Rog. Slatina, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Brežice, Laško
in Šentjur pri Celju.
ŽREBANJE BO 31. OKTOBRA 1966 na vseh posi, enotah banke. Izžre-
banih bo preko 100 praktičnih lepih nagrad.
VLAGAJTE IN VARCUJTE PRI KREDITNI BANKI CELJE IN NJE-
NIH POSLOVNIH ENOTAH, KJER JE VAŠ DENAR ZA VAS VARNO
IN KORISTNO NALOŽEN!________________^
KAKO JE OAŠPERINOV PEPI PREGANJAL
^ kofeljci so znani kot hudi
oholači vedno pripravljeni, da po-
tegnejo nekoga za nos in pri tem
nimajo usmiljenja niti do svoje
lastne matere. Pokojni Pepe GA-
ŠPERINOV, ki je . imel na Škof-
ijah oš tari j o je nekega dne spo-
znal, da imajo njegovi sodi v kleti
žalostno votle glasove in da bo-
lehajo za sušico. Potrebna je bila
hitra pomoč. S pnevmatoraksom
ali s kakim drugim pihanjem zra-
ka v sode bi se bolezensko stanje
še poslabšalo. Samo ena pomoč se
je nudila: najeti brž voznika in od-
riniti v Istro po vino. Kot pameten
in razsoden možak je tudi tako na-
pravil.
Nalival je nekje na Koprskem.
Dobro črno vino, skoro sam refošk.
Kmet, od katerega je kupil, je to-
čil v visoko, od oblasti »cementira-
no« mero. Pepi ni delal drugega,
kot da je štel mero za mero in pi-
hal na vso moč v rdeče pene, da ni
noben odmerek mogel biti prepičel.
Površina vina je morala pri vsakem
odmerku doseči »zacahnano« črtico
in jo malce prekoračiti.
»Dobra vaga v nebesa pomaga!«
je razlagal Pepi Istranu in, kakor
da dvomi v moč tega krščanskega
nauka, je dodal: »Kaj se boš gnja-
vil za mrvico vina! Pusti, naj curlja
še pol minute, saj ti ni na srcu zra-
slo!« Ej, Pepi je bil pretkan tic.
Pri tem prijaznem opravku pa je
nekdo navzočih opazil, da se zbira-
jo težki oblaki in da v njih sumlji-
vo šumi. Zunaj na dvorišču je so-
sed MENIGO zavpil: »Toča bo!« Tu-
di ostali vaščani. Toni, Bartolo, Ke-
ko in drugi so bili tega mnenja. No-
vica je bila porazna. Vsi griči in
vse doline, kamorkoli se je človek
ozrl, vse je pokrivala vinska trta,
polna žlahtnega, že zorečega grozd-
ja. Toča v takem času je bila ka-
tastrofalna. Na obrazu vsakega se
je izražal neprikrit obup in groza.
Pa se oglasi nepridiprav Pepi, ki
ni mogel niti zdaj zatajiti svoje
škof el j ske nravi:
»Kaj praviš, Janez (proti vozni-
ku), ko bi midva to točo odpravila
dalje?«
»Lahko,« je rekel Janez, ki je bil
prav tako mrcina, čeprav molčeč.
»Ce vam bodo kaj plačali zato.«
Skromni istrski kmetje, ki so vi-
deli v vsakem tujcu nekaj čudežne-
ga, so takoj planili na noge.
»Hekto vina dobita, če bosta točo
res preprečila.«
»Pojdi Janez in naredi, da bo
prav.«
Janez je odšel .na dvorišče in se
ozrl proti pretečim oblakom. Mr-
mral je nerazumljive besede in kri-
žal z rokami. Nikakega uspeha ni
bilo opaziti. Oblaki so bili čedalje
bolj mrki in grozljivo mrmranje
v njih je še bolj naraščalo.
»Kako kaže, Janez?« je zaklical
Pepi iz kleti.
»Slabo, že v tretje sem zmolil koz-
jo molitvico, pa nekam nič ne po-
maga.«
»Eh, že vidim, da brez mene ni-
česar ne zmoreš!« je godrnjal Pepi.
S težavo se je skobacal na noge, ki
so bile videti čudno šibke in nego-
tove. Brez dvoma .posledica pihanja
vinskih pen! Prijel se je za obod
vrat in s težavo pomikal na dvo-
rišče.
»Umakni se, Janez; zdaj bom že
sam opravil.« Zahteval je majoliko
vina. Vrhnjo polovico vsebine je iz-
pil držeč majoliko v desnici: ko je
izpil še spodnjo, je položil majoliko
v levico. Pogladil si je mokre brke
z veliko rdečo ruto in se svečano
ozrl v oblake. Dvignil je prazno ma-
joliko proti njim in začel:
»Hokup pokuis imporatus, marš
oblakus, niks točakus!«
In oblaki, ki so prihajali od Na-
brežine,   so se polagoma pomikali
proti Bujam in izginili na jugu. Pre-
tkani Pepi je pač racimal je dej-
stvom, da oblaki stokrat pretijo,
preden stresejo svoje ledeno zrnje,
in uspelo mu je.
Hvaležnost istrskih vaščanov je
bila brezmejna. Iz vseh kleti so mu
nosili vina in napolnil je z njim
sodček, ki je držal več kot sto li-
trov. Najpametnejši so se drenjali
okoli njega in ga prosili, naj tudi
nje nauči te koristne umetnosti.
»Ne smem, ljudje božji, sem za-
prisežen. Saj bi vam tudi nič ne
koristilu, če vas naučim. Tisti, ki
hoče točo odpravljati, mora biti v
to na poseben način posvečen. Mene
je posvetil sam patrijarh tržaških
ščavonov.« (ščavoni: svečeniki srb-
se pravoslavne cerkve y Trstu, ki
si pogostoma nakujejo lepe denarce
na ručun ljudskega praznoverja.)
»Vidiš Janez,« je modroval Pepi,
ko sta vozila proti domu, »človek
si mora znati pomagati, kakor je
rekel tLsti berač, ki je vrečo z glisto
prevezal. Kdor si hoče pomagati na
tem svetu, mora imeti zmeraj od-
prto glavo in ne kakor ti, ki imaš
odprto glavo samo takrat, ko se ti
zdeha.«
F. MAGAJNA
Grenka šala
v Zahodni Nemčiji že več me-
secev doživlja vojno ministrstvo
žolčno kritiko množic in opozi-
cije. V ihti za učinkovitimi voj-
nimi letali so se Nemci zaleteli.
