95. Številko. o UnDiiani, 9 sredo Z5. aprila 19Z3. uto IUI. liha]* Tttk ian popoldne, lmoaii BOdolfo ta praznika. Iftseratl t do 9 petit vrst ž 1 D, od 10—15 peti t vrst i 1 D 50 p, večji inseratl peUt vrsU 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitrte ponudbe beseia 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilo!i znamka za odgovor. ffprftT&tttvo ,,SIov. Naroda in „IfaroAna tiskam h" Saaflova alica tt. 5, pritlično. — Te!«Iou *t. 304. Urodniitfo „Slov. Naroda^ Knaflova «Uea it S, I. nadstropje Telalon ster. 34. Dopis« »prajorna Is podpisana la smdostao irankovsne. -*V Rokopisov se no vraža. fM fBT Posim3ZJi3 Številka: v Jugoslavlii vse dni po Din V— v Inozemstvu navadna d*! Din 1, nedelje Oln 1*25 PoStnina platana v gotovini. „Slovenski Narod* velja: V laezesstTo r Ljubljani po poitl Din 120*— Din 144 — Din 216 — 60 — . 72 — . 108-- 3 m • «.... 30-— • 36— - 54— . 10'- . 12-- . 18'- Novi Na Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati, naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno BPEST po nakazrtid, ^amo pismena naročlb tre/, poslatve dennria se ne moremo ozirati. Reški problem. Konsorcij iz leta 1921. Načrt za konsorcij, ki je bil dogovorjen med našimi in italijanskimi delegati leta 1921., ni bil nikjer objavljen. Njegove glavne točke priobčuje Giulio Benedetti v svojem delu »Fiume, porto Baross e il retroterra«. Po tem načrtu priznava Italija Jugoslavlii, da tvorita Delta in luka Baroš sestavni del njenega teritorija in da ju Jugoslavija prinaša v konsorcij, katerega doba se omejuje na dvanajst let. Proti temu konsorciju je bila otvorila »La Vedetta d' Italia«, katere glavni urednik je omenjeni Benede rti, zelo oster boj. Poiskala si je rudi mnenja o konsorciju pri »predstavnikih raznih strank in pridobitnih krogov na Reki.« Treba si je ogledati ta mnenja, da se potem toliko lažje pojmuje predlog za konsorcij, ki ga je podala italijanska delegacija v Opatiji. Nacijonalistično pojmovanje reškega problema je temelj vsem tem mnenjem. Ti povprašani predstavniki so ljudje, ki sanjajo o italijanski Reki in o priklopitvi Reke k Italiji. Zato pa ni pričakovati od njih nič takega, kar lahko služi za sporazum med Jugoslavijo in Italijo ter stremi po dobri bodočnosti reške luke. Pričel je Eduardo Susmel, ki pravi, da se ne sme v reških vodah in na reški zemlji vstoličiti srbska oblast. Konsorcij bi bil dober samo tedaj, ako se Jugoslavija obveže, da na gorenjem Jadranu ne zgradi nikakega lastnega pristanišča in da se bo za svoje blago posluževala samo in izključno reškega pristanišča in ako bi trajal konsorcij 99 let. Delta in Baroš spadata po njegovi sodbi nedeljivo k Reki. Giovanni R u -b i n i c h je menil, da se imata pristanišče in železnica promotrivati z ozirom na zaledje s Čisto trgovskega stališča, mesto s političnega kot svobodno mesto pod absolutno odvisnostjo italijanske politike. Rubinich kljub svojemu dvojnemu stališču govori v neporušljivi celoti. Bolestno so iznenađeni vsi oni Re-čani, ki so mislili, da se nikakor ne sme rešiti vprašanje o pripadnosti Baroša v prilog kraljevine SHS. On trdi, da je Reka pravzaprav že anektirana in da bo formalna aneksija mogoča takrat, ko seže pogled Italije nekoliko dalje, to je, kadar bo mogla k Rek? pripojiti toliko zaledja, da se bo lahko na njem vršilo tako delovanje, kakršno razvija danes Trst, kateri kakor Reka ne more biti nič drugega nego središče za oskrbo svojega lastnega zaledja v okvirju svojih mej. Reka ima napram severu zdravo in močno zaledje z veliko produkcijo žita, lesa in živine ter s teritorijem, ki je bogat na rudah, dočim ima na drugi strani Italijo z njenim industrijalnim razvojem. Zato je Reka v srečnem položaju, da ima dve zaledji, katerim se izpopolnjujeta in za kateri je ona naravno središče v svrho izmenjave njunih dobrin. Slično so modrovali Ariosto Mini, Salvatore Bellarich, Carlo Conighi, At- tilio Depoll, Andrea Ossoinack, Ettore Rosboch pa je klical na pomoč Madžarsko, češ, da ona jim daja izvrstno orožje v borbi proti teritorijalni razcepitvi, ker je trianonska pogodba priznala Madžarski pravico, da se poslužuje reškega pristanišča kot svojega izhoda na morje. Ker je to pogodbo podpisala Jugoslavija, je hotel Rosboch imeti od nje takojšnjo otvoritev železniškega prometa med Budimpešto in Reko. Madžarska naj bi pristopila tudi h konzorciju. Vsi kriče soglasno, da spadata Baroš in Delta nesporno k Reki in da sta neločljiv njen del, ker sicer bi morala Reka propasti! Vsa izvajanja so napačna, ker odbijajo Jugoslavijo od Reke, zanikajoč jej pravico do Baroša in Delte in hoteč jo utesniti v konsorcij, v katerem bi morala krepko skrbeti za bodočnost Peke, ki bi se vsa svetila v italijanskem sijaju. Jugosloven bi bil italiiansko-reški pomorski hlapec, ki bi z vso svojo silo garal za »italijansko Reko«. Tega pa Italija ne sme doživeti. Reški problem je mogoče rešiti samo takrat, ako se ugodi vsem z naše strani stavljenim zahtevam, ki so docela upravičene, pred vsem, da se izpraznita Baroš in Delta. Prihodnjost Reke je v jugoslovenskih rokah. Ako hočejo Italijani uničiti Reko in prisiliti Jugoslovene, da začno takoj misliti na zgradbo svoje posebne luke v gorenjem Jadranu, naj nadaljujejo s svojo dosedanjo gonjo in naj le še kriče v svet be-dastočo, da Reka brez Baroša nmrle! Kako pa je b!lo to, da je lahko živela brez Baroša do leta 1889? Ravno tako lahko tudi odslej živi brez Baroša, ker baroško pristanišče je bilo izgrajeno omenjenega leta samo za izvoz hrvatskega lesa. Kako smešne so torej italijanske trditve o neporušlivem edin-stvu Baroša z ostalim pristaniščem, ko je vendar vsakemu jasno, da je bi? postavljen Baroš pof.?g reŠVega prisianf-nlšča v č'sto posebno svrho. Potem pa še nekaj! Za zgradbo Baroša je dala denar Hrvatska, sedanii reški kričači niso nič prispevali, hočejo imeti pa glavno besedo o usodi Baroša in vse Reke. Proč s šarlatani! ParSamefitarna kriza pr?!ism v edhcta fazo. M V ELNE DIFERENCE MED DEMOKRATI IN R \OIKALI GLEDE VOLIT-VENE VLADE. — PASlC VRNIL MANDAT. — KRALJ MANDATA NI SPREJEL. — TEMELJNE ZAHTEVE ZEML JORADNIKOV. — Beograd. 24. aprila. (Izv.) Parlamentarna in vladna kriza je prešla v popolnoma novo in odločilno fazo. Med obema glavnima in pri sestavi poslovne koalicijske vlade v poštev priha'ai^či-ma skupinama, med demokrati in radikali so do zadnjega obstojale diference, ki so se zrca^le v zahtevi o o^s'ovno-volltvenl vladi. Demokratje odločno vztrajajo pri svoji zahtevi, da bodi poslovna koalicijska vlada obenem tudi vo-litvena ,ki bi imela v naikraJšem Času po sprejetju najnujnejših in najvažnejših zakonov izvesti nove volitve. Tej zahtevi so se pridružili tudi zeml-orad-niki. Radikali pa to zahtevo alimine odklanjajo, naglašnioč, da je potrebna poslovna in naibobše homogena vlada, ki ima izvršiti veliko zakonodajno delo in vzpostaviti popolen red v javni upravi. Mandator g. Pašić pa je imel od krone nalogo, da sestavi samo poslovno koalicijsko vlado. V parlamentu so se včeraj dogodki mirno razviiali in pričakovati je bilo, da bo Pašić kralju vrnil mandat, kar se je tudi zgodilo, ko je šef demokratske stranke Davidovi niemu naznanil načelni sklep svojega kluba za poslov-no-volitveno koalicijsko vlado. G. Pašić je včeraj imel dvakrat konference z g. Ljubo DavidoviĆem in g. Vojesla-vom Lazićem. Na popoldanskem sestanku je g. Davidović naznanil g. Pa-šiću sklep demokratskega kluba, ki je po kratki politični debati sklenil, da demokratski klub ne more v nobenem slučaju stopiti v izključno poslovno ko- *>j!c"!sko vlado. G. Pašić je sklep demokratskega kluba vzel na znanie. G. Pašić je sprejel tudi predloge zemljorad-niš;rega kluba. Po obvestilu od strani g. Davidovića se g. Pašić ni dolgo obotavljal in je po kratki konferenci z Ve-Ijo Vukičevičem in Lrubo Jovanovićem odšel okoli 17.30 na dvor ter zaprosil za avdiienco. Kralj je g. Pašića takoj sprejel. G. Pašić je krahu kra+ko naznanil da vrača njemu danil mandat za sestavo pes-ov^e kor.?,c"ske vlade, o&euem na fe kraMu oofas^?! načelno stalfšče demokratskega khiha, k? zah*eva volit veno v'ado. Krat5 je s'cer vzel ?zjavo g. Pa*"ća na z**a*ue, toda d^finltivnega sk'ena n! sV>r*?. V tem vpraš^n'u pade končna odločitev tekom današnjega dneva. ZAHTEVE ZEMLJORADNIKOV. Predsednik zemljoradniškega parlamentarnega kluba Voiislav L a z i ć je mandatarju za sestavo koalicijske vlade predložil končne in načelne zahteve zeml'oradnikom, ki bi bili pripravljeni vstoDiti v vlado. V obliki spomenice predložene zahteve vsebuieio: 1. Sprejem in izvršitev zakona o agraru. Agrarno vprašanje se ima rešiti enotno za vso državo. Rešiti se ima vprašanje kolonizacije dobrovol'cev. V parlamentu se ima zakon rešiti tekom dveh mesecev, računši od dneva, ko se prične redno zakonodajno delo v parlamentu. Za Bosno in Hercegovino se ima ukhr'ti naredba od 12. maia 1921. Potrebna je tudi revizija vseh procesov v zadevi agrarne reforme, specijalno se ima izvršiti tudi ureditev agrarnega vprašanja v Dalmaciji. 2. Pred?ož!'ev za!:or»a o kmet'?ski?i kreditih in o polje^e!sk*,i zadrugah se ima izvršiti tekom dveh mesecev v narodni skupščini. 3. Nujnost zakona o uradniški službeni pragmaiikl. ZemUoradniki zahtevajo redukcijo uradništva, nepotrebno nekvalificirano uradništvo se ima odpustiti, dobro kvalificirano uradništvo se ima boljše nagraditi. Potrebna pa je tudi redukcija m*n:sfrs*ev. 4. Zakon o inva^dm ?n zakon o vojni od?kodn*ni se imata ravnotako v najkrajšem času predložiti parlamentu. 5. Zakon o razdelitvi države na oblasti se ima izvršiti na principu najširše samouprave v najkrajšem času. V teritorijalnom pogledu nai bodo oblasti čim največje in nai fiksirano število 800.000 prebivalcev ne bo nobena ovira za obseg oblasti. 6. Nov vo*?!n< z»Vr>n v sm:s!n proporca se ima predložiti tekom treh mesecev. 8. Stroge kazni proti uradnikom, ki so s? pregrešili proti členu 107 ustave. G. Pašić je zahteve zemljoradnikov vzel na znanje. — Fersrad. 24. aor^a. (Tzv.) Tekom dan-šne^a dopoldneva pričakujejo, da dobi g. Paš?