Štev. 94.
V MnMjanl, v sredo, dne 27. aprila 1910.
Leto XXXVIII.
ss Velja po poŠti: as
Za celo leto naprej.. K 26'— d pol leta » . ■ » i3*-k ,»četrt« »" . » 8-50 (a en meseo » . » 2'20 za Nemčijo oeleletne » 29*— ti ostalo Inozemstvo > 35'—'
=3 V npravništvu: =
Za oelo leto naprej . K 22-40 ia pol leta » . » U'20 ja četrt » » . » 5*60 2a en meseo » . » 1-90 u pošiljanje na dom 20 v, na oesec. — Posamezne Štev. 10 v.
SLOVENEC
^ Inseratl: i
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
sa enkrat......po IS v
ia dvakrat
za trikrat
• . • - • < •
10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stana ; enostolpna garmond vrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
vsak dan, lsviemii nedelje to praznike, ob 5. url popoldne.
mr Uredništvo je v Kopitarjevih nlloah štev. fl/DI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. s=>
Političen list za*slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevih nlloah itev. B. i = Sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. '	Unravnlškega telefona štev. 188. --
Današnja številka obsega 8 strani.
Davki in dolgovi.
(Govor poslanca Žitnika v državnem zboru dne 22. aprila 1910.)
Voda teče v grlo.
Govornik začne v slovenskem jeziku in nadaljuje v nemškem: Na levici visoke zbomice so zadnji teden jako »židane volje«. Gospodje se ponašajo, da so slavno zmagali in se dičijo z lo-vorovimi venci. »Kralj je klical in vsi, prav vsi so prihiteli« zvesti oprode, oboroženi za veliko bitko. Izid te bitke pa je bil izpočetka gotov, ker nobena sku-)ina opozicije ni hrepenela po zmagi v >oju za novo državno posojilo. Brez zavisti prepuščamo zmagovalcem slavo te zmage in seveda tudi odgovornost za nove dolgove. (Pritrjevanje.)
Od dneva prve zmage se jako pehajo gospodje na levici, da spravijo pod streho sadove svoje zmage, ker to novo posojilo je zanje in za vlado rešilna vrv, ki jih še drži nad vodo. Da, naglica je bila za večino nujno potrebna, ker njih ladija se je že pogrezala in moštvo je imelo polne roke dela, da je mašilo luknje potapljajoče se ladije. Te resne nevarnosti pa gospodje niti slutili niso v omotici svoje ošabne mogočnosti. V zadnjem trenotku jih je moral gospod finančni minister opozoriti na to nevarnost. Pred tednom je finančni minister rotil večino, da mu mora čim-preje dovoliti posojilo, ker že preti nesreča. Državna renta je v zadnjem času padla za 76 vinarjev, obi*estna mera je na dunajskem denarnem trgu poskočila za %%, ker je mej tem ogrska vlada z emisijo svoje rente pobrala okoli '12 milijonov avstrijskega kapitala.
Nadalje je trdil gospod finančni minister, da more z gotovino v osrednji blagajnici izhajati le še do konca aprila. Pred enim letom je imela finančna uprava na razpolago še 420 milijonov, sedaj pa je gotovine samo še 230 milijonov. Ako pa se odštejejo ne še zapadle menice in druge za dnevni pro-net ne uporabljive svote, je v blagajni tomaj še 60 do 70 milijonov razpolož-jivega kapitala. (Čujte!) Gospod poročevalec dr. Steimvender je sicer izračunal, da mora biti v osrednji blagajni na razpolago še 100 milijonov, kar pa je tudi premalo za rešilno akcijo vlade in njene večine.
Gospod finančni minister je tudi odločno zavračal očitanje, da je zbornico iznenadil s svojo zahtevo, izgovar-
jal se je namreč, da je večino zahtevanega posojila že njegov prednik izplačal kot predujem za razne namene.
Torej je moral gospod finančni minister tudi vedeti vsaj približno, koliko ima še na razpolago v svoji blagajni, in da s to gotovino ne more dolgo gospodariti. Zakaj torej gospod finačni minister ni o pravem času skrbel za potrebno pokritje vseh nujnih izdatkov, ako je že pred letom kar na svojo odgovornost napravil dolga 220 milijonov in letos v prosincu zopet najel 140 milijonov posojila? Že v oktobru minulega leta je finančni minister tukaj v zbornici izjavil, da potrebuje mnogo milijonov vsled bosanske aneksije. Vedel je tudi že davno, da proračun za tekoče leto izkazuje 42 milijonov deficita, ki je do danes narastel že na 70 milijonov. Zakaj torej gospod finančni minister ni pravočasno ukrenil vse potrebno, da napravi ravnotežje v državnem gospodarstvu in prežene sušo iz državne blagajne? Njegova naloga je bila v prvi vrsti, da redne izdatke pokrije s primernimi dohodki, ne pa z novim posojilom. Tako gospodarstvo brez sistema in jasnega smotra je vse graje vredno, ker škodi državnemu kreditu in državnim financam. To je malomarnost in površnost v državnem gospodarstvu. (Pritrjevanje.)
Kdo je kr?v?
Naš državni proračun je v največjem neredu, ki kriči in zahteva, da hitro napravimo red. Dolžnost proračunskega odseka je torej bila, da bi bil hitro storil svojo dolžnost. Šest mesecev imamo že letošnji proračun v rokah, proračunski odsek pa ni rešil niti enega poglavja. Vlada si je gotovo mislila in računala, da bode parlament brez ugovora odobril ta proračun z velikim deficitom, dovolil nove dolgove in ponižno molčal, ako finančna uprava črta kar 70 milijonov za najnujnejše zgradbe cest, uravnave voda in druge ljudske potrebe. Seveda se finančni minister izgovarja, da je že lani predložil svojo finančno reformo, ki naj bi napolnila državno blagajno in zagotovila tudi deželam višje prispevke. Ta finančna reforma pa je po splošnem mnenju vseh strank prava zmes le nekaterih dobrih in mnogo slabih, nezrelih in neprimernih idej.
Pa recimo, da je vladna davčna reforma res vzgledna, smotrena in primerna, ostane še vedno nerešeno vprašanje: Zakaj pa visoka vlada ni z vso odločnostjo pritiskala na svojo vedno zvesto in poslušno večino, da bi bila o
pravem Času rešila davčno reformo? (Tako je!) Zakaj je vlada dovolila, da je takozvana »delovna« večina počivala in postavala lani poleti nad tri mesece, o Božiču nad dva meseca in sedaj o Veliki noči zopet štiri tedne? Finančni odsek, kateremu je bila že pred letom o4dkazana finančna reforma, je šele ta teden pričel stvarno razpravo. Zakaj je |prej vladna večina raje sedela doma, mesto da bi delala v zbornici in v odsekih ?
Dokler nam Vi, gospodje izmed večine na ta opravičena vprašanja ne daste pravega odgovora, tako dolgo nimate niti najmanjše pravice, očitati op&ziciji, da dela politiko skozi okno in uganja nepošteno in brezvestno demagogijo. (Živahna pohvala.) Zato moram odločno zavračati grdo in neutemeljeno obrekovanje, naj pride od koderkoli, da so v »Slovanski Jednoti« združene stranke »besne morilke parlamentarizma«. (Živahno pritrjevanje.) Mi nismo krivi, ako je ogrska vlada nam pred nosom odnesla mnogo milijonov avstrijskega kapitala in je vsled tega padla naša renta in zvišala se obrestna mera na škodo državi in davkoplačevalcem. Ta kreditna operacija ni predujem na račun davčne reforme, ampak je v pravem pomenu besede nov državni dolg v pokritje velikega primanjkljaja v proračunu. Da pa taka posojila, Odhosno novi dolgovi v pokritje deficita le še poveča nered in zmešnjavo v državnem^reepodarstvu in škodi državnemu kreditu, to ve vsak političen "otrok.
Dolgovi.
Nemška levica pa z lahkim srcem glasuje za nov dolg. Ona gre še dalje in ponudi finančnemu ministru 38 milijonov več, nego je sam zahteval. Gospodje si menda mislijo: »Apres nous le de-luge!« Za nami naj pride potop, da le mi ostanemo v vladni lopi na suhem in na krmilu!
Toda dolgovi, gospodje, niso vesela dedščina, ampak hudo breme za potomce. Zato je gotovo umestno, da tako radodarno in zapravljivo gospodo opozorim na veliko odgovornost pred vso javnostjo, ko ob času velike draginje in največjega nereda v naših financah tako nepremišljeno dela nove dolgove. Navesti hočem le nekaj statističnih podatkov.
Leta 1845. jc imelo avstrijsko cesarstvo dolga 1804 milijone, ali na glavo prebivalstva 64 kron; leta 1850. je bilo dolga 2320 milijonov, na glavo 84 kron; leta 1855. že 3374 milijonov, na glavo
122 kron; leta 1860. je imela država dolga 4718 milijonov, na glavo 146 kron; leta 1867. je bilo dolga 6050 milijonov, na glavo 168 kron. Torej je državni dolg rastel vsakih pet let povprečno za 20 kron na glavo prebivalstva. Glavni vzrok temu naraščanju državnega dolga so bile vojske.
Pa tudi pozneje v mii*nih časih je rastel državni dolg še hitreje. Ko smo dobili »ustavo na dveh bergljah« ali nesrečni dualizem, je znašal leta 1870. avstr. drž. dolg 3670 milijonov, ali na glavo 188 K. Leta 1880. je imela Avstrija dolga 6332 milijonov, leta 1890. že 7640 milijonov, leta 1900 8755 milijonov ali na glavo 272 kron, in leta 1908. 9976 milijonov, ali na glavo 300 kron. In danes je dolga že 11.932 milijonov, ali na glavo 446 kron, kakor navaja gospod poročevalec. (Čujte!) In ti dolgovi so večinoma neproduktivni. V državnih železnicah je sicer naloženih okoli 5440 milijonov, toda naše železnice se niti ne obrestujejo in amortizacijo je treba pokrivati iz drugih dohodkov.
In kako naraščajo stroški za obresti, upravo in odplačilo državnih dolgov? Leta 1870. so znašali stroški za dolgove 160 milijonov, deset let pozneje 206 milijonov in leta 1890. že 268 milijonov. Leta 1900 so ti stroški poskočili na 342 milijonov in danes znašajo že 465 milijonov. Da torej plačamo letne obresti državnih dolgov in nekaj amois tizacije, moramo porabiti vse direktne davke v okroglem znesku 349 milijo* nov, ves čisti dohodek od žganja 63«5 milijona in še ostane nepokritih 52 milijonov in pol. Treba je dodati še dve tretjini dohodkov od sladkorja.
Mnogi se tolažijo pač z izgovorom, da tudi druge države delajo dolgove. Res je, da ima tudi francoska država velike dolgove. Toda Avstrija se ne mo-re primerjati z bogato Francosko, koder jc vsa renta v domačih rokah in si morejo že dovoliti več dolgov. Leta 1870. je znašal francoski državni dolg 13.788 milijonov. Leta 1890. pa so na Francoskem vpeljali načelo, da se morajo vsi izdatki pokrivati le iz rednih dohodkov. Četudi danes francoski državni dolg znaša okroglih 24.000 milijonov, je vendar trošek za obresti in amortizacijo razmerno nižji in renta se obrestuje le po 3c/o. Tako ima francoska finančna uprava velika sredstva na razpolago za druge potrebe.
Tudi na Angleškem skrbe, da ne rastejo državni dolgovi brez konca in kraja. Večina dolga se obrestuje po 2-5 c/o. Navzlic burski vojski ima bogata
LISTEK.
sisa
Ameriška humoreska. (Dalje.)
21. Ponesrečen poizkus.
Moj bratec Montag je šel ter nabavil največjo neumnost, ki je mogoča — kupil je namreč malega otročiča! )al jc zanj 50 gld. — malo manj kot bi iaz rabil za konjiča — in si vrhutega •a norec izbral še deklico. Rekel mi je, a radi tega ni hotel kupiti dečka, ker si je mislil, cla sčasoma lahko postane 'oreden kot Jurček; deloma ima prav, tajti en sam porednež napravlja svo-im starišem dan za dnevom nebroj skrbi. Povedati pa moram, da sem se zadnjem času poboljšal. Danes je sreda in od ponedeljka do danes som le cnkrat šolo zamudil; ali ni to lepo? Cel fa teden sem samo enkrat skril žabo v ^iteljevo miznico; ko je učitelj mizico odprl in je skočila žaba ven, se je Uko prestrašil, cla je tudi žabi podobno °dskočil od mize.
Stric Samson je hotel iii v hotel 5'anovat, a ker sem se izredno pobolj-Sal» je sklenil ostati še pri nas. Vsak
dan mu pripovedujem, kaj vse naši ljudje tihoma rečejo, če hočejo, da ne sliši. Strašno je radoveden in bi najrajši slišal vsako besedico, ki se izpre-govori. Ne moreni ga bolj razveseliti, kakor če mu povem, kake priimke mu dajejo za hrbtom: star skopuh, star sti-skač, stara puščoba, star snedež itd. Pravi, da som za svojo starost zelo prebrisan dečko in da ne bo v svoji oporoki name pozabil. Še vedno je zelo v skrbeh zaradi oči, ker mu Elzina stekla ne ugajajo.
Da se vrnem zopet h kupljeni deklici, naj povem, da sem jo videl. Ne — kaj takega! Zakaj si nista izbrala vsaj take, ki bi znala hoditi ter imela vsaj lase na glavi in svojemu malemu stricu pomagala biti žogo? Ta nima niti trohice pameti in vrhutega jc še indijanskega plemena, ker ima povsem rdečo polt. Zakaj niso kupili raje belega otroka? Vprašal sem sestro: »Katerega rodu pa je?« Odgovorila mi je: »Najbrže pripada rodu Kikepu.« Kaka sramota za Hakerje! Prav gotovo sta jo vzela, ker je bila po ceni ali pa zadnja. Lili jo objema in poljubuje, kakor da je najslajša vseh otročičev. Zadnjič se je razjezila, ker som mali potisnil iglo v ramo, da bi se prepričal, če morda ni iz elastike.
