hf. •. •• t ......N^.iiii.-iiif™.-.! PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jbdnote LETO—YEAE XVIII. ^tJEdffR-sr Lawndal« An. j»*«w» m. mil, ai ih« puat-orrim Art »f Omiinm of Mar«* I. MTt. M PRIVATNI INTERESI. SENATOR BO PRIČEL Z BOJEM PROTI MOČI PRIVATNIH MONOPOLOV. To je povedal odprto v senatu. Waahington, d. C. — Javno lastništvo in obratovanje vseh podjetij za proizvajanje javnih potrebščin, vštev&i železnice in električne centrale. Vzpostavitev vladne lastniške pravice do naravnih zakladov, odi-Uerih so odvisne glavne induj' je, kot na pr. jeklo, i/i da vi lastuje in obratuje toliko tovt *n v teh industrijah, da se vzpostavi stalnost produkcije in cen, katere bo lahko vlada uravnavala direktno in nedirektno. Sistem za oddajo rudninskih zemljišč itd. To je program, ki ga je senator La Follette objavil dne. 29. avgusta 1919 in v teku svojega govora v senatu. To je program, ki pride mogoče na razpravo na konvenciji konference za politično akcijo, ki se vrši dne 21. februarja t. 1. v Chicagu, 111., in na kateri se odloči, ako se ustanovi nova politična stranka. Ako se zborovanje izreče za ustanovitev nove stranke, tedaj se privabi vanjo La Follette kot Belo važen činitelj. OdloČil se je, da zadnja leta svojega življenja posveti progresivni stvarf. Sporazum med socialistično, delav-iko-farmarsko stranko in drugi-ni progresivci ali radikalci ni iz-cljučen, ki bodo zastopani na či Zlata sol zoper jetika je že tukaj. Dr. Clemenaea ae je vrnil s _ cem zdravila soper belo Jtago in hvali novo sredstvo. ~ e povedal v senatu, da se spo-)rime s silami privatnega mono-x>la v Združenih državah na ta lačin, da dobi ocenitev lastnine eklarskega trusta, na podlagi ljegove prave vloge se pa določena za njegove produkte, fcko ne bodo tega sprejeli, tedaj >ride z bolj ostrimi predlogami. Sporočil bo, da se lastninske )ravice za sirovine — premog, ielezno rudo, baker, Šume in ruge naravne produkte vrnejo »pet vladi. Nato je La Follette izjavil, bi imel tako absolutno kon-rolo nad produkcijo in cenami eh glavnih produktov s pomo-jo pravičnega sistema za odda-o v najem ali z vladnim obrato-anjem, da bi imeli vsi tovar-rji — veliki in majhni — pri-ko dobiti sirovine po enakih enah. Dalje bi pohitel, da pride-o vse komunikacijske in transportne zveze v vladno last. Zdravniki so odredili, da sena-or La Follette odpotuje na jug, a se mu ne povrne pljučnica. )stal bo tam približno pet ali est tednov, nakar se povrne in >rične z bojem proti gospodar-kemu programu obeh starih trank. New York, N. Y. — Dr. Peter Clemensen, znani čikaški zdravnik, ki je bil poslan na Dansko proučevat novo zdravilno sredstvo zoper tuberkulozo, se je včeraj vrnil iz Evrope. Seboj je prinesel nekaj zlate soli, imenovane sanokrisin, ki je novo zdravilo, katero je odkril danski u-čenjak Holger Moellgaard. Dr. Clemensen ai dosti govoril, dasi so^ga reporterji obsuli s ploho vprašanj. Ponovil je, kar je že prej poročal is Evrope, da je novo zdravilo po vseh dosedanjih preizkušnjah uspešno, da pa še potrebuje oasa za popolno dognanje glede pravilne vporabte. Sanokrisin se vporablja na isti način kakor salvarsan zoper sifilis. Rekel je, da sanokrisin, ki ga je prinesel seboj, se porabi za eksperimentiranje v Chicagu. Dr. Clemensen se jo odpeljal v Baltimore, kjer obišče John Hop-fcinsov zdravniški štab, nato gre v Washington. Enkrat v soboto pride v Chicago, kjer bo poročal o stvari zdravstvenemu komisarju Bundesenu in organizaciji zdravnikov. \ Dr. Clemensen je dejal, da A-merika kmalu dobi dovolj tega zdravila. Zastopniki družbe Parke, Daviš & Co., ki izdeluje medicine, so že v Kopenhagenu, kjer aranžirajo vse potrebno za dobavo danske formule, na podlagi katere bodo izločevali zlato sol v Ameriki. ( hicago DL, pobota, 10. januarja (Jan. 10), 1025 ■11'jfiiL WH $TEV.—NUMBER 8 for HM. Art of Ocl. 1, ItlT. satkorl^ *f H| p,- PROFITARJI POZNAJO LE OOMtEK. NASTOPILI SO PROTI ODPRAVI PONOCNEGA ŽENSKEGA DELA. V taki podobi ae kaže žentleman-stvo dobičkarjev napram ženam. Naprej za odpravo M TAKO JE RAZUMETI LOVE-4 JOYJEVE BESEDE. Z njegovimi beaedaml se strinja na milijone delavcev. Pregled daevaih io-pftiv. \m:m — r Amerika. Norrisova predloga za vladno »peri ran je Muacle Shoalsa propadla v senatu. IU Follette v boju a privatni-ni interesi. Veleslepar Leo Koretz je umrl ječi. Dr. Clemensen se je vrnil v Ameriko s zlatim zdravilom. Delo za odpravo sužnosti o-rok. • Po sveta. Manifest opozicije v Italiji ?roti Mussoliniju. Sklepanje kravjih kupčij v Parizu. Bivši kronprinc Ruprecht kandidat za predsednika v Neončlji. Veat o pripravah za napad na Ruaijo. ' Angleške bombe ubile 50 oseb Heeopoumiji.