ć od krone nov mandat. Nekateri z gotovostjo računajo, da se bo ta mandat glasil na se-tavo poslovno volifvene k^nllcpske vlade. Radialna struJa. podpirana od reviziJoni-stov. pa dan^s z vso silo forsira, da bi Pašić prevzel edinole mandat za sestavo homogene radikalne vlade. V parlamentu danes razmotrivaio tri kombinacije, ki bi b;le najprimernejše za rešitev krize. Eno kombinacijo forslraio kolikor trl:ko v državnem interesu demokrate in nekateri radikali, ta kombinacija je sestava p*oslovno-volitvene koalicijske vlade, drugi zopet so za to, da bi sestavo vlade prevzel Lhiba Davidović. k čemur pa se šef demokratske stranke brani iz razloga, da demokratska stranka numerično nima zadostne zaslombe v parlamentu, tretjo kombinacijo pa želi večina radikalcev z revizi-jonisti t. j. da bi se sestavila homogena radikalna vlada. Tekom današnjega dneva je pričakovati, da se sedaj sicer nekoliko zamotana parlamentarna situacija razjasni in razčisti. Lahko pa danes rečemo, da se bo kriza zavlekla še naid°li do konca tega meseca. PASTRVA VRNITEV MANDATA. DAVIDOVIĆ POZVAN H KFALJU. — Beograd, 24. aprila. (Tzv.) Včeraj ob 17. sta se sestala g. Pašić in Davidović, sledmi je prvemu naznanil sklepe demokratskega kluba, na kar je g. Pašić odšel na dvor. kjer je bil sprejet od kralja v avdiienci. Avdnenca je trajala 10 minut. Pašić je vrnil mandat za sestavo noslovne koalicijske vlade, ker je demokratski klub zahteval, da bodi poslovna vlada istočasno volitvena. Ob 13. je bil pozvan telefonskim potom g. Ljuba Davidović na dvor, kjer je kralju poročal o sklepili demokratskega kluba. Avdijcnca je tra ala pol drugo uro. Javnost o tej avdiienci ni informirana. Toliko je gotovo, da kralj ni sprejel vrnitve mandata od Pašića definitivno na znanje in da se pogajanja z demokrati nadaljujejo tekom današnjega in jutrišnjega dneva. KOROŠEC V AVDIJENCI PRI RADIĆU, NOVE GROŽNJE REVIZIJO NISTO V. — Beograd, 24. aprila. (Izv.) Glavni voditelj revizijonisticnega bloka dr. Ante Korošec sa je včeraj povrnil iz Zagreba v Beograd. V Zagrebu je bil pri voditelui Hrvatske republikanske seljačke stranke Stjepanu Radfcu, kateremu je poročal o razvoju parlamentarnih dogodkov in o položaju v Beogradu. Novinarjem Korošec ni hotel povedati, kakšno stališče zavzema Radić in kakšno je bilo njegovo poročilo. Dr. Korošec je tekom včerajšnjega dneva o svoji avdiienci pri Radiću poročal načelniku muslimanskega kluba dr. Spahi in dr. Hrasnici. V parlamentarnih krogih živahno komentirajo okolnost, da je včeraj dr. Korošec obiskal g. Pašića ter mu v daljšem razgovoru pojasnil politično taktiko in načrte g. Stjepana Radića oz. revizijonisticnega bloka. Ra,-dić je baje dal Korošcu nalogo, da pri-* dobi Pašjća oz. radikalni klub za toU da sestav! homogeno radikalno v!a* do, ker taka vlada bi imela vfr\ revi jon?sf?cnem bloku posebne simpatije pod gotovhni garancijami bi muslimani in klerikalci moralno fn dejansko podpy rall homogeno radikalno vlado. Včeraj-^j šnje »Novosti« in »Novi list« priobctirj jeta izjave dr. Korošca, ki zopjet groxf,y da bo revizijonistični blok takoj zapu-^ stil Beograd, kakor hitro bi se sestavila demokratsko - radikalna vlada, katero je smatrati kot negacijo za sporazum in bi pomenjala srbsko fronto protf revizijonistom. OIUNTOV GOVOR O FAŠISTOVSKI PREVLADI IN PRISEGA V TRSTU. — Trst, 23. aprila. (Izv.) Proslava 21 aprila je potekla po določenem sporedu. Glavni govor je imel Giunta, ki ie povdarjal pred zakonitimi zastopniki italijanske države in armade, da hočejo fašisti ob tej priliki obnoviti svojo prisego, kajti fašisti so danes eno in isto z narodno armado in italfansko državo, ker pred vsem predstavljalo in hočejo predstavUnt? danes fašfsfi disciplino, red ?n legalnost napram vsemu in napram vsem. Prisega se je glasila: V imenu boga in Italije, v imenu vseh, ki so padli za veličino Italije, prisegam, da se posvečam ves in za vedno dobrobiti Italiie! — Slovesne proslave so bile tudi v Gorici in Puli. A, E. W. Mason: KLIC NA POMOČ Roman. »To ie bila dobra ideja,« je odvrnil Ha-naud. »Prišel sem nanjo, ker ni bilo avtomobila. 2eneva je veliko mesto in ne preveč daleč, izboren kraj, da se skrijejo v njem ljudje, ki jim je policija za petami. Če bi pa bili našli avto v garaži, bi mi to ne bilo prišlo na misel. Pa še tedaj nisem bil docela prepričan, da je to Ženeva. V resnici sem pa želel videti, kako se bo Wethermill pri tem vedel. Vedel pa se je naravnost izborno.« »Kar posKočil je.« »Bil je silno začuden. Vi pa, dragi moj, ste gledali prav tako začudeno kot on. Pričakoval sem, da se bo ustrašil, Toda tega nisem zapazil.« »Sumničili ste ga pa že, prav ko ste govorili o pogumu in načrtu zločincev. Povedali ste mu dovolj, da si ni upal dopisovati z rde-čelaso žensko v Ženevi. Izolirali ste ga. Da, sumh;čili ste ga.« »Oglejmo si stvar od začetka. Ko ste vi prvič Drišl? zjutraj z Wetherrnillom k meni, je bil policijski komisar že pri meni. kot sem vam že pravil. Imel je že nekaj silno važneern: prav kar ie bil namreč pri njem neki Adolf RueL ki je videl V/ethermUla in Heleno skupaj pri kabini in cul Wethermi1-ov vzklTk: ^es je. Imeti mora denarja!« Vse to je bil povedal komisarju. Vedel sem že to, ko ie prijel \Vctbermin k meni v sobo in me prosil, naj prevzame:n zadevo. To je bila predrzna poteza. Eno proti sto bi stavil, da ne bom prekinil svojih počitnic radi te stvari. In v resnici, ne bil bi se zanimal za stvar, če ne bi poznal povesti Adolfa Ru-ela. Ker je bila stvar taka, se nisem ustavljal. Wethermillov Izredni pogum me je kar očaral. O da, čutil sem, da se bom moral boriti zo-oer njega. Zločinci so tako malo duhoviti. Mr. Ricardo. Res, žalostno je. kako malo. Toda Wethermill! Pomislite, v kako finem položaju bi bil, če bi bil jaz odklonil. On sam je bil prvi. ki se je obrnil na prvega francoskega detektiva. In njegov dokaz! Ljubezen do gospodične Celi je! Na vsak način je ona nedolžna! Kako dobro je to sestavil! Ljudje bi rekli: »Ljubezen je slepa:« in vsi bi še bolj sumničil'' gosnodično Celijo. Da, in slepega ljubimca imajo še prav posebno radi. Tako bi bil vsakdo še bolj prepričan, da Harry VVethermill ni imel prav ničesar opraviti z groznim zločinom. Mr. Pfcardo je potegnil stol bližje k mizi. »Priznati vam moram.« je dejal, »da sem nisin, da je gospodična Celija soudeležena.« »To ni nič čudnega,« Je rekel Manand. Nekdo v hiši je bil soudeležen: s tem dejstvom smo račeli. Vdrli niso s silo v hišo. Kar le pravila Helena Vaiouier o Celi ji, je bilo oči-vidno res. Dejstvo je bilo, da je ona odpravila šoferja. Služkinja je ležala zgoraj kloro-formirana. Nič ni bilo bolj razumljivo kakor da ie gospodična Celija napravila seanso in ko so ugasnili luč, spustila morilca skozi steklena vrata.« »Razen tega so se razločno poznali natančni vtisi njenih črevljev,« je detel Mr. Pieardo. »Da, toda prav tu sem začel čutiti, da Je bila nedolžna,« je suho odvrnil Hanaud. »Vsi ostali vtisi stopinj sobili tako skrbno izbrisani, da se ni dalo nič napraviti z njimi. Samo njeni mali vtisi so ostali tako jasni in so se dali tako lahko sooznati. da sem se takoj začvdil. zakaj tudi teh niso izbrisali. Kokor vidite, so morilci še preveč poskrbeli za to, da zadene sum gospodično Celijo in ne Heleno Vauquier. Torej vtisi stopinj so bili tu. Gospodična Celija je tekla iz sobe k Wethermillu, kakor sem vam že pravil. Toda nekaj mi ni šlo v glavo. Nato sem našel v sobi na tleh strgani listič z napisom »Je ne sais pas« v pisavi gospodične. Besede bi bile lahko spiritistična pisava, lahko bi na tudi pomenile nekaj dru^etra. PrernišMal sem jih. Čudil sem se tudi radi kanapei^. ' 1 zmešan — čisto zmešan.« »Da, videl sem to.« »Pa ne samo vi,« je odvrnil lian:; smehom. »Ali se spomnite glasnega vzklika VVethermillovega, ko smo se vrnili v sobo in ko sem stopil spet pred kanapć? Igral je svojo ulogo izborno. Jaz sem rekel, da naši zločinci r Franciji niso preveč uljudni s svojimi žrtvamt in on se je delal .kakor bi mu bil strah radi muk, ki jih je pretrpela gospodična Celija, izvil ta vzklik iz prsi. Temu pa ni bilo tako. Preplašen je bil. — smrtno preplašen — ne radi gospodične Celije. temveč radi samega sebe. Preplašen je bil tako. da sem razumel, kar so mi povedale blazine na kanapeju.« »Kaj so vam povedale?« je vprašal Ricardo. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« d n e 25. aprila 1923. štev. 95 elefonska In brzolaona poročila Odločilen nastop češkoslovaške proti Madžarski. j ČEŠKOSLOVAŠKA ZAPRLA MEJE. — USTAVLJEN JE OBMEJNI PROMET. _ — Praga, 24. aprila. (Izv.) »Lidove Noviny« v Brnu poročajo, da je češkoslovaška vlada radi usmrtitve češkoslovaškega finančnega uradnika na madžarski meji odredita energične ukrepe proti Madžarski. Češkoslovaška dele-*acija v razmejitveni komisiji, ki določa meje v Karpatski Rusiji napram Madžarski, fe bila takoj odpoklicana. Češkoslovaška meja napram Madžarski je po-tvolnoma zaprta. Madžarskim potnikom Je prekoračenje meje prepovedano, tudi če Imajo potne liste. Obmejni promet je 'popolnoma ustavljen. Češkoslovaške politične oblasti so v Karpatski Rusiji aretirale 10 madžarskih državljanov ter jih Izgnale preko meje. — Budimpešta, 24. aprila. (Izv.) iHadžarski potniki, ki so se vozili v br- zovlaku Budimpešta-Berlin, so bili na češkoslovaški obmejni postaji Parkany zadržavni od češkoslovaške straže ter jim je bilo nadaljno potovanje prepovedano. Češkoslovaško poslaništvo v Budimpešti objavlja, da je ministrski svet v Pragi sklenil tako dolgo, dokler ne da madžarska zadovoljive satisfakcije v zadevi komunističnih dogodkov ob meji, vsak promet popolnoma ustaviti. Ravnateljstvo državne železnice je z ozirom na to obvestilo objavilo, da more izdajati vojne listke le diplomatič-nim zastopnikom in osebam, ki službeno potujejo v Češkoslovaško. Madžarskim državljanom je zabranjen prestop češkoslovaške meje, prepovedano je vsako potovanje madžarskih državljanov na Češkoslovaško. Sijajna zmaga bolgarske zemljoradnišks stranke. iVOLITVE POTEKLE MIRNO BREZ INCIDENTOV. — STAMBOLIJSKI ;v, ZMAGAL NA VSEJ CRTL — POLOM OPOZICIJONALNEGA BLOKA. — Beograd, 