Lili je sedaj pri nas, tla svojo hčer-
ko pokaže sorodnikom in znancem in jaz sem i*adi tega večinoma zunaj. Zelo nerad namreč poslušam otročji krik in vrhutega se urnih korakov približuje 4. julij, ki bo prinesel nam dečkom nebroj zabave. Denarja imam vedno dovolj, ker mi ga dajeta oba priženjena brata, brzojavni uradnik in stric Samson, zato imam pa tudi več raket kot drugi dečki, ki so vsled tega zelo prijazni z menoj.
Na travniku pred mestno hišo stoji star top, s katerim bodo ob štirih zjutraj stolu*at po vrsti ustrelili. Kari ček, jaz in še par drugih dečkov imamo tudi precej veliko množino smodnika in kmalu — najbrže že jutri — učinimo nekaj imenitnega. Sicer je stvar zelo skrivnostna, tebi naj jo pa vseeno raz-odenem, ljubi dnevnik. Zadnjič smo pri predstavi v cirkusu tudi videli, kako so celega velikega moža iz topa ustrelili; naš top je sicer za odraščene-ga človeka preozek, za malega otročiča pa kot nalašč. Izposoditi si hočemo torej Lilino malo deklico, toda paziti bomo morali, kajti čuva jo, kakor oko v glavi. Stražili bomo in gledali, kdaj gre Lili v salon, ker poprej položi malo v zibelko, potem se pa jaz splazim v sobo, zavijem otroka v odejo in ga odnesem. Top je že nabit s smodnikom in približno dvajsetimi krogljami, katero
smo sami vlili. Našli smo staro svinče-i no vodovodno cev, katero smo preto-pili v kroglje. Upam, da otročička ne bo prav nič bolelo, ker se tudi možu, ki so ga izstrelili v cirkusu, ni nič zgodilo. Rjavčev Tinček bo prinesel peri nico, cla bo Lilina hčerka na mehko priletela; precej, ko jo izstrelimo, jo bom nesel nazaj domov, da nihče niti ne zapazi, da je ni bilo cel čas doma« Krasna zabava bo.
—o-
Zakaj se ljudje ne brigajo bolj sa-i lili zase kot za malo dečke, katerim ne privoščijo poštene zabave. Svoj načrt smo dobro izpeljali; odnesli smo sreč-, no malo iz hiše ter jo že ualahko potisnili v top. Vse je bilo gotovo, samo zapaliti je bilo treba. Ravno sem hotel dati povelje za strel, ko me zmoti pre-sunljiv krik, kakor bi si bil kdo prst zmečkal in razločil sem Montagov glas: »Jurček, Jurček, počakaj!«
Takoj nato sem zagledal celo našo družino krog sebe in Montag je hitro potegnil hčerko iz cevi, Lili je pa omedlela. Suzi je prijel krč — in vse to radi male stvarice, ki ni niti vredna, da so jo kupili. Sploh bi se ji pa tudi ne bilo nič hudega zgodilo, kajti pernico smo tudi položili na pripravno mesto.
Zdi sc mi, da je bila Beti tako pre^
Angleška le nekaj nad 15 milijard dolga, dasi so živila, kot žito, meso, sol in sladkor vsled burske vojske le neznatno obdačena s carino.
Celo Italija je uredila svoje finance s strogo kontrolo in varčnostjo. Pač pa se more Italija ponašati s svojo finančno upravo tudi vsled gospodarskega razvoja in napredka. Leta 1906. je Italija okoli 7000 milijonov svojega dolga konvertovala, njena renta se obrestuje po 3%% in stoji al pari.
Nemčija ima sicer že nad 16.000 milijonov dolga. Toda Nemčija koraka na čelu ne le državne obrambe, ampak tudi socialnih naprav in dohodki samo državnih podjetij (železnic itd.) daleč presegajo letne obresti od dolgov.
S temi državami se Avstrija pač !ie sme primerjati glede odplačevanja dolgov. Zato je opravičen resen opomin, da je treba pri nas štediti in bolj-Se gospodariti, koder je mogoče. Saj je ravno moj predgovornik, bivši minister dr. Gessmann, ostro grajal našo slabo upravo državnih železnic in posestev.
V	tem oziru mu popolnoma pritrjujem Jn navedem samo dva slučaja.
Slabo gospodarstvo.
Gospod finančni minister je trdil, da zahtevano novo posojilo potrebuje večinoma v pokritje stroškov za mobilizacijo vsled bosanske aneksije. Slišali smo tudi, da je naša država Turčiji plačala 54 milijonov odškodnine za državna posestva v Bosni in Hercegovini.
V	smislu bosanskega upravnega zakona pa imata avstrijska in ogrska vlada pravico nadzorovati bosansko upravo in skupni državni finančni minister je dolžan dajati račun o bosanski upravi. Torej je tudi naša pravica, da si to gospodarstvo nekoliko ogledamo.
Nedavno smo čitali v listih, da je bosanska vlada nekemu B. darovala velikanski gozd, katerega obdarovani B. ceni na 1,400.000 kron. Sam smrekov les v tem gozdu je vreden do 600.000 K. Julija meseca minulega leta je baron Bienerth zahteval od barona Buriana pojasnilo, zakaj je ta B. dobil tolik gozd brez vsake odškodnine. In skupni finančni minister baron Burian je odgovoril, da so poizvedovanja dognala pravno pravico g. B. do tega gozda. Nedavno pa smo čitali, da B. ni imel niti najmanjše pravice do gozda in da je s tožbo propadel v vseh treh instancah. [Vendar pa je g. B. danes srečen posestnik tega gozda. (Čujte!) Neki župan v Bosni je dobil gozd, vreden 200.000 K, v priznanje svojih zaslug za časa zadnje mobilizacije.
Slabo gospodarstvo pa še bolj osvetljuje naslednji slučaj: »Bosanska korespondenca« je nedavno poročala, da je novi 16. vojni kor potreboval 314 lesenih barak v Bosni in Hercegovini. .V razpisu so bili navedeni natančni pogoji, da morajo biti barake iz suhega in zdravega lesa ter gotove do konca novembra, sicer plača podjetnik za vsak dan zamude 40.000 kron kazni. Ponudbe so vložili tudi razni domači in zanesljivi podjetniki. Toda delo je dobila peštanska tvrdka Griinvvald, ker je bila cenejša za 1,500.000 kron. Toda zgodilo se je, da barake niso bile o pravem času gotove in zgrajene iz slabega šele sekanega lesa. Vojna uprava pa mu je odpustila vso kazen vsled zamude v znesku 2,500.000 kron in plačala povrhu še 750.000 kron za razna dela. Tvrdka Grunfeld je konečno za slabe barake dobila 5,450.000 kron, torej okro-
drzna in je pogledala v dnevnik, kaj sem včeraj zvečer napisal. Ko je prebrala, je šla gledat, če res otroka ni v zibelki in ko se je prepričala, da je izginil, spravila je vso hišo na noge. Toliko vpitja za malovredno stvar! Nič več nimam Beti tako rad kot prej. Ni imela pravice prebrati dnevnika, čeprav Lili zatrjuje, da ji je otrokov an-gelj varuh dahnil to misel v glavo, kajti kaj bi se bilo sicer z njeno hčerkico zgodilo.
Janezkova noga se je slednjič pozdravila in že sme na ulico, toda mati mu je prepovedala z menoj se družiti, kar pa Janezek ne more ubogati. Vsak dan sva skupaj.
Pretekli teden je bil zopet Hermanu podoben čarovnik tu, vendar me pa papa ni hotel vzeti s seboj h predstavi, ker je trdil, da so zame coprnije bolj nalezljive kot koze. Jutri — dan pred 4. julijem — se bo ob treh popoldne na mestnem trgu sosedov profesor v velikem zrakoplovu dvignil v zrak.
Kako krasno mora biti plavati visoko nad zemljo po sinjem zraku! Rad bi dal svoj novi žepni nožiček, ako bi smel iti z njim. če le dovoli, precej grem,	(Dalje sledi.)
glo 500.000 kron več, kakor je zahteval v svoji ponudbi domači bosanski podjetnik. (Čujte! Čujte!)
Tako se gospodari doli v Bosni ob času, ko mora država najemati nova posojila. (Medklici.) Glasilo sarajevskega podžupana dr. Mandiča je nedavno o tem slučaju pisalo sledeče: »Čuli smo naravnost neverjetne stvari, da je namreč ta peštanska tvrdka raznim osebam brzojavno poslala denarne svote, da molče, dalje je ta tvrdka plačevala po 120 kron na mesec raznim osebam, ki so imele opraviti s temi barakami. Govori se tudi, da je nekdo od tvrdke dobil 4000 kron darila.«
Gospodje, tako gospodarstvo je naravnost škandal. Saj Bosna vendar ni »zaplanlcana« dežela, koder bi smeli razni špekulantje samovoljno gospodariti. Vojno ministrstvo menda preiskuje to stvar. Radovedni smo, kaj do-žene preiskava.
Avstrijska misel.
Hočem končati. Sedanje novo državno posojilo je stvar zaupanja. Ene stranke glasujejo za posojilo iz udano-sti do vlade in da ohranijo sedanji sistem; poljski klub pa po moji sodbi glasuje za to posojilo iz tega razloga, da dobi vlada še priliko izmotati se iz zagate, v katero je zabredla. Od »Slovanske Jednote«, ki je bila potisnjena v opozicijo, pač ne morete zahtevati, da glasuje za nov dolg in vladi izreče zaupanje. »Slovanska Jednota« letos sploh ni ovirala parlamentarnega dela in tudi ni prisegla na obstrukcijo. Saj je ravno »Jednota« po dr. Kreku in dr. Kramaru predlagala lani tako izpremembo poslovnika, ki jako obtežuje obstrukcijo. S tem je »Jednota« dokazala, da se ne straši dela in hoče sodelovati, ako ima gospod ministrski predsednik toliko poguma, da se izvije iz okovov ujetnika in prične izvrševati narodno enakopravnost kot državno in vladno načelo. (Pritrjevanje.)
Vi, gospodje na levici, se sploh motite, ako upate, da bode »Slovanska Jednota« posnemala Justhovo stranko na Ogrskem in se obtežila s krivdo. »Slov. Jednota« tudi ne hrepeni po hegemoniji, da bi poteptala v prah nemški narod, kakor trdi »Neue Freie Presse«. »Slovanska Jednota« zahteva le iste pravice pri državni upravi in v parlamentu, ki jej gredo po številu članov in pomenu prebivalstva za državo na severu in na jugu, katero ona zastopa na tem mestu. Gospodje v nemški zvezi, bodite vendar že enkrat pravični tudi slovanskim narodom. Računajte z zgodovinskimi dejstvi in ne sanjarite več o hegemoniji v državi. Saj je zgodovinsko dokazano, da ni nemški rod ustvaril te države. Habsburška država ni nastala na ta način, da je morda državno združen narod tekom stoletij priboril si druge dežele in jih združil s svojo skupino. Država je nastala, ker je habsburška vladarska hiša, izvrše-vaje svojo zgodovinsko misijo, združila dežele in države v posebno jednoto. Avstrije kot velesile ni ustanovil noben poseben narod sam, ampak Habsburža-ni s pogodbami in dedščinami. Saj je znan rek: »Et tu felix Austria nube!«
Usoda Avstrije torej ne more in ne sme biti odvisna le od usode in teženj enega samega naroda. Avstrija mora že enkrat udejstviti svojo državno misel, da vse narode prizna kot veliko družino, katere člani imajo vsi enake pravice. (Pritrjevanje.) En sam boj naj je v državi, namreč plemenito tekmovanje v kulturi. (Poslanec Malik: Sedaj imamo avstrijsko državno misel! Jaz sem jo vedno iskal! — Veselost.) Gospod tovariš, ta avstrijska državna misel je starejša, nego ste Vi. Pojdite v knjižnico in čitajte državno ustavo z dne 4. sušca 1849. Ondi je v § 5. izražena avstrijska državna misel, ki se glasi:
»Vsi narodi so enakopravni in vsak narod ima neizpodbojno pravico, da se varujeta in gojita njegova narodnost in jezik.« In ta ideal avstrijske državne misli je izražen tudi v državnem temeljnem zakonu z dne 21. grudna 1867, v členu 19.
Takozvani ustavoverci pa so upali, da za večne čase zagotovi mir v državi, ako samo načelno priznajo narodno ravnopravnost. Boji za narodno ravno-pravnost pa preje ne ponehajo, dokler to načelo ni tudi uveljavljeno v šoli, uradu in javnem življenju. Sploh je danes nemogoče, da bi se v parlamentu osnovale čisto politične in gospodarske stranke. To se ne zgodi, dokler niso rešena velika narodna vprašanja vsaj v toliko, da je izključen vsaj vsakdanji prepir za narodni obstanek manjših narodov. (Pritrjevanje.)
Nedavno je gosp. ministrski predsednik hvalil stabilnost državne uprave. Vprašanje pa je, ali mu more zagotoviti to stabilnost očividna labilnost
njegove veČine? Jaz sodim, da ne. Saj je ravno ta labilnost večine glavni vzrok, da sta zabredla država in parlament v tolik nered in zmešnjavo. Vlada bi sc bila mogla že davno prepričati, da s tako skrpucano in neznatno večino ne more trajno vladati in vzdržati sedanji sistem. Baron Bienerth bi bil mogel že najti obliko, ki bi »Slovanski Jednoti« omogočila drugo stališče v zbornici.
Ultimat um.
Pri tej priliki se ne morem ogniti dejstvu, ki je jako značilno za sedanje parlamentarne razmere. Pred tednom je poljski klub sklenil resolucijo, s katero naj se bavi njegova parlamentarna komisija. S to resolucijo izraža poljski klub vladi obžalovanje:
1.	»Ker vlada ne stori resnih korakov, da uredi parlamentarne razmere in ustvari večino za delovni program v parlamentu;
2.	ker vlada brez resnega vzroka parlamentu ni dovolila potrebnega časa, da bi pravočasno rešil raznovrstne ljudske potrebe.«
Gospodje, ta resen opomin, komaj 24 ur po velikanski »zmagi« večine, je ultimatum vladi. Ako bode vlada upoštevala ta ultimatum, tega ne vem. Ako pa se je poljski klub že lani izrekel proti vladni taktiki zavlačevanja in cincanja in se izjavil za politiko proste roke, je ta zadnji opomin gotovo velikega pomena. Poljski klub je brez dvoma državna stranka »par excellence« in se pri vsaki priliki ozira na državne koristi. Ako torej poljski klub obžaluje vladno taktiko, gotovo noče več dolgo mirno in gluho prenašati tega sistema, ki je državi in prebivalstvu le na škodo. »Quousque tandem« kliče vladi mogočna in resna državna stranka, ki je glavna opora sedanje večine in vlade. In četudi morda ta opomin poljskega kluba pri vladi ne najde odmeva, ostane pa vendar lepo izpričevalo za poštene in domoljubne težnje »Slovanske Jednote«.