--- New York, N. y. — Owen r. Lovejoy, tajnik Narodnega otroškega delavskega odbora, se je spoprijel z dnevnikom "New York World", ki prerokuje, da bo ustavni amendment za varstvo otrok poražen. "World" je prinesel svoje prerokovanje v članku, ki zavzema celo stran. V njem so navedene izjave go-vernerjev in Časnikarskih poročevalcev. Lovejoy pravf, da članek pokazuje, da so sovražniki otrok poplavili deželo z napačnimi informacijami. To pa zopet pomeni, da je precej denarja na razpolago za ohranitev otroške mezdne sužnosti. • Lovejoy se norčuje iz krika, da bo amendment onemogočil otrokom pomagati pri delu na farmah starišev. On se smeji trditvi, da so socialisti in komunisti sestavili amendment, ker resnica pošto j i, da so pomagali izdelati amendment senatorja Walsh1n Pepper in Willlam Dra-per Lewis, predsednik Ameriškega pravnega inštituta. Dalje povtlarja, da so Wllson, Harding in CObHdge obljubili spraviti zadevo pred kongres, da pod vzame akcijo. Lovejoy daljo naglaša, da je v industriji zaposlenih en ml-Ijon otrok pod šestnajstim letom in da to dejstvo priča dosti jasno, da otroci potrebujejo varstvo. Od teh otrok oprsvljs 400,-000 otrok takr delo, da so izpostavljeni industrijskim boleznim. Ti otroci morajo delati ponoči. njih delovni čas je dolg, njih šibka telesa so izpostavljena nevarnostim. Nobena nazadnjaška država ša ni poizkusila sprejeti take postave, ki bi varovala otroke. Newark. N. J. — Industrijski in finančni mogotci so zelo ka-valirski napram svojim ženam in hčeram. Kupujejo jim kožuhe, ki stanejo po več tisočakov, in dragulje in bisere, ki stanejo po eno premoženje, ampak napram delavkam ne kažejo vljudnosti. Delavke so jim materijal kot delavci in skušajo fo njih iztisniti kolikor morejo največ profita. Advokatska tvrdka Carter & English v Newarku jO bila najeta od skupine tovarnarjev v New Jerseyju, da nastopi na sodiščih proti zakonu, ki prepoveduje ponočno delo za ženske in mladoletne od desetih zvečer do šestih zjutraj. Ta postava je postala pravomočna komaj prvega januarja t. I., a podjetniki so jo nalašč prelomili, da tfdišča odločijo glede ustavnosti postavo. Razne kompanije v Newarku in Jeraey Cityju, ki lastuje jo tovarne za praiye perila, in tovarne za izdelovanje sukna v Paa-saicu, so bile prve, ki bo ne pokore postavi. J. Frank Andres, tajnik organizacije suknarskih tovarnarjev, je izjavil, da jim jo advokat svetoval, naj se nikar ne pokore postavi, ampak naj tudi ponpči obratujejo svoje tovarne z delavkami. In Andres je temu dostavil, da suknarski tovarnarji ne bodo-vpoštevali tega nasveta le zaradi svojih koristi, ampak pravzaprav v interesu svojih uslužbencev. Pp besedah tega naivnega Človeka je v interesu delavk, ako delajo ponoči, si nakopljejo bolezen in ležejo v zgodnji grob, ali delavskih mater, ako prihajajo slabotni otroci na svet. 4 Chicago, IH. — Dr. Albert A. Michelson, profesor fizike na či-kaAki univerzi in svetovno znani ameriški učenjak, je v četrtek t večer v svojem predavanju p« ga bloka, dočim tudi franco;ki nazadnjaki delajo na vse prete-ge. da se tudi Francija pridruži ofenzivni alijanci. ■Jedro bele armado za napad na Rusijo bodo tvorili ostanki Vrangelovih čet, ki se nahajajo na Balkanu. Zbirališče čet bo na Poljskem ln v Cehoslovakiji. Ca-risti so bsje obljubili Poljski U-krajino, ako prva napade sovjetsko Unijo. Nemčija Je opozorjena, da se bodo Nikolajeve čete zbirale tudi na njenih tleh, nuj-brž na Bavarskem. SPODLETEL NAČRT. Chicago, 111. — Drzni tihotapci ao se predstavili v vinarni-Oa-ret A Co. kot prohibicijoniški de-tektivi. Ko so si na ta način priborili vstop v vinarno, so pet u-službencev postavili ob steno, nakar ao pričeli valiti pet in dvajset sodov vina iz vinarne. Medtem so je pripeljal avtomobil z dvema policajema. Tihotapci so puatill vse ležati, nakar so pričeli bežati. Policaji so oddali nekaj strelov in