Izdelali so nekaj ducatov letal
tipa »Starfighter« (lovec zvezd)
po ameriški licenci. V ameriški
armadi je to letalo izrazit lovec,
Nemci pa so ga predelali tudi za
nosilca atomskega orožja, da bi
imeli letala, če bodo enkrat do-
bili tudi atomsko bombo. Posle-
dica teh predelav je, da je že nad
20 teh letal strmoglavilo in da se
je ubilo v ruševinah precej pilo-
tov. V Nemčiji kroži v zvezi z
nemško verzijo ameriškega Star-
fighterja naslednja grenka šala:
... Biti nepoboljšljiv optimist
je nekaj takega, kot če bi pilot
letala Starfighter nehal kaditi v
strahu, da ne bi zbolel in umrl
za rakom.
Zakrinkana vojna
VOHUNSKE ZGODBE IZ П. SVETOVNE VOJNE (4б)
Takšen je bil torej načrt in uresničil se je do
potankosti. Na King Kongovo domišljavost je
bilo zelo lahko vplivati. Kakor hitro je slišal,
da bo »odlikovan«, je dovolil kakor krotko jag-
nje, da so mu odvzeli orožje in potem, ko se je
uredil, je dovolil, da so ga odvedli v posebno
sobo, ki so jo bili izbrali v ta namen.
V sobo je vstopil korak pred svojo »častno
stražo« in se našopirjeno izprsil, da bi prejel
odličje. In prejel ga je, toda v obliki desetorice
izbranih vojnih policistov, ki so mu skočili za
vrat in ga po težavnem boju zvezali. V vsej Ho-
landiji ni bilo tako velikih lisic, ki bi pristojale
na njegove mišičaste roke, zato so ga morali
zvezati z jekleno vrvjo. Ko so ga pripeljali na
letališče RAF v Antwerpenu, je podpolkovnik
Pinto zahteval, da mu zvežejo tudi noge, kajti
lahko mogoče bi bilo, da bi s svojimi močnimi
nogami prebil tanko dno aviona in se strmo-
glavil v smrt, kar bi nadvse godilo njegovi sa-
moljubnosti.
Ko se je letalo spustilo na angleško ozemlje,
so Lindemansa takoj odvedli v neko zasebno
trgovsko hišo v okolici Londona. V tej hiši so
delali britanski protiobveščevalni strokovnjaki,
ljudje, ki bi zanje mogli dejati, ne da bi preti-
ravali, da so najboljši strokovnjaki na svetu,
kadar je bilo potrebno iz ujetnika izvleči pri-
<nanje, ne da bi uporabili kakršnokoli telesno
^^učenje. Znali so mojstrsko oceniti jetnikove
^očne in šibke strani in potem porušiti vse
Mentalne zapreke, ki so se vrivale mednje in
^&snico.
Dva tedna so križno zasliševali Lindemansa,
nato pa so ga spet z letalom vrnili v Holandijo.
Tokrat so mu nataknili specialne lisice Scotland
Yarda, katerih velikost so mogli uravnavati po
potrebi. Ob povratku v Holandijo so ga vtaknili
v zapore v Bredi. Ko ga je podpolkovnik sprem-
ljal do celice, ga je pazljivo opazoval. Njegova
našopirjenost in bahavost je izginila, četudi na
njegovem orjaškem telesu ni bilo videti nobene
modrice ali rane, niti sledu o vbodu igle. Oči je
povešal v tla, toda v njih ni bilo sledu, da bi
pretrpel velik strah ali da bi moral bedeti nekaj
dni in nočtskupaj.
Kljub temu, da ni bilo na Lindemansu no-
benih znamenj mučenja, je vendarle prišlo z
njim njegovo popolno priznanje, ki so ga iz
njegaSz.vlekli britanski strokovnjaki Poročilo je
obsegalo štiriindvajset gosto tipkanih strani
pisarniškega papirja. King Kong je priznal vse.
Podpolkovnik Pinto je bil med prvimi, ki ga
je King Kongovo priznanje posebej zanimalo in
zato se ga je nemudoma lotil. Poročilo je bilo
dosti bolj zanimivo kakor marsikakšen detek-
tivski roman, a podpolkovnik je ob branju imel
še posebno zadovoljstvo, ker je našel potrditev
za mnoge svoje sumnje in domneve.
Začetek Lindemansovih izdajstev je segal v
leto 1943, ko je bil na vrhu svoje slave kot
eden izmed vodij holandskega osvobodilnega
gibanja, le od nekdaj je bil nagnjen k spolni
promiskuiteti. Ko ni imel več denarja, da bi ku-
poval dragocena darila svojim številnim ljubi-
cam, si je izmislil premeteno potezo. Nagovoril
je nekaj bogatih žena, med katerimi so nekatere
čutile do njega čisto telesno privlačnost, da so
se odrekle svojemu najbolj dragocenemu na-
kitu, s čimer naj bi se obogatila blagajna za
vzdrževanje kanala, po katerem so bežali na-
sprotniki nacizma skozi Belgijo in Holandijo v
zasedeno Francijo in od tod naprej v Portu-
galsko. Mnoge žene, ki so imele svoje prijatelje
v koncentracijskih taboriščih in so se v njihovih
razkošnih hišah bohotili Nemci, so komaj čaka-
le, da so lahko storile kakšno uslugo svojemu
romantičnemu junaku osvobodilnega gibanja —
Lindemansu.
Lindemans je prodal ogromno draguljev, ki
jih je dobil od teh žena, toda denarja ni nikoli
oddal v blagajno osvobodilnega gibanja, temveč
ga je zapravil v divjih pijančevanjih, ki jih je
prirejal v zakotnih zabaviščih in nočnih lokalih.
Mnogo denarja je porabil tudi za podkupovanje
deklet, katerim je bilo potrebno najprej za-
žvenketati z zlatom, predno so se prepustile
medvedjim nežnostim tega velikana. Zlatnino in
nakit, kolikor ga ni prodal, je podaril svojim
ljubicam in se hvalil, da je to del plena, ki ga
je ugrabil nacistom.
V tem obdobju je Lindemans padel samo do
poneverjevalca in je bil še vedno pošten rodo-
ljub. Toda, četudi tega še sam ni takrat najbolj
natanko sprevidel, je bil že na poti v propad,
kajti prej ko slej bo prišel dan, ko bo moral
dati obračim za nakit in denar. Zategadelj je
začel razmišljati, kako bi prišel do velikih vsot
denarja, ki bi mu omogočile, da bi vrnil bla-
gajnu osvobodilnem gibanja, kar ji je dolgoval
za zapravljeni nakit in da bi še vnaprej lahko
živel razkošno in udobno, kakor mu je godilo.
Toda že takrat so nekateri drugi vodje holand-
skega osvobodilnega gibanja opazovali sumljivo^
njegovo početje, saj so vedeli, da v zasedeni
Evropi ni bilo ravno lahko priti do večjih vsot
denarja.
ŽEJA
FRANZ KAFKA:
ZAKONOM
Pred zakonom stoji čuvar vrat.