Mi, ki smo trdno prepričani o zgodovinskem poklicu in nadaljnem razvoju te države, nismo še obupali, ker v obupu kali razpad države. Mi hočemo še vedno upati, da najdemo pot do sporazumljenja narodov. V ta namen pa mora vlada opustiti svojo re-servo in pasivni odpor. Naloga vlade, ako hoče biti avstrijska, vendar ni, da odstrani le trenotne ovire ali pa v nevarnosti posnema ptiča noja, ki glavo vtika v grm. Skrajni čas je, da vlada stori konec temu sistemu, ki je le na škodo državi. (Živahna pohvala in pritrjevanje.)
Državni zbor.
Dunaj, 26. aprila.
Iz odsekov.
Zaradi grških praznikov bode bodoča zbornična seja šele 6. maja. Pač pa ta teden zborujejo razni odseki. Važne so razprave v proračunskem odseku o proračunu za tekoče leto, v finančnem o finančni reformi in v so-cialnopolitičnem o socialnem zavarovanju.
Parlamentarni običaj pa je, da vladna večina skrbi za sklepčnost zbornice in odsekov. Večina uživa gotove pravice in privilegije, torej je tudi njena moralna dolžnost, da skrbi za sklepčnost in delavnost v odsekih. Saj to zahtevajo njene koristi v prvi vrsti, da uporablja svojo moč v tem smislu. Ako tega ne stori, prepusti opoziciji svojo pozicijo, da jo pri vsaki priliki preglasuje. V tem slučaju je parlamentarno načelo večine brez vsakega pomena.
Sedanja veČina pa je menda še danes v omotici vsled svoje zmage, ko se je z novim državnim dolgom obdržala na krmilu, in prepušča skrb za sklepčnost odsekov opoziciji. Tako šteje finančni odsek 52 članov, od teh jih pripada večini 28. V odsek pa jih je prišlo le 17. Ker so se od opozicije vpisali tudi dr. Ivčevič, dr. Ploj, Resel in Winarski, bilo je oglašenih pri predsedniku le 21 članov. Odsek ni bil sklepčen in predsednik je moral sejo zaključiti. Predsednik dr. Urban pa javno zagovarja malomarnost večine, češ, da ni njena dolžnost, skrbeti za sklepčnost odsekov. To načelo pa je naravnost več kot čudno, da ne rečem smešno. Torej manjšina naj se trudi in poti, da more večina pasti lenobo in sedeli pri vladni mizi.
Tudi v proračunskem odseku Je bila danes večina jako slabo zastopana. Vpisanih je bilo pač okoli 20 članov veČine. Toda polovica te »delovne« gospode jo je takoj začetkom seje popihala iz dvorane in prepustila delo opoziciji. Ta bi bila lahko danes razgnala. proračunski odsek, ko bi hotela. Ker pa je tudi manjšini na tem, da parla^
ment — četudi pozno — reši letošnj proračun, ni uporabila malomarnost ii delomržnost večine. Po daljši razprav je odsek dovolil 11,300.000 kron za naj višji dvor in 188.981 kron za kabinetni pisarno.
Posebno obširna razprava je bil; o proračunu za državni zbor v skup nem znesku 4,082.684 kron. V tej vsot so izdatki tudi za kurjavo, svečavo uradnike, sluge, vzdrževanje poslopjj itd. Samo za tiskovine je v proračuni 399.000 kron. Tudi pri tej priliki je bil( narodno vprašanje na dnevnom redu Poslanec Malik se je hudoval, da smeje slovanski poslanci govoriti v zbornic1 tudi v svojem jeziku in vlagati inter pelacije in peticije v nenemškem je, ziku. Slovanski poslanci so se seveda smejali tej Malikovi nedolžni hudo, mušnosti in predlagali, da mora vlads skrbeti tudi za slovanske stenografe ir sploh uvaževati narodne razmere \ zbornici. Vse dotične resolucije so ob, veljale, ker so Poljaki glasovali za tt predloge, kar Nemcem seveda ni bile po volji.
V razpravi je sedaj proračun za ministrski svet, katerega stroški zna. šajo 3,998.100 kron, in sicer za ministr. sko predsedstvo 784.400 kron, za urad, ne časnike 2,193.400 kron, za dispozi, cijski fond 200.000 in za korespondenc ni urad 820.300 kron.
Poslanec dr. K o r o š e c je odločni grajal finančno upravo in njenega šejj dr. Bilinskega, ki z dolgovi pokriva de ficite. Finančni minister sam je izjavi v zbornici, da je tako gospodarstvo : dolgovi sramota za vsako vlado in di se noče omadeževati z dolgovi v pokrit je primanjkljaja. In vendar je z vese ljem pozdravil predlog dr. Steinwen derja, naj se posojilo še zviša za 38 mi lijonov, ker mu je večina izrekla za upanje in zahvalo. Gospod finančni mi nister se gotovo dobro počuti v mini strski klopi, sicer bi moral izvajati po sledice, ki so drugod običajne v taken slučaju.
Dalje je dr. Korošec navajal in do kazoval, da je sedanja vlada državni finance spravila v največji nered in d; povsod v državni upravi kaže Slova nom svojo sovražnost. Vlada se tudi m potrudi, da bi dežele mogle uravnat svoje finance, ki izkazujejo že do 7( milijonov deficita. Pa tudi sploh vladi ruši deželno avtonomijo. Tako leže pra vila za ustanovitev občinske hranilnici in zadružne banke že mesece in mescci v finančnem ministrstvu. To pa pravi ne odobri, dasi država ne plača niti vi narja. Pravosodno ministrstvo postopi proti Slovencem sploh tako kruto, ka kor še nobeno prejšnje. Na Koroškem n. pr. slovenski sodni uradnik sploh ni dobi mesta. V naučnem ministrstvi najmanj že deset let leže pritožbe slo venskih občin proti ponemčevalnim šo lam nerešene. In vlada še vedno trdi da je nepristranska, in se čudi, da ji ne moremo podpirati.
Jutri odsek nadaljuje razpravo.
Albanska vstala.
Središče sedanjih albanskih upo rov tvori Zgornja Albanija in črnogor ski, novobazarski in ob srbski meji, se verno se razteza do skopeljskega kri žišča. Odločilni boji se bodo bili v zna nem trikotu Skoplje-Mitrovice-Djako vo. Vstaši so se zbrali prvotno v Djako vu pri Peči. V boju pri Stimliji so pa tisnili baje turški vojaki upornike na zaj. Albanske vstaše vodijo Hasan aga Husajn aga, Zadik Alar, Sulejman Bo toma, Iza Boletina. in sin Emina Batla vina. Vstaši so vajeni vojske. Turk imajo na popirju proti vstašem priprav ljenih 52 bataljonov in 16 baterij. Tor gut Sefket paša je zamudil zasesti ka čaninske postojanke. Turki so ga p< svoji stari navadi odstavili, vendar pi še vodi naprej turške vojake. Posebni ugodno in dobro se Turkom ne godi dasi so že trobili v svet, da so že vstaši porazili. Vstaši so prekinili brzojavni zveze. Turkom grozi celo nevarnost, df jih vstaši obkolijo.
Sodba dunajske diplomacijo o položaju.
»Pester Lloyd« poroča iz dunajskil diplomatičnih krogov o vstaji: Položa v Albaniji je zelo resen. Vstaško giba nje je tako naraslo, da namerava turš ka vlada koncentrirati proti Albancen 40 000 mož. Iz Lolana in iz Smirne po šljejo po eno brigado, skupaj 16 bata lijonov s potrebnimi topovi proti Al bancem. Dunajski diplomati žele Tur kom uspeh, a ne zakrivajo ,da bo Tur čija le z največjim naporom potlačili albanski upor in da potem izvede po trebne reforme.
Bo) pri Cernem Gevu.
Pri čerriem Gevu so napadli Aj banci turške čete, ki so marSirale v Pri zren in sicer v črnogevski soteski. Bo je trajal malone ves dan. TurSkn ar
ljerlja ni mogla; zaradi neugodnega terena včinkovati. Turki trde, da so se končno Albanci le umaknili, ki so izgubili nad 400 mož. Turške izgube so: 15 kavaleristov in 25 pešcev mrtvih, 50 ranjencev.
Boji pri Kazaniku in Ferizovlču.
Vstaši so prekinili Železniški promet med Skopljem in Mitrovico. Kratka mladoturška poročila javljajo, da so bili boji z vstaši pri Kacaniku in Veri sovcu. Godanco, Račko in Zvorče so Turki bombardirali. Dne 26. t. m. od 9. zjutraj naprej so bili boji tudi pri Be-lempolju v peški okolici. Na obeh straneh so bile izgube zelo zdatne. Turkom se je gotovo v teh bojih godilo slabo, ker so v sicer gostobesednih svojih »zmagovitih« poročilih zelo obširni.
-	Turške operacije.
; Šefket paša je odkorakal iz Veriso-vic s 25 slabimi batalijoni in 3 baterijami proti Kazaniku. Tudi Torgut paša maršira »iz Lipljan. Proti Eliziamo je odkorakalo iz Skopelj 10.000 Albancev. Djavid paša se upira odriniti proti Albancem in stavi za prevzetje povelja pogoje. Lepa res mladoturška disciplina !
AVSTRO-OGRSKA.
.■ Iz državnozborskih odsekov.
•f, Odsek za zadeve državnih uslužbencev je izvolil 26. t. m. pet poročevalcev in sicer dr. pl. Stransky, dr. Mayr, dr. Tomazsevvski, Gostinčar in Čech. Odsek je odobril resolucijo, po kateri se sodniki izločijo iz službene pragmatike in se njihove pravice posebej urede.
Socialno-zavarovalni odsek je rešil včeraj §§ 4., 5. in 6. Zaključila se je tudi razprava o § 7.
Narodno-gospodarski oclsek je nadaljeval glavno razpravo o ustanovitvi petrolej skih rezervar j e v.
v"' Najetje državnega posojila.
,J Pri pogajanjih o oddaji novega posojila je pustil Rotschild izjaviti, da se ne udeleži oddaje posojila, ki se razdeli zdaj med druge banke. Pač se pa udeleži berolinska nemška banka oddaje posojila.
Z južne železnice.
.. Južna železnica izkazuje v računskem zaključku za leto 1909 38,172.590 kron dohodkov, stroškov pa 45,408.322 kron. Primanjkljaj znaša 7,235.742 Iv, dva milijona manj kakor lani.
t Nemški strah pred Čehi.
.„,;' Nemci so grozno v strahu. Kaj li se je zgodilo? Nič drugega ne, kakor da razvijajo Čehi najživahnejšo agitacijo, da dunajski Čehi izjavijo ob letošnjem ljudskem štetju, da so Čehi. Nemci že kličejo proti »češki nevarnosti« dunajski magistrat na pomoč.
PONESREČENI »ZEPPELIN II.«
(Glej včerajšnja poročila.)
Weilburg, 27. aprila. V teku včerajšnjega dopoldneva so odstranili od ponesrečenega zrakoplova zadnjo gondolo in izpustili iz posameznih celic v zrakoplovovem ovoju ves plin. Ogrodje zrakoplova leži še vedno na onem mestu, kamor ga je vihar zagnal. Prvi del zrakoplova je le malo poškodovan v svojem aluminijevem ogrodju, to pa zato, ker se je zrakoplov s srednjim delom zaletel v zemljo. Zrakoplovov ovoj bodo porabili za krpanje in zavijanje, aluminium pa bodo stopili. Vsaka poprava zrakoplova je izključena, ker je poškodba preobširna. Na mesto nesreče je prihitelo na tisočo ljudi.
v L i m b u r g, 27. aprila. Pri preiskavi ponesrečenega zrakoplova se je dognalo, da ste obe gondoli nepoškodovani, kakor tudi motorji in znanstveni instrumenti. Da bodo popolnoma razdrli zrakoplov in popravili razvaline, bo trajalo osem dni.
F r i e d r i c h s h a f e n, 27. aprila. Vest o nesreči »Z. II.« je tudi tu povzročila mnogo obžalovanja. Ker je »Z. II.« Jast vojaške uprave, ni nihče izmed Zeppelinove družbe odpotoval na mesto nesreče, tudi grof Zeppelin ne.
Dnevne novice.
+ Nemci med seboj. Krščansko-socialna nemška glasila so pozvala *§iidmarko«, naj izjavi, ali se strinja z Izvajanji znanega pastorja Albanija,
je v Ljubnu rekel, da so nemški Spodnještajerci, reetius odpadniki, de-^oralizirau element, »poludrani« in Ničvredni in da jih jc treba nadomestiti 1 Nemci iz rajha, ki pa po zatrdilu ""roških krogov niso nič boljši in vslecl Mpor in posojil, ki jih »Stidmarki« ne vi'ačajo, ravnotako demoralizovani. "Siidmarka« pa nc odgovori in nc od-8r»yori. Jako značilno.
