narodskih v r reci Odgovorni vrednik /ir. Jane» JRieiiveitt. O Tečaj sredo 25. augusta (poznoletna) 1852 List es. JVaf se rani smili)o tiěil Že večkrat je bilo v Novicah natanjko doka zano, da tiči, ki nam na polji, vertih in gojzdih ljubo prepevajo, so tudi veliki dobrotniki naši, ker nam trebijo polje in drevje požrešnih gosenc in dru zih merčesov, ki jim služijo v živež. Ni se čuditi, da v tacih krajih, ker tiče zlo lové ali njih zalego zalezvajo, sadno drevje mer goli gosenc, zlasti ko sek nevgodnemu tičjemu lovu v • ■ v « 1 • I • fe I • V še pridruži nemarnost gospodarjev, ki roke križem deržé, ceravno vsak dan pred nosom imajo drevje s gosenčnimi pajčevnami prepreženo! maj verjamejo, da so gosence jim golih reber ne kaže zacnejo žival 5 Bedaki ko| na drevesu, dokler potem še le preklinjati ? namesto da bi preklinjali sebe in t li« f • ■ v# i • v • svojo nemarnost! Bedaki ne vejo, da naši tiči se živé večidel merčesov, kijih oberajo na drevji in poberajo po polji. Škoda, da se marsikdo že 30 in še več let s kmetijstvom vkvarja, pa še tega ne vé: od kod živé tiči in zakaj nam jih je previd nost Božja vstvarila! Le od reveža vrabca jim je znano, da jim v prosu škodo delà, za to ker ga v prosu vidijo; da bi se pa poprašali: zakaj pa tiči po drevesih letajo in po zemlji skakljajo? to je pa za njih um že preveč in tudi letos se slišijo v tej deželi tožbe, koliko so gosence vsakteremu drevju škode prizadjale" To je posebno temu pripisati, ker se tici • V • v t r «1 • ki se s temi merćesi živé, tako neusmiljeno zalazvajo in zaterajo, zlasti pa pevni tiči" C. k. poglavarstvo dobi v tem priložnost, že v starejih predpisih vtemeljeno prepoved, jajčica in mlade tičke iz gnezd jemati in manje vertne in gojzdne tiče o valjenju to je od mesca marca fsušca) do konca augusta (veliciga serpana), bodi si kakor kol i, loviti in streljati, sopet ponoviti in zaukazati, da naj okrajne oblastnije skerbno čujejo, da se ta prepo s ved spolnuje, in tisti, kteri zoper to ravnajo primernimi policijnimi kazni mi v denarji ali z záporo brez spregleda kaznuje j o „Verh tega je z vice tiče lové in večidel iz ljudmi , kteri brez vsake pra -mladostne lahkomišelj nosti te koristne živali zalazvajo, z vso ojstrostj o ravnati in pri ogledu tergov pridno sker se o prepovedanim času nika be ti da koršni tiči ne prodajajo; ce se pa pri ko mu dobé, njemu odvzamejo". Okrajnim oblastnijam, duhovšini, šolskim uče Ker je tedaj veliko ljudi na svetu , kteri se ne škodljivo nikom in županom bo skerbeti, mladost s poduče njem o pravim času z mogočim uspehom svariti, da nej tičev neusmiljeno ne preganja, ker je to zlo diijo drugac zmodriti, kakor s kaznijo (štrafingo) so v vsih deželah postave dane, ktere prepovedu jejo ptičje jajca iz gnjezd jemati in ob prepoveda nih časih tičev ne loviti. pnpuseno Ci pa 5 žali Bog! navadno za kratek čas / Postava pa se sama ne more spolnovat 5 ce Pervo obtielovanje žita Po Aleks. žl. Humboldt-u. tištim, kteri imajo nad njenim spolnovanjem čuti in prestopnike postavno pokoriti, za njo mar ni. Ce Kje je pervotna domovina žita, se prav za prav ne vé. Pomina vredno pa je, da na eni po ki čas leta lovini zemlje so ljudstva zivele, kterim ni ne žito ne mleko za živež znano bilo ; ljudstva na drugi smejo mladi sterkovci kakor starci tiče še v gnjezdih ali komaj iz gnjezd vzete o cit tudi v mestih proda jati (kdor je, na priliko, ho- polovini zemlje pa je močnata in mlečna hrana re tel v Ljubljani pod T ranč o kaj tacega viditi iti v jLijiAUijaui |juu i i a li i/ u naj latt^a viuni ^ J6 * v ^viuvij^^j lahko sto in stokrát vidil), ali se je čuditi, da se zemlje od druziga. dila. Po zemeljskih pridelkih se zares loči en kos Ameriki novim svetu postava potem ne spoštuje? najdemo od 52. stopnje severne širočine do 46. i « • v ♦ • v r *i v ti i r _ delu veseljem smo tedaj v ravno na svitlo danem stopnje južne širočine le eno žito brali koriizo. Na dezelnega zakonika za krajnsko vojvo- starim svetu pa najdemo povsod že v staro dav da je na prošnjo kmetijske družbe vi- nih časih, pšenico, ječmen, in ovès. Da pšenica dino soko c. k. deželno poglavarstvo stari ukáz zastran na Leontinskim polji in v mnozih krajih Sicilianskiga divja rase, so měnili nekdaj. S pr en gel terdi tičjih jaje in nevgoďnega tičjega lova ojst no vilo in dotičnim cesarskim gosposkam zauka zalo da naše žita v severni Perzii in v Indii veči 5 skerbno čuti, da se ta prepoved prihodnjič del divje rasejo zvesto spolnuje st Ta hvale vredni ukaz od 16. junia 14.164 se pa takole glasi pod Link pa je dokazal, da to, kar ni da se r> Povsod se je že več let sèm pokazalo v • v •% ■ « • i • 1 kako se je o tem večidel le v starih bukvah bralo vse gotovo. Reinhard Forster je najdel blizo tam, kjer se Samara v Volgo steka, dveverstni jari ječmen divji najde. Prof. Karl se marcesi mnozijo, n^n ^ puiju, 3«untuiu un, in vinski terti kakor tudi gojzdom tako škodlj kteri / v oi^iii jjui\a/iaiu ivaau j i * j v v «J v n ^«»j» *M% Jvivf m * ^ * • — - polju, sadnemu drevju Koch, zvěděni popotnik, je veliko reži na Pon m m m V « « « • « * i « V ^ • 1 1 ^Êtf 1 / i V • _ A _ 5 tiških gorah, 5 do 6000 čevljev visoko, na ta cih krajih nasel, kjer po sponunu ondašnjih stáno- ravnajo po kristianskih šegah, brez da bijim pa vavcov ni rez nikdar sejana bila. Nek zaniorec in sužnik slavneo-a Kortez pod a, ki učenje in zapopadek kristianske vére mar bilo. Na Er deljskim in Ogerskim dajo svoje otroke večkrat kerstiti je Meksiko zmagal, je bil pervi, ki je na No- da tako več kumšíne (botríne) prejmejo V 1 111 " ^ U « UJ c» iv i 111 ^uaun 11/1» iwwvj pouiuvu o tj f* i , vru ivuuigi* u w nunc* ui Jill I1JIII IJC U Uliti UtJ Sil od ktere je med rajžem, ki ga je Kortezova ar- Brez da bi mladi cigan po tem prašal: ali je deklè mada iz španjskiga za svoj živež sabo přinesla A Spanjskim (okoli leta 1520) pšenico sejal Od redniga zakona ni pri njih ne duha ne sluha s ktero se oženiti hoće njegova sestra ali scer v žlahti zernja našel. Te tri zernja je vsejal in ž njimi se oženi ž njo večidel v 14. ali 1 letu Na Osrer pšenico zaplodil. Frančiškanskim samostanu v Kvitu(Ouito) hovnika „ ---—---^V« vpvi skim se scer porocajo, pa poroča jih cigan namesto du Noben cigan ne vzame drusre za ženo kot * '—-----------------.---------- — —----J ---------- ------- - -o — *-----~ sim vidil kot drago svetinjo tišti persteni lonec lira- pravo cigánko. Se je naveliča, jo spodi nj e n v kterim je perva pšenica bila ? J° Je Frančiškan Fray Jodoco Riksi de í»'ante v Kvitu sejal. Riksi je bil iz Gante (Gent) na Flan- nikdar Od otroeje izreje nimajo celo nobeniga zapopadka. Oigan ljubi svojiga otroka, kot živina mlade, za to jih dernškim domá. Pervo zernje je bilo pred samo stanam (kloštram), na mestu „plazuela de S. Fran ^ • " I • i •« ti i • # kaznuje, in jih vadi postopati, krasti in goljufati boj Cigan nikdar s silo pohištev ne ropa, ampak zlo in plašljiv krade Ie natihoma. Zavolj plašnjivosti cisco" po tem vsejano , ko je bil gojzd, ki se je jih na Spanjskim ne jemljejo v vojaski stan pod ognjeno goro Pichinha do samostana nekdaj skim in Erdeljskim jih scer razširil, posekán. Frančiškani so me prosili * " 1 . . • . 