K čuvarju vrat pride neki človek
iz vasi in ga prosi, če lahko vsto-
pi v zakon. Čuvar mu reče, da
mu za zdaj ne more dovoliti, da
bi vstopil. Človek razmišlja, pot-
lej pa vpraša, če bo lahko vstopil
morda kasneje. »Morda«, odgovo-
ri čuvar vrat. »Toda zdaj ne.« Ker
so vrata, ki vodijo v zakon, kot
vedno, odprta, čuvarja pa v ti-
stem trenutku ni, se človek steg-
ne, da bi skozi vrata pogledal v
notranjost. Čuvar vrat to opazi,
se nasmehne in reče: »Ce te toli-
ko privlači, poskušaj vstopiti
kljub moji prepovedi. Toda vedi:
jaz sem močan; a jaz sem samo
najnižji izmed čuvarjev. Od dvo-
rane do dvorane stoje čuvarji
vrat in prvi je močnejši od dru-
gega. Tretji je tak silak, da celo
mene spreletava.« Človek iz vasi
ni pričakoval tolikšnih težav; mi-
slil je, da lahko do zakona vsak-
do pride ob vsakem času; toda ko
je zdaj od bliže pogledal čuvarja
vrat v krznenem plašču, njegov
velik šilast nos, njegovo dolgo,
tanko, črno tatarsko brado, se je
odločil, da vendarle raje počaka,
dokler ne dobi dovoljenja, da
vstopi. Čuvar vrat mu ponudi
stol in mu dovoli, da sede. Tu se-
di dneve in leta. Prizadeva si, da
bi ga spustil noter in utruja ču-
varja s prošnjami. Ta ga kdaj pa
kdaj zaslišuje, vprašuje o najraz-
ličnejših rečeh, toda to so vpra-
šanja, kakršna postavlja velika
gospoda, in na koncu mu vedno
znova reče, da ga še ne more spu-
stiti pred zakon. Človek, ki se je
za svoje potovanje oprtal z vsem
mogočim, skuša podkupiti čuvar-
ja in mu ponudi najdragocenejše,
kar ima. Čuvar sprejme vse, to-
da pri tem reče: »Vse to sprej-
mem samo zato, da ti ne bi po-
mislil, da si karkoli prepustil.«
Človek dolga leta skora|. nenehno
opazuje čuvarja vrat, pozablja na
vse druge čuvarje, ker se mu zdi,
da je tale edina ovira, ki prepre-
čuje, da bi vstopil v zakon. Prva
leta preklinia svojo nesrečno uso-
do vse bolj glasno, kasneje, ko
postaja star, samo še mrmra. Po-
staja otročji, a ker je ob dolgo-
letnem opazovanju spoznal celo
bolhe v krznenem ovratniku ču-
varja, pro-^i celo nje, da bi vpli-
vale na oi'ločitev svojega lastni-
ka. Nazad ;je človeku opeša vid
in ne ve аГ okrog njega zares po-
staja ve iennejše ali ga samo
varajo oči. Toda zdaj se mu ven-
darle v iemi prikaže luč, ki žarko
sveti skozi vrata zakona. Zdaj ne
bo več dolgo živel. Pred njegovo
smrtjo se ptrnejo vse izkušnje v
eno SĐsrjo vprašanje, ki ga do
zdaj še m. i-astavil čuvarju vrat.
PomaiiG. n.u z roko, ker se ne mo-
re več vzravnati. Čuvar vrat se
mora globoko skloniti, ker je raz-
lika med njim in človekom vse
večja. »Kaj bi rad zdaj še vedel?«
vpraša čuvar. »Ti si nenasiten!«
»Glej, vsi se ravnajo po zakonu,«
reče človek, »kako je to mogoče,
da v vseh teh letih nihče razen
mené ni skušal stopiti pred za-
kon?« Čuvar opazi, da je človek
že čisto pri koncu, pa zakriči, da
bi ga njegov glas še dosegel: »Tu
nihče drug ni mogel dobiti dovo-
ljenja, da bi vstopil, ker je bil ta
vhod namenjen samo tebi. Zdaj
grem, da ga zaprem.«
NAJLEPŠE
DARILO ZA
VAŠE ZNANCE,
SORODNIKE IN
PRIJATELJE
V TUJINI JE
CELJSKI
TEDNIK
LUTKA IZ PARIZA
VINCENT
MC CONNOR
- 61 -
Ne ... boste je ... nikoli... našli.« je zakašljal Dryden.
Fanning ga je zgrabil za ramena. »Govori!« je zatulil.
»Riba ... te... Do ...« Besede so se izgubile v zadnjem Dry-
denovem dihu.
O Suzy nobenega sledu. Niti v gledališču, niti v stanovanju.
»Poskusite priti v starinarno Florión, Paul«, je predlagal Fan-
ning. »Računati moramo z vsemi močnostmi.
Sam si je izbral drugo mesto: Ile St. Louis. Ko je prišel čez
Scino, je zaslišal v bližini policijsko sireno. Začela se je velika
racija.
Jolivetova hiša je bila v temi — kakor sinoči. Fanning se je
povzel na \rtni zid. Iz hiše je moral biti še en izhod. Našel
je majhna lesena vrata. Bila so zaklenjena, toda les je bil trheil.
Sunek — in stal je v kleti, ki jo je že poznal.
Prostor, kamor so spravili takrat njega, ni bil zaklenjen. Upal
je, da bo v njem našel Suzy. Toda tam ni bilo niti Suzy niti
Martine Lautier.
Polžaste stopnice so kazale sveže sledove umazanih čevljev.
S stopnice na stopnico je stopal Fanning previdno navzgor, dokler
ni prišel do ograje, od koder je lahko opazoval Jolivetovo delov-
no sobo.
Podoben prizor kakor sinoči: Joilivet je sedel za svojo pisalno
mizo, njemu nasproti pa nekaj tipov s Pigalla — vodje pariškega
podzemlja. Fanning se je previdno umaknil od zavese in v tiistem
trenutku zapazil, da ni sam. Na drugi strani, tam, kjer so se
stopnice spuščale v delovno sobo, je stala neka temna prikazen.
Moški, ki je pustil sveže blatne sledove na stopnicah!
Spodaj na pisalni mizi Joliveta je zazvonil telefon. Jolivet
je dvignil slušalko: »Da?«
Nekaj sekund je bilo vse tiho, potem se je oglasil .Tolivet:
»Ostanite skriti, dokler vas ne pokličem.«
Odložil je slušalko in pogledal proti tistim, ki so sedeli v
senci: »Dryden je mrtev. Ubit.« Skomignil je z rameni. »Nič mi
ni žal za tega Angleža. Naslednji so na vrsti Američani. Vsi Ame-
ričani. Izkoristiti in potem likvidirati. Dvifamje potopljenega bla-
ga naj ostane samo v naših rokah. Z nikomer ne bomo delili
plena.«
Fanning je počasi obrnil glavo, da bi opazoval moža na dru-
gem koncu hodnika. Bil je v običajnem usnjenem kompletu, a v
rokah je imel pištolo. Tok je bil usmerjeti navzdol. Kazalo je, da
neznanec še vedno ni opazil Fanninga.