tekli za tihotapci. o kratki gonji je bil prijet Otto Margo, ki je po poklicu krojač. Na policijski postaji je izpovedal, da kadar nima dela kot krojač, se peča s tihotapstvom. Vanzetii v bolnišnici sa orno-bolne. Boston, Mass. — Bartolomao Vanzcttl jo bil te dni po odredbi zdravnika odpeljan iz jetnišnice v Charlestonu v bolnišnico za u-mobolne. Vanzettljevi prijatelji lira vi jo, da nI nič čudnega, če se mu je zmešalo. Pet let trn trpi v ječi In v senci električnega stola in — kakor vsa evidenca kaže — po nedolžnem. Angleži ubili »0 mmdiaaaaov s bombami. Bagdad. Irak. 9. jan. — Angleški letalci so včeraj metali bomb« na uporne domačin« blizu Ussirijshs ln ubili 60 os«b ter več kamri. 1 Nov poiros v Tok i ju. » Taki«. 9. jan. — fttirj« potrgani sunki so dane« zjutraj stresli Toki jo. Do zdaj šs nI podrobnih p^P^I ^ k^BtS jPPjJ^pfcji. g j, ^ OPOZICIJA 2E SPET 0BT02SJE MBSSOUNIJA. Protifašistično stranke v Italiji ao iadal« manifest, v katerem pozivajo diktatorja, naj ai o-pere roke, p redno gre pred volilce. Opozicija ne gre v zbornico. NASRROTNIK1 FAftlZMA BO-DO VODILI PASIVNI ODPOR. Berila, 9. jan. — Danea ae j« po Berlinu razneala nepotrjen* vest, da jo Musaollni ubit. Rim, Italija. 9. Jan. — Aven-tinaka opozicija (poslanci protifašističnih strank) j« včeraj sklenila, da bojkot zbornice ostane. Opozicija bo vodila boj pttai Mussoliniju izven zbornice s direktnimi apeli na ljudstvo in s pasivnim odporom. Prvi tak apel imo 2000 besed. Oposidja poziva v munifostu Mussoliniju, naj ne gre pred volilce, dokler Si ne opere okrvavljenih rok. Manifest se dalje glasi, da Mussolini še ni prepričal oposlcije, da nI kriv. Volitve v tem času strahovlade bi bile farsa in bi So poslabšale krizo. Opozicija ne pravi, da bojkotira tudi volitve. Ako prldsjo volitve to spomlad kakor namerava vlada, bodo nasprotno stranke poskrbol«, du ogromna vočina ljudstva pride na "aventinski hrib", to jo nu njihovo stran. Manifest je direktni odgovor Mussoliniju na njegov protilnl govor v zbornici zadnjo soboto, v katerem jo rekel, da volitve pridejo za vsako ceno. Manifest je obenem največji Isras skrajne lu /aiiovoljaosti napram fašizmu, odkar Je Mussolini fm krmilu. Stranke oposlcije so se previdno ognile direktni obtožitv! Musso-linija glad« Matteottijevega u-mora, pravijo pa, da sl«d zločin« drži do njsgovlh vrat. Trpki izrazi in našteti krepki poudarki v manifestu snačljo, da ga je najbrž spisal socialistični' vodja Turati Manifest s« doloma glasi: "Končna bitka med fašistično nadvlado In ljudstvom je v teku. Maaka ustave Js padla. Vlada gasi po Utmaljnih zakonih državo, ustavlja svobodni glas tiska, tlači pravioo zborovanja, mobilizira oborožena sil« svoje stranke in p«rs«kutira posameznike in organizacij«, dočim tolorlra ln pušča nekasaovane pustošitv« in zločine svojih pristašev. Taka J« žalostna slika Italija pred clvlli-ziranim svatom. ■"Vsa dežel s je priča dajstva, da pretveza za to početje vlade j« smešna laž; vsa dežala v«, da nI bilo noben« zarote proti nje-n«mu obstoju In nihče ni ogrožal zakonov. Edina zarota, ki ogroža deželo ln gazi ustavo, J« fašistična oligarhija, fašlstičns vlake bogatinom, da bi teh tri sto miljonov dolarJov ostalo v ž«plh bogatinov, obenem pa upij«U, da vlada ne more plačati poštnim uslužbencem ftivljsnake m«-zde. Prorokoval J«, da kongres n« bo prestal na povišanj« pošt' nin« in da tajnik Mellon kmalu prid« z"pet z novim načrtom, da m; porabi pr«blt«k. Senator Frazler iz 8«vern« Da kote j« naglašal, ako j« kongres pred sodmiml meseci pri znal. da j« treba povišati mezdo poštnim uslužbencem, U*laj J« l*»Yiš«nj« zdaj še bolj na mestu, kar so m podražile žlvljenak« |s>tr*l>ščio«. Sarkastično j« pri-isimnO, da J« eden Izmed tistih štirih izključenih republikanskih MrtiatorJev in k«r ga predsednik ni povsbil k zajuterku, naj ae uči modrosti "regularnih". Senatorji, ki so bili Uko srečni, da ao Imeli zajutrsk zastonj, s« sedaj lahko izgovsrjajo glad« njih glaaovanja. VREME. (Chicago In okolica: V nedeljo Jasno in mrzlo M*v*rri vetrovi. Holac« izid« ob 7:1H, zaide oi> š: 17. _ ^ ... _ Konjske kupcu« n« dnevnem redu y Parizu. Zavezniki In Am«rlČanl m«š«ta-rljo na tajnih aajah. Konferenca bo najbrž končana v poa- deljek. Pariš, 9. jan. Zavezniška finančna konferenca