1 V .1 • I • • 1 • y na tr er ejo, tode cigan ni ni jim razložil napis, ki je na loncu zapisan 5 naj ker kdar pogumen vojak. Scer so cigani prekanjeno iu skozi in skozi malopridno ljudst so mislili, da kaj posebniga zastran pšenice zapo Z v 16. stoletji so si vlade prizadevale. cigane pade ki je bila v njem shranjena. Ali to ni bilo. iz Europe pregnati in jih spoditi v svojo domovino na zaj pa ni bilo mogoče. V južne bolj gorke kraje so Napis se je v staronemskim jeziku takole glasil: „Kdor pije iz mene, naj ne pozabi svojiga Boga", se kmalo spet vkradli. Ker jih je v austrianskim ce Tudi za me je bil ta staronemški kozare zlo ime- sarstvu toliko, da imajo tako rekoč svoje voj vod niten. Naj bi se namesto imen tistih, kteri zemljo že cesarica Maria 1 v kervavih bitvah pokončujejo, pač povsod raji ljudi in deržavljane iména tacih mož v vednim spominu hranile, ki so zemljo s pervimi sadovi obsejali ali obsadili so pravi blagor ljudstvam vsim ! rezia si prizadevala preoberniti ; v letu e, , jih v poštene 1768 je dala ki ukaz delste da si imajo stanovitne selisa izvoliti, se roko iotiti gnjusne sege opustiti v solo pošiljati ; prepovedala jim je cio. da se ? otroke oblačiti in smejo vec S / yled po svetu* Cigani in njih jezik. to ni nič imenovati, ampak novi kmetje. Ker pomagalo, (Dalje.) Cigani so rujaviga obličja y imajo kot oglje černe lase, kot mléko bele zobé, so lepe postave; zato šlové, so se jim po ukazu od leta 1773 jeli otroci s silo jemati in po kristiansko izrejevati. Pa tudi to ojstro ravnanje je ravno tako malo zdálo, kakor milostné zapovedi Ruske vlade. Vunder so modri ukazi rajnciga cesarja Jožefa II. v letu 1782 nekoliko počlo- , Erdeljskim in v Banatu. vecili » anstv na Ogerskim zlasti po Španjskim, nektere kleta selíš ciganke kot nar zaljši de (Dalj sledi.) y 7 moški niso tako lepí. Cigani nimajo stanovitnih kjer podnebje připustí, se klatijo v celih trumah po pušavah in gojzdih ; isejo zavetja v berlogih in jamah podzemeljske koče. šotorov večidel nimajo, pozimi all pa si napravijo Na Spanjskim , pa tudi na Oger- ? skim in Erdeljskim, se najdejo tudi cigani, ki so kerc-marji, kovači, živinomazači, popravljajo ponve in kotle delajo žeblje in drugo železnino, nekteri izdelujejo le sene žlice, vretena, korita, drugi se vdinjujejo za de- > lávce na polji. Za godbo so posebno pripravni, za to so na Oger sfcim, posebno na plesiših, cigani zlo obrajtani. Ženske (Palazzo so i dokler so mlade, posebno na Spanjskim, izverstna TPotovanje po JLaskim Spisal M. Yernè. Í4. pismo. v 5' Dragi prijate! ! V tem delu inesta, od kteriga Ti ravno govorim nekdaj je bilo tod večidel Martovo polje ..Campus Martiusu — je silno veliko lepih pohistev in krasnih poslopij rimske gospode in knezov, namreč Borgeš- Altierskih itd. Farnese, Doria, Ruspoli, Alteri) bil sim pa le v Borgeškim in kih, Farneskih, Doriaškib, Ruspoljskih, Borghese, in se mnogo druzih ; plesavke. Ko pa se rokuj ejo ljudém