Spet je zazvonil telefon.
Jolivpt se je oglasil. Takoj zatem je izginila vsa barva z nje-
govega obraza. »Nemogoče! Kdaj? Hvala,« Odložil je slušalko.
»Posebni policijski oddelki so izvedli racijo na Pigallu in odvedli
s seboj vse prodajalce maronija in prodajalke cigaret.«
Še enkrat je zazvonil telefon. Toda Jolivet ni več uspel, da bi
dvignil slušalko. Neznanec na oni strani hodnika je pritisnil na
sprožilec. Jolivet se je sesedel v svoj stol in stegnil roko k srcu.
I>rugi so sedeli kot prikovani. Med Jolivetovimi prsti je začela
polzeti kri. Tedaj je skočil eden izmed njegovih obliskovalcev
kvišku in odhitel skozi vrata. Stol je padel. Temne sence so to-
potale iz sobe in izginjale skozi vrata.
Fanning se je ozrl proti neznancu v usnjeni obleki. Stal je na
stopnicah, ki so vodila v Jolivetovo delovno sobo in držal še ved-
no pištolo v rokah.
»Znebiti si se nas hotel?« je zasikal. »Sam si hotel opraviti
deik)?« Stekel je po stopnicah v delovno sobo in se sklonil čez
pisalno mizo. »Toda nikoli ti ne bi uspelo. Zemljevida, ki sem
ti ju prodal, sta bila ponarejena. Samo en človek ima pravi zem-
ljevid — jaz!« Vzravnal se je in se zadenski umikal proti vratom.
»In tako boš poginil,« je dodal. »Sam. Morda ti ostane še toliko
časa, da pomisliš na vse, ki si jih pobil. Dekle iz Hongkonga na
primer.« Pri vratih je še enkrat postal. »Kralja mamil, Joliveta,
ni več in nihče ne bo potočil niti solze za njim.«
Obrnil se je in tako hitro izginil, da Fanning ni utegnil niti
skočiti za njim.
Suzy Rossignol se je prebudila, ko je slišala, da se je v klju-
čavnici obrnil ključ. Nagon jo je takoj posvaril: ne pokaži, da si
budna. In potem se je spomnila, kaj se je bilo zgodilo.
Dva moška, ki sta čakala pred njeno hišo, ko je hotela oditi
v gledališče, sta jo strpala v avto in ji vbrizgala neko tekočino
v roko. Morala je takoj zaspati, kajti niti slutila ni, kam so jo
pripeljali.
Vrata so se odprla. Suzy je slišala gilasove. Moški in ženska.
»Kako dolgo bosta ostali?« je \фrasala ženska.
Bosta? Torej Suzy ni bila sama v sobi!
»Mene nikar ne vprašujte«, je odgovoril moški. »Vse to ureja
šef. Najbolje, da ju pustite spati. Jaz moram naprej.«
Spet se je obrnil ključ v ključavnici. Zunaj so se oddaljevali
koraki.
Suzy je dvignila glavo. Ležala je na zofi v neki visoki sobi.
S ceste je prihajala medla svetloba skozi veliko zavešeno okno.
Suzy je nejasno prepoznala nekakšno stojallo. Atelje slikarja.
Nekje je ura odbila polnoči. Zven je bil Suzy domač: St. Sul-
pice ali St. Severin. Vsekakor neka cerkev na Montparnassu.
Suzy se je vzravnala. Zdaj je slišala tiho dihanje. Previdno
je tipala skozi atelje.
Ženska je ležala na postelji. Dihala je sunkovito. Suzy se je
sklonila čeznjo.
»Me slišite?«
Vanjo so se zazrle tope oči.
»Martine«, je zašepetala Suzy. »Martine Lautier,«
V istem trenutku je nekdo sunkovito odprl vrata. Zasvetila
je luč.
- еЗ -
Suzy se je sunkovito obrnila. Preá nj© sta stala dva moška.
Eden je bil oblečen v črno usnje, druji — tip pretepača — je
držal V rokah bič.
Mimo mrtvega kralja mamil je planil tajni agent Kirk Fan-
ning do vrai, sikozi katera je izginil morilec. Pred njim so bile
polžaste stopnice, ki so vodile v vinsko klet. O neznancu ni bilo
nobenega sledu.
Fanning je prižgal vžigalico in zagledal v kamnitih tleh od-
- 64 -
prtino, z katere je gledala lestev. S pištolo v desnici se je začel
Fanning spuščati po lestvi v temo. V daljavi je slišal šumenje
vode.
Spet je prižgal vžigalico. V svetlobi plamenčka je spoznal
nizek prostor. Črne stene, podprte z drogovi. Ob steni je bila
omara in na polici je bilo nekaj žepnih svetilk. Po vsej verjetnosti
skladišče Jolivetovo tolp>e.
Fanning je segel po najbližji žepni svetilki. Svetlobni krog
je zaplesal po prostoru in v soju prerezane teme je Fanning za-
gledal hodnik.
Bolj globoko ko je prihajal, bolj glasno je bilo šumenje
vode. Moral je biti v starem podzemnem hodniku k Seini.
Fanning je usmeril svetlobni krog svoje žepne baterije tik
pred noge. Na nekem zavoju je ostrrnel: pred njim je tekel pod-
zemeljski kanal. Crna, zaudarjajoča voda je pritekala iz nezna-
nega in odtekala v neznano. Fanning je tipal dalje. Nekaj sivega
je smuknilo skozi svetlobni krog. Debela podgana.
Fanning je posvetil na obe strani. Še ena podgana. Pa še ena.
Fanning se je skušal umakniti, pa je na spolzkih tleh izgubil
ravnotežje. Izprožil je obe roki, da ne bi strmoglavil. Žepna sve-
tilka mu je zdrsnila iz roke.
Tema.
Fanningove noge je ujela voda. Bil je v nevarnosti, da ga bo
odnesla. Slednjič je s prsti otipal oster kamnit rob in se z nohti
čvrsto oprijel.
S poslednjimi močmi se je Fanning izvlekel in nemočen oble-
žal, dokler ni prišel spet malo do sape. Ko je spet dvignil glavo,
je zagledal daleč pred sabo rahel pramen svetlobe.
—O—
Je potreboval samo nekaj minut ali morda več ur, da je pri-
šel do luči? Fanning je izgubil vsak občutek za čas. Svetlobni pra-
men je prihajal od nekod zgoraj. Kvišku so vodile železne stop-
nice.
Fanning je splezal navzgor in prišel v širok hodnik z belimi
stenami ter s pološčenim tlom. V stropu vgrajene neonske sve-
tilke so širile ostro svetlobo.