24. aprila. (Izv.) Prva poročila iz Sofije o izidu volitev v na-Irodno sobranje konstatirajo, da je Stam- bolijski s svojo zemPoradniško stranko •sijajno zmagal na vsej črti. Od 246 mandatov je zemljoradniška stranka po do-Isedanjih poročilih priborila nad 200 [mandatov. Stambolijski je v prejšnjem ^parlamentu imel 113 mandatov. Opozi-jcijonalni listi so sicer pisali, da izvaja jStambolijskega vlada v volilni kampa-JBjI strahovit teror, beogradski politični jkrogi pa so mnenja, da je treba pripisovati te velike uspehe zemljoradnikov jdejstvu, da Stambolijski vodi trezno, [miroljubno In smotreno gospodarsko fi-nančno politiko, ki je Bolgariji na zunaj pridobila prijateljev, podpornikov in ki ilt ravno v reparacijskem vprašanju dosegla nalpovoljnejše uspehe. Značilno je dalje tudi dejstvo, da so Kmogo na terenu izgubili komunisti, ki "jo drugače podpirali Stambolijskega tvlado in vedno nastopali proti opozici-ifonalnemu bloku, ki je doživel pri volitvah popolen poraz. Socijalisti so deloma ohranili nekatere pozicije. Zemljo-[TadniŠki desidenti, pod vodstvom biv-jga ministra Turlakova so podpirali »ozicijonaln! blok, a so doživeli tudi »raz. Stambolijskega vlada je priborila >ri volitvah absolutno večino. Zanimivo tudi dejstvo, da so zemljoradniki napredovali tudi v večjih glavnih mestih, Ikjer so Imeli opozicijonalci glavno za-[fclombo. V Plovdivu so zemljoradniki »bili vse tri mandate. Napredovali so idi v Sofiji. Volilni rezultat v splošnem d presenetil, ker se je računalo, da do Stambolijski do 160 mandatov. Er — Sofija, 23. aprila. (Izv.) Socijalni Hemokratje so v nekaterih volilnih okrajih zmagali. V Sofiji sami je rezultat iedeljskih volitev tale: komunisti 7696 glasov, zemljoradniki 7368 glasov, socijalni demokratje 3394 glasov in nacijo-nalni liberalci 3479 glasov. — Sofija, 23. aprila. (B. T. A.) Včeraj so bile volitve za narodno sobranje. Potekle so popolnoma mirno. Po prvih dosedaj došlih rezultatih je vlada izvo-levala odločilno zmago. Dobila je več kot 200 mandatov od 246, ki jih šteje nova zbornica. Opozicijonalni blok in komunisti so celo v glavnem mestu izgubili na glasovih. — Sofija, 23. aprila. (Izv.) Pri nedeljskih volitvah v narodno sobranje so dobili v Sofiji mesča.iski blok 3, komunisti 3 in zemljoradniki 2 mandata. Meščanski blok je dobil 10.287 glasov. Izid volitev v bolgarsko narodno skup* Sčino bo gotovo presenetil vse one politične kroge, ki so v povojni psihozi zašli na ne* varno polje nacijonalnega in državnega raz* krajanja. Sijajna zmaga Stambolijskega, ld bo s svojimi 200 mandati onemogočil vsako oviranje parlamentarnega dela, je tem več* jega pomena, ker je ž njo ubil dve muhi z enim udarcem. Meščanske stranke, ki jih je strah pred krahom združil v konstitucijo« nalen blok, so postavile na noge vse svoje sile, nastopile so v volilni borbi z najbolj priljubljenim orožjem — demagogijo in oči* tale zemljoradnikom vse mogoče grehe od nasilja do izdajalstva nad bolgarskim na« rodom. Zanimivo je, da so v tej borbi ho* tele izrabiti tudi carja, ki je po neuspehu centralnih držav v svetovni vojni izgubil v narodnih masah ves ugled. Značilno za te stranke Je dejstvo, da so z vso vnemo za* govarjale aretirane ministre kabineta Rado* slavova. ki je končno edini zakrivil usode* polno prelivanje bratske krvi in sedanjo osamljenost Bolgarije, ki bi bila sicer lahko ujedinjena z močno jugoslovensko državo. Te stranke so tudi sistematično podpirale gibanje makedonskih separatistov, in po vo* litvah v naši državi so navdušeno pozdravile trenotni uspeh protidržavnih elementov. Pod firmo skrbi za blagostanje naroda so zavedno širile plemenski antagonizem in na« mesto da bi s trezno politiko pospeševale končno prijateljstvo in popolen sporazum vsega jugoslovenskega življa, so sejale sas mo razdor in sovraštvo. In v tem pogledu je zmaga Stambolijskega tudi za nas veli« kega pomena. Druga važna stran te zmage je konec komunizma v Bolgariji. Napram komunistični stranki je zavzel Stambolijski precej originalno stališče. Dovolil ji jc, da izvzemši diktaturo proletarijata in državni prevrat realizira svoje ideje v praktičnem življenju na ta način, da pokaže, kakšen je v dejanju komunističen raj in to je bržkone vplivalo na narodne mase, da so pri vo* litvah pustile komuniste na cedihi. Sploh pa komunizem v Bolgariji kot agrarni dr« žavi nima ugodnega terena in sedanje vo* litve so dokazale, da je na poti k razpadu. Zmaga Stamboliiskega pomeni z notra* nje*r>elitičnega stališča končno konsolidaci* jo Bolgarije, v mednarodnem pogleda pa temeljito preoriientacijo v prid antante in brez dvoma tudi naše kraljevine. V obeh slučajih je treba to zmago pozdraviti, kajti močna Bolgarija v prijateljskih stikih z malo antanto pomeni mir na Balkanu. KATASTROFALNA POLITIKA NEMČIJE, POVIŠANJE OBRESTNE MERE. — BILIJONI V BUDGETU. — Berlin, 24. aprila. (Izvir.) Državna banka je v eskomptu povišala obrestno jnero od 12 na 16 in v lombardn od 13. na — Berlin, 24. aprila. (Izvir.) Finančna ftolitika NemčL!e prihaja v fazo katastrofe. [Padec marke In rapldno naraščanje tečajev inozemskih valut T>ovzrcča v državnem .bndgeru krizo, ki jo bo težko preboleti. Dr-jfavni budget se Je moral sedaj z ozirom jjtt. visoki tečaj dolarja v raznih postavkah popolnoma spremeniti in povišat? za bilijon-£ske svote Tako so se redni Izdatki, ki so »Hi preračun jeni na 84.7 milPard, morali '.(bovišati na 1.25 bili'onov mark. Izredni iz-[i&atki. preračunani na 122.9 milijard so se ?*norali povišati na *00.7 milijard. Celokupni presežek, ki ga Je treba ustavit v budžet, znaša 2.2 bilijona. Velikanski so iz-jjtiatki za rensko kontrolno komisijo In za afr"nacijske Čete. Izdatki za kontrolno ko- misijo znašajo 38 mflijard. Izdatki za vzdrževanje In prehrano okupacijskih čet znašajo 223.2 milijard. — Berlin, 24. aprila. (Izvirno) Nenadno visoko povišanje diskonta državne banke od 12 na 18% Je napravilo v borznih in finančnih krogih vtis, da skuša državna banka znova dobiti s podraževanjem kredita In mogoče tudi z ome?evan:em kredita iz finančnih krogov še obstoječe devize. Kl'ub povlšanm diskonta od strani državne banke In kljub napovedi dalekosežnih vladinih odredb v svrho stabilizacije marke so se na včerajšnji borzi devizni tečaji zopet dvigali in ie dolar notiral 30.000. — Berlin. 24. aprila. (Izvir.) Politični krog;i komentira:o povišanje diskonta na ta način, da je državna banka zelo prizadeta radi dogodkov v ruhrskem ozemlju In radi abnormalnega položaja nemškega gospodarskega življenja. KARLOV SIN NA MADŽARSKEM. £ — Bflerjr«pešia. 23. aprila (Tzvir.) Iz jŠabotišča fe »Magvar Orszagc objavil [senzaci'onelno, še nepotrjeno poročilo, da \H Iz San Febastlana v Subotlšče v aeroplanu prišel sin bivšega kralja Karla In [bivši prestolonaslednik Oton ter da je jskrit v palači katoliškega nadškofa grofa jJAikesa. Grcfa Apponiv in Andrassy sta po poročilu lista odšla v Subotlšče ter se jHlJavfla v avdljenco »kralju Otonu n« — Policfa je na to poročilo izvedla v nad-gkofovi palači preiskavo, ki Je ugotovila. da se v resnici pri nadškofu nahaja Otonu zelo podobni mladenič, sin barona Orostva — Beograd, 24. aprila. (Izvirno.)) Beogradski Usti objavljajo Iz Budimpešte poročila, da Je v nedel'o ob 9 zfutraj dospel z aeroplanom v Budimpešto bivši prestolonaslednik Oton v spremstvu grofa Ad-poniva. Listi komentirajo ta prihod tako. da Habsburžani znova poskušajo t državnim pučem na Madžarskem te polastiti prestola. Pravio tudi, da pride v kratkem v Budimpešto Žita. ODMEV IZ SOLUNSKEGA PROCESA. — Scfja, 23. aprila. (Izvirno). SnočI ie odpotovala v Bukarešto bolgarska delegacija pod vodstvom Popova in Ninkova, ki ima nalogo, da reši med Romunsko In Bolgarsko vsa obstoječa sporna vprašanja. V prvi vrsti vprašanje manjšine v Romuniji in razne obmejne konflikte, +~ ODNOSAJI MED BOLGAR. SKO IN ROMUNSKO. — Beograd, 24. aprila. (Izvir.) Danes se prične pred vojaškim sodiščem proces proti bivšemu vojnemu ministru in ar« madnemu poveljniku Vol Go'kovICu. Za ta proces vlada med beogradskim prebi« valstvom veliko zanimanje, ker ie odmev 1 u gnanega velikega solunskega procesa. Odmevi Curzonovega govora. I Politične vesti. ANTANTA PRED POGAJANJI Z NEM CIJO. ANGLESKO-BELCIJSKO POBRATIMSTVO. SOLIDARNOST A NT ANTE V REPARACIJSKEM VPRAŠANJU. — Berlin, 23. aprila. 0C B.) »B. Z. a. M. poroča iz Londona: Vsi poročevalci angleških listov v Berlinu se podrobno bavijo z vtisom, ki ga je napravil zadnji Curzonov govor na nemško vlado in parlamentarne kroge. Oni soglasno ugotavljajo, da utegne ta govor olajšati pogajanja med antanto in Nemčijo. V angleški javnosti je trenotno izpodrinilo reparaciisko vprašanje anjrle-Ško-belgijsko pobratimstvo, ki se je začelo v soboto z odkritjem spomenika angleškim pomorščakom, ki so padli v svetovni vojni pri Zeebrugge. Svečanosti bodo trafale cel teden. Na svečanem banketu na čast kralju Albertu in princu Wales, ki se bo vršil v navzočnosti zastopnikov obeh držav v Bruslju, bodo svečanosti na vrhuncu. Ta dogodek bi bržkone imel tudi političen pomen. Čeprav današni članki velikih angleških listov molče o zadnjem govoru Poinca-re-ja, sledi iz razlage poročevalcev angleških listov v Parizu, da je nepomirljiv ton govora malodane dobrodošel, kajti to bo dalo povod za skorajšnje zbližanje med Belgijo in Angleško. NEMŠKI NAROD POSTAJA TREZEN. — Berlin, 23. aprila. (Wolff) Včeraj dopoldne so se vršile tu velike manifestacije akcijskega odbora »Nikoli več vo;na«. Sklenjeno ;*e bilo poslati z ozirem na zad'e govore zunanjega ministra dr. Rosenberga In angleškega zunamega ministra lorda Curzona dve nujni pozivnici, in sicer v prvem slučaju državnemu kancelarjlu, v drugem pa vladL Pacifisti zahtevajo naj Nemčije takoj sporoči svoje predloge vsem zavezniškem državam. S tem bi pridob-I pasiven odpor nemškega naroda opredeljen smoter In dosežen bi bi! v interesu nemške-ga in francoskega naroda sporazum. ANGLEŠKA ZAHTEVA SVOJ DELEŽ PRI REPARACIJAH. — London, 23. aprila. (Wolff.) Di-plomatični poročevalec »Dailv Te!e-grapha« piše o izjavi lorda Curzona, da se Angleška ne