hodnost. postarajo, so vracarice, to je, pre Doriaškim, kjer so prelepi muzeji malarskih del nar iz ogledovanja žil na rokah, njih pri- slavnisih uinetnikov y in pa v Rus poljski m y kjer Otroci so do 10. leta čisto nagi ; odrašeni cigan ima le srajeo in hlače, ciganka srajeo in predpert ali kikljo, rudečo ali modro; scer so bosi in gologlavi. Cigani in ciganke je krasna kavarnica, ki mi je veliko bolj dopadla, ko Pedrokova v Padovi, desiravno ta dalječ okrog slovi. Prijatel, ne zameri! Vidim de Ti veliko pravim Sim měnil, de, kar vidim in čutim, y pa le malo po vém 5 ki imajo stanovitno stanovanje, se radi Ti bodem tudi lahko povedal, pa ni taka. Ko bi bil to lispajo. Njih hrana je zlo gnjusna Vsako meso, tudi mčrha prej vedil, da potopisje je tak teška reč, bi ne bil kar nič pisal. Pa saj le za-te pišem, in kaj ne, de mi ne bos zameril, ceravno Ti veličanskiga Rima in njegovih le-pot in spominkov nič kaj v lepim redu in po vrednosti , —marsiktero reč pa, ki se tu vidi, tudi za- jim je vsec ; zato so cigani veseli, kadar krog njih ka-košna živinska kuga razsaja, da vživajo meso zakopane merhe , scer sta jim žel, čebulja » kakor vsim ljudstvam jutrovih de- ne popisem in česinj nar ljubši. Konec pretekliga sto- molčati moram. Cele debele bukve bi ne bile zadosti, se le na debelo vse popisati hotlo. Pa ker sim že letja so jih na Ogerskim celo dolzili, da so ljudi klali in jedli. Zganje jim je nar ljubši pijaca; tobak kaj radi ko začel, Ti hočem še kaj maliga povedati. puhajo. Moz in zena tako rađa tobak zvecita in puhata da vse dasta, kar y V srednjim delu mesta sim šel še enkrat, mende imata, za pipo tobaka. že tretjič, silno velik in lep terg y ki mu ..Piazza Svoje vére nimajo cigani. Med Turki so maho- Navo na" pravijo, ogledat. Tu je bil nekdaj Ale-medanske vere; na Spanjskim, kakor na Erdeljskim se ksandrov kroglej (Circus Alexandři Sove ri), lepo 271 Sled • » » y 80 se tudi v ladjah ali barkah borili poli tiš ko v slovenskem in horvaškem jezika na (Naumachia). Zdaj je terg s petimi stirnami okincan svitlo. Ta besednik bo velike vrednosti. Delajo se N lepši stojí sred ter » z visocim obiliskam na sredi tudi priprave za drugo izdanje te terminologie v českem in s čvetirimi prav velieimi podobami na Iih ki po jeziku; poljska terminologija or lavne reke ali pa tudi dele svetá, namree reko G k tisku. se še ne pripravlja S k ali A z . in D N ali Afrik y Rio Plat A m ali Eu ropo pomenijo. Slavni Ber Gosp. AutonRojic, profesor kazenskiga prava 1 i za natis teoretično in praktično raz Zagrebu pripravlj nini io je sozidal, in podobě so njegovi učenci iz mar jasnjenje kazenskiga zakonika morja ki iztesali V/ V Zad je te dní na svitlo prišlo pesniško Tudi lep stebrovni terg (I della Colonna) delo ; Vila D a 1 m a t i n s k a od Zorčica Rapo. Veljá 30 kr in pa Beneški terg (P di Venezia) sim večkrat Ravno je přisel na svitlo v Praffi ts pervi zve ogledal, ker sta sred mesta dobro pri rokah Uni ki ga štiri velike krasne poslopja oklepajo, ima imé od zek napevov zlo obširno . h ker je gosp. K k i h pesem 1 delo bo nabral skorej 4000 krasni«; Mark - Aureljevig stebra , ki na sredi narodnih ceskih pesem. Pervi zvezek obseže 16 pesem stojí Steber je iz 2S sila velicih kosov belig mar Gosp Mat i j B zdeluj t loig iz morja sostavlj v ktere so zgodbe modrosti in slave česke dogodivščine in sicer iz časov husitské