Fanning je okleval. Ozrl se je okoli sebe, prisluškoval. Tesno
ob steni, s pištolo pripravljeno na strel, se je plazil dalje po hod-
niku do nihalnih vrat z debelimi šipami.
Ko je odsunil vrata, je odkril, kje je: v zaprtem plavalnem
bazenu. Žive duše ni bilo videti nikjer.
Odkril bom, kdo nas je izdal.«
Potem je Fanning odkril sledove nog, vlažne sledove stopal
okoli bazena k majhnim vratom. Na klopi je ležala kompletna
usnjena oprema: jopica, hlače, rokavice, škornji, čelada — skrat-
ka vse takšno, kakor so bili obečeni možje iz tolpe kralja mamil.
Toda kje je bil mož, ki mu je vse to pripadalo?
Kirk Fanning je odprl predalček stenske omare. Prikazala se
je gumijasta potapljaška obleka. Predalček poleg je bil prazen.
s FICKOM po JllGOSlOVMSKEM JtGt
2.0CJ0 KM DOLGA PUT KOT JO JE OPISAL FICKIST JURO KISLINGER
(Nadaljevanje)
STARA   BOSNA   V   STAREM
TRAVNIKU
Zavijemo ostro v desno pod nlz.ek podvoz,
kasneje ugotovimo, da pelje čezenj ozkotirna
ieleznica in že obstojimo pred pisano posU-
jjano džamijo. Kot piščeta se pod njo stiska
^di nekaj lesenim zabojem podobnega, kar
go majhne prodajalne. Sredi starega Travnika
gaio, umazanega, podlrajočlh ostrešij starih
hiš, skratka tam, kar sem si predstavljal ka-
dar ml je kdo v Sloveniji rekel »zagamana«
Bosna. Mimogrede: feredž res ni več, zato pa
sem videl nekaj žena, ki so Imele naglavne
rute povezane tako, da si videl le oči. Razen
Sulejmanija džamije je za mestom vse po-
bočje hriba pokrito s starim muslimanskim
pokopališčem. Tudi vezirske grobnice so baje
visoko v bregu, a mi smo že hiteli dalje. Prav
blizu je baje vse drugače, v novem Travniku,
a mi smo bili žejni takih reči, ki jih doma
ne moreš videti. Zato smo še naglo kupili,
okusili in se zanj do kraja navdušili, namreč
za travniški sir. Ni ga bilo težko in poceni
dobiti, ker je bil tisti dan v Travniku semenj.
Ne bi bilo slabo, če bi ga kakšno slovensko
trgovsko podjetje, ki se še ni scvrlo v samo-
zadovoljnosti, začelo »uvažati«.
MODERNA CESTA KOT VAŠKI
KOLOVOZ NA SEMANJI DAN
Travniški semenj pa smo kruto občutili
na cesti med nadaljevanjem vožnje proti Ilid-
ži. Cesta, ki jo je še najlažje primerjati s ce-
sto Celje—Maribor, je bila polna pešcev,
vprežnih voz in jezdecev. Čeprav je ta cesta
stara že najmanj deset let nič ne kaže, da bi
že kaj vplivala na ljudi, še vedno se na njej
vsi domačini obnašajo kot na vaškem kolo-
vozu. Še huje, niti besnenje avtomobilske
trombe ne bo pripravilo jezdeca do tega, da
bi se ozrl predno brezskrbno skrene s ko-
njem v levo tik pred presenečenega šoferja,
ki preiskuša zaradi tega zavore svojega voza
v skrajni sili. Ne da bi se zmenil za cvileče
zavore in ne da bi se ozrl bo nato jezdec od-
jahaî po stezi na levo s ceste v hrib. Avto-
mobilski promet je bil dokaj gost in »medna-
roden«, vendar so na tej cesti zmagali doma-
čini. Vozniki niso več vozili po prometnih
predpisih, temveč po nenapisanih »pravilih«
domačih jezdecev, goničev živine in pešcev,
ki so si s stoičnim mirom pridobili na cesti
absolutno prednost. Nisem se utegnil poza-
nimati, koliko žrtev terja ta zmaga nad avto-
mobilistl med domačini.
Z ENO ROKO VR.\TA, Z DRUGO
PA...
Nekaj kilometrov pred Ilidžo se cesta raz-
širi in je tlakovana s kockami, ki dišijo po
Oplotnlci, hkrati pa je nakodrana kot morska
površina ob lahnem vetriču. Pa s kakimi 7Ü
do 80 še Itar gre. Kamp v Ilidži je zelo lepo
urejen, le na notranji strani straniščnih vrat
so poruvani vsi zapahi. Ljudje zato drže z
eno roko vrata, z drugo pa . . . Straniščne
školjke so pa čiste. V recepcij! kampa so
prijazni In delijo prospekte z načrti Sarajeva
in Ilidže v vseh jezikih, samo v nobenem na-
šem. Bife obratuje, le v času manjšega pro-
meta mora.< natakarja najprej poiskati v
enem izmed šotorov, kjer vse kaže, da Je
monco zaposlen. Le s čim — ? Ko prideš in
postaviš šotor lahko pred spanjem še hitro
skočiš dva kilometra do izvira reke Bosne
in občuduješ v zajezenih kotanjah postrvi
vseh vrst in velikosti. Ribiči so mi pripove-
dovali o tamkajšnjem ribiškem raju, vendar
namakanje črvov zame ni ribiški raj. Krepka
nevihta z mnogo grmenja in manj dežja, a z
obilico Aetra preiskusi naše šotore, ki si pri-
služijo dobro oceno in nas nato zaziblje v
spanje.
KUPOVALNA MRZLICA V
SARAJEVU
lUDŽA—SARAJEVO—MOSTAR—SLANO
246 km
Zgodaj zjutraj »skočimo« 10 km do Sarajeva
in v slogu avtomobilskih dirkačev predirka-
mo nekaj sarajevskih znamenitosti, ki bi za-
nje pravzaprav potrebovali več dni in že ob-
vísimo zaradi kupovalne mrzlice naših bolj-
ših polovic v ali na Baščaršiji. Opremljeni z
bosanskimi torbami, opankami, džezvami itd.
itd. za naše mame, tete, strice in ostalo so-
rodstvo in nesorodstvo si ogledamo še Gazi
Husrevbegovo džamijo za dvesto din po ose-
Iri, predirjamo še nekaj znamenitosti in ob*
sedimo v bezistanu, starem turškem pokritem
tržišču, kjer je razstava domače umetne obr-
ti z gramofonskimi ploščami narodne glasbe
vred. Srkamo odlično turško, ki nam jo pri-
nese deva v narodni noši in sploh. Turška ni
draga, pač pa je k njeni ceni treba prišteti
ne pretirano vstopnino. Napravim še sklep,
da si bom enkrat za Sarajevo privoščil več
dni in že drvimo mimo mostu znamenitega
atentata, ki pa je v popravilu (ne atentat,
temveč most) nazaj v Ilidžo in še naprej pro-
ti Ivan sedlu,. Konjicu, Jablanici in Mostarju.