more odreči reparacij-skemu deležu v znesku 11 milijard zlatih mark. To bi pomenilo, da se Angleška odreka tudi soodločevanju pri definitivni ureditvi reparacijskega problema. Poročevalec pravi, da pričakujejo politični krogi koncem tega tedna važno vest o reparacijskem vprašanju iz Rima. PROSLAVA 21. APRILA NA REKI. MILICA PRISEGA ZVESTOBO ITALIJANSKEMU KRALJU IN VLADI. — Reka, 23. aprila- (Izv.) Praznik 21 aprila se je porabil za slovesno prisego kvarnerske legije narodne milice, ki se je vršila na Dantejevem trgu. Navzoči so bili poleg legije karabinjerji, oddelki alpincev in mornarice. Mesto je v italija/iskih zastavah. Senator Gros-sich v črni srajci in polkovnik milice Host-Venturi pozdravljata vojaštvo »ro-manamente«, na kar je imel slednji nagovor, ki je naglasa!, da ni imel doslej noben dogodek na Reki tako čisto Italijanskega pomena kakor ga ima sedanja zaprisega narodne milice, katero čaka naloga za obrambo skrajne meje domovine. Milica ne bo trpela nikake politične špekulacife in odobri samo one oblike italijanskega živPenia, katere prl-pozna narodna vlada. Sledila je zaprisega zvestobe italijanskemu kralju in vladi. V gledališču je bil popoldne shod. MUSSOLINIJEV IMPERIJALISTI«« GOVOR. — Rim, 23. aprila. (Izv.) Proslava 21 aprila je potekla, kakor pričakovano, zelo slovesno. Posebno svečana je bila zaprisega milice. Predsednik MnssoBni je imel o priliki izročitve zlatega plamena novi narodni instituciji »Višnjevi trak« govor, v katerem je najprvo naglasak da bo ta institucija tvorila novo nenorušno italiiansko aristokracijo, ki je izšla Iz dobe KalvarFe in katero bodo sestavljali samo vredni med vrednimi. Čudež starega in vedno mladega italijanskega plemena je to, da je po zmago-nosni vojni že zopet docela v orožju. Ali ste videli, kako je bilo pri današnjem defiliranju ljudstvo oboroženo: Delavci, kmetje, to le armada in jamstvo faši-stovske revolucije. Njihov pohod pomeni to, da kdorkoli bt se uprl trdemu truda italijanskega naroda, bo pomendran. Spominjal se je nadalje odgovornosti, ki jo nalaga Italiji 500.000 padlih junakov ta radi te odgovornosti ter radi te svete zapuščine ne store Italijani nlkakega koraka nazaj, marveč pojdejo dalje proti cilju imperijalne Italije, ki je sen njihove duše. Sledilo je burno odobravanje. FRANCIJA ZASEDE SMIRNO. ~* Pariz, 23. aprila (Izvir.) AnglešTtl listi Javljajo, da namerava TrancIJa v slu-£a'u, da se na lausannskl konferenci odobri Chestrov načrt, zasesti Smirno, oborožiti grško vojsko v zapadni Trakiii |n Jo dirigirati pod vostvom francoskih oficirjev proti Turčiji. General Weygand ie odpotoval v Smirno. Zunanje ministrstvo |e vesti odločno demantira. Kcroščeva avdijenca pri kralju. Iz Beograda nam poročajo: Kakor je znano, je bil pretekli tedem končno vendarle pozvan na dvor tudi predsednik parlamentarnega kluba dr. Korošec. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da je kralj sprejel dr. Korošca nad vse hladno. Kralj je velel dr. Korošcu, naj se vsede in je na to dolgo melčal. Končno je pripomnil: »Pravzaprav se midva nimava o ničemer razgovarjati, ker je Vaše stališče itak znano.« Korošec je v veliki zadregi molčal. Nato ga je kralj pozval, naj razloži svoje mnenje o razpletu vladne krize. Ko je KcTošec končal svoje poročilo, je kralj referat molče vzel na znanje ter hladno brez vsake opazke odpustil Korošca. Odšel je z dvora vidno deprimiran. O neuspehu Koroščeve avdijenec pri kralju so bili klerikalni poslanci zelo ozlovoljeni. = Nesoglasja v klerikalni stranki. V beogradskem »Balkanu« Čitamo: »Proti politiki dr. Korošca nastopajo mnogi izmed Slovencev ne samo iz skupin, ki so njegovi politični nasprotniki, marveč celo njegovi klerikalni somišljeniki. Obstoji velika bojazen, da se ne bo radi nekorektnega postopanja dr. Ko-orŠca spremenil zakon o oblastni razdelitvi, kar bi imelo za Slovenijo velike in škodljive posledice. Klerikalci, ki so somišljeniki dr. Šušteršiča, so razvili zelo živahno agitacijo.« = Nov načelnik katoliškega cdele- nja v ministrstvu ver. Za načelnika katoliškega oddelenja v ministrstvu ver je imenovan Mihajlo L a n o v i č, ki je bil nedavno tega izbran za predsednika upravnega sodišča v Skoplju. = Prestop v mohamedansko vero. V Srbiji se množe slučaji, da pravoslavni razporočenci prestopajo v mohamedansko vero, da se potem lahko znova poroče. Nedavno tega je o teh dogodkih razpravljal tudi Sv. Sinod v Beogradu ter se zedinil za naredbo, ki se glasi takole: »Prepoveduje se prestop v mohamedansko vero vsem onim, ki ne bodo preje postavnim potom razveljavili svoj zakon, sklenjen v pravoslavni cerkvi. V nasprotnem slučaju se bodo vsi ti obtožili radi bigamije rednim sodiščem po § 203 kaz. zak. p« Srbski odgovor na razne očitke. Včerajšnje »Vreme« priobčuje zanimiv Članek, v katerem odgovarja na očitke s hrvatske in slovenske strani, da so Srbi v petih letih po ujedinjenju pokazali popolno nesposobnost za urejeno državno upravo. »Vreme« izvaja: »S hrvatske zlasti pa od slovenske strani se navaja kot glavni argument proti centralizmu in Srbom vobče: srbsko nesposobnost za državno upravo. Radi te nesposobnosti je nastalo nerazpolo-ženje hrvatskih in slovenskih mas, ki jih je na to spravilo na druga pota. Nesposobnost je poslabšana s tem, da se je spravil v kader administracije duh partizanstva in opredeljenja po strankah, ki ščitijo svoje ljudi ne po njihovi zaslugi in vrednosti, marveč po strankarski pripadnosti.« Na te očitke odgovarja »Vreme«: »Hrvati in Slovenci se odrekajo jedinstvu in revoltirajo morda za to, ker je škodo trpel kak izvoznik ali tihotapec. Ne vedo ne Hrvati, še manje pa Slovenci, kaj je država in kako se ona ustvarja. Ne vedo, s kakimi krvavimi žrtvami se mora plačati vsak napredek. Da mi nismo nesposobni, dokazuje zgodovina Srbije od Karagjorgja do danes. Mi imamo to ogremno in z ničemer nadomest-ljivo zadovoljstvo in prepričanje, da smo si sami in s svojim trudom ustanovili in ohranili državo. Administracija je organizacija države in naroda. Ako je kak narod pokazal sposobnost za organizacijo, je to pokazala Srbija. Srbija je, dasi je majhna in obkoljena od sovražnikov, uredila svoje finance tako, da je popolnoma pripravljeno lahko vstopila v vojno. Vojna je dokazala, kaj smo napravili. Brez dobre administracije bi ne mogli doseči takih zgodovinskih uspehov. Slovenci in Hrvati, ki so organizovali dve, tri fabrike si domišljajo, da lahko ustvarjajo države. Radi bi jih pustili, da to poskusijo in se prepričajo, da ni tako lahko izvesti v dejanju to, kar se je zamislilo med štirimi stenami ob pisalni mizi.« ta Revolucionarna mednarodna stranka je imela v Mariboru v nedeljo dopoldne na vrtu pri Gambrinu protestni shod proti draginji, proti oboroževanju »Orjune«, proti vsaki vojski in kapitalistom. Govoril je med drugimi tudi znani Žorga. Zahtevali so razširjenje stranke po celem svetu, kjer naj bodo le dve stranki: kapitalistov in nekapi-talistov. = Klub »nevtralcevc, »Novi List« poroča, da je ustanovljen iz dveh Radi-ćevih disidentov, Mlinareviča in Kordi-ća, dveh socijalistov, Divača in dr. Se-kuliča in poslanca SKS klub nevtral-cev. Poleg skupne sobe in prijateljskih pogovorov, ti poslanci nimajo ničesar skupnega. Njim se vsekakor pridružijo tudi Drinkovlč in dva črnogorska federalista« kadar prideta v Beograd. v Gospodarstvo. VZORČNI SEMENJ V ZAGREBU. V soboto okoli 5. popoldne so zapeli zvonovi v Zagrebškem Zboru, naznanjajoč občinstvu, da se bliža otvoritev drugeca vzorčnega se.ma. Prvi je u^dno uspel, zvoki zvonov done* tnko razveseltro, kakor da napovedujejo še lepši semeni nezo je bil lanski, katerega ovenča tudi £e lep* ši uspeh. V nedeljo je sled h svečar.?, otvoritev in sedaj se divi številno domnes ia tuje občinstvo bogati razstavi Razstavljalcev je nad 700. Domači so v davnem Iz Zagreba, Hrvatske in Slavonije, dobro so zastopane Dalmacija, Bosna In Slovenra, prišli pa so razstavljale) tudi iz Srbije in Vojvodine. Inozemstvo ;e raz-sta\ iio zelo mnogo. Ceiii, Francozi in Angleži imajo svoje posebne pavil one. Prišli so Avstrijci. Nemci, Švedi, Madžari, Italijani. Posebno pozornost vzbujajo izdelki izza vojne tako nam znanih rivalnih tvrdk: nemške tovarne Krupp iz Hssena in francoske tovarne Schneider-Creuzot. Značilno je za nemško inustrro, kako se brisa za za jusoslovenski trg. Od inozemskih raz-stavlialcev je veči del iz Avstrije in Nemčija je izborno zastopana s svoio težko kovinsko industrijo. Nemškega b!at?a je toliko, da so se morali vzorci na:bo!j znanih tovsrn btjouteri e iz Pforsheima razstaviti drugje. To tudi iz vzroka, ker ni bilo več prostora na se'mu. na kateresa se je vršil zadnje čase ogromen naval. Zagrebški Zbor obsega sicer 25.COO m, s 5 giavnlmi razstavnimi zgradbami in lopami ter okoli 30 paviljoni in razstavnimi prostori, ali premalo Je bilo. Razvrščeno Je vse lepo, tako, da se lahko po semnju kro-ta brez ovire do 30.000 ljudi. Izložen! predmeti se de7e na tele skupine: kozarstvo domaČa 26 In Inozemskih 4; les in lesni izdelki 12 in 1; kolarstvo 5 in 3; steklo-porcelan 10 in 4; optika mehanika 6 |n I; papir in rraf:ka 38 in 5; nakit in dragul'l U in 4; galanterija 13 (a 21: narodna umetnost 9: tekstilno bla?o In obleka 70 ?n 24: krzno 2; deželni pridelki in živila 33 in 5: medicina, kosmetika 25 in 10: gospodarska kemi a 20 In 9: stav-baTska 14; elektrotehnični stroj i 108 in 73 kovine 60 in 40. Tako obilna je vsebina drucega vzorčnega semna. Po Zagrebu plove živahno žfvljeme. ki mu da'e velikomestno lice. Kdor l ubl jugoslovenskl napredek, mora Zagrebu le čestitat? na novem semnju, ki priča o vedno večji hrvatski pod;etnostI In prospeva-n'u. Hrvatska žilavost vstvarla novo eo-spodarstvo sredi nc.