se ja razblinila v kopico privatnih, tajnih sestankov, na katerih pridno mešetarijo in sklepajo konjske in kravje kupčije, kukor ne Je ia? razil neki delegat. Američani so izmešotarlll svoje. Vsota reparacij za izgubljena življenja ln lastnino ameriških trgovcev na potopljenih ladjah bo izplačana Iz blagajne odškodnine, katero izbirajo zavezniki od Nemčije. Ni pa še zaključeno, koliko dobi Amerika in kako se aranžirajo plnčUni obroki. Angleški finančni minister Churchill zahtova, da se ameriški račun ne izplača prej kot v štiridesetih letih; toliko časa namreč trajajo Dawesove anuitete. Ameriški zastopnik lA>gan pa zahteva, da mora biti vsota izplačana najkasneje v 24 letih, Vmešanje Amerike v ovroiW ako reparacljsko mrežo |m ima eno sitnost, ki j« za Američane malo neprijetna. V slučaju, da Nemčija zopet zapade s plačili ln ententa jamovno odredi vojaška in teritorljalno sankcij« proti Nemčiji — kaj stori Amerika? AH tudi Amerika pošlje svoja Če« te za okupiran je kuki ga novega Porurja, ali prepusti zaveznikom, dn v njenem Imenu kaznujejo Nemčijo radi zapadlosti plačil T — Ameriški delegatje no« če J o razpravljati o tem vprašanju. Rezultat sedanjih tajnih sej bo znan oncijelno prihodnji pondf Ijek, ko se vrši plenarna seja. a to sojo bo konferenca najbrl zaključena. ZAVEDNI MORNARJI NI80 PRILJUBLJENI V KALI- ' FORNIJI. N«w York, N. Y. — Rlchard Brazler. tajnik newyoršks podružnici Splošnega obrambnega odbora, s« bojuje proti doporta-olji radlkalcev skozi Ellis Island. On imroča, da so kalifornijska oblasti zalo delovne, da s« isnebe aktivnih članov Mornarske transportno delsvsk« unij«, v kateri so organizirani mornarji ln pristaniSčnf delavci. Patriok L. Jordan, Kari Schurs in H. Tit-land ao bili aretirani v Ban Ped-ru, ko so prodajali unljsko literaturo. Vač mseeoev so Jih pridržali v ječi v Loa Angolaau, da Jih deportirajo. Jordana so poslali skozi Kllis Island na Irako; Schurtz in Titland sta pa prejela ukaz, da ai z d«iom zaslužita pot v Evropo: Schurtz v Nemčijo, Titland pa na Norveško. DrugI mornarji čakajo v Kaliforniji ^a deportacljo. CKHOBLOV&KA IN SOVJETSKA RIIHIJ A. Poluradno a« naznanja, da čoka-slovaška vlada n« misli strniti korakov sa prUusaaje moakov« h>kc \ lude. 1 Ris grad. — Cohoalovaškl pol-uradni Proabiro naznanja, da s« konferenca ministrov zunanjih zadev Mal« antante n« I«, kakor J« bilo napovedano, vršila v Beogradu, Umv«č v Bukareštu. Nadalje Javlja presblro, da č«ška vlada za sedaj no smatra za po-tmbno načenjati rusko vprato-nj«, ker a« bo to reševalo soglss-no s akl«|a*m zadnje konferenco ministmv Mal« anteni«. ZIMA NA IIALKANll. Beograd. — Na Balkanu je zima nenavadno zgodaj nastopila. Po gorah j« zaklel visok sn«g. Zameti ao po vsem Holgarsksm in po velikem delu Romunije zadržali železniški promet In dejali mnogo brzojavnih in tal fonaklh zver.. Po Dalmaciji ao prikazali volkovi in isiklali mu go živin«. Ker J« nevarnost, bi od lakot« pobesneli volkovi padli vaa!, organizira lov. MAfl P R O S V """TSafaea: flShSfia^T^o^ 6 lato ta »m m» M MNN! CMfcMfO 94 » » —* » fcMM—*»» fS.« arr TR05VETA' THE ElfLICHTENMEMT UNION LABEL APPUED FOR Dat« m ? oklepaju a. p r. (Dee. SI -24) van je « te« dneven. pcUUa aaratataa da m vam mm ueUvl Hat. ■mmmm KJER NI ORGANIZACIJE ... ^ Nizke mezde in slabe delovne razmere so tam, kjer delavci niso organizirani. To nam potrdi poročilo premo-gove komisije Združenih držav, ki se nanaša na premo-gova polja v državi Tennessee. Poročilo deli premogovo polje v tej državi v tri okraje: vzhodnega, srednjezapad nega in zapadnega. Na zapadnem polju so prejemali ru darji, ki so delali s strojem, koma} Štiri dolarje mezde na dan v letu 1928. Povprečno so pa zaslužili delavci v rudnikih po vsi državi manj kot pet dplarjev in pol na dan. " Ako bi ti rudarji v resnici delali vsaki dan, je ta mezda tako nizka, da mora oženjen rudar s svojo ženo in deco stradati. Taka mezda še za samskega rudarja ne zadostuje. Rudarji pa ne delajo stalno. Malo rudarjev je tako srečnih, da delajo vsaki dan in skozi vse leto. Ako de* lavec ne more izhajati, ako dela in služi vsaki dan, kako naj se prehrani, ako dela po nekaj dni v tednu, ali če je par mesecev v letu doma? Statistični biro delavskega departmenta poroča, da so rudarji v teh držaVah delali v letu 1921 povprečno po 154 dni v letu, v letu 1922 pa po 164 dni. Ako bi rudarj delali v letu po dve sto dni, tedaj bi komaj zaslužili po $1,200, kar absolutno ne zadostuje za pošteno prehranitev ene osebe, kaj šele družine. Da so mezde res tako nizke, nam povp naslednja le stvica, ki jo je sestavila premogova komisija. ■ ■ ml "'"i r * #■ • ' v, -V ' Delavci v rudniku Na vshodu Srednjem zap. Zapadu Rudarji a pikom $5.40 ' . $4.90 $6.24 Vozači 'V/! 