*+ »Mladost« izide to soboto in bo prinesla dva, za duha in smer v naši organizacij pomenljiva članka: »Proč z mehkobo!«, v katerem se Orlom naroča, organizrati boj zoper tisto mehkobnost, občutljivost, sladkobnost in nekrščansko vseusmiljenost ter sentimentalnost, ki je naravnost nasprotna redkobesednosti, rezkosti in grčavosti, našega klenega, zdravega ljudstva, pa članek: »Še nekaj o našem k 1 e-r i k a 1 i z m u«, v katerem je precizirano stališče do duhovščine, posredovalke med Bogom in ljudstvom. — »Zlataknjiga slovenskih Orlov« je dokončana; pisatelj je katekizmu, kjer se načela naše organizacije, čednosti slovenskega krščanskega mladeniča, njega naloge do ljudstva in naroda, značajnost, viteštvo in samopre-magovanje, razmerje do deklet in žena, zmisel za pošteno družinsko življenje, ljubezen do domačije, socialne in kari-tativne naloge, krščansko usmiljenje in razmerje do nasprotnikov poljudno in jasno obravnava v vprašanjih in odgovorih, clodjal še podučno berilo Sz knjige Makabejcev in spisov škofa A. M. Slomšeka. Preskrbljeno je, da bo »Zlata knjiga« v vsakem oziru odgovarjala načelom naše organizacije in katoliškega nauka; pisatelj, kateremu je šlo na roko več naših odličnih mož, je zaprosil zanjo tudi potrjenja cerkvene oblasti. Obenem pa izide »Organizacija slovenske mladine«, ki obsega poslovnik orlovske organizacije in tudi v vprašanjih in odgovorih tolmači določila že obstoječega poslovnika in okrožne organizacije. Upati je, da bosta te dve knjigi našo mladeniško organizacijo še višje povzdignili in vzgojili še mnogo rodov slovenske mladine v katoliški možatosti, viteštvu in plemenitosti. Dela se pa tudi na to, da katoliški Čehi in Hrvati potom teh knjig, od katerih ena pomeni za Orle nekak vademecum za celo življenje, druga pa reglement, še bolj spoznajo naše gibanje in se utrdi vez med Orli, ki so danes ne samo slovenska, ampak začenjajo biti že slovanska organizacija v obče.
Zanimivo. V procesu zoper Rusinjo, morilko Tarnovsko, ki se vrši v Benetkah, je mnogo jako zanimivih epizod. Tako n. pr. je jako zabavno Citati, kako zdaj advokat Feder, ki zastopa civilno stran, pobija psihiatra Morsellija, ki je Tarnovsko slikal kot tip »slovanske duše«, ki da je po svoji vrojeni histeriji nagnjena h krimina-lizmu. Feder opravičeno poudarja, da ni mogoče zločinstev naprtiti vrojenim dispozicijam »slovanske duše«, ampak treba vzeti v obzir vplive, ki jih povzroča moderno internacionalno življenje in vse drugo. »Slovanska duša« psihiatra Morsellija je tvorba zastarele in znanstveno zelo pomanjkljive Lombro-sove teorije. Feder je tudi jasno osvetlil temeljna protislovja, v katera so zašli psihiatrični izvedenci, ki so drug drugega pobijali v bistvenih rečeh (n. pr. glede takozvanega »negati-vizrna«, ki je znak katatonikov in tudi histerikov). Judovsko, vsa zločinstva opravičujoče časopisje seveda te reči zamolčuje ali pa izkrivlja.
+ »Slovanska Enota« in njena reorganizacija. Glasilo poslanca dr. Hru-bana, »Našinec«, piše, da bi samo v slučaju, ako bi se razmere v poslanski zbornici v toliko izpremenile, da bi stopile češke stranke v večino, bil primeren čas, preosnovati »Slovansko Enoto« na podlagi majoritetnega principa. V »Slovanski Enoti« bi bile združene one stranke in klubi, ki bi se hotele udeleževati pozitivne politike.
r O ta praški sneg! Iz Prage nam pišejo: V soboto, dne 23. t. m. je v Pragi snežilo, da je bilo veselje. Nismo si znali tega razložiti, šele »Slov. Narod« od tega dne je prinesel razlago. Ta piše, da so v Pragi tla za klerikalno akade-mično društvo prevroča. Sneg in hladno aprilovo vreme jih mogoče vendar ohladi. Nekaj toplote je pa pri novem društvu za razvoj potrebno.
+ Slovansko morsko zdravilišče. Kakor se vidi, prišli bomo tudi Slovani do prepričanja, da treba obali naše sinje Adrije izkoriščati. Sicer je to že malo pozno, toda s pridnostjo in trdno voljo se bo dalo zamujeno popraviti. Kakor poroča puljski hrvaški list »Naša Sloga«, se je ustanovil odbor, katerega naloga bo, zgraditi na otoku Ma-linjska velik hotel in ustvariti tam krasno zdravilišče. Kapital je določen na 200.000 kron in se bo v to svrho izdalo 1000 delnic po 200 kron. Emisijo boste prevzeli, kakor »Naša Sloga« poroča, Jadranska banka v Trstu in Ljubljanska kreditna banka. Pravila se bodo že v najkrajšem času predložila vladi. Omenjeno bodi, da je Malinska eden najlepših kvtu uerskin otokov. Malinska vsebuje vse naravne in kli-maUčne udobnosti, tako, da jo temu
otoku obstoj kot zdravilišče že naprej zagotovljen. To domače podjetje je tembolj pozdravljati, ker se bo s tem začelo posvečevati naši Adriji tisto pozornost, katero ji Nemec že davno posveča. Tudi Meclulinske obali so še tu, katere se še, hvala Bogu, ni posi-ečilo podjarmiti narodnemu nasprotniku. Vse res ne gre naenkrat, potrebno pa je, da se tudi te točke ne zanemari.
-f Za pogorelce v Brdu v radovljiškem okraju je izposloval državni in deželni poslanec g. Pogačnik 8000 K državne podpore, ki se takoj izplača.
+ Sveče za »Siidmarko«. Da prodajajo branjevci včasih najrazličnejše stvari, ker imajo za to pravico in ker plačujejo za to tudi davek, to je znano, manj znano pa bo, da prodaja zlatar sveče. Skoro neverjetno, pa vendar resnično. V mestu Pulj, kjer je vse mogoče, je tudi to, da prodaja zlatar sveče. Kdor bi morda tega ne verjel, ta naj se pri puljskem zlatarju Jorgo sam prepriča, a kupi naj teh sveč nikar, ker so za uničenje Slovanov — za Siidmarko. Če ima ta zlatar dovoljenje tudi za prodajo sveč in če plačuje državi za to predpisani davek, katerega je danes tako potrebna, to naj preiščejo v to poklicane oblasti.
—	Društvom, ki žele predstav s skioptičnimi slikami ali si žele nabaviti cenen skioptikon, daje rade volje pojasnila uredništvo »Slovenca«.
—	Za izlet v Benetke, ki se vrši o Binkoštih, se je javiti vsaj do 2. maja. Nekaj mest je še prostih. Naj bi se vsi, ki se nameravajo udeležiti tega res izredno cenenega izleta, oglasili takoj, ker s tem tudi odboru za izlet izdatno olajšajo delo. Odbor »Ljubljane« je storil za izletnike vse, da bo udobnost zanje največja in da bo tudi vsa postrežba izvrstna.
t Al. Grignik. Pogreb č. g. Gričnika dne 26. t. m. je bil veličasten. Ogromna množica ljudstva je spremljala pokojnika k večnemu počitku, Sprevod je vodil veleč. g. dekan Hribernik, sveto mašo zadušnico je pa služil č. g. kaplan Ivan lic, nagrobni govor pa č. g. kaplan Alojzij Zamuda. Č. g. Gričnik je bil rojen dne 29. marca 1880 pri Sv. Ku-nigundi na Pohorju. V mašnika je bil posvečen dne 25. julija 1903 v- Mariboru. Kot kaplan je služil v Podsredi, v Žetalah, v Črešnjevcu in pri Sv. Marku niže Ptuja. Od 1. marca 1909 naprej je služboval kot župnik na Reki. Svetila mu večna luč!
—	V preiskovalnem zaporu se je obesil. O tem se nam še piše iz Novega Mesta: Alojzija Lukšiča (Janežiča), mizarja iz Drske pri Novem Mestu, ki je v nedeljo, dne 24. t. m. zvečer zasadil Josipu Medvedu, 19 letnemu posestni-kovemu sinu iz Ločne, nož v stegno ter mu prerezal srčno žilo dovodnico, tako da je ta v par minutah izkrvavel in umrl, so orožniki še isto noč pripeljali z njegovim tovarišem in soudeležencem Finkom vred v zapor novomeškega sodišča. Tu se je Lukšič v torek, dne 26. t. m. dopoldne obesil na ventilacijsko vrv. Paznik, ki mu je prinesel ob 11. uri kosilo, ga je dobil sicer še gor-kega, a je bil že mrtev. — Kot vse kaže, Lukšič nad Medvedom ni pregrešil le uboja, temveč umor in zato ga je vest tako pekla, da se je obesil.
—	Senzacijonelno odkritje umora. Iz Novega mesta se nam piše: Pred osmimi leti je bil pogrešen neki hlapec, kateri je bil zvečer v Kandiji v Rajecovi gostilni. Dognalo se je, ker se je našel na bregu Krke klobuk, da je bil vržen ali pa da se je sam vtopil v Krki. Iskali so ga par dni po globini Krke, nakar ga je našel ribič Lukšič, oče zločinca, ki je zabodel Medveda in ki se je, kakor poročamo zgoraj, včeraj v zaporu obesil. Na vtopljencu so se našli znaki udarca na glavi. Sklepalo se je vsled tajenja onih, ki so bili osumničeni, da je zadobil poškodbo vsled padca v vodo na kak trd predmet. Svoječasno so bile tudi tu ljubavne razmere povocl nesrečne smrti vtopljenega. Bivša natakarica v gostilni Kondeta v Kandiji je imela z Lukšičem, bratom sedanjega zločinca, ljubavno razmerje in ga pozneje poročila, nakar je mož šel v Ameriko. V tem času je nastal domači spor med sinaho in starši, nakar jc prva očitala: Saj niste nič prida, nc vi, kakor ne vaša družina, vaš sin (moj mož) je onega ubil ter vrgel v Krko. Jaz sem za to vedela, a nisem hotela ga izdati.« S tem je staršem za nekaj časa zaprla usta, sedaj pa se to že povsod govori. Čez nekaj časa vse pride na dan, kakor je tudi to prišlo. Je še par umorov v bližini Novega mesta, ki niso odkriti, a jt upati, da se tudi tc sčasoma pojasni.
—	Vlak napaden s kamenjem. »Gorica« poroča: Minulo nedeljo so se vozili dornberški Orli z vipavsko železnico iz Gorice domov. Na prvaški postaji so vozove, v katerih so bili Orli, napadli prvaški liberalci s kamenjem.
Pobili so nekaj šip. K sreči ni kamenje zadelo nikogar, le čepico je kamen zbij z glave enemu Orlu. Uvedena je preiskava. Liberalci so grozno upili. Su« rovost prvaških liberalcev je velika. Menda na celem Goriškem je ni večje! »Soča« je lahko ponosna na prvaške napadovalce vlaka! Kamen je njib orožje! Kakor culukafri! Sramota!
—	Nov kanonik v Gorici. »Gorica« poroča: Preč. g. Ivan Trevisan, dekan v Gradišču, je imenovan za kanonika pri goriškem metropolitanskem kapi-telju. Ta kanonikat je na novo ustanovljen. Ta kanonikat je ustanovil pokojni msgr. Ivan pl. Dottori.
—	Nemški cesar na našem jugu. Te dni se je mudil na otoku Brioni nemški poslanik na Dunaju Tschirsky (res pristen Nemec), čuje se, da si je poslanik ogledal otok in njega naprave radi tega, ker namerava priti še letos nemški cesar tja. Samo če mu pa ne bo zopet predrago, kakor svojčas v kolodvorski restavraciji v Murzzuschlagu.
—	Halleyjev komet in dolenjski vlak. Glava kometova bo tolika, da bi vozil naš dolenjski vlak pet let okoli nje, po repu bi se vozili 118 let; kljub tej ogromnosti bi bilo treba 10 milijonov repov Halleyjevega kometa, da bi bili tako težki kakor je naša zemlja, tako tenka in lahka je tvarina te repa-tiče. In če bi bilo v tem repu še toliko strupenih plinov, bi v najslabšem slučaju prišlo na vsakega človeka toliko strupa, kolikor ga je v malem kozarcu žganja. To bi ne bilo torej nič hudega. Z glavo kometovo se pa ne bomo srečali, kakor smo že omenili, zato je vsak strah neutemeljen in nepotreben. Veseli moramo biti, če bomo sploh kaj1 videli.
—	Odlikovan dolenjski rojak. Anton Zajec (Sajz), rojen v Mirnipeči, sedaj c. in kr. naddelovodja v pomorskem arzenalu v Pulju, je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
—	Zakaj se nI pričelo z gradnjo ličke železnice? Tajnik trgov, obrtne zbornice v Zagrebu, dr. Paskievič-Čjkara je poročal v zbornični seji dne 23. aprila t. L, da je zvedel v Budimpešti, cla se je grajenje ličke železnice zakasnilo zaradi tega, ker so se zavrgli stari troškovniki, ki so bili previsoki, a-novi se šele izdelujejo.
—	Sleparski mizarski pomočnik. Okrajno sodišče v Radovljici išče zaradi sleparstva mizarskega pomočnika Mihaela Dolinšek, rojenega leta 1874. v Dobrovi pri Cerkljah, kamor je tudi pristojen. Dolinšek je oženjen in je nazadnje stanoval v Lescah.
—	Iz Gor. Branice pri Vipavi. V »Slov. Narodu« od 20. t. m. namazal je neznan mazač iz Branice ali odkod go-rostasno laž, da je vodil pri veselici povodom zaroke Ivanke Čehovin z učiteljem Pečekom akademik Kodre četvor-ko. Nas ne briga čisto nič, ali je bila zaroka ali ne. Pač pa moramo odločno zavračati lažnika, ki s tem blati našega predsednika, ker ga ves ta mesec niti tukaj v Branici ni bilo, marveč je ves čas v Ljubljani. »Slov. Narod« pa je zopet za eno laž debelejši! Dober tek! — Za »Katol. slov. izobraževalno društvo« in za »Orla«: Fran S. Šmid, tajnik.
—	Nesreča na Travniku v Gorici.
Iz goriških listov posnamemo: 691etni A. Černe in sin Ivan iz Gor. Vrtojbe sta se pripeljala v nedeljo zvečer okoli 10. ure v Gorico, da dobita zdravilo za bolno hčer. Čakala sta pred lekarno Cri-stofolettijevo na Travniku. Ko sta hotela domov, se je splašil konj pred mo-tocikljem kovača Ivana Trevisana ter tekel po Travniku in zavil proti ulici za vojašnico. Tam se je zagnal v železo ob zidu, vsled česar je padel Černe star. z voza ter se nevarno poškodoval. Prenesli so ga hitro v bližnjo gostilno, kjer mu je dal prvo pomoč dr. Morpurgo, potem pa so šli po nosilnico na. bližnje glavarstvo ter sta ga nesla v bolnišnico gg. Egisto Cociancig in G. Chebat, ki zaslužita radi tega javno pohvalo. Cer-netu se obrača na bolje.