vojske polniga cesarja v malim kipu (b o) čudovito 't» Gosp Kuld Je pisal zbirko pripovedk za kra lep na vrisane. . Znotraj je vsekanih 198 stopnic, de se tek cas in poduk pod 55 K y erh gre Mark-Aurelj že dav e stoji podoba sv. P Oboj vkup a vi a namest steber in po- v ceskem jeziku, deloma prestavijene \V doba so ko je čez 200 čevljev ali marveč rimskih ped vi Beneški terg pa ima imé od silno veliciga ill terdniga poslopja ki ga Pet Barb iz Benetk Pa vi II. sozidal. Poslopj J je v letu 1468 kardinal pozneje papež z iménam î bolj vojaški terdnjavi ko izdaja sk e g gledé grof U war o w Ruski veliko delo v staroznanst m b r e 5 matice ilirske 21 dopis posebnega do voljenja nima prav mestnega župana, v kterem pí pr. mesca se je bral avi. da društvo brez F Jozefa drahjeho •i ) hod 55 Mat k i h jezik skupej poklicati s 1 o-Ker Jeho příchod mu otvára 3 Srdca ludu vernjeho 4 Víta 5 ) Te , medzi pod našima T Vítáme T e, upřímnými slovenskými srdcam : i 6), ogla nobene občnokoristne izvirne knjige iz Pokloň sa dati, je nasvetoval gosp. I Ku ku lj y plačilo Choć v r* vysoky převod kake koristne knjige razpisati. Zavolj tega je bilo Ty s 9 sklenj da naj se bukve narave od dr. Schod Prcd našim Panovníkom našej k N e m u věrnosti Obrazom a pomníkom: 8 10 ) lera, natanjčni poduk Poppe-a in po doma w a plošné ljudsk spi8ana geo met bert nije od lia Liïtro- prestavi. Za teško prestavo bukev narave se je sklenilo gospoda Antona Kuzmaniéa bi je prevzel, kteremu se je za trud 800 povabit da gold >blj bilo in tretjino čistega dobička. Za teh no log i o Poope Jako stojíš nepohnuty v burkách casu i hromu: Tak stojíme skálopevné my pri cisárskom domu. Zaplesaj celá Orava! Cisár Pan ťa navštívil 11 Zvolaj zvučne u) : Sláva! Sláva! O n lud biedny 13 obživil 5 Hučte hory, hučte háje; 14 ) 5 Sláva bud' Cisárovi m met rio Liitrowa se je sklenilo dařilo razpisati in sicer za perve bukve, ker so že večidel v česko pre Drahiemu ludu otcovi Františku-Jozefovi! i stavljene 300 or old je d leti za druge 100 gold. Cas za perve Bože zachovaj ,5) drahiemu Drahy život O i s á r i ! M/ za poslednje pa pol leta Ne eh 16 sa c i s á r s k y t r ó n Jeho 17) V zboru k » d muzeum Bleskom slávy ožári; je bil za predsednika zvoljen gosp. grof Kristjan W a I d t Nech sa Jeho celym svétom sláva mocné oživa, A v krajinách Jeho pokoj, blaho, rozkoš 18) prebyva! ein. Prejsnjemu predsedniku vitezu Ne u burg je oeitna hvala izrekla. V odbor so bili zvoljeni: fařik, vitez Masoch, dr. Beer r se S 1 wu in H k V Celovcu je na svitlo prišla povest : „Bog ni d ne t njena. Prestava razumljiva, velja 24 kr pravi Pri pra 55 Bčela po nemškem poslove- bínam ') B < agega. 5) Vita me vane. 7) Gh h B 3 ) 0 odp požegnaj. 2) Drahjeh *) Vernjeho vernega pozdravimo. 6) Ta tram gore tako imeno po našem H visoki hřib v Tatrih nad Ku 8 Panovnikom je gladka in lahko P je za šolska dařila. Lep dolgo, da bo prišla v deržavni tiskarnici na * Ne bo Dunaji izrazoslovje (terminologija) pra v ni š k spod; 10) V e r n o s laj zvučne hory, huči eho vaj •n Rozk gospodariti vladarjemj pan po našem g , vladati. - 9) Tys ti si. h zvestoba za ú kaj 11 13 )N Biedny obiskal zapušeni. 12 14 ) Z Hu đonite gore, đonite gaji (gojzdi) 15 ohrani. Nech naj. 17) Jeh Nj veselje. 