6,44 4.71 5.60 Rudarji a atrojem 5.87 4.13 4.00 Slrojni obratovalcl 5.90 4.T5 t vse druge de£ele na svetu — toda pomniti je treba, da se avtomobili delajo za trg, ne zato, da se bo vozil v njem sleherni prebivalec te dežele. Stavbno gi->anje obeta Še-največ. Taki so izgledi za lfto 1925. Za bondarje so dobri izgledi, za de avce negotovi — kakor vedno. Izgledi v letu 1925. Piše Scott Nearing. (Poročevalec F. P.) gorovu. Pa tudi nisem bil sikoli »vsotai izplačanih dividend in ob- toliko časa doma, da bi bil po- polnoma zdrav, vaelej sem ae vr- letu 1914 do $199,000,000 v letu nil prej na delo. Celo pedo še nisem toliko zadelal v premogo- samo od S. N. P. J. na teden. In poleg tega imam še drugo dru štvo, ki mi plačuje po sedem dolarjev. Lahko bi se torej udaril na prst ali kam drugam, pa bi rekel, da aem bolan ln ne morem delati. In stekalo bi se mi vsak dan lepo sedem dolarjev, sam pa bi sedel lepo pri topli peči in kadil cigarete. Ampak brat naj pomni, da ni sem tak kot pravi v svojem malem dopiau. Predno ae bom javil bolnega, bo Že moralo priti kaj težkega. Aaeament pa vseeno točno plačam, čeprav niaem bolan. Tudi radi tega nočem pustiti S. N. P. J., če bodo naklade, saj je zapuatil nisem tudi leta 1916, ko ml je dala gospodinja na izbiro, naj pustim S. N. P. J. ali pa stanovanje. Jednota ji /e bila namreč preveč rdeča, katere barve pa ae jaz nisem bal, zato aem pobral svoje in pustil stanovanje. Za mene je jednota še prebela: rdeča kakor kri, ker ta barva mene veseli. — Tony Jer- Ali bodo slabi šaai v Ameriki letu 1925? Ne za one, ki strižejo kupone bondov! Niti za farmarje ne. E-dino mezdni delavci bodo najbrž občutili klešče slabih časov. Ameriški kapitalizem stopa novo leto precej utrjen in oko-rajžen. Mednarodni bankirji bodo precej želi. Ze leto 1924 J bilo plodovito za investorje. Bon di Dawesovega načrta so bili izdani po V/% in novi francoski vladni bondi so bili prodani po dobri ceni. Cene vseh zajamčenih investicij so dvakrat višje kot sb bile pred vojno. Ako pogledamo številke plači dividend in obresti v zadnjih par letih, vidimo, kako skrbno so bi zavarovani dobički od investiranega kapitala proti gospodarsk negotovosti. Finančna glasila poročajo, da je povprečna mesečna resti narastla od $148,000,000 1917. Leta 1918 so se izplačila dvignila na $227,000,000 in rovu, kakor sem dobil podpore naslednjem letu so znašala $266 Brkigerlile, Pa. — Na pouk brata Kvartlča v št 808 iz Mor-gana moram pbvedatl, da so člani pri društvu št. 296 sposobni poslovanja Res človek potrebuje nauka, dokler ftlvi, in če bo članstvo tega društva potrebno učitelja, al ga bo lahko izbralo po avojl volji. Ali je Spanna zrela za republiko? Svoječaano je ie bilo v javnosti, kar piše brat Kvartič. Resni-________ f ca Je, da je društvo št 296 pla-jkončal 18. decembra 1924,' je* bi- 000,000, v letu 1920 pa $285, 000,000. Slabi časi leta 1920 so znižali dividende in obresti na $279,000,000, a leta 1922 je vsota vkljub slabim časom narastla na $283,000,000. ^Leta 1923 je vsota bila 299 milijonov in v pr-ufti desetih mesecih 1. 1924 dosegla višino 324 milijonov dolarjev mesečno. Tako vidimo, da ao se dividende in obresti več ko podvojile v zadnjem deaetletju Leta 1913 ao dividende znaša le $70,000,000 od $148,000,000 skoraj polovico, dočim so znaša le v letu 1928 samo $80,000,000 od $299,999,999, torej komaj e-no četrtino. Cela ostala vsota izplačil predstavlja obresti od bondov. Dlvjdende so manj varne, dočim je plačevanje obresti od bondov zajamčeno. 