—	Detomoriika. Svojega novorojenega otroka je zadavila 22 let stara Lenčka Krivec, posestnikova hči iz Zgo-še pri Begunjah. Morilko, ki je svojo dejanje priznala, so odpeljali v zapor.
—	Umrl je na Koroški Beli 26. t. m. vpokojeni nadrudar Matevž Kokalj, star 80 let in imejitelj srebrnega zaslužnega križca s krono, ki si ga je zaslužil po 501etni naporni rudarski službi v revirju barona Zoisa in pozneje sedanje kranjske obrtne družbe.
—	Utonil je posestnik Janez Zajec iz Zadobrove. Ko je šol zvečer domov je zašel v Savin odtok in utonil. Nesrečni mož je klical na pomoč, čuli so njegove klice, a niso ga več našli, ker so izgubili smer.
—	150 milijonov kron škode na poljskih in vrtnih pridelkih je v zapad-nih severo-ameriških državah povzročil nenaden mraz.
•i- Za pogorelce v Brdih pri Radovljici jc daroval cesar iz zasebnih svojih sredstev 1000 kron.
Spominsko ploščo Stanku Vrazu
vzida v hišo, kjer je slednji umrl, »Društvo bratov hrvaškega zmaja v Zagrebu«.
—	Odlikovan je s častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje pri južni železnici g. JožefTeršarv Spodnjem Logatcu.
—	Smrtna kosa. V Trstu je v nedeljo po noči umrl glavni inšpektor in po-stajenačelnik tržaškega južnega kolodvora Friderik vitez Mahorčič.
—	Kolesar povozil dečka. Dne 25. t. m. dopoldne je povozil v Novem mestu neznani kolesar sedemletnega Alojzija Dornika, evidenčnega oficijala sina v Novem mestu. Fant je, ko je v naglici zavozil kolesar v njega, padel s tako močjo, da si je pri tem padcu zlomil nogo nad členkom.
—	Velika eksplozija plina v novi Dreherjevi palači v Trstu. Včeraj zjutraj tik pred 9. uro je silna detonacija preplašila vso daljno okolico borznega trga. Eksplozija se je pripetila v pritličju nove Dreherjeve palače, obrnjene proti stari borzi, in je napravila mnogo škode. Ranjenih je bilo tudi nekoliko oseb. V pritličju so ravno z vso naglico dovrševali zadnja dela za novo restavracijo, ki so jo imeli otvoriti prihodnji petek. Med obočnim stropom pritličja in podom prvega nadstropja so stavi-telji pustili podobvodni prazen prostor, po katerem so bile napeljane cevi za plin. Iz še ne popolnoma jasnega razloga, bržkone pa radi luknjice v pli-novi cevi, se je bil plin izlil v ta prazni prostor. Delavci, ki so zjutraj delali v tem delu palače, so takoj začutili oster duh po plinu. Weitz, oni delavec, ki je najtežje ranjen, je stopil na lestvo in začel z vžigalico v roki preiskovati, odkod se izliva plin. Tedaj je pa nastala strašna eksplozija. Weitza je vrglo na tla z lestvo vred. V dveh sobanah se je vsul del stropa, prav tako tudi del stopnišča, ki vodi na teraso: par težkih železnih rulojev, ki so zapirali okna, je sfrčalo sredi ulice Canal piccolo, drugi ruloji so bili vpognjeni od strašnega zračnega sunka. Vse šipe so s silnim žvenketanjem sfrlele na ulico in se tu razbile na drobne kosce. Vrata glavnega vhoda so bila poškodovana in dvignjena iz tečajev. Aparati in pohištvo v obeh dvoranah je bilo poškodovano in deloma strto. Žalibog, da je pri tem ponesrečilo tudi nekoliko oseb. Težko ranjeni so bili: 18-letni monter Fran Kasender iz Monakovega, ki so se mu pretresli možgani in je tudi drugače ranjen, nadalje njegov tovariš Ivan Weitz, ki se mu je zlomila ključnica. 28-letna dninarka Terezija San-cin ima rano na čelu in 42-letna dninarka Marija Smrdela je obnemogla ob simptomih zastrupljenja. Prvo pomoč so dobili ranjenci v lekarni Vielmetti, potem je zdravniška postaja prve tri spravila v bolnišnico. Na mesto nesreče so takoj prišli gasilci. Policija je zaprla vhode v ulico Canal piccolo in je zadrževala velikansko množico ljudi, ki se je bila po eksploziji nabrala okolu palače. — Na lice mesta je prišel tudi župan in sodna komisija. Vest o eksploziji se je naglo razširila po mestu in privabila mnogo ljudi na mesto nesreče.
Avstrijski trgovci v Zagrebu Dne
4. maja pride v Zagreb nad 200 trgovcev, članov avstrijskih trgovskih zbornic, ki se bodo v Zagrebu zadržali cel dan. Eden del trgovcev se pripelje po železnici, drugi pa z avtomobili. 5. maja odidejo ob 8. uri zjutraj z avtomobili preko Petrinja v Banjaluko in Sarajevo.
—	»Deutsche Orfentbank«. Ta nemški zavod razširja svoj delokrog po celem Orientu z velikim uspehom za nemško izvozno in uvozno trgovino. Sedaj je ustanovila ta banka filialko v Dedeagaču, drugo filialko odpre v Adrianopolisu. V Egiptu otvori filialke na štirih krajih. V Turčiji, Mali Aziji in Egiptu bo imela sedaj skupaj 16 filialk, vse v prospeh nemške trgovine. Kak velik vpliv nemštva na Orijent tiči v tej banki!
lMYMt in MlietnOSt.
4 Kranjska v podobah. Pod naslovom »Lepa naša domovina« je pričel izdajati znani izvrstni slikar slovenski g. Srečko Magolič v Ljubljani serijo podob v barvotisku o Kranjski. Prvi zvezek obsega res prekrasne slike v barvah: Ljubljana (S. Magolič ml.), Kamniške planine (S. Magolič st.), Bled (S. Magolič st.), Vintgar (L. Grilc), Bohinjsko jezero (S. Magolič st.), Belo-peška jezera (L. Grilc), Postojna (S. Magolič st.), Predjamski grad (S. Magolič st:). Slike so reprodukcije krasnih slik, ki so jih izdelali priznani čopiči
Mngoličev In L. Grilca. Z ozirom na vso to je cena zvezku 1 K 50 vinarjev, prodajalcem 20 odstotkov popusta, res silno nizka. Priporočamo to izdajo vsem, ki ljubijo lepoto naše domovine, da jo imajo vsi v svojih domovih. Lahko se iz zvezka stavijo tudi lepe slike na steno posamezno ali po več skupaj. Posebno naj bi tudi nobeno društvo ne pogrešalo te izdaje, ker povzdiguje domovinsko ljubav, ta izdaja naj bi bila povsod, kjer se zbirajo in stanujejo Slovenci. Naroča se pri Srečko Mago-liču v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9.
š Poslanec Roškar je dne 22. t. m. vložil v državnem zboru predlog za obligatorno zavarovanje proti elementarnim poškodbam kmetijskih pridelkov.
š Orlovski tečaj se vrši v nedeljo, dne 8. maja v Šmarju pri Jelšah. Mladeniči iz okrajev Šmarje-Rogatec se udelžijo rane službe božje v Šmarju, od 8. do 10. ure predavanja, od 10. do 12. je telovadba, od 1. do 3. zopet telovadba in ob 3. veliko ljudsko zborovanje. Tečaj bosta vodila brata Vojteh Jeločnik in Ivan Podlesnik. Mladeniči, udeležite se ga polnoštevilno!
š Duhovniške vesti. Konkurzne izpite delata te dni v Mariboru čč. gg. kaplana Franc Ozvatič iz Slovenske Bistrice in Leopold Kolenc iz Vidma ob Savi. Za kaplana v Črni gori pri Ptuju je nameščen č. g. Franc Ostrž, ki je bil zaradi bolezni začasno vpokojen.
š Mladina na štajerskem. V nedeljo, dne 1. maja, napravijo Orli iz Savinjske doline in Št. Jurija ob južni železnici izlet v Doberno. Izletu se bo pridružilo večje število Savinjčanov. Do-brnski Orel izvrstno napreduje.
š V ptujskih odvetniških pisarnah bo od 1. maja dalje uveden popolni nedeljski počitek. Naj bi ptujske odvetnike posnemali odvetniki tudi drugod!
š št. Lenart v Slov. goricah. Dne 21. aprila se je vršil občni zbor posojilnice pri Št. Lenartu. Ta zavod je eden najmočnejših in najlepše delujočih naših denarnih zavodov na Spod. Štajerskem. Zborovanje je vodil načelnik posojilnice č. g. Jos. Janžekovič. Po končanem sporedu je govoril dr. Tiplič o pomenu zadružništva ter jo posebno povdarjal velike zasluge in požrtvovalno delo tajnika Fr. Makso Kramberger-ja, ki žrtvuje skoraj vse svoje moči za procvit zavoda ter z jekleno voljo in delavnostjo posega v politično življenje v Slov. goricah. Slava mu!
š štajerske kmetijske šole razun one v Št. Jurju so nekake agende za nemškutarijo, to smo že opetovano po-vdarjali. Našim kmetijskim podružnicam se pošiljajo te dni samonemška naznanila glede kmetijskih šol v Grot-tenhofu in Mariboru. Ta naznanila so samo nemška. To je predrznost, da ji ni para. Tako dela deželni odbor, tako delajo ravnateljstva teh zavodov. In naši poslanci bi še naj opustili obstrukcijo, boj proti nemški frivolnosti!
š Umrl je v Mariboru delovodja substitut južne železnice Alojzij Hča-kar.
Ljubljanske novice.
lj Krščanska ženska zveza ima v
petek, dne 29. t. m., ob štirih redno predavanje v »Unionu«. Predava č. g. Jos. Jerše.
lj Bratje Orlil Udeležite se jutri v četrtek gotovo polnoštevilno telovadne ure. Nastopi so pred durmi. Na zdar! — »Ljubljanski Orel«.
lj Pripravniški dom. Ponovno opozarjamo na občni zbor, ki ga bo imelo društvo »Pripravniški dom« v četrtek, 28. t. m., ob pol 12. uri v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča.
lj Javno predavanje v Trnovem. Opozarjamo somišljenike in somišlje-nice na velezanimivo javno predava: nje: Napoleonova slava in njegov konec, ki se vrši jutri, v četrtek, točno ob 8. uri zvečer v dvorani gostilničarja g. Sokliča, Konjušne ulice. Predavanje bo pojašnjevalo 60 prekrasnih skiop-tičnih slik. Vstopnina 10 h. K obilni udeležbi udano vabi odbor Slovenskega gospodarskega in izobraževalnega društva za Trnovo in Krakovo v Ljubljani.
lj Prosimo somišljenike, ki imajo kako leposlovno knjigo, da jo blagohotno podarijo novoustanovljenemu »Slovenskemu gospodarskemu in izobraževalnemu društvu za Trnovo in Krakovo v Ljubljani«. Posebno hvaležno bi bilo društvo za letnike »Dom in Sveta«. Knjige sprejema uredništvo »Slovenca« vsak dan od 4. do 5. ure po-poludne.
l j Umrla je včeraj v deželni bolnici poscstnica iz Jarš Frančiška Plev-n i k rojena Dimnik, hči deželnega poslanca g. Dimnika. Dopoldne je pri-
šla v bolnico, zvečer pa je bila že mrtva. Rodbini naše iskreno sožalje!
lj Razprava proti Ivanu Kocmurju
na tožbo Antona Kristana se danes ni vršila, ker je uvedlo sodišče na predlog Kocmurjevega zastopnika o trditvi glede na falsificiranje bilance v Ljubljani in v Idriji najobširnejše poizvedbe. Razprava o tožbi Ivana Kocmurja proti Antonu Kristanu radi razžaljenja časti bo, če se ne združita obe zadevi dne 7. maja ob 3. uri popoldne.
lj Stavljenje koz. Počenši z 12. maj-nikom 1910 se bodo vsak četrtek popoldne ob treh brezplačno stavile koze v veliki dvorani »Mestnega doma«.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Petrovčič, brivec, 41 let; Ljudevit Matko, tovarniški delavec, 28 let; Roza-lija Svetec, postrežnica, 63 let; Marija Cajhen, perica, 61 let; Simon Zima, tovarniški delavec v pok., 37 let; Ana Ložar, posestnikova žena, 59 let; Peter Pavlin, delavec, 55 let; Marija Indof, šivilja, 22 let; Anton Volek, občinski ubožec, 60 let; Josipina Pelle, zasebni-ca, 80 let; Ana Florjančič, šivilja, 70 let; Artur Statin, lepopisec, 42 let; Marija Rozman, posestnikova žena, 43 let; Josip Virant, posestnikov sin, 7 mesecev.
lj Vojaški promenadni koncert v »Zvezdi« bo odslej ob ugodnem vremenu vsak četrtek od 6. do 7. ure zvečer.
lj Pobegnil je od svojega domobranskega polka št. 27. rezervist Franc Orešnik, rodom iz Mokronoga. Orešnik je baje nekoliko slaboumen.
lj Aretovan je bil včeraj zaradi raznih nepoštenosti že večkrat predkazno-vani 271etni Anton Tiliel iz Kleč v kamniškem okraju, ker ima za mesto prepovedan povratek.
lj Prememba posesti. Gospod Ivan Ciber je prodal svojo hišo št. 7 v Prisojni ulici sodnemu slugi gosp. Josipu Marinkotu za 26.800 K.
lj Umrl je brat magistratnega pristava g. Janko Barleta, Ivan B a r 1 e, posestnik v Gradu pri Cerkljah na 1 e, posestnik v Gradu pri Cerkljah na Gorenjskem. N. v m. p.l
Razne stvari.