ših splošnih notranjih pretreslaiev. Vtpoštevatl je hrvatsko žilavost, vpoštevati pa se mora pri tem tudi destvo, da v državi v resnici nI nlkakega takega gibanja, ki bi hotelo ubiti hrvatsko bodočnost. Morda se baš na gospodarskih tleh dobi počasi temelj za dobro spravno besedo! Ako je danes Zagreb ponosen na svoj semenj in obisk sejma kak vzvišen ponos b? ga Šele navdajal ob konsolidiranih razmerah v naši državi! Gospodarska stran naj bi prevladala politično, gospodarsko delo, katero se lahko pokaže, naj bi nas vse zavzelo pa se strnemo in ustvarimo državo, ki bo inponlrala vsemu svetu! BILANČNO STANJE NARODNE BANKE dne 15. aprila 1923. Aktiva: 1. kovinska podlaga 352.502.4SO.O7 Din 2. dana posojila 1.467,603.745.86 » 3. račun za odkup kronskih novčanic 1.23&21&35M6 » 4. račun zač. izmene 297.573.R63.13 » 5. državni dolg 2.955.000.000.— » 6. vredn. drž. domen 2.138,377.163.—■ » 7. saldo raznih računov 151,399.021.31 > Skupaj 8.600.672.626.53 Din Pasiva: 1. vplačana glavnica 19.100 500.— Din 2. rezervni fond 5.017.265.48 » 3. novčanice v obtoku 5.435.034 210.— » 4. drž. račun zač. izmene 207.573.P63.13 » 5. drž. terjatve 172.490.457.65 » 6. razne obveznosti 533,070.167.57 » 7. drž. zahteve za zast. domene 2.133,377.163.— » Skupaj 8.600,672.626.83 Din • • • —g Zagrebški blagovni trg 23. aprila. Pšenica 76—77 kg 455—465. Koruza rumena 260—275, defektna 200—250, rž 71—73 kilogramov 375—380. Ječmen za pivovarne 325—350, za krmo 300—310. Zob 295— 300, fižol pisani 480—650, beli 490—500, zenična moka »0c 675—700, »2« 650—675, »4c 625—650, za krmo 225—250, ržena 510—525. Otrobi drobne 170—175. debele 225. Tendenca mirna, neizpremenljiva. —K Tedenski sejem ▼ Zagreba. Sobot* nI tedenski selem v Zagrebu je bil slabo obiskan. Prignane le bilo malo število goveje živine, po večini bosanske buše. Cene: govedina IT. In III. 8.75,-12.5, teleta boljša 17—17.50, slabša 15—16, sremske svinje debele 27.50—28. polpltane domače 25—27.50. Seno 135—175. detelja 187.50— 212.50, slama 105. —g Dobava pohištva In namizne** orodja. Pri oddelen'u za mornarico v Zemunu se vrši dne 5. maja ti. ob 11. dopoldne iponovna ofertalna llcitaciia glede dobave pohištva in namiznega orodja za Pomorsko vojno akademijo v GruŽu. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Prodala stare vojaške opreme (obleke). Pri upravi zavoda za Izradu vojne odeće II v Sara'evu se bo vršila dne 5. mala ti. dražba stare vojaške opreme (obleke.) Predmetni oglas le v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —g Dobava etiket (envelop) In pečatk. Pri upravi smodisnice v Kamniku se vrši dne 7. maja ti. ob 11. url dopoldne cfertalna Iicitacla glede dobave 85.000 etiket (envelop) in 300.000 pečatk. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled« stev 95 SLOVENSKI NAKOI). dne ^5 aprila Stran 3 Dnevne vesti. V Liubljant. dne 24. aprila 1923. — Kulturni škandal. Z ozirom na govorice, ki so se te dni Širile po Ljubljani, da so naši univerzi neki krediti ukinjeni, informirali smo se pri poučenih osebah in dognali sledeče: Z brzojavko z dne 17. aprila t. 1. je bila zahteva univerze, da naj se ji dovoli potrebne kredite za honorarne nastavnike, ki že od 1. januarja t. I. niso dobili svojih honorarjev, — definitivno odbita! »Honorarni nastavniki« so vse tiste nestalne učne moči (honorarni profesorji in honorarni docenti), katere opravljajo namesto rečnih in izrednih profesorjev predavanja, ker za stalno namcščenje ni ali osobja ali pa kreditov. Te učne moči so deloma in zvečine privzete iz kroga v praktičnih poklicih se nahajo-Čih strokovnjakov, deloma pa so to osebe, ki se baš pripravljajo za univerzitetno karijero. Plačo dobe za svoj nemali trud — vsaka ure predavanja zahteva večurno pripravo! — v obliki honorarja za poedtne ure predavanja, ki je dovolj nizek, a baš tisti, ki se za univerzitetno karijero pripravljajo, žive — bolje životarijo — od — tega honorarja! Pri sestavi budžeta za tekoče leto je univerza zahtevala pravilno svoto za vse honorarne nastavnike za celo le-^^Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane Izkazu-to. V Beogradu pa so čitali brez glave ~J ,e J — postavko tako, da dovoljena svota ni zadostovala za več nego pol leta! Od septembra 1. 1. dalje je univerza opozarjala na to dejstvo. V Beogradu so ob-ljubovali in obljubili, da dobi univerza kredite naknadno. Spominjamo se dobro, kako na glas je pelo ljubljansko glasilo gospoda ministra drja Nlka Zu-panića slavo temu gospodu, Češ, ta in samo ta je preskrbel univerzi kredite za honorarne nastavnike. In glejte!, danes izvemo, da vse skupaj nič res ni bilo! Honorarni nastavniki — ne dobe niti vinarja — in naj nadalje vztrajalo ter predavajo zastonj? — Več kakor pol stoletja smo se borili za svojo univerzo, nismo je mogli dobiti, ker so nam Nemci odrekali kulturno zrelost! Ujedinjenje s Hrvati in Srbi nam je univerzo prineslo, univerza je pokazala, da je kos svoji vzvišeni nalogi —, da niti v znanstvenem niti v vzgojevalnem pogledu ne zaostaja za svojimi vrstnicami, ki eksistirajo že desetletja. — a sedaj pride ferman iz Beograda, — ne damo najpotrebnejših sredstev za redni obrat! Kako se nam smejejo naši Nemci v pesti! Kaj poreče vesoljno Nemštvo v inozemstvu k takemu činu naše centralne vlade, ki omalovažuje naš prvi znanstveni inštitut! Javnost, politiki, zganite se! Mladina —» govori! Ljubljanska vlada —* kje si?! — Izredno seja občinskega sveta bo v Četrtek dne 26. t. m. ob 18. zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: Nazna* čila predsedstva. Odobrenje zapisnika zad* nje seje. Upravnega odbora mestne elek* trarne, vodovoda In plinarne poročilo glede nakupa vodne sile v svrho zgradbe nove mestne elektrarne. Finančnega odseka poro* čilo glede udeležbe mestne občine pri nekem opekarniškera podjetju. Direktorija mestne klavnice poročili: 1. glede zvišanja kredita za zgradbo hladilnice ln klavnice; 2. glede zvišanja klavničnih pristojbin. Upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda poročilo glede zgradbe lastnega po* slopja za mestni pogrebni zavod. B. Tajne seje: Naznanilo predsedstva. Finančnega odseka poročilo o prošnjah mestnih urad« nikov, uslužbencev in delavcev za zvišanje službenih prejemkov. Pcrsonalno*pravncga odseka poročila: 1. o raznih prošnjah v personalnih zadevah mestnih uslužbencev; 2. o prošnjah za razpisano službo mestnega arhivarja. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za obrtne koncesije. — Svečan sprejem naše kraljice v Dalmaciji. Ob vsej dalmatinski obali je naše zvesto ljudstvo sprejemalo kraljico Marijo z iskrenim srcem in čisto radostjo. Najlepši pa so bili sprejemi v Šibeniku, Splitu in Dubrov* niku. Na tisoče ljudij je prihitelo na šibeniški breg, da pozdravi svojo kra* Ijico. Mesto je bilo v zastavah. Na trdnjavi Sv. Mihovila se je vila 20 m dolga zastava. Na zgradbi šibeniške »Orjune« se je raztezal 12 m dolg transparent z napisom: »Zdravo Di* nastijo Karadjordjevića!«. Svirala je godba, ladjice so pričakovale prihod ladje »Karadjordje« na odprtem mor* ju. Nepopisno je bilo navdušenje, ko je ladja prispela in kraljica v spremstvu svoje matere izstopila. Obiskali sta katoliško in pravoslavno cerkev. Ljudstvo je obsipalo kraljico povsodi s cvetjem. Ginljiv je bil odhod in kra* Ijica se je neprestano zahvaljevala: »Hvala Vam, braćo!« Za Šibenikom je plaval Split v vzhičenem razpoloženju. Nebroj ljudstva, morje polno malih brodičev. Interesantno je dejstvo, da je priplula v Split s kraljico ladja »Ka* radjodje« (prej »Višegrad«), okinčana z zvezdo kraljevskega doma in % razvito ponosno jugoslovensko zastavo, to je ona ladja, na kateri so početkom vojne avstrijski trinogi vozili iz Splita v Maribor naše dalmatinske politične aretirance. Župan Tarraglia, ki je bil takrat rudi med aretiranimi, je imenom vsega Splita ves ginjen na isti ladji poljubil v svobodni domovini roko jtuloslovenske kraljice. Veličastna sta bila sprejema In slovo ▼ Splitu, sijajen sprejem je sledil v Dubrovniku, kfer t* je kraljica $ ivojim tprematvoia izkrcala in se je v dolgem špalirju ob srčnem vzklikanju množice napotila v dvor. Brisala si je solze in se zahva* ljcvala za izkazano ji ljubezen s strani dobrega dalmatinskega ljudstva. Želi* mo Njenemu Veličanstvu prijetno bi* vanje ob naši prekrasni dalmatinski obali. — Poroka. V nedeljo se je poročil v Mariboru g Maks K o b 1 e r, kapetan IL kL z gdč. Leo Pipan. Bilo srečno I — Ljubljanskim izletnikom bi bilo pri* poročati, da ne drve ob nedeljah vsi na Sv. Katarino, Šmarno goro in Sv. Jošt. tem* več da se spomnijo tudi našega hvaležnega Krima in njegove divne okolice. Od postaje Preserje imajo izletniki že med potjo pri Podpeči lepo, čisto in globoko jezero, pri Kamniku je drugo jezero, todi le po zimi. Blizu podružnice Sv. Tomaža je zanimiva, prav lahko dostopna podzemska jama. Nazajgrede si lahko ogledajo takozvani Iški Vintgar ali pa gredo čez Rakitno in Zabovče. Zelo hvaležna partija je Pekel pri Borovnici: treba bi le bilo, da se dobe turističke korporacije, ki bi pota iz čistilo, — Razp's službe: Generalna inspekcija voda v Ljubljani razpisuje mesto hidro-tehnlčarja (gradbenega nadoficiiala) v IX. činovnem razredu. Interesent'e se opozarjajo na tozadevni razipis v »Uradnem listu.