11 tega razloga ao kapitaiiati vlagali denar vsa U leta vfčjidel v bonde. Ameriški bondarji ao na trdnem. Paati mora vsa stavba kapitalizma, predno padejo oni. To je nova, moderna aristokracija — bondarji ali zadolžničarjl. Noben razred mogotcev v vsej zgodovini človeške družbe še ni bil tako favoriziran kakor je ta. Trgovci in mali obrtniki bodo imeli manj areče v letu 1925. Trgovina zahteva vedno več in več kapitala. To pomeni, da si bodo morali trgovci pri trga t i na prihrankih ali izpoeojevati. Mala tvrdke neprenehoma propadajo, ker ne morejo vračati posojil na bankah. y tednu, ki jej čalo ne manj kot $6 in zraven za vsako stvar posebej. Vsak član Je prispeval po 25c na mesec, a-ko je hotel priti notri, če pa je aaoaUl a aaesmentom. ni imel več vstope. Radi tega člani niso hoteli hoditi na aeje In so rekli, da ne gredo več na sejo, dokler ae bo vršilo shorovanje v dotič-ni dvorani. Dne 4. julija minulega leta je Kvartič atal poleg tajnika dvora- lo UiH bankerotov v Združenih državah in ena sama propadla tvrdka je imela preko $100,000 kapitala. Bile so izključno male ribice, katere ao smuknile v goltam* velikih rib. • Vzlic temu je število malih trgovcev in podjetnikov še precej veliko, zato bo tudi mnogo bankerotov. Pred vojnp je bilo povprečno 1800 bankerotov na me- R5*>lie* aa i ^ i— F** iih * 2Z00' To ltevUo u ll,c* vae v tej dvora-b* poveča v nastopnem letu. Španska liberalna inteligenca, ki sledi znanemu pisatelju Iba-nezu, se je izrekla za špansko republiko po zgledu Amerike Francije ali katerekoli demokratične, buržoazne republike. Iba-nezova kampanja se vrši pred vsem v inozemstvu, v Franciji, kjer je na delu republikanski od bor in odkjer se vtihotapljajo propagandistične tiskovine Španijo. Republika v Španiji ne more priti brez revolucije. Španski kralj mora pasti s svojo kliko vred, predno je mogoč republikanski režim. Vprašanje je, kdo bo izvedel špansko revolucijo Kje so pogoji za preobrat, ali na dnu, v masi španskega ljudstva, ali na vrhu v armadi? Nepristranski opazovalci so mnenja, da je revolucija brez armade nemogoča, torej mora pri ti od vrha. Armada je tista sila, ki drži kralja Alfonza in diktatorja, generala Primo de Rivero, na krmilu. Ako se liberalnim političarjem, ki so padli v ne milost pri kralju in vsled tega zdaj zahtevajo republiko, posreči pridobiti večji del armade par dobrimi poveljniki na svojo stran, je revolta hitro izvedlj va. V tem slučaju Španija dob militaristično republiko po zgledu te ali one španske republike v Srednji in Južni Ameriki Predsednik, ali kakor se bo že imenoval bodoči vladar, bo moral biti diktator precej Časa. Druga sila, s katero morajo računati španski republikanci in katera jc za armado največja o-pora kralju in monarhiji, je ka toliška cerkev v Španiji. Span ja je tri četrtine agrarna dežela in španski kmet je popolnoma pod oblastjo cerkve. V Špani. je danes 32,880 duhovnikov in 71,815 menihov ter nun. Vsak teh duhovnov in menihov koman dira svojo čredo v interesu monarhije in reakcije. Klerikalizem je tako močan, da izvršuje absolutno oblaat nad Šolo in drugim javnimi zavodi. Kako skrbi špan ski klerikalizem za izobrazbo ljudske mase, kaže dejstvo, da skoraj polovica odraščenih Span cev ne zna iitati ne pisati. Od 21 milijonov Spancev je približno 12 milijonov analfabetbv Ljudska maaa je torej, slabb dostopna za tiakano revolucijonar no besedo. Vsi španski Časopisi katerih je okrog 2000 — samo v Madridu je 40 — imajo vsi sku paj komaj milijon naročnikov. V Madridu komaj 48 ljudi izmed sto čita časopise. k tega je razvidno, da je ljudska masa na kmetih in dober del v mestih absolutno mrtva za vsak preobrat. Socialisti, sindikalisti, komunisti in anarhisti, ki ao ^iočni le v Barceloni in nekaterih drugih središčih induatrij, imajo za seboj le delavske organizacije, fci P« so zadnja leta zelo razbite. Komunisti, ki so med vsemi delavskimi strankami najmočnejši, hočejo sovjetsko republiko in se ne brigajo za meščanski republikanski režim, kakršnega propagira Tbanez. Revolucija v Španiji jt mogoča le a pomočjo armade. In ravno v armadi ae danes vr« največja agitacija proti monarhiji. Slovenski flBi«— -£> Blv|| I sokolstvo se polagoma spremi, nja v orjunustvo, katero se če. dalje bolj ojačuje, ker mu za rbtom trdno stoji vlada. Kar ao na Laškem fašisti, to so pri nat orjunaši, samo da so naši bolj pritlikavi in samo skušajo do««, zati fašiste v nasiljih. Surovi ni. I nič manj. Svojo bojno ost v glavnem usmerjajo VTPti kra. jem z industrijo, ker njih namen je zatreti delavske organizacije. I