272 Iz Ipave 18. augusta. Danes, ko smo god pre- selo novico j da (ra pred boleznijo) nam je gosp svitliga cesarja slovesno prazuovali, je bil tudi za naše solarćke vesel dan. Po prizadevi gosp. Matevža Ko žuh-a, kaplana in začasniga učitelja v Ipavi so dobili ličastnim delam bomo začeli prihodnji list „Novic" k i za „Novice" poslal jstih bukev Horn ei ki převod devet s kterim ve „Iliade", novo prav lepo bandero, na kterim ste podobi ang elja varha in s. Alojzia prav lično malani od g. Kuhnl-na v Ljubljani. Pred velko maso so se visokočastiti g. tehant Juri Grabrijan, spremljeni od svojihkaplanov, v šolo Xovicar iz mnogih krajev. Da si bo prihodnjic včs denár v našim cesarstvu podali. Vsi šolarji so bili zbrani. Novo bandero se pri- tudi po vunanji podobi enak, se bo za Laško deželo • •, ri i . i___a _________f _ a__«____;2U ____ i___i • * r__j ^ j • ^ . i % « « • . . nese pa je zavito. Gosp. tehant nagovoré otroke, jih nov drobiz (za 15, 10 in 5 centesim) koval, ki bo na opomnijo tega, kar so današnji slovesni dan vidili in šim krajcarjem (po 3, 2 in 1 kr.) razun laškiga napisa slišali, jim ljubezin in spoštovanje do svitliga cesarja „Imperio austriaco) popoloama enak. — Po ukazu ce- gorko perporocé, jim pravijo, de je danes za celo ce- sarskim se imajo vsi začasno v pokojni stan djani « « • • • « « ^ • 1 v j i » V « ^ « - sarstvo tak dan veselja, kakor ob ali mater za vas. godu godu očeta vaših ocetov cesarski sluzabniki ali v službo poklicati y pravijo dalej, dobite penzionirati. ali pa Prepoved , da otroci p o d 9 leti in tudi kako vezilo, in danes, ki je rojstni dan nasiga ce- brez šolskiga poduka se ne smejo ne v fabrike ne k earja , dobite za vezilo to bandero. Potem razvijejo ban- drugim rokodelstvam v delo jemati, je ponovljena. ga deržé v rokah, pokažejo na podobo angelja Ministerstvo kupćije je razglasilo za železnice novo ? varha, ter jih opomnijo, de tudi njih angeljc varh spremlja, postavo za zavarovanje blaga in druzih reci y ki de se morajo povsod lepo zaderzati, de ne bodo njega jih popotni sabo jemljejo. Ministerstva svetovavec g žalili. De hoste pa angeljcu varhu dopadli, morate po- vitez K ley le je naznanil ministerstvu kmetijstva izid snemati zgled nedolžniga mladenca sv. Alojzia, kteri je tistih skušinj, ki so bile unidan napravljene na Oger vaš šolski patron; na to pokazejo njegovo podobo in po- skim Altenburgu z 2 angleškima mašinama, s kterima vejo njegovo življenje. Potem dajo bandero enimu nar se žito žanje; v 10 urah je požela ena 10 oralov , in po storjenim prerajtu se prišpara pri 10 oralih žita boljših učencov rekoč: „Ti bos nosil bandero pred svo-jimi sošolci ; pa glej, de boš tudi z lepim zgledam pred 5 fl. na delavcih , ako se s to mašino žanje ; njimi hodil". Vsi so prav pazno poslušali. Obljubim, mašina 300 veljá ker de današnjiga dneva nikdar pozabili ne bodo. Iz Dolenskega 18. aug. Grojzdna plesnoba se je tudi pri nas prikazala, pri brajdah okoli hiš huja kot po vinogradih. Eno brajdo sim vidil pri Sent-Ruperski , je po tem takim ze poplaćana, če le 600 oralov požanje. — Na predlog škofjih zborov na Dunaji in Ostrogonu (Gran) v letu 1849 in 1850 prenaredbe samostanov zastran poprave in (kloštrov) je sv. oće papež izročil g. kardinalu in nad kaplanii čisto vso plesni y tako da ne bo nobena ja škofu Pražkimu ogled vsih samostanov austrianskih goda dozorela, če tudi ima veliko prav lepe rozdja , iuu. «■»•» »«..