KONJICU PRODAJAJCT"""
86 OKTANSKO VODO
z nove ceste proti In čez Ivan Sedlo obču-
dujemo novozgrajeno nđtmalnotirno železni-
co proti Pločam. Takoj mi je jasno, da je
morala biti dražja od žafrana, ker pleza kot
alpinist po stenah, leze kot sveder skozi ska-
lovje In se pne preko več bajnih mostov kot
jih zmore vsa Slovenija. Po skoraj neopaznem
vzpenjanju ceste prevozimo novi predor, si
tako prihranimo nekaj sto metrov avtomo-
bilskega plezanja do starega vrha sedla, ki je
najbrž v oblakih In obstojimo na drugem kon-
cu predora. Strmimo v nov svet. šele zdaj
se mi zjasni, da mora imeti Sarajevo precej
metrov nad morjem, ker od tu gre le še na-
^'zdol, pa dokaj bolj strmo kot z druge stra-
ni In mnogo del j. In še nekaj — gozdovi so
preč. Skalne gore vsepovsod. Visoke, a po-
vsem drugačne kot naše. Po avtomobilskem
slalomu navzdol se ustavimo v Konjicu. Ne-
kaj naših tvega 20 km stranpoti do Boračke-
pa jezera in jim nI žal. Iz več razlogov. Bilo
jim je lepo in ko se vrnejo jih lahko obva-
rujem pred hudim. V vmesnem času sem
namreč na konjiški bencinski črpalki doku-
pil 12 litrov 86 oktanskega bencina. Tako sem
vsaj mislil in tudi plačal. Po dveh kilometrih,
predno sem lahko našel primerno mesto za
kosilo naše ekipe, sem obstal. Fičko ne go-
vori in mi ne more povedati kaj mu je. Ko-
liko pa jaz vem o njem je vse v redu. Čudo
mi pojasnita voznik tovornjaka in mehanik
Iz Tuzle, ki je privozil mimo in ustavil. Tale
dvogovor z voznikom tovornjaka je razkril
skrivnost:
»E. brate, I ti stojiš!«
»Stojim, pa kaj?«
»Jesi Ii ti uzimao bencin na pumpi u Konji-
cu?«
»Sem, in ...?«
»E, vidiš, nisi uzimao bencin, nego vodu.
A na vodu nijedan ne Ide. I ja sam stao dve-
sta metara iza tebe.«
Tedaj sem zmolil molitev, ki sem se je na-
uči! od naših južnih bratov, oba navzoča pa
sta mi res tovariško pomagala spraviti vodo
iz mojega voza. Naj potihem priznam, da sem
med tem že pognal zaganjač. Ker je akomu-
lator zdržal mojo torturo sem z novim su-
periornim gorivom in z bratskim porivanjem
spet lahko prižgal mojega bencinskega konja
iz Kragujevca. Tovarni se orpavičujem zara-
di erdih misli na njen račun, ki seni jih imel
dokler nisem zvedel za dragoceno konjiško
vodo. Zahvalil sem se obema rešiteljema in
še lahko pravočasno posvaril sovoznika, ki
je medtem občudoval Boračko jezero. Kljub
protestom na črpalki o vodi niso hoteli vede-
Alibegova
džamija
v Sarajevu
ponoči
ti ničesar in so jo menda prodajali naprej.
Zatorej vsi, ki mi boste sledili na tej poti,
ogibajte se črpalke v Konjicu! Proti njihovi
vodi ne pomagajo nadomestni deli.
KLANJAMO SE JUNAKOM
POHODA ČEZ NERETVO
KašIJajoč in od časa do časa še vedno sika-
joč paro me je nato vozil moj kragujevački
»konjič« mimo jablaniškega jezera (jezu se
s ceste ne vidi) vendo globlje v tesno sotesko
Neretve. To je bil drugi del naše poti, ki za-
služi vzdevek najlepši in zraven še divje groz-
ljivi. Užitek mi je kalila misel na moj trpeči
voziček. Kraji IV. ofenzive. Prehod preko
Neretve. Tudi tam mimo nas vodi zdaj kras-
na cesta. In v duhu se vedno bolj spoštljivo
klanjam tistim, ki so se tod borili in prebi-
jali. 2e manevri bi bili tod morilski, kakšni
so morali biti šele ti boji! Zdaj je tu spet
fronta. Zdaj se prebijajo graditelji nove pro-
ge. Tudi to je zavraten boj. Iz useka v usek,
iz predora v predor, vedno skozi živo skalo.
Neretva je prva prebila to pot — po svoje.
Zdiij je čiovek osvojil njeno carstvo. Skoraj
nerodno mi je, da se tod mimo vozim tako
udobno — čeprav s sopihajočim vozom.
POeiTELJ — MESTECE IZ
»TISOČ IN ENE NOCI«
Nato se soteska razpre in cesta zravna.
Pred nami je vrh Veleža. Še malo in že ima-
mo parkirne težave v Mostarju. Jaz še poseb-
no. Rad bi našel vsaj majhno strmino, da
bi kasneje lažje vžgal motor. Vse se najde,
če iščeš, pravijo. Nato obvezno peš čez zna-
meniti most. Tedaj se zavemo, kako vroče
je nenadoma. Seveda, kaj nagel prehod Iz go-
ra v dolino, še obvezno fotografiranje In ob-
vezna turška v enem izmed lokalčkov pri sta-
rem mostu in že nas podi zakon motorizira-
nega turista — naprej. To potovanje je samo
nagel pregled, izvidnica, ki bo povedala, kje
se bo vredno v bodoče za dalj časa ustavlja-
ti. Mostar je takšen kraj.       (Nadaljevanje)
Na levi astronavt ЛTadimir Komar ov, na desni Lina in Vladimir ob   srečanju v Kijevu po 25 letih
VESOLJEC JI JE NAŠEL SINOVA
• VESOLJEC KOMAROV JE POSREDOVAL, DA STA SE PO 25 LETIH SPET VIDELA MATI IN SIN
e LINA WITTMANN-KOMAROVA JE S SINOM FINOMEHANIKOM TUDI ZADOVOLJNA
Ko je astronavtska trojka v »Vos-
hodu« 1964. leta šestkrat obkrožila
zemljo, je ves svet pisal o treh ju-
nakih. Med njimi je bil tiidi inženir
Vladimir Komarov.