tej je tudi ves vzrok lanskih pobojev v Trbovljah. V zadnjem času so ustanovili svoje podružnice orjune v Novem mestu, Gu-itanju. Prevaljah in Cakovcu. Svojo protidelavsko organizacijo imajo že razpredeno po vsej Slo-veniji. Njih tedensko glasilo tte imenuje MOrjuna'\ kar so zdru-žene kratice za besede "Organi-zacija jugoslovanskih nacionali. ' stav". Razpust rudarske organizacije Sloveniji — Iz Belgrada na-znanja poročilo, da je v spora, zumu s slovenskim ministrom za šume in rude dr. Žerjavom mini. ster za notranje zadeve dal na-redbo velikemu županu ljubljan-skemu dr. Baliču, s katero raz-pušča Zvezo rudarskih delavcev v Trbovljah kakor tudi njene po. I družnice v Zagorju in Hrastniku. Za izgovor vlada navaja, da je rudarska organizacija kršila po-, stavne naredbe. Rudarji se ima-1 jo zahvaliti največ ministru dr. Žerjavu, ki so ga izvolili sloven-ski volilci. Tajna pogodba med nami in Italijo. — Ko je Ninčič odšu začetkom decembra v Rim, je bilo mnogo govorjenja, kaj bo neki počel miniater za notranje zade-ve z Mussolinijem. Gotovo je, da gre za tajno pogodbo med Itali-jo in Jugoslavijo, kakor baje tudi za razmejitev od Planine do Snežnika. VESTI IZ JUGOSLAVIJE. RUSIJA IN JUGOSLAVIJA. Razvoj boljšega razmerja med Beogradom in Moskvo zadri o-je akcija sovjetske vlade t Macedoniji. (Izseljeniški komisarijat kraljevine S. H. S.) Beograd. — Po izjavah ljudi, ki so v tešili zvezi z ministrstvom za zunanje zadeve, postajajo od-nošaji med Jugoslavijo in Rusijo bolj in bolj normalni. Ali to tendenco na bolje zadržuje dejstvo, da moskovska vlada ni dementi-rala Radičeve izjave, češ da mu je sovjetska vlada v času, ko je bil v Moskvi, obljubila materi-jalno in moralno podporo v boju zoper beogradsko vlado. Dejstvo, da sovjetska vlada brezdvomno podpira macedonski revolucionarni komitet rfaj Bolgarskem in oborožene balkanske čete, ki pustošijo po južni Srbiji, je še bolj zadržalo normalne odnošaje med beograjsko in moskovsko vlada SEVERNI JELENI SE NISO OBNESLI V MICHIGANU. Lansing, Mich. — Poizkusi, katere je napravil državni de-partment a severnimi jeleni v zgornjem delu polotoka, se nin obnesli. Pred dvema letoma s pripeljali na farmo za divjačine šestdeset severnih jelenov. Upsr li so, da ae severni jeleni hitro-zarede, kajti pozimi je v Michi-ganu mraz, pa tudi velike Sume se fte razprostirajo. Čreda se je naj prvo pomnožila na sedemdeset glav, nakar je pričela izumirati. Od vse črede je ostalo še sedem glav. Znanstveniki izjavljajo, ds «o jeleni podlegti pljučnici zaradi izpremenjene klime in ker je r krmi premalo apnenca. LETALO SE ZALETELO V TOVORNI AVTO. Dayton, Ohio. — Letalo, ki ft je vodil lajthant E. C. Bark* dale, se je zaletelo v tovorni sv-tomobil. Ubita sta bila Leon C Harness in Paul Long v tovornem avtu. Zadnji je vozil avto. Oba letalca sta pa bila le malo opraskana. To je menda prva nezgoda te vrste z letalom, Ujti dozdaj še ni bilo ališati, da se J« letalo zaletelo v avto. LISTNICA UREDNIŠTVA. Cornvall, Pa. — Izidov volitev na društvenih aejah fle priobča-mo. zato smo dali vaSe naznanilo tajništvu jednote, da ga števa pri novem imeniku. — pozdrav ! Dntntfc, Mirni. A Vai dopirf brez podpise gredo v koš. ne f^ de na to. če )e dobra ali slaba vsebina. ml mlm preAni «MlHittittk«t1u rincip vladnega jMiiažen. laatni&tva Je \\ashingten, D. C. — Zdi se, so senatorji govorili praznim j, nani, ki ao zagovarjali ljud-koristi. Zastonj ao bili njih ovrgijivi argumenti, s kateri-bo dokazovali, da bo hidro-e-itrična centrala le tedaj kori-la ameriškemu ljudstvu, ako tane lastnina Združenih držav če jo obratuje vlada. Ko je [šla na glasovanje Undenvoo-va predloga glede dispozicije ^a tako želo važnega *projak-je za Underwoodovo predlogo sovalo 48 senatorjev in proti aedem in trideset rivatni bizniški interesi, mo-polisti, sploh kapitalisti vris-jo veselja, kajti sprejem Un-rwoodove predloge odklanja »rrisevo predlogo, ki določa, da ida lastuje in obratuje podje-. Senatorji so glasovali takole: Republikanci za Underwoodo-predlogD. um. t, itron. to. I.hl.1, Jon m R*e4 (Pa.). K*yaa. »hortrldic. MoCormick. MeLoan. Maaoa. idie. Pappar, HbMM. ' Stori in«. Wa4»worth, Wari»n. K8E WiUla-—M. )emokratje idlogo. »rd, Flatehar. UMtard. Gaoma. Overi, Harriaon. liiirrliun. ■ard». Heflin, paj