Zanimiva organizacija. Socialno-demokraški agitatorji na Nemškem so ustanovili posebno društvo za uradnike socialističnih strokovnih društev, strankine urednike, nastavljence kon-sumnih društev itd. Članov je imelo to društvo koncem leta 1909. 2474. Od teh jo bilo 1448 uradnikov strokovnih organizacij, 86 nastavljencev socialno-demokraške stranke in 121 delavskih tajnikov. Premoženje društva je znašalo koncem leta 615.000 mark. Zanimivo bi bilo, ako bi socialni demokrati objavili tudi plače teh svojih agitatorjev.
Mladinska organizacija v Nemčiji
zelo napreduje. Kakor poroča »Kolni-sche Volkszeitung«, obstoji v zahodni Nemčiji okoli 2000 mladinskih društev s četrt milijona člani. Ta društva imajo namen poglobiti katoliško versko življenje, ojačiti značaje in zanimanje za skupna vprašanja, izobrazbo itd. V isti vrsti z mladinsko organizacijo so delavske posredovalnice. Tudi prote-stantovsko mladinsko gibanje ni podcenjevati. V zahodno-nemški evangelj-ski mladinski zvezi je 547 društev s 44.484 člani.
Usoda Izumitelja. Izumitelj peči za izdelovanje jekla — Pierre Martin — živi v zelo slabih razmerah v nekem malem kraju na Francoskem ter mora v svoji visoki starosti trpeti revščino. Zasluga francoskega učenjaka Le Cha-teliera je, da je iztrgal pozaoljenosti Martina, o katerem se je mislilo, da je že mrtev, in ki je s svojo iznajdbo povzročil velikanski razvoj jeklene industrije. Izumitelj Martin, po katerem se imenujejo tudi peči, je živel popolnoma pozabljen. Sedaj se je ustanovil odbor, katerenau načeljuje profesor Le Chatelier. Ta odbor se je obrnil na naj-odličnejše zveze jeklarn, naj prispevajo k častnemu daru za Martina, da bo mogel izumitelj vsaj svoje stare dni preživeti brez skrbi. Francoska in nemška zveza boste darovali vsaka 100.000 fran-ko-v, avstrijska pa z ozirom na svojo produkcijo 20.000 frankov. Ta častni dar se bo Martinu 10. maja izročil v Parizu na posebni slavnosti, prirejeni njemu v čast.
Od pastirja do profesorja. Dne 30. t. m. slavi v Monakovu profesor De-fregger svoj 75. rojstni dan. Ta učitelj slikarske umetnosti je bil počaščen od nemških visokih znanstvenih zavodov in akademij z največjimi odlikovanji. Čudna pa je življenjska zgodba tega starca! Do 14. leta je živel v svojem rojstnem kraju, v Ederhofu na Tirolskem, kjer je služil kot, kravji pastir. Poleg tega pomagal je pri delu očetu, vaškemu delavcu, ki je bil sobni slikar.
Pozneje je zaželel, da bi postal u, nik. Dolga leta je preživel v revščin lakoti, a dosegel je visoko naobraj tehniki umetnosti, in danes je , prvih učenjakov na tem polju. Kaj ne stori trdna volja!
Velik prijatelj Slovanov mu
K r i s t i j a n i j a, 27. aprila. V{ ob 8. uri 45 minut je umrl slavni p telj Bjornstjerne BjOrnson. — je bil leta 1832. v Kvikniku v oester ski provinciji na Norveškem kot pastorjev. Vpliv mističnega krščan, njegovih očetov se pozna v vseh de Po vseučiliških študijah je postal natelj gledišča v Bergnu. Obiskal je tem Italijo in zaslovel s »Synnove bakken«. Leta 1865. mu je storthing tiral letno penzijo, potem je vodil dišče v Kristijaniji in bil urednik, zc obiskal Italijo, končno si pa izbra bivališče Pariz. Bli je velik govorni] se živo pečal s politiko; najbolj p zaslovel z dramo »Preko moči«. Zai čas se je močno zavzel za Poljaki Slovake. Za plemenitim možem ža; ves izobraženi svet razun morda Mažarov, najbolj viteškega naroda svetu.
Telefonska in brzojavna porot
DOPOLNILNE VOLITVE V HRVA SABOR.
Ogulin, 27. aprila. Pri dopoln volitvi v hrvaški sabor je izvoljen poslanca Khuenovec Nikolaj pl. ši z 249 glasovi, 95 volivcev ni prišlo volišče.
Zemun, 27. aprila. Tu je izvoljen poslanca na hrvaškem saboru pod Levin pl. Chavrak s 327 glasovi, srl radikalec Babič je dobil 62 glasov, p german Zeller 12 glasov.
BAN TOMAŠIČ KONFERIRA S KH NOM.
Budimpešta, 27. aprila. Ban To šič je došel sem, a tako odpotoval Semering Khuenu. Njegovo potova je v zvezi s tekočimi posli na Hrvašk in z volivno reformo za Hrvaško.
IZPREMEMBA PRI UPRAVNEM STU JUŽNE ŽELEZNICE.
Dunaj, 27. aprila. Predsed upravnega sveta južne železnice ron Chlumecky je po 131etnem delo nju kot predsednik odstopil in na i govo mesto pride dosedanji genera ravnatelj dvorni svetnik vitez dr. Eg na dr. Egerjevo mesto pride doseda administrativni ravnatelj dr. Alfi Kaizl in na Kaizlovo mesto Vinei Adam. V pokoj je stopil tudi stav ravnatelj višji stavbinski svtenik F dinand Pichler.
DRŽAVNOZBORSKI ODSEKI.
Dunaj, 27. aprila. Današnja s finančnega odseka je bila sklepi Člani večine so bili navzoči že dav pred začetkom seje. V prezentacij' listo so se upisali tudi socialni den kratje. Odsek nadaljuje generalno bato o davčni predlogi. Proračunski sek nadaljuje razpravo o proračur Danes je na vrsti ministrski svet. Kramai4 je v odseku izjavil, da vani ne morejo podpirati vlade, v kat so prezrti mnogi avstrijski narodi. ( vori tudi poslanec dr. Žitnik.
VSTAJA ALBANCEV.
Dunaj, 27. aprila. Včerajšnje ve o porazu turških čet v Albaniji se p( jujejo. Albanci so takoj v začetku bi pri Liplijani vrgli nazaj desno tuii krilo, vsled česar levemu krilu in s dišču ni bilo mogoče napredovati. P diranje proti Prizrendu je turškim' jakom nemogoče. Soteska Kočang še vedno v rokah Albancev. Zvezi Skopljem in Mitrovico so pretrga sploh je ustavljen promet v vsej go nji Albaniji. Položaj je jako resen.
SRBSKI PRINC JURIJ.
Belgrad, 27. aprila. Včeraj je b prestolonaslednik Jurij prišel v č« niški kazino ter izjavil, da se več vrne v garnizijo Malinovac. Takoj grških praznikih nastopi daljši dopil katerega je dobil radi bolehnosti, odpotuje v inozemstvo, najprej v Pai Na Dunaju se bo mudil tri dni, ogle si mesto ter se posvetoval z nekim fesorjem zdravnikom.
SAMOUMOR NA CESTI.
Trst, 27. aprila. Tu sc je ustrelil cesti 41-letni Alojzij Fon, postrešče'
VSESLOVANSKI KONGRES V SOF
Praga, 27. aprila. Včeraj se jc svetoval »Slovanski klub« o zastopst Čehov na vseslovanskem kongresu Sofiji. Poleg 18 čeških odposlancev 20 zastopnikov raznih čeških dru^t bo došlo k sokolski slavnosti v So
tudi 300 čeških sokolov in 30 čeških časnikarjev k vseslovanskemu časnikarskemu kongresu, ki se bo vršil isto-Sasno.
POLJAKI SE NE UDELE&E VSESLO-VANSKEGA KONGRESA.
Varšava, 27. aprila. Pred nekoliko dnevi je poročala bulgarska brzojavna korespondenca, da je predsedstvo pripravljalnega odbora za vseslo-vanski kongres v Sofiji izjavilo, da bodo Poljaki prisostvovali kongresu, a ne sodelovali. Z ozirom na to vest piše »Gazeta Varšavska«: »Zanimivo bi bilo iredeti, odkod dobiva predsedstvo te informacije. Kakor se vidi, ve predsedstvo več kakor Poljaki. Kolikor smo mi poučeni, ne namerava nihče izmecl Poljakov iti v Sofijo«.
GROF ZEPPELIN V PRAGI.
Praga, 27. aprila. Tukajšnja trgovska zbornica se je kakor znano pogajala s Zeppelinovo družbo, da bi se grof Zep« pelin na svojem nameravanem potovanju iz Dunaja v Draždane ustavil v Pra-jnu. V razpravi se jo povdarjalo, da je Praga slovansko mesto, ki jo sprejelo v Svoji sredi Francoze, Ruse, Poljake in Turke ter se ne sme delati nobenih tež-koč, da bi se z isto slovansko gostoljubnostjo ne moglo sprejeti nemškega zra-koplovca grofa Zeppelina. V povabilu grofu Zeppelinu se predlaga sledeči program: Zupan dr. Gros pozdravi v peščini grofa Zeppelina na chuchleškem dirkališču, kjer se bo izkrcal. Ukrenilo se bo potrebno, da se prepreči mogoče flemonstracije. Vstop na dirkališče naj težki vstopnini v korist revežev.
VZLETI AVSTRIJSKEGA ZRAKO-
•	PLOVCA.
Pardubice, 27. aprila. Inženir Kaspar se je včeraj dvignil s svojim Bleriotovim letalnim strojem kakih 35 do 40 metrov visoko. Naenkrat pa je isagnal veter stroj ob tla, pri čemur se je polomil vijak. Inženir Kaspar je izdelal svoj letalni stroj za dve osebi.
Mnenje gospoda dr. A. Piskd-Ček-a
Kost e let z. Gospod J. Serravallo,
Trst.
Podal sem Vaše Serravallovo £ i n a - v i n o z železom rekon-valescentom po težkih boleznih, malo-krvnim in škrofuloznim dečkom, kakor tudi oslabelim starčkom. Dosegel sem vedno pospešenje teka in izboljšanje splošnega stanja. Bolniki so radi jemali Vaš dober in delujoč preparat.
Kosteletz, 8. novembra 1909.
Dr. A. P i s k d č e k.
^ 1, modni salon
Ivana Schiller
= So. Petra cesta St. 31 =
priporoča
lepo izbiro damskih, dekliških in otročjih 73i (d klobukov.
Popravila M
Žalni klobuki uedno u zalogi.
kršč. soc. organizacije dobi v Sarajevu trajno delo. Pobližja pojasnila daje „Zveza delodajalcev v Bosni in Hercegovini" %'
kamor naj se naslavljajo event. • dopisi.	1198 3-1
Zahvala.
Dne 7. aprila 1910 mi je popolnoma pogorelo pohištvo na Bledu. Ker pa jc bih to pohištvo zavarovano pri slavni zavarovalnici „Riunione Adriatica di Sicurta" v Trstu in jc teta škodo takoj kulantno cenila ter izplačala danes po svojem zastopniku gosp. Iv. Perdanu v Ljubljani\ si štejem v dolžnost., izreči tej zavarovalnici tem potom najtoplejšo zahvalo ter ''sakemu priporočati.
1230
Štefan Kvestek
Bled Grad 47.
Zahvala.
1231
Hlnko Zlrkelbach sc v svojem in v imenu svoje rodbine povodom smrti njegove predrage, dobre matere
najtopleje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze so-žalja in spremstva k zadnjemu počitku.
Ljubljana, dne 27. aprila 1910.
1227
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naSa iskreno ljubljena soproga oziroma hCerka in sestra, gospa
vCeraj v torek dne 26. t. m. ob 7. uri zveCer, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 25 let, po dolgi mučni bolezni mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne rajnice bode v četrtek dne 28. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maSe zaduSnicc se bodo darovale v več cerkvah.
Preblaga rajnica se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
Obrije, dne 27. aprila 1910.
Janez Plevnik, posestnik, soprog. — Mihael Dimnik, posestnik, poslanec, oče. -- Martin, kaplan, Jožef, Ivan, Franc, Ignacij, Stanko, bratje. — Marija, Uršula, sestri.
V	svojem imenu in v imenu svojih sorodnikov naznanjam tužno vest da mi je brat, gospod
Ivan Barle
posestnik v Gradu pri Cerkljah
po dolgi in mučni bolezni, v 48. letu svoje starosti, danes ponoči umrl.
Pogreb dragega pokojnika bode v četrtek, dne 28. aprila ob 10. uri dopold. iz hiše žalosti v Gradu St. 11 na pokopališče v Cerkljah. Bodi pokojniku blag spomin!
V	Ljubljani, 27. aprila 1910.
Fran Barle,
1232	magistratni pristav.
Poštni Ivovpžni voz,
še dobro ohranjen, se vsled opustitve vožnje pošte proda pod ugodnimi cenami. Več se lahko poizve pti Antonu Bonaču, Begunje pil Cerknici._1200
ipn®
priznano najbnljSe prste priporoča ::
: Franc UVfeinberger :
apnenice o Zagorja ob Sapi.
Učenca
za usnjarsko obrt, starega okoli 15 let, krepkega, poštenih starišev sprejme takoj Val. Rihar, usnj. mojster, Polhovgradec.
Po dolgotrajni preizkušnji so vsi vešči strojepisci edini v tem, da je ,Underwood' pisalni stroj najhitrejši, najtrpežnejši In naj-
praktičnejši. Mi siialnih priznali. Zahtevajte cenike in razkazovanje stroja.
«r
M«
rt«
M DI
V)
3"
o
o
o
(O
W
3
ut <
0 ■
1
M
u>
O
(A
0» <
Ul
o
Ivan Ferko
Ljubljana, Turjaški trg 4, H.
1226
Zahvala.
V lastnem imenu in v imenu vseh sorodnikov izrekam za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti svoje preljube soproge
najtoplejšo zahvalo. Presrčno se zahvaljujem darovalcem lepih vencev in vsem, ki so spremili drago pokoj-nico na zadnjem potu.
Zlasti se zahvaljujem tudi gosp. zdravnikom dež. bolnice in blagim sestram usmiljenkam, ki so pokoj-nico v njeni težki bolezni oskrbovali s toliko požrtvovalnostjo.
V Ljubljani, 27. aprila 1910.