« — Zdravstveno stanle mesta LInbf3ane. le v času od 15. do 20. aprila tole statistiko: Umrlo Je 30 oseb, 16 moškega In 14 ženskega spola. Smrtni vzroki: žlvllenska slabost 2. jetlka 4, davica 1, zastrupljeni rane 1, druge nalezljive bolezni 1, srčna hiba 1, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 18. Med temčasom se je rodilo 24 otrok, 1! moškega In 13 ženskega spola (3 mrtvorojene!). Naznanjene nalezllve bolezni: davica 2, škrlatlca 1, trebušni legar 1, otroška vročica 1. — Smrtm kosa. Umrl le v Kobalovi vil! -pod Streliščem rač. poročnik g. Ivan Rozman. Pokojnik le svolečasno vodil razne denarne zavode ter bil na tem polju strokovnjak. Za časa mobilizacije je bil vpoklfcan kot korporal, toda kmalu so spoznali njegove zmožnosti ter ga pripustili k izpitu za računske častnike. Pred letom Je šel kot "podporočnik v Skoplje, kjer Je lani avanzlral za poročnika. Makedonija Je bila zanj usodna. Nalezel se Je malarlle ki mu Je zapustila smrtno bolezen. Težko bolnega je prepeljala ga soproga v domovino, a ni več zapustil postelje. Pokojnik Je bil dobrodušen in šegav značaj, Up pristnega »Prleka«. Priobčil Je mnogo strokovnih člankov v raznih časopisih in revijah, v mlajših letih je bil tudi kratkočasen podllstkar. CEdmost, celska Domovina). Pogreb se vrši danes z vojaškimi častmi iz bolnice ob 16. pop. Blag mu spomin: n'egovl rođbmi naše sožalje. Dne 19 t. m. so v Podbrež;u pri Mariboru pokopali vpokojenega sod. nadsvetnika Josipa S i 11 e r 5 a, ki je umrl v mariborski bolnici. Pokornik je bil koroški rojak. Služboval Je v ČrnomPu in dolga leta v Brežicah. Bfl Je neupogljiv narodnjak. Dasl !e bil že v poko'u, Je po prevratu hitel na Koroško ter prevzel v Rožeku mesto sodnega ipredstomika. Po nesrečnem plebiscitu se Je vrnil v Maribor, kjer Je živel do svoje smrti. Bil Je v vseh krogih priljubljen in je vžlval velik ugled in spoštovanje zlasti med svojimi stanovskimi tov*riši. Njegov pogreb 'e pričal o njegovi priljubljenosti. Udeležili so se ga vsi sodni uradniki okrožnega sodišča v Mariboru, na čelu jim dvorni svetnik dr. Toplak. Na grobu so zapeli pevci Glazbene Matice v slovo ža1ost»nko »Vigred se povrne« In koroško narodno pesem »Gor čez izaro«. Ob odprtem grobu je govoril koroški ro'ak dr. Vinko Htidelist Iz Brežic. Vrlemu koroškemu ro'aku bodi ohranjen trajen spomm. — V Višni! gori je 23. t. m. umrla ga. Franja Nadrahova, posestnlca in gostilničar-ka, mati našega somiši:enika g. Ignacla Nadraha. Pokoinlca ie b:la skrbna gospodinja In zavedna Slovenka, vživala Je v Višnji gori ln v okolici največ!! ugled in splošno spoštovanje. Pogreb bo jutri v sredo ob 8. zutraj. Blag Ji spomin! — Včeraj Je 'umrl S I m e n č e v i rodbini sin M a k s o, dl'ak na tukajšnji trgovski šoli. Pogreb bo Jutri v sredo ob pol 16. na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! — Nova trgovina s cev'J! v LjubPanl. And. Jakih tovarna kož In čevljev v Karlovcu Je otvorila dne 25. t. m. v lastni hiši na Polanskl cesti št. 13. trgovino s čevlji lastnega Izdelka. Tvrdka je poznana po vsej Jugoslaviji kot soPdno podjetje. — Iz Stične nam piSejo. V nedeljo dne 22. t. m. smo tuka i pokopali gospo Ano Pour Iz Drage pri Stični, ki je umrla po dolgi in mučni bolezni v visoki starosti 82 let. Ranjka gospa izvira iz odlične in ugledne rodbine ter je mati upokojenega polkovnika Poura in gospe Suhadolnikove, bivše učiteljice. Veličasten pogreb je poka« zal, da je bila rajnka jako priljubljena, kajti poleg mnogobrojnega kmetskega ljudstva se je udeležilo pogreba veliko inteligence ne le iz Stične, ampak tudi iz drugih kra« jev stiske okolice. Naj ▼ miru počiva, ža* lujočim sorodnikom naše so žal je. — Z Jesenic Pretečeno nedeljo Je priredilo tuk. Sok. društvo akademijo. Izvajali so vsi oddelki za župni izlet predpisane vaje, posebnost pa je nastop starejših bratov In nastop devetorice pod vodstvom neumorno delujočega načelnika br. Buha. Sodeloval je salonski sekstet Telovadna fzvajanla kot tudi godbene teclce so bile na višini, kar se je doseglo z marljivimi tn sistematičnimi vajami, s trdo In Jekleno volio nastopajočih, čast vsem vadfteliem In članstvu, oz. deci goenkam In naraščaju. Občinstvo z domačega kraja, z Javor-nlka In tudi z Bleda le dvorano napninflo do zadnjega kotička. Globok utls Je napravil na vse navzoče govor br. dr. Obersnela. Ta govor je bil kot Izklesan In Je prodrl vsem v globočint srca. kjer bo gotovo ofcodtt jb^aa4^ _ — Celjske vesti. Nogomet V nede-del:o popoldne sta se na igrišču pri »Skalni kleti« vršile dve nogometni tekmi. Prva med športnim klubom »Red-Star« in »Atletiki« — rezervo. Končala je z rezultatom 1:0 v korist »Red Star«. Pri tej nogometni tekmi si Je igralec RadoŠ zlomil nogo. Spravili so ga v bolnico. — Druga nogometna tekma se Je vršila med mariborskim »Ra-pidom« In Celjskimi »Atletiki« Končala je v razmtru 4:1 za »Atletike«. — Umrl je na Bregu pri Celju Marko Koren, sin mesarskega mojstra v 16. letu starosti. — Podružnica Jugoslovenske Matice v Celju priredi v nedeljo dne 3. junija veliko prireditev na celjski glazi'i. Vrše se tozadevne priprave. Cisti dobiček prireditve je namenjen v prid Jugosloven-si Matici. — Aretirali so v nedeljo na Sp. Hudlnji v cel skl okolici več fantov. V pijanosti so se steplL Svojo vročekrvnost si bodo ohladili v zaporu. — Na celjski trgovski šoli so po veliki noči prenehali poučevati vsi eksterni učitelji, ker ne dobivajo honorarja za učne ure. Ker jim oddelek mirrstrsrva trgovine in mdu-striie v LJubljani tudi nI dal zagotovila, da bodo za svo'e delo v bodoče prejemali redne prejemke so eksterni učitelji breziz;em-no opustili nadal;no poučevanje. Tako odpade tedensko 52 ur pouka v posamnfli razredih in oddelkih. Da to šoloobJskujoči mladini ni v prid, «e gotovo. MerodajnI činitelji bi morali gledati na to, da bi se zadeva spravila ČImpre'e v red. V prvi vrsti bi bila to naloga naših klerikalnih poslancev, ki so pri volitvah obetali mnogo, drugo vprašan'e pa je, če bodo tudi kaj Izpolnili. — Olepševalno društvo v Celju, pododsek za tujski promet ima posvetovanje z glavnimi Interesenti o ukrepih glede tujskega (prometa dne 25. t. m. ob 20. url zvečer v gostilni pri »Mostu«. Vabljeni nai se sestanka gotovo udeleže. — Požar v Zrećah. Poročajo nam: Dne 20. t. m. ob 2. ponoči Je nastal požar pri Martinu Kračunu, lesnem trgovcu In veleposestniku v Zrečah. Vpepelil le do tal Živinski hlev. poln krme, ter shrambo živil In poledelskega orodja. Slučajno so domači na ta dan ob tej uri še bedeli In obvestili o nesreči sosedno tovarno g. Brem-ca ki Je prlhitel z večjo skupino svojih nočnih delavcev na pomoč. Na rešitev gorečega podjetja nI bilo računati In gasilno delovanje se Je moralo po odstranitvi živine iz hleva omeiiti pod največjimi težkoča-ml na lokallziran'e ognja. Požrtvovalnim gasilcem se Je posrečilo obvarovati pred požarom nekaj korakov oddaljeni poslopji z trgovino ln gostilno. Gasilno društvo iz Konjic je dospelo radi velike oddalenosti na mesto nesreče, ko je bla največja nevarnost že odstranjena. Ta slučaj zopet priča, kako potrebno bi bilo, da si Zrečani nabavijo napotrebnejše gasilno orodje. — Rdeči teror v šlškl. Včeraj popoldne so delavci v pivovarni »Union« z brahijalno silo vrgli z tovarne na cesto »vekega sodelavca, ki je bil organiziran oziroma vpisan v »Orjuno«. Delavca so konrirjjsll pretepali In je dobil več lahkih poškodb. Vodstvo tovarne je na današnjo Intervencijo od strani zastopnikov »Orune« odgovorilo, da ne more dotičnega delavca sprejeti nazaj v delo, ker se boii odpora od strani komunistov. Zadnje Čase je v Šiški opažati veliko napetost med obema strujama. — Koncert v kavarni »Emona« se vrši danes v torek ob 8. url zvečer. Godba Drav. divizije. — Cevlie kupujte od domačth tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano naboIJŠI In na:-cene'ši. Glavna zaloga na debelo In drobno LJubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1. — Vso ča«t gospod'nfam, kf zahteva1© TJTi trgovcu odločno domač izdelek »Peka-tete«. So najcene'še, ker se zelo nakuhajo. — Kino Tivoli. Velika pretresiiiva družinska tragedija v 6 dejanjih »Krivci« se predstavlja samo še dva dni. Film, ki je izvanredno globoko zasnovan, je poln krasnih epizod iz razkošnega sveta ter je brezdvomno eden najlepših te sezone. Sekolstvo. — Sokol LJubljana. Prlhodnie predavanje prosvetnega odseka se vrši v četrtek, dne 26. aprila 1923. ob 21. na galeriji telovadnice v Narodnem domu. Predava br. Vafacha: »Češke legije v Rusiji«. Pre-davane bo gotovo zelo zanimivo In opozarjamo brate, sestre In naraščaj, da se ga polnoštevilno udeležite. — Prosvetni odsek. — Sokolsko društvo t Šiški, priredi dne 6. maja celodnevni cvetlični dan. Prosi se, da se druga društva ozirajo na to,— Zdravo! — Odbor. — Sokolu v KrSkem je daroval Anton I v a n č i č, posestnik na Vidmu, 100 Din, namesto venca na krsto pok. g. Karolinc Pod jed. Kultura. Glasbeni vpstnik — Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani. Skupna pevska vaia v sredo dne 25. t m. in v petek dne 27. t. m. ob 6H uri zvečer. Vsi in točnol — Odbor. Društvene vesti. — Proslava obletn!ce smrti Zrinske ga ha Frank opa na v drvi t v« »Soča«. V soboto dne 28. t m. predava v društva »Soča« (salon »nrf Levu) goap. Mirko Seunig, profesor na tuk. državni realki e temi: »U spomen Zrlnskoga I Pran kopa na, hrvat« ska Junaka-mučenika.« Po predavanja sle-di tel proslavi primemo petje, recitacije in deklamacije. Odbor »Soče« vabi k tej proslavi Junakov-mučenikov svole člane, prljateFe ln drugo cenjeno občinstvo. — Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni. Začetek točno ob pol devetih. Vstop proe\ • —V REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LISCA V LJUBLJANL OPERA. Torek. 24. aprila: Rigoletto Red E Sreda, 25. aprila: Čarostrelec Red C Četrtek, 26. aprila: Ob štirih popoldne. Dijaška predstava. Gcren:sk! slavček. Izv. Petek, 27. aprila: Ob polu osmih zvečer. Plesni nastopi gne. Lidije Wlsiakove. Izv. Sobota, 28. aprila: Cb štirih popoldne. Mladinska operna predstava za naša malčke. Janko In Metka. Izven. Nedelja, 29. aprila: Tosca. Izven. • • «• — Iz gledališke pisarne. Pri predstavi Rigoletta v torek, dne 24. t. m. poje naslovno vlogo g. Balaban, vlogo Sparafuci-la pa g. Betetto. Pri predstavi Carostrelca v sredo, dne 25. t. m. po"e vlogo Anke prvič gna Koreniakova. Vlogo puš^avnika g. Betetto in vlogo kneza g. Levar. — Sprememba opernega repertoarja. Opem! bariton'st Bukšeg je mcral svoje gostovanje v naši operi predložiti zaradi izpremembe opernega re*pertoana v osi"e-škem g]edal:?