V Weissenburgru v Zahodni Nem-
čiji je 70-letni Lini Wittmann-Ko-
marovi vztrepetalo srce. Prepričana
jc bila. da je vesoljec njen sin. Li-
na je ob koncu prve svetovne vojne
poročila ruskega kapetana Vasilija
Koma rova. Šla je z njim v Sovjet-
.sko zvezo. Imela sta dva sina, Leo-
nida in V lad i ¡11 i rja. Ko pa je soprog
umrl. je Lina šla spet nazaj v Nem-
čijo In to leta dni pred napadom na
SZ. .Sovjetske oblasti sinovoma niso
dovolile odhoda. 25 let Lina ni ve-
dela za sinova, naenkrat pa ime
Vladimirja na prvih straneh vseh
časopisov sveta. To je bilo pred
dvema letoma ...
Lani je bil podpolkovnik Vladimir
Komarov v Münchnu. kjer je zvedel
za nesrečno zmoto stare žene. Po
vrnitvi v domovino je začel iskati
svojega soimenjaka. Našel ga je v
azerbejdžanskem mestu Mingetčau-
rii. Obiskal ga jc in o obisku pisal
Lini \ Nemčijo. Letos je Lina po-
tovala v Kijev, kjer se jc srečala
z Л'ladimirjcm. ki sicer ni astronavt,
temveč finomchanik. Nič zato. Sni-
denje s sinom, snaho in vnučko je
bilo prisrčno in ])r('kratko, komaj
dva dni. Zdai kujejo načrte. Mama
in babica Lina jc pripravljena za
ponovno selitev. Jesen svojega živ-
ljenja hoče preživeti ptri sinu v
daljnjem  A z e rbe j d ža n u.
.Še ena zanimivost k tej ganljivi
zgfxlbi. Lina Wiittmann-Komarova,
ki je po svojem drugem možu v
Nemčiji dobivala Invrno pokojnino,
jc bila hud nasprotnik vesoljskih
j)()letov .češ da «o zapravljanje de-
narja, medtem ko nekateri ljudje
komaj živijo. Njeno mišljenje je te-
meljito (Spremenil omenjeni ipolet
>Vostoka . Kajti če bi Komarov ne
letel v vesolje, bi osamljena žena
nikoli ne našla^svojih sinov. Leonid
stnrcjíi sin. se ji je javil iz Lenin-
g-rada.
Span|e
Prav gotovo za znanstvenike
današnje dobe ni ravno spodbud-
na ugotovitev, da po tolikih letih
intenzivnih raziskav še ne more-
jo dati popolne razlage, kakšno
vlogo v človekovem življenju ima
spanje. Seveda je za marsikoga
to vprašanje preenostavno, da bi
bilo potrebno o njem razmišlja-
ti, kajti odgovor je površnemu
opazovalcu na dilani: spimo, ker
smo utrujeni. Vendar stvar ni
tako enostavna; v resnici gre za
mnogo bolj zamotane fiziološke
procese, kot si lahko mislimo.
Nenavadno je, da prespimo kar
tretjino življenja, da smo recimo
cdlih 25 let 'izključeni' iz doga-
janj in izolirani od okolice.
Ali moramo toliko spati? Upam
si trditi, da V tem resnično mal-
ce pretiravamo, oziroma da se
glede spanja pogosto razvajamo.
Tudi najnovejše ugotovitve fizio-
logov potrjujejo to tezo. V ne-
kem ameriškem inštitutu so iz-
vedli poizkuse na skupini pro-
stovoljcev in uspeli skrčiti čas
potreben za snanje na vsega tri
ure dnevTio. Poizkusi so trajali
cele tri mesece, ljudje pa so med
tem uživali poživilo iproniazid,
ki baje deluje podobno kot kava.
Ob tem se lahko spomnimo tudi
mnogih znanih zgodovinskih
osebnosti, ki so kljub napornem,
včasih državniškem delu, shajali
z nekaj ničlimi urami spanja. To-
rej bi lahko omejili spanje, če bi
to bilo potrebno, seveda v skladu
z našo starostjo, zdravjem in
splošno konstitucijo. Vendar pa
se vsi preveč radi prepu.stiino
blagodejnemu občutku ugodja in
varnosti, ki nam ga nudi udobna
postelja. Poleg tega na gre brez
dvoma slehernemu človeku tudi
za tako imenovani »beg pred
realnostjo«, 'beg v stanie brez
skrbi in težav. Žc dalj časa so
znani centri za spanie, ki .se na-
bainjo v mcdmožiianih in katerih
drn/enie z električnimi tokoivi
določenih valovnih dolžin povzro-
či občutek hude zaspamosti, ki se
ii ie nemogoče upreti. Manj zna-
no pa ie deistvo. da ima s Spa-
niern oprnviti tudi knmi obtok.
Do 'tPiga odkri'tia .so znanstveniki,
»^^išli z relativno preprostim po-
WVnsorn: Kri poizkusnega p^a,
Vi <;r» io dali časa ohraniali v
budnem c:tqniu. injecirali v
Vn^ni obtok spočitega, pravkar
prehnien^^ora r>sa. Učmek ie h4
Tvrecenetliiv po reV^i trenutkih
se ie pes. ki ie dobil inickciio.j
pogreznil V globok spanec. Iz
opisanega poizkusa jasno sledi,
da morajo v krvi obstajati snovi,
verjetno podobne hormonom, ki
se tvorijo in kopičijo v budnem
stanju ter izginjajo med .spar
njem. Prav te snovi, ki kemično
še niso znane, morajo vplivati n,a
center za spanje in uravnavati
njegovo pravilno delovanje. Toli-
ko vedo o spanju fi-iiologi. Bio-
logi pa prav tako nc morejo dati
meke popolnejše razlage za ta
pojav. Pretežno pre\I;'duje r~ne-
nje o prilagojenosti organizmov
na 'spremembe v naravi. iVicnja-
vanje dneva in n-pci je патеЗ-:о-
valo tudi prilagoditev živali in
rastlin in so postale bolj pasivne
v enem in aktivne v drugem delu
dne\a. Tema sama prav gotovo
ne terja spanja, kajti mnoge ži-
vali postanejo živahne šele pono-
či in marsikatere rastline odpre-
jo cvetove v pr\'em mraku. Šlo
bi torej zgolj za razdelitev dneva
na aktivno in pasivno periodo.
Verjetno pa bo potrebnih še
mnogo znanstvenih naporov, da
bo lo, čepra\' vsakdanje vpraša-
nje, zadovoljivo pojasnjeno.
Puncer Franjo
SLOMŠKOV TRG. OB VHODU V ŽUPNIŠCE
JE VZIDAN KVADER IZ BELEGA POHOR-
SKEGA MARMORJA. NA OŽJI STRANICI
KVADRA JE LEVJA GLAVA. KAMEN JE
MORDA SLUŽIL KOT PODSTAVEK ČASTNE-
MU STOLU.