Dr. Anton Kremžsr.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
Cas opazovanja
27
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra
v mm
Temperatura
po
Celziju
26 9. zveč. 731-6 11'1 brezvetr. oblačno
7336 736.4
Vetrovi
. t
si. jzah. sr. jvzh.
Nebo
42
Srednja včerajšnja temp. 10 8», norm. ll'4°.
1228
Zahvala.
i-i
Povodom bridke izgube naSega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta ln brata, gospoda
Josipa Demšarja
trgovca in posestnika,
doSIo nam je toliko toiažilnih dokazov srčnega sočutja, da smatramo za prijetno dolžnost, izreči vsem, ki so se nas na fcakorSenkoli način spominjali, svojo najlskrenejSo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, bralnemu društvu, požarni brambi in »Sokolu« za častno spremstvo pri pogrebu, gospodom pevcem za ginljive žalostinke, vsem darovalcem prekrasnih vencev in Šopkov ter vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli počastit blagega pokojnika na zadnji poti.
V Železnikih, 26. aprila 1910. ■ i; " Žalujoči ostali.
Podpisani naznanjam, da sem otvoril na FarovSkl loki pred živinskim sejmiščem v Kranju ^Ustem'*
* — —i-trgovino s prašiči.
Dobim iste vsako soboto in jih prodajani tudi za pleme. Kupci, nikar ne zamudite prilike In si iste oglejte, kjer tudi lahko vidite, kako se krmijoJ 1223 (1-3)	FHANC HERLE. fj
Štev. 1162.
Šolska
•'fo
r:
■ O fj
Za zgradbo	f '
novega šolskega poslopja v Št. Vidu nap Vipavo, politični okraj Postojna ||||[
na 38.565 K 80 vin. proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.	\ Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta	ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože
do 6. maja 1.1. ob 10. ur! dopoldne
podpisanemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. — Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K, doposlatf je zapečatene z napisom: Ponudba za prevzetje zgradbe novega šolskega poslopja v Št. Vidu nad Vipavo.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. — Razven tega je dodati kot vadij 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vredn. papirjih po kurzni ceni.?;
C. kr. okrajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. —
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu — stavbeni oddelek — med navadnimi uradnimi urami; načrti in sumarični proračun tudi pri krajnem šolskem svetu v Št. Vidu.
C. kr. okrajni Šolski svet v Postojni,
dne 22. aprila 1910.
...V-
Stev. 1165.
Šolska zgradba.
Za zgradbo
novega šolskega poslopja na Vrabčah nad Št. Vidom pri Vipavi, polit, okraj Postojna
na 28.860 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačjla v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože	„
do 6. maja 1.1. ob 10. url dopoldne ^
podpisanemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. — Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom: Ponudba za prevzetje gradbe novega šolskega poslopja na Vrabčah nad Št. Vidom pri Vipavi.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da sc jim brezpogojno ukloni. — Razven tega je dodati kot vadij 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vredn. papirjih po kurzni ceni.
C. kr. okrajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu potrebno vidi, razpisati novo ponudbeno razpravo. —
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu — stavbeni oddelek — med navadnimi uradnimi urami; načrti in sumarični proračun tudi pri krajnem šolskem svetu na Vrabčah.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni,
dne 22. aprila 1910.
f&ST Na prodaj je v Ljubljani pri Sv. Krištofu
prav tik Dunajske ceste v Linhartovi ulici, 10 minut od gl. pošte oddaljeno v^f^M	v obsegu okroglo 40.000 m2, pripravno za stavbišča,
[•UlJvolVU oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, dc-; lavnice itd. — Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni sc nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiša s hlevom in podvojnim kozolcem. Parceli sta razdeljeni na 30 stavbišč in se prodasta ali celi ali pa v oddelkih. Posredovalci izkljuCeni. Več se izve v gostilni „Mikuževi" v Kolodvorski ulici št. 3 v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo nn naslov: Ivau Mikuž, dež. računski revident v Ljubljani. 1098 6—i
Katoliško Bukvor
Za cerkvene pevske zbore.
V ma"niku:
Ant. Foerstcr: 6 Marijin-h pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami; cena partituri K 180 v, pos. glasovom 40 v.
St. Premrl: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor; cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 40 v.
Janez Laharnar: ušmarnične pesmi* za mešan zbor; cena partituri 1 K 30 v.
P. Hug. Sattner: oMarijine pesmi« za mešan zbor in orgije; cena partituri 1 K 80 v., pos. glas 50 v.
Ant. Foersler: Lavretanske litani]e matere božje za ljudsko petje; cena 40 vin.
—	«Ave Maria« za sedmeroglasni mešani ali četveroglasni moški zbor; cena partituri 60 v., glasovom 20 v.
Fr. Kimovec: «Ave Maria in češčena Marija* za tri ženske (moške) glasove z orglami: cena 50 v., 5 izvodov 2 K.
Josip Sicherl: 25 Marijinih pesmi za mešani in moški zbor; cena partituri 2 K, pos. glas. 35 v.
Hladnik: 23 cerkvenih napevov za moški zbor.
' Poleg drugih kakor mašnih, obhajllnih in 2 Tantum ergo, se nahaja tudi 10 Marijinih napevov; cena 1 K (>0 v.
—	«češčena kraljica* za mešan zbor, solospeve in spremljavo orgel; cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 30 v.
—	«19 Marijinih pesroia za solospeve, mešan zbor in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«Ave» 17 Marijinih pesmi za mešan zbor, samospev in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«16 Marijinih pesmi» za mešan zbor; cena partituri 1 K, pos. glas. 20 v.
Ob priliki birmovanja ali kanonične vizitacije.
Fr. Kimovec: «Ecce sacerdos magnus« za moški zbor, cena 40 v.
Al. Mihelčič: «Ecce sacerdos magnus* za moški zbor, cena 40 v.
Ant. Foerster: «Ecce sacerdos magnus* za mešan zbor in orgle, cena 60 v.
ign. Hladnik: «Ecce sacerdos magnus* za mešan zbor in orgle, cena 1 K.
Jos. Lavtižar: «3 Ecce sacerdos magnus* sa en ali več glasov in orgle, cena 80 v.
Za sv. Bešnje telo.
Dr. Ant. Chlondovski: Tantum ergo za troglasni moški zbor in orgle; cena partituri 50 vin., posam. glasovom 10 v.
Ant. Pogačnik: «6 Tantum ergo* za mešan in moški zbor, cena partituri 60 vin.
Fr. Kimovec: «Tantum ergo* za mešan zbor in orgle, cena 30 v., 5 izvodov 1 K.
Ig. Hladnik: «Pange lingua et i Himni ad pro-cessionem in festo Ss. Corporis Christi* za mešan zbor, cena 1 K.
Vincenz Galler: 12 Pange lingua (Tantum ergo) za mešan zbor in orgle, cena partituri 3 K 24 v., pos. glasovom 48 v.
Joh. Diebold: 14 evharistlčnih napevov za mešan zbor; cena partituri 2 K 40 v., pos. glas. 30 v,
Fr. Kimovec: «Rihar renatus*. Poleg drugih Riharjevih napevov se nahaja v tej zbirki tudi 7 evharističnih napevov z latinskim in slovenskim besedilom kakor: Sacris solemnis, Lauda Sion, Adoro Te, O quam suavis est, Caro raea, Da pacem Domine in Čredo in Te —; cena parturi 3 K, pos. glasovom 40 v.
Za prvo sv. obhajilo primerni napevi.
Ig. Hladnik: «0 saerum convivium* 36 obha-jilnih, presv. rešnjega telesa in srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 40 v., glasovom 40 vin.
P. Ilug. Sattner: «Cerkvene pesmi v čast sv. Rcšenja telesa*, cena 1 K 60 v.
Za pobožnost presv. Srca Jezusovega.
Ant. Foerster: «Liiani]e presv. Srca Jezusovega*
za ljudsko petje; cena 40 v.
Ig. Hladnik: «0 saerum convivium* 36 obha-jilnih presv. Rešnjega telesa in Srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 40 v., pos. glasovom 40 v.
Oiertorij za razne praznike cerkvenega leta.
Ig. Hladnik: e ofertorijev za največje in večje praznike cerkvenega leta, cena 1 K.
Joh. B. Tresch: «Enchiridion» 31 ofertorijev in 19 raznih napevov, cena partituri 1 K 68 v., glasovom 48 v.
Smarnice.
Ker to leto ne izdamo novih šmarnic, opozarjamo s tem na šmarnice prejšnjih let, ki so še v malo izvodih na razpolago. Šmarnice. P. Ladislav O. S. F. Marijine čednosti in dobrote. Okusno vezan, rdeča obreza 2 K, zlata obreza K 2-40.
Salve Reglna ali razlaganje molitve češčena bodi Kraljica za šmarnično opravilo. Jožef Kerčon. Okusno vezano, rdeča obreza K 2 —4
Šmarnice. Jožef Kerčon. Marija podoba pravice. Okusno vezana, rdeča obreza K 2-—.
Devica verna. I. Godec, šmarnice. Okusno vezano, rdeča obreza K l-40.
Šmarnice. Jožef Vole. Marija v predpodobah in podobah. Okusno vezano, rdeča obreza K 2-—, zlata obreza K 2-40.
Šmarnice romarja jeruzalemskega. 32 premišljevanj za mesec majnik. F. S. Šegula. Vezano rdeča obreza K 2'—, po pošti 20 vin. več.
Marijino slovstvo za majnik itd.
Maria, unsere wunderbare Mutter. Maipredigten von P. Christian Stecher S. J. — P. Eduard Fischer S. J. K 3-60.
Entwiirfe zu Marienpredigten. Erster Zyklus fur den Maimonat von P. Ilugo Hurter S. J. 80 v.
Marien-Predigien von P. Georg Patiss S. J. — P. Eduard Fischer S. J. K 4-80.
Maria, der Christen Hort. Predigten iiber die Hochgebenedeite Mutter iles Herrn. Von G. Diessel. 2 zvezka K !)'60.
Marfen-Predigten von Phillipp Hammer K 3-24.
Der Mai-Monat. Der Verehrung des reinsten Herzens Maria gewidmet. Von P. Franz Hattler S. J., vezano K 2-64.
Die wahre Andacht zui: seiigsten Jungfrau Maria von L. M. Grignon von Montfort K 3-12.
Die unbefieckte Empiangnis. Lesungen und Ge-bete fur eine Novene oder Monatsandacht zu Ehren der makellosen Jungfrau Maria von J. Hiittcnsch\viller S. J., vezano K 3-—.
Die Schulo Mariens. Kleine Lesungen fur Maria-liische Kongregationcn. P. Heinrich Opitz, vezano K 2 50.
Ansprachen in der Marianischen Kongregation
der .Tungfrauen. Von G. Patiss S. I. K 4-80.
Handbuch fiir die Leiter der Marianischen Kon-gregationen uncl Sodalitaten. Von J. Dahlmann K 3-—.
itasr die Leiden Maria der Konigin der Mar-tyrer. Dreifiig Predigten von P. G. Patiss K 6-48.
Heilige Vorbilder fiir christliche Jungfrauen in der Welt. Von P. G. Patiss, K 3-60.
Erlebtes und Erlauchtes. Skizzen von P. Heinrich Opitz S. J. K 1-50.
Fiihrt die Kinder zu Maria l Ein Hauptmittel zur Erleichterung und Sicherung der christ-lichen Kindererziehung fiir Eltern, Seelsorger und Lehrpersonen von M. Miihlbauer K 3-60.
se ie knjige se dobe tu
ilaariil Mirila"
Za darila primerni molitveniki.
Bogu kar je božjega. Fran Seraf. Finžgar, Okusno vezan, rdeča obreza K l-—, zlata obreza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-20, najfinejša teletnina K 3 —, raznovrstne najmodernejše vezave K 4-50, vezava z listnico, zapono in verižico K 4-60.
Molitvenik, ki po lepi vsebini, krasni obliki, dovršenem jeziku in trpežnosti nima kmalu ena. kega. Posebno priročna je lična mala oblika.
Voditelj v srečno večnost. Anton Mrkun. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-40, zlata obreza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-—.
Voditelj v srečno večnost se kakor Finžgarjev molitvenik odlikuje po fini priročni obliki, vsebuje pa jako veliko lepih molitev in vzorno razlago krščanskih resnic ter ima razmeroma jako nizko ceno.
šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Dr. Gregorij Pečjak. Okusno vezan, rdeča obreza K — 80, zlata obreza K 1-20, fino vatirane platnice K 2-80.
Vzoren molitvenik, prirejen nalašč za mladino in vsled svoje dovršenosti vpeljan za ljudskošolski naraščaj.
Večno življenje. Dr. Gregorij Pečjak. Molit-venik. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-20, zlata obreza K 1-60, fino vatirane platnice K 3-10.
Molitvenik, namenjen za srednješolsko di-jaštvo.
Pot k Bogu. Molitvenik za odrasle. Okusno
vezan, rdeča obreza K 1-20, zlata obreza K 1'60, fino vatirane platnice K 3-10, najfinejša telet-nina K 5-—.
Ta molitvenik je prirejen za odrasle, da bodo mogli v cerkvi moliti skupaj z duhovnikom vse slovenske molitve, kakor jih predpisuje novi od slovenskih škofov predpisani molitvenik, obsega pa sploh vse molitve, pesmi itd., potrebne za kristjana.
Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Jožef Kerčon. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-—, zlata obreza K 1'60, fino vatirane platnice K 3-—.
Ta molitvenik ima zelo mnogostransko vsebino in obsega na 350 straneh krasne, zlate nauke za mladino, odrasle mladeniče in dekleta, dalje vse mladini posebno priporočljive pobožne vaje in molitve, n. pr. šestnedeljsko pobožnost k sv. Alojziju, pobožnost k sv. Stanislavu itd., sploh krasne nauke in vsakovrstne verske vaje za vse prilike in potrebe. Le veliko število, v katerem se je svoj čas ta mo-litvenik tiskal in prodajal, je omogočilo izredno nizko ceno, ki je pri sedanjih dragih razmerah pravo čudo.
orian v Kranju.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
priporoča sledeče novosti: Mladeničem. Prvi zvezek: Obramba vere. Spisal Anton B o n a v e n t-tura, škof ljubljanski. Cena 1 K. — Krasna apologija, ki naj si jo omisli vsak mladenič, da bo dobro oborožen proti modernim zmotam in predsodkom in da jih bo vedel ovreči z jasnimi dokazi. Jules Verne, Pet tednov v zrakoplovu.