«v y* - * .wťv.ga g na sebi. Eno drugo ravno tako plésnivo sim tudi nasel v Mirniški fari. Slišijo se tožbe semtertje zavoljo tega. razun Ogerskih, Horvaških, Slavonskih in Laških, ogled Ogerskih, Slavonskih in Horvaških pa je izročil nadškol'u Ostrogonskimu. Kar se včasih primeri y Verjetno je, da se bo ta bolezen tudi po vino Naši kmetje pa ne gradih raztrosila. to kaka posebna se je grozdje ali s čem odergnilo ujejo y da bi se je přiměřilo spet 31. julia v Galicii, da je med dež-jem zernje nekiga sada (ranunculus ficariaj izpod neba grojzdna bolezen bila, pravijo da padalo, ki ga y pa y da seje opra je vihár iz močirniga kraja tù sèm dali nekoliko kuhati in ga našli ga šilo, — kar pa je skoz in skoz napčna misel. Tudi zastran koruna tožijo, da so cele njive že se posušile, in da veliko gnjilega skoplej Tako nam le slaba zuga za ne sel, ljudjé so krompirjeviga okusa. — V nogradih okoli Pešta bojo namesto oktobra že v 2. polovici prihodnjiga mesca ter- Novo osnovano čbelarsko društvo na Ceskirn gali. Vunder imamo ajdo tak lepo, da bi jo človek le gle- prosa so silno lepa (pervo austriansko) bo imelo pervi zbor 13. septembra v dal, in koruza se tudi dobro redi, stern, posebno pšenica, se je taka i Schonhof-u. da ze več let godbo 5) Pražke Novine" naznanijo žalostno pri y se tako lepa pomni smrkaviga da je neki kmet blizo Kl at ova, ki je svojiga konja več časa po mazačih ozdravljal, se pri V Trebnim je bil poslednjo nedeljo god presvit Le samo nj i ca nje lega cara prav svečano praznovan. (umetovni ogenj) je nek veljal čez 50 gold. Iz cele okolice jih je veliko povabljenih ; cesarski gospodje urad-niki so odbor sostavili, ki naj vse za to svečanost po- zmivanji smrkovih nosnic oprasnil, s smrkljem okuzil in 8. dan potem strašno smert storil. Naj bo ža y lostna priirodba » vsim gospodarjem v svarilo l Za ko lero jih umerje v Varšavi dan na dan skoraj po 100 ljudi; nar bolj razsaja kolera med nečednimi judi; 10. ekerbi Nad Trebansk gradom so podzemeljsko tega mesfca so jih na enkrat pokopali 80. Policia v jamo našli, ki je neki velikosti velike sobe, ktero Parizu je v kratkim 11 za mak njenih zaperla, ki Manino jamo kapnika dobiti. cc 55 kerstili, in v kteri je neki vec lepega . Gruden. VParizu se je špedicijsko pridejo pred sodbo. društvo osnovalo, ki bo vsako blago v 6 dnéh narav nost na Dunaj odpravljalo ; enako društvo se bo vstáno lz Ljubljani. Z nepopisljivim veseljem naznanimo vilo na Dunaji za Pariz. — K n e z Cern o gorski je svojim bravcem , da naš slavni Koseski, ki je pred 14 dnevi hudo zbolel, je srečno přestal nevarno bolezin. Milostljivi Bog daj! da se nam občje ljubljeni mož spet popolnoma ozdravi in mnogo mnogo let vživa terdniga zdravja, on, ki nam je Dervi razodel veličanstvo slo-venske noezie in pred njim nepoznáno mogočnogt 2 izverstna učitelja iz Dunaja v Ccrnogoro poklical bosta osnovala ondašnje ljudske šole. y k\ Pogovori vre d/nistra. Gosp. P.: Hvala lepa za poslano pesem, in naznanilo, da raso to y • nasiga y kteriga ,,Slovenia" je gosp H • • » ni še poslal naročilnega denara. slovenskima kterima Popravih. začela novo dobo poezie so še le prav vnele serca nadepolnih naših mladih pesnikov. Naj nam bo dolgo dolgo ohranjen v slavo v 64. listu v dopisu „iz Ptujske okolice" v í3. versti in korist domovine!—Pri ti priliki oznanimo še drugo ve- namest čistega župnika beri cestitegra župnika. Natiskar in zakonik Jozef Blaznik v Ljubljani. /