ču, kjer je aranžiran. Zato se naš operni repertoar za tekoči teden takole spremeni: v četrtek, dne 26. t. m. bo ob štirih popoldne dijaška predstava. Peli bodo izvirno doma'o opero »Gorenjski slavček«. V petek, dne 27. t. m. bo p'esala v operi naša rojakinja gna Lidija VVlsiakova, ki je dosegla s svojim lanskim plesnim nastopom v tukajšnem opernem gledališču popolen uspeh. Vse leto se Je Izobraževala na najboljših svetovrrh plesnih šolah dalje, tako tudi v Hellerau na znameniti ritmični šoli prof. Dalcrozeja. Plesala bo razne moderne dramatične plese. Začetek ob pol 8. zvečer. V soboto, dne 2S. t. m. se vprizori kot mladinska predstava, namenjena našm malčkom, krasna rTumperdinckova opera »Janko In Metka«. Začetek ob štirih popoldne V nedeljo, dne 29. t. m. se poje »Tosca« z gno Zlkovo, g. Šimencem, g. Balabanom in g. Betettom. — Šentjakobski oder v Ljubljani. Da# nea, v torek, tretjič Finžgarieva drama iz kmetsVega življenja »Razvaline življenja«. Zasedba prav dobra. — V soboto dne 28. aprila Nušičeva veseloigra »Navaden Člo* vek«. — Redno mesečno predavanje Geografskega društva se vrši v sredo, 25. t. m. cb 5. uri popoldne na univerzi, soba 77. Predava senior Geogr. društva g. prof. Silvo Kranjec o temi: Geopolitični položaj držav v povojni Evropi. — Pesnik Ivan Trinko*Zamejskt. Ivan Trinko * Zamejski, profesor bogoslovja v Vidmu, slavi svojo 601etnico. Društvo »Soča« je ob tej priliki v so* boto zvečer priredilo njemu na čast predavanje. Predaval je najbližnji nje* gov sorojak, pesnik dr. Joža Lavrenčič, profesor na tukajšnji realni gimnaziji. Lavrenčič, sam pesnik, je podal mno« gobrojnim poslušalcem zelo izčrpno sliko o Trinku kot človeku in pesniku. Rodil se je Trinko leta 1863. v prijazni gorski vasici pod visokim Matajurjem v Beneški Sloveniji. Ker je bil nadar* jen dečko, so ga poslali starši v Videm. Se^e kot srednješolcu mu je prišla v roke prva slovenska knjiga, ki je naredila nanj globok vtisk. Ob počitnicah je obiskal župnika Petra Podreko, ki je mladega Ivana navdušil za svoj rod, kateremu je Trinko poslej res posvetil vse svoje bogate zmožnosti. Že leta 1884. naletimo na njegove povestice v »Zvonu«, na kar so izhajale njegove pesmi in pripovesti pod psevdonimom »Zamejski« v Zvonu, Slovanu, Dom in Svetu itd. Trinko je pesnik*lirik. Njegove pesmi so odmev čistega plemeni* tega srca. Brezdvomno je tudi njegova zasluga, ako danes beneški S^venci ob Nadiži še krepko žive. Občinstvo se je predavatelju burno zahvalilo za lep večer. Tako je »Soča« sicer skromno ali dostojno proslavila 601ernico pesni* ka Ivana Trinka, kateremu kličemo tudi mi: Živel še mnoga leta! ^^—■i- p ■ ——^————— Borzna poročila. — Zagreb, 24. aprila. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 17.S0, 17.95, Pariz 6.50. 6.55. London 455.—, 45^.50, Berlin 0.325, 0.335, Dunaj 0.136. 0.1375, Praga 292.—, 203__, Trst 483.50. 487.—. New- york 97.—, 98.—, Budimpešta 1.90, 1.95. Valute: dolar 95.—, 96.—^ lira 477.50, 480.—. — Curih, 24. aprila. (Tzv.) Današnja predborza: Zagreb 5.55, Berlin 0.019, Amsterdam 215.70, New York 5.4125, London 25.63, Pariz 36.80, Milan 27.30, Praga 16.44, Budimpešta 0.11, Varšava 0.0117, Dunaj 0.007725, avstr. žig. krone 0.00775, Sofija 4.02. — Izgubili sta se dne 23. t .m. dve že- lezničarski legitimaciji, glaseči se na Jo-Icia in Ano Meze. Najditelj se prosi, da Jih odda, ker zanj itak nir,: , pmena pri K. Zdravlje, Ahacijcva cew 10 ali pa na policiji v Sp, SlSkL Poizvedbe. — Izgubila se Ie nikelnasta oljnata kapica (Olkappe) z voza landauer v mestu Ljubljana dne 23. aprila 1923. Vrne naj se lastniku Accetto-Trnovski pristan 14. — Poziv. Poživlja se dotično gospo, kt je v netek 20. aprMa ti. ob 10. dopoldne pobrala v Knezovi ulici ob Steletovem vrtu gensko denarnico s precešnjo svoto denar-la. da )o nemudoma odda na policiji, sicer se bo proti nei nastopilo sodniško. Najdi-telllca le dobro znana, ker je bila opazovana po neki gospej in dečku In nai si pripiše vse posledice, ako se ne odzove temu opozorilu. — Trst, 23. aprila. Berlin 0.07* Praga 60.30, Pariz 134.30, London 94.—, Newyork 20.10, Zagreb 20*50, Curih 36*.—,^ Aiadar pl. Kotfas na zatožni klopi. Maribor, 23. aprila. Pred kazenskim senate in pod predsedstvom dvorne gA svetnika i:ona so jc za enkrat žalostno zapečatila usoda člana ugledne rodbine pl Kottasov, Aladarja Kottasa. Razprava se Je pričela ob devetih. V četrtek dne 11. januarja ves dan se je pred Mariborsko tiskarno zbiralo na sto« tinc občinstva. Radovedneži so čitali objavo »Tabora«. Ze nadpis sam je vzbujal senza* cljo: »Madžarske priprave za vojno proti Jugoslaviji. — Pred splošno mobiliraciio na Madžarskem. — Zveza z Italijani in Crno« gorci, Albanci In s hrvatskimi emigranti — Madžarska vojska na nasi meji. — Tajna seja v Budimpešti, na Dunaju in v Munche* nu. — Tajni pakt z Italijani.« Umevno, da je o teh senzacionalnih vesteh govoril ves Maribor in da so takoj zašle na deželo med kmetsko ljudstvo ter našle ondi še več od* meva. Zvečer je bil naravno velik naval na oba lista. »Tabor« t dne 12. januar i a St. 8 je priobčil dozdevno izvirno poročilo »od posebnega našega dopisnika v Budimpešti 5. januarja 1923.«. Iste vesti so se n.-.dalje* vale še v nadaljnih treh izdajah. V št- IX od due 17. januarja je uredništvo pod ru* briko »Politično obzorje« s člankom »Kako postopajo Madžari z osumljenci Jugoslavi« je« zaključilo »erijo teh krvavih vesti Ze v prvem razburjenju so tTezno misleči dvomili, kako je možno, da M mad* žarska vlada — ako je na teh vesteh ko* ličkaj resnice — s svoio znano strogo cen* zuro iz svojega glavnega mesta dopuSčsl take vesti v svet — notabene ravno v Ma* ribor. Ta dogodek je bil seveda dobrodošel za »Stražo«, ki je takoj drugi dan prijela demokrate, češ »Taboriti strašijo z volno«, »Taborov dopisnik je Karllst«. Poziv »Stra« že« na policijo ni ostal brez uspeha. Pob* cija se je začela resno zanimati za izvirnega gospcJa dopisnika iz Budimpešte. In ga Je tudi kmalu na*la. Ne v Budimpešti, nego v hotelu »Pri Zamorcu« v Mariboru. Iskani Je dal policiji v svoji neprevidnosti sam sled. da so ga ne samo naSli. marveč ga tudi prijeli. Med tem se je ugotovil^, da Je msdV žarski plemič pravraprav madfcaron Iz Za* greha Aiadar Kottaa. ki je prišel že 22. de* cembra v Maribor, in sicer, kakor sam trdi je prišel po naročilu ministrstva za zunanja dela in baš iz oddelka o zaščiti države. Pred svojim prihodom je »ščitil« državo t Zagrebu. In sicer špecijelno pred g. Radi* čem, pred tem »ščitil« državo na oddelku vnanjega ministrstva v Beogradu samem, kamor so ga prignali detektivi z meje kot emigranta. Preje je živel na Dunaju, kamor ie prišel is Budimpešte, kjer je kot fraa* Vovec koasplriral proti naši državi. Tako V Budimpešti, kakor na Dunaju se je zadnji čas držal našega poslaništva, a je po vso al prišel niim v navzkrižje. Nazadnje se Je poboljšal, spremenil svoj protidržavni kurf in tako je prišel lani začetkom zimo kot spokorjenec pod zaščito naše policije dl# rektno v ministrstvo v oddelek za zaščito države in od tam Sel preko Zagreba v Maribor. G. Kottas trdi, da je bil pH ml* nistrstvu stalno nameščen kot IzvestltelL ministrstvo samo pa izjavlja, da je dobil le enkrat nagrado, in sicer za gotova i z vest je, V Mariboru je prišel Kottas v denarno zadrego, ker baje iz Beograda nI dobil ob*: ljubljenega honorarja. Zato se je začel zanU mati za kupčijo. Ko je čitat o neki nape*! tosti med našo državo in Madžarsko. Je te| izrabil in se obrnil na uredništvo »Taborac s ponudbo, da napiše veliko brošuro o. madžarskih vojnih spletkah proti naSi drža* vi. Za enkrat je začel pisati »originalna vojna poročila iz Budimpešte«, za katera je baje dobil 10.000 kron. Toda s tem hono* rarjem se ni zadovoljil. Po svojih znancih je izsledil peka Karla Robsusa. ter vele* trgovca Josipa Rosenberga. Roscnberg kot previden trgovec se ga je kmalu otresel. — Zato je bil pri Robavsu bolj previden. Na« bavil si je pri obmejnem komisarju, ki pozna Kottasa iz gotovih aktov, priporočilno pismo, s katerim je dobil zaupanje pri Ro* bausu. Kottas jo Robausu ponudil vagon moke in zahteval K 50.000 naplačila. Ro* baus pa mu ie plačal samo K 20.000. Kmalu nato pa je Robausa svaril kavarnar GlešiJ. ki pozna Kottasa iz Zagreba. Robaus je za« hteval svoj denar nazaj. Kottas se je izgo« varjal, da je denar že odposlal na naslov nekega višjega činovnika, ki ima zveze z njegovo tvrdko. Ker mu je Robaus grozil s policijo, mu je Kottas iznlačal K 14.000. V to svrho je Kottas prodal zlatnino svojo žene. Glede ostanka pa se je obrnil na svoje znance iz Zagreba, toda brezuspešno. Ker je t^di v hotelu, kjer je bivala tudi njegova žena. ki je prišla z Dunaja, ostal večjo vsoto dolžan, ga ie pol:cija prijela in izročila okrožnemu sodišču, kjer se nahaja od 20. januarja. Obtožnica državnega pravdoika je Jako obzirna, ter se omejuje samo na slučaj po» skuša goljufije pri Rosenbergu in izvršene goljufije pri Robausu. K razpravi se ni va* bila nobena priča, ker je oboženec dejanje priznal, toda samo z izrecno omejitvijo, da nikakor ni imel namena ogoljufati Robau* sa, še manj pa Rosenberga. Obtoženec je obširno narisal potek svojega življenja v kolikor Je tudi v zvezi s tem zadnjim dogodkom. Taji odločno vsak goljufiv namen. Svojih krvavih člankov ne omenja, nego le nameravano brošuro. Člankov se je obzir* no dotaVril niegov zagovornik Zorzi stm, ki je predlagal ponolno oprostitev, ter sku* šal dokazati, da je šlo tu samo za ponesre* ceno kupčijo. Sodni dvor je po kratkem posvetovanju izrekel obsodbo na štiri mesece ječe s razlogom, da Kottcs pri svoji kupčiji z mo* ko nI imel ponudenega blaga na razpolago. Obtoženec je obsodbo mirno sprejel, nie* gov zagovornik pa si je pridržal pravico pritožbe. S tem g. pl. Kottas le nI končal svoje »karijere«. T'dl v Avstriji <»a Že čaka neka trgovka Katica BIndcr na Dunaju, kjer gr© za dvamiltjonako kupčijo s mastjo, katere baie tudi ni dobila. Glavni urednik: RAST O PUST O SI. P. M SER, Odsnvnrnt nrrdnik: VALENTIN KOPITAR. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne ?o- apma rezs. štev. yr>. GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE ceneje In trajnije so kakor uanenel m Najbolje varstvo proti vlogi I sarasat Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš 1 jnbi sin in brat Maks Šimenc dijak kr. trg. iola n. letnika dne 23. aprila ob 8/4 3 popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnega bo 25. aprila ob pol 4. popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. LJubljana, dne 24. aprila 1922. Žalujoča družina Šimenc Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam talno vest, da se je 23. t. m. ob pol 12. ponoči preselila k svojemu Stvarniku moja preljuba, dobra, zlata mamica Nadrah Franja posestniea ln gostiInićarka v Višnji gori 26. Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 25. t m. ob 8. url zjutraj na tukajšnje pokopališče. Visa | a gora, dne 24. aprila 1923. Tihega sožalja prosi žalujoči sin Ignac. Zahvala JEs mnoge izreze sočutja povodom smrti gospe lilije Man pl. Min kakor tudi za Številno udeležbo na zadnji poti izrekata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti proč. duhovščini, konventu pp. frančiškanov in pred-stojni&tva Marijanlšča svojo iskreno zahvalo. V/ LJubljani, dne 22. aprila 1923. Friderik pl. Lasehan m Ema Schischkar roi. Pucher toserlrojte v „S!ou. Ma" ■BBI 9f hi* '4t *r 4 h LdUBLdANA Mostni trg 10« Kemični laboratorij sa Izdelovanje deelafekoi|-Sklh sredstev Vlzltbe in koverte priporoCa v Ljubljani. Na hrano in stanovanje SE SPREJME VEC GO« SPODOV. — Kongresni tTg štev. 3/IT. 4253 Kunim rabljen stroj ZA MEŠANJE BETONA od 70 do 100 litrov, ter MOTOR za ljubljanski tok od 3 do 4 PS. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4178 Išče se kuharica (starejša) z daljšo prakso, spo« •^obna za vodstvo vsega gospo« dinjstva. Daljša spričevala. Čehinje imajo prednost- — Josip BERGMAN, Ljubljana, Poljan* ska cesta 85. 4188 SI občinstvu se priporočam ZA IZDELAVO MOŠKIH OBLEK; računim za delo od 700 kron naprej. Delo izvršujem po meri. K. PREMRU, krojaški moj* ter, KRANJ. 4137 V najem se odda LETNO STANOVANJE v Begunjah pri Lescah na Go* renjskem, obstoječe ls treh sob, kabineta in kuhinje, mirni stranki brez otrok. — Več se izve: Poljanska cesta 6/II. 4132 Proda se OPRAVA IZ MEHKEGA LE* SA ZA ENO SOBO. PISAL* NA MIZA, OMARA ZA LED in OMARA ZA JEDILNO SHRAMBO. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4125 Proda se ▼ velikem industrijskem kraju na Spodnjem Štajerskem mala HIŠICA s trgovino mešanega bla^a in vrtom.— Dalje Se ena PARCELA za zidavo nove hi5e. Cena 180.000 kron. — Pojasnila daje Jos. Strman, Kostrevnica. pošta Šmartno pri Litiji. 4221 Hiša z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom SE pod ugodi nimi pogoji PRODA. Z malimi stroški se lahko preuredi v sta* novanjsko hišo. Oddaljena je par minut od postaje in eno uro od Celja. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4175 NesefHoneoa znanja želi v svrho medsebojnega pri* iateljstva samo s starejšo, po« čolnoma samostojno damo (40 do 50 letS vseskozi idealen go# spod srednjih let (uradnik). Tajnost strogo zajamčena. Prijazne ponudbe pod »Ve* :cme ure/4205« na upravo Ifsta. dam dotičnemu, ki mi pre« skrbi ali odstopi v sredini mesta v I. nadstropju eno aH tudi dve sobi, primerni tudi za pisarno. — Ponudbe pod »Plača dobro/4128c na upravo »Slov. Naroda«. ? PRODA SE trinadstropna tr* govska. dvakrat vogalna hiša v sredini mesta, na najbolj pro? metni točki, z mnogoletno vpe* ljanimi trgovskimi lokali. — Le resni direktni reflektanti pridejo v poštev. — Ponudbe pod »Cena Din 700.000« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljublja* na. Sodna ulica 5. 3761 «SS**MŠubl?ans, Selenbnrgova 6-1 l. baraga. Jrstieza strope izdeluje in prodajo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih mnfiŽTah znaten popust. ANTON STEINER, Ljubljana. Jeranova nltca 13, Trnovo. 25 tisoč kron nagrade DOBI. KDOR ODDA STA. NOVANJE v sredini me* sta, obstoječe iz dveh sob in kuhinje do konca okto* bra t. 1. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Sta« novanje oktober/4274«. PRODA SE na Selu*Moste pri Lin bij ani stropna hiša, )d je pripravna za vsako obrt. Poleg prostornih kleti, spodnjih obrtnih lokalov in velikega skla* dišča je v hi§i 12 večjih, oz. manj* 5ih stanovanj. Pri hiši je lep kostanjev senčnat vrt in vrt za zelenjavo, kakor tudi dvoriščno gospodarsko poslopje. — Na* slov pove uprava lista. 4165 ff DI AM AL T ff Pozor pekli .DIAMALT* tovarne Hauser in Sobolka, Dunaj-Stadlau, v predvojni kakovosti re zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo E0IMR3 DUŽMEC. Zagreb Skladišče: Strassmayerova al. 10. Za mesto Ljubljano iobl se .DIAMALT" v pekarni VILJEM BIZJAK, Gospo-sveta ka cesta 7 po ori gina1 ni tvorniški ceni. 3123 Krasno posestvo na periferiji mesta Ljublianc SE POD ZELO UGODNIMI POGOJI PRODA. — Obstoji z dveh enonadstropnih hiš 7 vsml pritiklinamim. Dalje je Prostorna trgovina s pisarno, Dbširno skladišče, lep, velik hlev, prostor za spravljanje se* na in vozov in nekaj vrta. — Prostor je zelo ugoden za kako večjo obrt. Prodasta se tudi pot samezni hiši. — Naslov se izve v upraH lista. 3509 Spreten uradnik izvefban samostojen delavec, docela vajen vseh trgovskih del, z znanjem eksporta, bančnih trans akcij, zmožen reprezentacije, spreten pri obCevanju z odjemalci in delavci. Govori: hrvatsko, slovensko, češko, razume italijansko, francosko, turško. Zlasti je vajen mesne ln žitne stroke ter bi rad tako) premeni! službo. Želi vodilnega mesta aH mesta opore sefa aH vodje podružnice, najraje na dežeH. Je oženjen. 36 let star, ta lahko položi nekaj varščine. Ponudbe na opravo Sloven. Naroda pod »Dolaoletaa praksa 415** Kot sostanovalec S HRANO SE SPREJME GO* SPOD. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4192 Lepo meblovano sobo ISCEGOSPOD. — Na jemnina postranska stvar. — Ponudbe pod »J. N./4293« na upravo »Slov. Naroda«. Fino domačo hrano (v sredini mesta) 2ELIJO TRI OSEBE. — Suchv. Tr* boveljska družba, Mikloši* čeva 15. 4292 Trgovski pomočnik IŠČE SLUŽBE v kaki trgo? vini jestvin v Ljubljani ali Mariboru. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4287 Enodružinska hiša z lepim vrtom se proda takoj v Rožni dolini 106 pri Mariaku. Stanovanje na razpolago. Ravnotam se proda kotel 65 1 za prešiče. Vila oa Bili visokopritltčna, s 5 sobami, kuhinjo itd., popolnoma opremljena, s čolnom vred, se proda. Naslov pove upr. SI. Naroda. 4286 re vneli brez konkurence i§če v svrho povečanja obrata kapitala Din. 50 do 100 tisoč. Ponudbe pod Popolna varnost na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 4253 Gosposka (Herrenzimmer), zelena baržunast. garnitura in nekaj druge oprave se proda. Ogleda se lahko samo ob delavnikih od 1 do 2 ure pop. na Aškerčevi cesti 15 (dohod iz podaljšane BIeiweisove c.) 4285 Premos, cement m stresno opeha stalno v zalogi pri N. Petrič| Ljubljana Dunajska oesta 98. Telefon 366 SkladiSče: „Balkan". Proda se popolnoma nov, temnomo? der volnen KOSTUM 2a srednjeveliko postavo. Ce= na 1250 Din in OTROŠKI SKLOP: TI STOLČEK. — Vpraša se vsak dan od 11. ure dalje: Gosposka ul. 12, L nad stropje. 4291 Proda se DIRA, močna, na štirih pe= resih, KOČIJA (polkrita). LANDAUER in KONJ, SKA VPREGA ter RAZNI ZABOJI; vse v prvovrst* nem stanju. —Naslov pove uprava »Slov. Nar.*. 4278 Polirja in preddelavce izurjena v zemeljskih delih In vi šokih stavbah sprejme tako} gradbeno podjetje Ing« Al. Hrovat in Ing. Alb. Cerns, Ljubljana, Krekov trg številka 10 I. nadstr Isfotam se vzame v najem skla disče. 427? Izjava. Podpisani izjavljam, da sva r. dosedanjim tihim družabnikom *osp. Karel Foltynon v razdružitvi ter omenjeni ni upravičen od strank denar prejemati kakor iudi nobene kupčije na mojo firmo sklepat.; obrt je moja.| Anton Sagmelster, mesar in prekajevalec, P Ljubljana VIL ROMAN KORNIK ANA KORNIK roj. Ranzinger poročena Ljubljana, aprila 1923» POZOR 11 Dopisovanje poste restante pod šiframi ni več dovoljeno. Lahko pa se to vrsti potom in sevalnega dela v „jS/o*\ IS ar odu". Iščem sobo s posebnim vhodom. — Po* nudbe pod »Takoj/4294« na :pravo »Slov. Naroda«. KUPI SE dobro ohranjen otroški voziček. — Ponudbe se sprejemajo: Stari trg 17 (v trafiki). 4273 Stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuhinje. ZAMENJAM Z ENAKIM ozir. MALO VEČJIM. — Ponudbe pod »Mirno/4290« na 'pravo »Slov. Naroda«. Odda se velik lokal s štirimi sobami na eni najpro* metnejših cest v Ljubljani za avgust; mogoče še z mescem majem t. L Lokal je pripraven za kakšno veliko podjetje. — Ponudbe pod »Podjetje/4277« rta upravo »Slov. Naroda«. Sprejmete se dve dobro izurjeni pomoč* niči, ena specielno za po* vršne jope, ln druga za francosko delo. — Reflektira se na one z večletno prakso. Damsko krojaStvo Fani Jas gersTrampvs, Kolodvorska ulica 2811. 4283 V najem se odda klet na Rimski cesti. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4246 Prodam ali dam v najem opekarno za zidno in strašno opeko. Naslov pove uprava »Sloven-skega Naroda«. 4275 Na hrano in stanovanje SE SPREJME GOSPODIč. NA 9 1. majem. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. Elektromotor za enakomerni tok 220 V., 9* HP, SE CENO PRODA. — Naslov pove uprava »SI, Naroda«. 4280 Oddam večjo množino MLEKA: ga stavim tudi na dom od 5. ure naprej. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4276 PRODA SE~ enonadstropna hiša ▼ Spodnji Šiški. Kavškova cesta 224. Stanovanje kupcu takoj na razpolago. — Poizve se: Franc Vrhove. Spodnja Šiška. Jernejev* ulica 47. 42SO Jamski le smrekov aH jelkov od 10 cm debeline na tankem koncu in od 3 m dolžine naprej kupi vsako množino franko vagon kranjskih postaj: Šentjanškl premo« govnlk, Krmelf, Dolenjsko. 4157 Josip Peteline UUBLJHNII, So. Fefra nasip 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. 9fa|niž?e cene. Postrežba točna. Vse orste Min ■3 1 ireuzaisieniD za rezanje o razIKnlb dimenzijah ?ia na SI parni žagi, meseCno 500 — m5. PlaCa 9H dogonsrsi. Isfotam se predajajo bukoiH, hrastovi In smrekovi odpadki, zadnji vezani v snope. Vsa pojasnila daje Franjo Srinc, d. d. paropilans, Crncmell. 2626 3K3C3GS3C3 Proda se trgovina s papirjem ra galanterijo v večjem mestu Slovenije. Stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Ugodno 4260. rnmen In svltl&rnjav, zajam-:*m cist v sod h in ročkah, terpentinsko olje, DekaUn In laneno olfe nudimo po najnižjih dnevnih cenah. Hrovat &Comp., Ljubljana. Brzcjavfeei Horvatport. Telefon interurban 301. 2939 1 USodno prilik I Slavnemu občinstvu In cenjenim nvojim odjemalcem Vljudno naznanjam, da se vrši vslsd preselitve trgovine razprodaja vsega manufaktur« nega blaga po znatno znižanih cenah finton Schuster 2*95 Ljubljana, Stritarjeva »lica 7. 11 82