PODOBNE PRIZORE ODKRIVAMO VSELEJ,
KADAR JE NA GLAZIJI KAKŠNA NOGO-
METNA TEKMA. MAR JE PROSTOR ZA
GLEDALCE ZNOTRAJ PLOTA ZARES VSE-
LEJ ZASEDEN, ALI SO MORDA VSTOPNICE
PREDRAGE? VSEKAKOR OB TAKSNIH PRI-
ZORIH CELO MNOGI AVTOMOBILISTI
OBRNEJO POGLED NA GLEDALCE, KI SE
S SVOJIH KOLES VZPENJAJO NA PRSTE,
DA BI VIDELI DOGAJANJE NA IGRIŠČU.
ROSTOCK, POPOLNOMA NOVO PRISTANIŠKO MESTO V VZHODNI NEMČIJI SE PO-
NAŠA Z ŽENSKO GODBO NA PIHALA. PRAVIJO, DA PRIMANJKUJE MOŠKIH ZA DRU-
GA DELA, KAJ BI JIH TRAPALI šE Z INSTRUMENTI. SICER PA JE TAKŠNA ŽENSKA
GODBA TUDI ZA POGLED PRIKUPNEJŠA.
ZBRANO NA TEMO POLJUB. PfT
SNETKI OD SPODAJ NAVZGOR DOKa
ZUJEJO, DA LJUDJE PAC NISMO I/
UMILI VSEGA, KAR POČNEMO. lAKn
JE NA PRIMER S POLJUBOM, S.\J VE\
DAR NE BOMO TRDILI, DA ŽIVALI
OPONAŠAJO ČLOVEKA. VPRAŠANJE Рд
JE, CE STIKANJE UST, KLJUNOV Ш
GOBČKOV MED ŽIVALMI POMENI ISTO
KOT PRI LJUDEH?
JEZIK JE SAMO SLUGA MOŽGAN
Bogat Američan se je vrnil z večteden-
skega potepanja po Evropi. Doma je svo-
jemu sosedu pripovedoval, kaj vse je vi-
del in kaj vse je kupil:
— No, v Parizu sem kupil čudovitega
Rubensa za 10.000 dolarjev.
— Res? Koliko konjskih sil?
PREHUDA KAVA
— Danes zjutraj si mi skuhala tako
močno kavo, da ves dan nisem mogel za-
tisniti očesa.
FARMER V YORKSHIRU V ANGLIJI JE
ŽE MISLIL, DA BO PO xMAJHNEM PRA-
ŠIČKU, KI SO GA BRATJE IN SESTRI-
CE ODRINILI OD MATERINEGA SESKA.
BIL JE ZELO PRESENEČEN, KO JE VI-
DEL, DA JE REVČKA POSVOJILA BER-
NARDINKA BONNIE. PRAŠIČEK JE
ZDAJ^ ZADOVOLJEN, JE LJUBLJENEC
VSEH NA FARMI.IN IMA CELO IME
— BERTIE, MEDTEM KO NJEGOVI HU-
DOBNI BRATCI IN SESTRICE §Е
iMAJO IMEN. 1
DVA OBRAZA. OčE SE UKVARJA Z ME-
DICINO IN ČAROVNIŠTVOM NEKJE V
AFRIKI, HČI HADJIRAS PA ŠTUDIRA
MEDICINO V PARIZU IN TUDI SAMO
»COPRA« — OBIČAJNO TAKRAT, KA-
DAR ZVEČER ODLOŽI SVOJE NAOČNI-
KE IN KNJIGE TER SE ODPRAVI V
NOČNI KLUB, KJER VSELEJ OčARA GO-
STE Z UMETNIŠKIM STRIP-TEASOM.
LJUBEZEN DO PLESA JE PRINESLA S
SEBOJ IZ AFRIKE, VENDAR SE JE
KLJUB TEMU BALA, KO JE PRVIČ STO-
PILA V LUČ ŽAROMETOV BREZ VSEGA.
DEKLETU SE SPLAČA, SAJ ZASLUŽI
VEČ KOT JI JE TREBA ZA ŠTUDIJ IN
ŽIVLJENJE ŠTUDENTKE V PARIZU.
VZGOJITELJICE V OTROŠKEM VRTCU V BRNU (ČEHOSLOVAŠKA) SO PRIŠLE NA
ORIGINALNO IDEJO, KAKO VARNEJE VODITI MALE VAROVANCE PO MESTNIH ULI-
CAH. NA DALJŠO VRV SO PRIČVRSTILE MANJŠE ZANKE. ZA TE ZANKE SE OTROCI
LEPO PRIMEJO IN KORACAJO V DVOJNI GOSJI VRSTI PO PLOČNIKU. SEVEDA SE
MAJHNE LENOBICE PUSTIJO KREPKO VLEČI. ZAKAJ PA NE?
Križanka
VODORAVNO: 1. važno živilo; 5. otočje
pred Sicilijo; 10. atensko pristanišče; 11. alpi-
nistična skupina, povezana med sabo z vrvjo;
13. srbskohrVatski izraz za orodje; 14. avto-
mobilska oznaka Karlovca; 15. ahgleški plemi-
ški naslov; 16. spremljevalec ognja; 17. vrsta
sadja, izhajajočega iz Japonske; 19. duša umr-
lega po verovanju starih Slovanov; 20. začet-
nici priimka in imfcna slovenskega kiparja,
doma iz Lastomercev pri Ljutomeru; 21. vo-
jaško poročilo; 22. osebni zaimek; 23. predigra
v španskem gledališču; 25. maroga, pega, 26.
češka pritrdilnica; 27. reka v severni Avstriji,
ki se izliva v Donavo; 29. tedenska tribuna;
30. letopis; 31. borec za svobodo Kube; 33.
konjski lasje;,     francoski kralj, ki se je bo-
ril proti Normanom (923—936); 35. ljudska
skupina.
NAVPIČNO: 1. bogat človek; 2. ime armen-
skega skladatelja Hačaturjana; 3. del teniške
igre; 4. okrajšava za to je; 5. eno izmed gesel
francoske revolucije; 6. kemični znak za ele-
ment galij; 7, pozdrav starih Rimljanov; 8.
ime ameriškega pevca Martina; 9. izenačitev;
10. oseba, ki skače s padalom; 12. votlo me-
stece v organu, jamica; 14. eden izmed rimskih
gričev; 17. klica, poganjek; 18. ena izmed
grških boginj; 24. italijanska poročevalna
agencija; 26. drugo ime za janež; 28. glavni
števnik; 30. naplačilo; 32. kemični znak za
element rutenij; 33. okrajšava za Gospodarsko
razstavišče. ____^ №i>Q)
CEIISÜI TEDNiy
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK" Drago
loVil""^- ~.^*^fû'^P" ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo. »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik. (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik. (1950
1954) in od 1955 ponovno kot .Celjski tednik.. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri CeHu Smarj¿ pri Jefšah in ZaleC
:¡in^tT..^n'a"Î0^r1 gŽ^"din'4"g^^ (^Ж ^'^'^      '^""'^  -^^^"^ - ^""^ '''^''"^ ^ p- <50 iin). letni n^aročnina^o"(2.000)