Trije Angleži raziskujejo Afriko. 3 K. Šaljivec iz Podravlja. Spisal .Tanko Osojnik. Zbirka pripovedk iz Štajerskega Podravlja. 1 K. Romantika. Spesnil Ivan Pregelj. Cena 1 K 50 h.
Slovenska stenografija. Priredil Fr.
Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. Cena 3 K. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Kalan. Cena 80 h, vezano 1 K 20 h. Vstaja škenderbegova. Zgodovinska
povest. Cena 60 h, vezano 80 h. Skrivnosti srca. Novele. Vsebina: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. Cena 1 K 20 h, vezano 1 K 40 h.
Vse te knjige se dobi v knjigarni »Ilirija«, prej Karol Florian v Kranju.
Razglednice pesnika Antona Medveda je založila Katoliška Bukvama .1) se dobe po 5 vin.
Anton Medved, Poezije, I. zvezek. Cena 3 K 80 v, vezano 5 K.
Anton Medved, Poezije, IT. zvezek. Cena 4 K, vezano 5 K 40 v.
Medvedove poezije so splošno priznane kot pravi biseri slovenskega slovstva, ki nima enakih. Diči jih ne samo jedrnat jezik, ampak predvsem originalnost misli.
Anton Medved, »Kacljanar«. Tragedija v petih dejanjih. 1 K 40 v, vezano 2 Iv iO v.
Medvedov »Kacijanar« je gotovo najboljše dramatično delo, ki ga imamo Slovenci. Vzbujal bo splošno zanimanje, ker obravnava eno najznačilnejših točk v naši zgodovini.
Anton Medved, »Za pravdo in srce«. Tragedija v petih dejanjih. Vezano 3 K 50 v.
Ta tragedija se je Slovencem splošno priljubila, saj obranava zgodovino naših kmečkih bojev.
šmarnice za leto 1910. Podrobnosti glede letošnjih šmarnic so označene v današnjem oglasu »Katoliške Buk-varne«. Ponekod se bodo brale lani izdane šmarnice o potovanju v sveto deželo, ki se dobe v»Katoliški Bukvarni« v Ljubljani.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
šivanju perila
popolno ali deloma izurjene se sprejmejo takoj pri M. Alešovec, Poljane. Istotam se sprejme brezplačno tudi nekaj učenk.	1224 (i)
Zmožen tovarnar sollnškega jeklenega blaga
1225	želi stopiti v zvezo	2—1
z zaiagateljem armade
Ponudbe pod K. C. 5924 na Eudolfa Mosse, Cdln.
trrr^v.-irmaofcrjanasrMl
Priporoča se
695

Solidna postrežba! Nizke cene!
ceni
Ljubljana, Pred Škofijo S9
za
dame in deklice
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
1173 2—1 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi
podjetje za prevažanje pphiSipa
z zaprtim patentiranim vozom za prevažanje pohištva.
Izkladanle ln nakladanje vnanilh voz za prevažanje pohištva.
Preseljevanje v mestu, na deželo in po železnici z lastnini, znotraj tapecirali patentiranim vozom za pohištvo
Naslov brzojavk:
Naslov brzojavk:
Homlstlonarii v Liubllanl.
kou.^^^'^-!!.«.!!...!----------------- r|| ......................... . ....................................—..... m 1 ..........n, , m ...........m,......wBBKmmmmmmmammammaBmmmBmmmmmmHmtmm
C. KR. PRSV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽB AlSNilKOP IN PRODAJA!
vseli pcslevri transakcij. - Izdajanja čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
25 m [lavna in slr«::ska mesta ta- m inozemstva.
I
, OSREDNJA MENJALNICA: LIL"* DUNAJ L, WOLLZEILE 1.
PfUlrir/niPP' Saii8n' toskaKamnica, Češka Lipa. Urno. Krakov, Litomsrice, MoravskiZumbcrg, MOdling, [lovi luuiuiiiibc. jicin, Plzcu, Praga, Graben, in Praga, Mala stru, Luarce, Dunajsko Havomesto, Gvitava.

vseh vrst rent, obligacij, držni/nih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreč : i. t. d., i. t d.
I !§i pri Mi
Prospekte in cenike premij za?' m j in franko.
muaanMnMnnaMNiii.'
Račun izgube in dobička
K j h k h ] k h	Prejemki
I. Škode:
a)	v oddelku požara iz
1- 1908.....K 838'-
tekočega leta . . . 126.127-5" delež pozavarovalnice ....
b)	v oddelku zvonov ..... delež pozavarovalnice ....
II. Uprava:
a)	provizija .........
b)	tekoči upravni stroški:
1- Plače.........
2.	poštnine in pisarn, potrebščine
3.	kurjava, razsvetljava, najemnina bolniška blagajna in telefon .
4.	oznanila.......
5.	tiskovine.....! ! !
c)	davek in pokojnina.....
d)	obresti 1. 1908.......
e)	sprejemnine:
1.	v oddelku požara ....
2.	v oddelku zvonov ....
III.	Odpisi in drugi izdatki: .... inventar..........
IV.	Zaklad za nedoločene škode:
a)	v oddelku požara.....
delež pozavarovalnice ....
b)	v oddelku zvonov.....
delež pozavarovalnice ....
V.	Stanje zakladov koncem leta: premijska prihrana:
a)	v oddelku požara......
delež pozavarovalnice . . . . [
b)	v oddelku zvonov......
delež pozavarovalnice . ... .
VL Upravni prebitek........
I.	Prenos upravnega prebitka . . .
ii.	Zakladni prenos preteklega leta: premijska prihrana:
a)	v oddelku požara.....
delež pozavarovalnice ..."
b)	v oddelku zvonov.....
delež pozavarovalnice . . . !
iii.	Zaklad za nedoločene škode:
a)	v oddelku požara.....
delež pozavarovalnice . . [ j
b)	v oddelku zvonov.....
delež pozavarovalnice . . . '.
iv.	Čista zavarovalnina po odbitku storn,
a)	v oddelku požara.....
delež pozavarovalnice . . . ]
b)	v oddelku zvonov.....
delež pozavarovalnice ... i
v.	Dohodki naloženega denarja-obrGsti..........
vi.	Drugi dohodki:
a)	pristojbine polic:
1.	v oddelku požara ....
2.	v oddelku zvonov ....
b)	sprejemnine:
1.	v oddelku požara ....
2.	v oddelku zvonov ....
_ c) drugi dohodki.......
126.965 59.573
67.392 57
97.780 50.368
70.845 67
47.412
48.560
32.667 11.645
i 54.289 1.940
82.005 79 3.920 —
290.198 136.540
153.657
16.826 7.724
16.079: 36 54.616 | 38
63.124 13.391
254.830
254.830 ; 44
I.	Terjatev pri delničarjih.....
II.	Račun blagajne .......
III.	Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah:
a)	pri hranilnicah.......
b)	poštna hranilnica, št. 51.426 ! !
, 68.082 . . * 71.966 . . , 4.425 . .
IV.	Terjatev pri poverjenikih.....
V.	Terjatev pri raznih dolžnikih . . .
VI.	Terjatev pri hipotečnih posojilih . .
VII.	Račun uprave:
oprava......K 2.000—
tablice, plat., tiskovine H 9.51570
K 11.515-70
na ta bi. in plat. prejeto „ 3.214'21 nova nabava, poravnana z dohodki .
odpis oprave.........
_ . tiskovin in zastop. tabl". ! !
I. Ustanovni zaklad
98.000
ii.	Prihrana dobička in glavnice
iii.	Premijska prihrana:
a)	v oddelku požara . . delež pozavarovalnice .
b)	v oddelku zvonov . . delež pozavarovalnice .
iv.	Zaklad za nedoločene škode
a)	v oddelku požara . . delež pozavarovalnice .
b)	V oddelku zvonov . . delež pozavarovalnice .
v.	Razni upniki:
a)	poverjeniki......
b)	predplačila za i. 1910 . .
c)	gasilni donesek . . . .
vi.	Saldo pozavarovalnice . . .
VII.	Upravni prebitek.....
116.079
54.616
125.094 14.508 2.153 1.290 1.546
144.593
42.9401 92
5.100 2.580
! 64.564
16.598
13.391
Dr, ftadrei Kar!!!!
član nadzornišlva.
S. P. Veiicafz,
predsednik nadzorništva,
.bos. Pehani
ravnatelj.
Račun izgube in dobička ter bilanca -
»UZHJEmilE ZHUHROURLniCE"
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani, Ounajska c. 19
za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1909.
-T—--
illfi&a
Vzorci na razpolag© 2
NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910!
Vzorce pošiljava franko!
Ljubljana, Stritarjeva ulica 4.
Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, baiist, zeiir, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rute v veliki izbiri.
SOLIDNE CENE,
B!
O V star 21 lct> vojaščine prost, išče službe kot sluga v kakem uradu, hotelu ali trgovini Zmožen je v govoru tudi italijanskega in nemškega jezika. Blagohotne
ponudbe na župni urad v Ajdovščini, Goriško,
1218 1-1
Prihranite
vsak dan
4*80 do 24 kron, ako za-vživate žeieznato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
išče Za avgustov selllni termin solnčno stanovanje, obstoječe iz 4 event. 3 sob, predsobe, sobe za služkinje in z drugimi pritiklinami. Ponudbe se prosijo na upravo tega lista pod ,,Stalna sfranKa 1910."
1141 3-1
za pomladansko in poletno sezono 1910.
= Kupon =
310 raetr. dolg, za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron Kupon za Črno salonsko obieko K 20'—, kalior tudi blago za površnike, turlstovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna .).	in solidna, cobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj in franko.
Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-Imhof Iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Turli najmanjša naroČila se izvrše najskrbneje, natančno po vzorcu 'W0
VVelesovem na Gorenjskem odda se poleg romarske cerkve stoječe 983 10—1 • V	V	•
s hlevom, šupo in vrtom v najem event. se tudi proda. Poizve se pri Avg. Stamcarju, uradniku banke .Slavije" v Ljubljani.
Za slsboErunč In preMels :
ie zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
najbolje sredstvo.
BR. NOVAKOVIC, Ljubljane.
zdravo, od 16 do 18 let, veščo nekoliko nemščine, takoj sprejmem v svojo trgovino z mešanim blagom. Anion Bonač, Begunje pri Cerknici.
1199

se priporoča v izdelavo vsako?rstnili knjigoveških M.
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.

SimOH PRRPROTHIK
Jlli tfni in mM mizar i M Min ulica an.?
priporoča p. n. odjemalcem svojo veliko zalogo
vsakovrstni!! omar za led
■s v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. — Cena najnižja, postrežba točna.
Telegrami: Simon Praprotnik, Ljubljana. — Telefon št. 77. 1185
ndodna m športna trgovina
Llllbiiana, nasproti glaune pošte
Priporoča izgptopljene bluze, spodnja torija in ose moderne nakttne predmete po zelo agodnih in brezkonknrenčnih cenah
Ogromna izbira damskih in ofrožkih slamnikoo in čepic
II oddelku za gospode:
oedno samo najnonejSi klobuki, čepice, te-lopnikl, srajce, krapate, palice, dežniki, rokaoice In psi modni predmeti. Za Šport: pse potrebščine za tmiste, kolesarje, lonce, tennls, „Orle" In »Sokole*
.u
narodne zastaue, znaki, f rakovi, L t. d.
g

ima pri ,MarlH Pomagal'
LE1ISTEK
Linbliana, Reslfcpa cesta I
zraven cesarja Franc Jožefa jab. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olie S£ SS
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-Ghinin tinktura za ta, 5fiE£
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 1 K.
Slovita Mm ustna in žolna voda SS£
no proti robobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3499
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
II
z gostilno in prodajalno pri farni cerkvi ob okrajni cesti, '/a ure od kolodvora Velenje na Štajerskem, se proda zaradi bolehnosti posestnika s konji, živino, svinji, vozovi, vinom in razno premičnino. Meri 70 oralov vzorno obdelanega posestva njiv, sadonosnikov z 100 najžlahtnejših sortimentov sadja, vinograda, gozda in 5000 hmeljskega nasada z 2 enonadstropnimi hišami, 9 zidanih gospodarskih poslopij, v zemljo vzidano ledenico, 40 m dolgim kozolcem, sušilnico za sadje in eno za hmelj, vkup 14 poslopij, vse v prav dobrem stanju. Vsled mnogoštevilnih velikih poslopij je pripravno za kako večje obrtno podjetje. Dopise sprejme iz prijaznosti upravništvo .Slovenca" pod I. K.	1031
Zaradi opustitve obrti se takoj pod ugodnimi pogoji prodajo trije
šivalni stroji
eden še malo rabljen.
Natančneje pove Anton Miklič, krojač na Tre« 1174 belnem pri Mokronogu. (3—1)
emena
vseh vrst pese, detelje, trave* repe, korenja in vseh vrtnih ii88 semen ima vedno v zalogi 3-t
trgovina Strel. Mokronog.
jfesr Za soEže blago se garantira.
Ker popolnoma opustim trgovino, pro-dam za lastno ceno z 20°/o popusta razno
galanterijsko, konfekcijsko in manufakturno blago.
V zalogi je 5000 — 6000 K. Prodam le raditega, ker moram že 30. aprila prostor zapustiti. Leopold Zore, Javornlk Gorenjsko._1204 i
Fozor lovci in Šolska vodstva!
Ptice, sesavce WMmgmapa in druge živali U«g|tfll*d prav po naravi ter po najnižji ceni
preparator Viktor Herfort
Pred vojašnico St. 1, Ljubljana.
On ima tudi v pripravnici na izbiro več ptic in sesavcev, ki bi bile za šolo jako priporočljive. Med lovci vzbujajo lepi in natančni izdelki marljivega preparatorja vedno več zanimanja«
Izvršuje vse : bančne : : posle.
J. Q. Mafjer, Ljubljana, Stritarjeve ulice. =— Banka in menjalnica. ——-
Manufakturna trgovina na debelo in drobno.
Zaloga :
vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga.
3027
Izdajatelj: Dr. Ignaci] Žitnik*
Tisk: »Katoliške Tiskarnec.
Odgovorni urednik: Ivan Stefa.