is. lOns. Underwoodov9 Qvtn Pittman. Robpiaon. jjlM, Stanlar. Undrr^oo,! -1iu/aj Jugoslavije ugoden. (Izseljeniški komiaarijat kraljevine S. H. S.) Zagreb. — Sarajevska "Večerna Pošta" je objavila interview z grofom de Fezejem, v katerem podaja vtiake s svojega potovanja po Jugoslaviji. Financijalna politika dežele, pravi, se dobro vodi, in če vztraja v sedanji smeri, ki je solidna in razufona, bo financijalna kriza kmalii odst ra njena, dinar stabiliziran, in Se bo najbrže naglo dvigal v ceni. V tem slučaju bo treba paziti, da ne naneae prehitro dviganje di narja škode trgovini in obrti. Grof Fese je dejal, da bo Jugoslavija s pomočjo tujega kapitala lahko »begla financljalnl kri zi. On smatra to deželo kot nenavadno varno za investiranje kapitala. Neki načrt, po katerem bl se imel investirati francoski kapital, je ie nekaj Čaaa izdelan, ali ga je bilo precej težko izvesti. Francoake kapitaliste zanima v prvi vrsti eksploatacija gozdov in rudniških zalog v deželi. Banque de paya de 1'Burope Centrale se je začela potom Sla-vic Banque zanimati za nekatere posle v Trbovljah. Ta banka je zainteresirana tudi v Bosni. rlaad, McKellar, Marflcld. Soifth. Swanaon, rto. ' Modr.. Trammcl ria, Ovarman. IU nadeli, (Maaa.). Ml (N. M.i.ShepparO. Walrh ilrick. Simmona, (Mod t.)—80 •armarska delavska stranka i predlogi. 'Bhipataad Skupaj 17 fcmpak če bo Undepvoodova dtoga končno sprejetd, je še iko vprašanje. Zdaj se stavi-predlogi lahko amendmenti. pak če tudi Underwoodova Klloga ne bo sprejeta, ne bo storjenega za ljudske intere-Tu je še Jonesova nadomest-predloga, ki do)o$a, da ce o-je komisija, obstoječa iz voj-ra tajnika, poljedelakega taj-tretjega člana komisije pa nuje predsednik. Komisija i-študirati ves problem in v ni zopet poročati kongresu, predlogo bodo glasovali mo-Itudi senatorji, ki so proti denvoodovi predlogi, otem je še nadomestna pred-i senatorja Wadswortha, ki [>ča, da komisija obstoječa iz članbv in sicer iz vojnega tajit, poljedelakega tajnika in še članov, ki jih imenuje pred-ik, odloči, pod kakšnimi potne več ko za petdeset let) omu se odda Muscle Shoals v m. Akp ae odloči, da se uata-vladna korporaci ja, tedaj se določi ne več kot petdeaet onov dolarjev zanjo. de nekaj podrobnosti umoru' voditelja 8tavkarjev. New York, N. Y. (Fed. Press. A. Shields). — Prvi umor je bil izvršen v stavkovnem okraju in na polju trdega premoga blizo Scrantona. Umorjen je bil Samuel Pace, eden, vodilnih zastopnikov v odboru štrajkarjev, blizo njegovega doma v Pittstonu. Pisec teh vrstic se je nekaj dni pred tem dogodkom osebno sestal s- Pacom in ga je obiakal na njegovem domu na Pirovi ulici v Pittstonu. Pace je bil majhne postave, čokat, stai1 31 let in ki je bil poln zaupanja, da stvar stavkarjev zmaga. Pace je bil o-ženjen in je imel tri otroke. Dejal je, da on in stavkarji ne od nehajo od boja, dokler nimajo trdnih obljub, da bodo njih pri-tožbe izravnane. Pičla poročila, ki prihajajo, ne dajo najmanjše alike, kdo je bil morilec ali morilci. Štirinajst krogel, prevlečenih z jeklenim plaščem, je preluknjalo njegovo telo in morilci so ušli v avtu. Pace mi ja pravil, da se dr£av na policija umešava na sovražen način v stvsr. To se je zgodilo po govoru, ki ga je obdržaval na shodu rudarjev. Agenti Penn-sylvania Hillside kompanlje so sklicali ahod rudarjev v unijski dvorani lokalne organizacije v Underwoodu, ki se nahaja nekaj mtij proč od Scrantona. Od tisoč dve ato članov, ki jih ima lokalna organizacija, je prišlo na shod le sto pet in dvsjset rudarjev. Pace je prosil za besedo in jo dobil. S prepričevalnimi besedami je razkril zvijačno potezo, s katero se hoče ujeti rudarje. Shod ni bil reden shod lokalne organizacije. Priporočal Je ru napadi na sijo *e 0 KOMI« AJAJO. Waahlagton, D. C. — Wtlliam M. VVood, predsednik zborniškega proračunskega odaeka, ki določi tudi izdatka za federalno obrtno komisijo, je pregovoril svoj pododsek, da je črtal postavko šestdeset tisoč dolarjev za goapodarako delo komiaije. To je eden izmed številnih napadov na preiskovalni odaek federalne obrtne komiaije, ki ao pričeli, ko je komisija dokazala, da se mesni truat ne ravna po obstoječih zakonih. Wood je predsednik republikanskega kongresnega odbora. On je govoril znani govor, ki je imel naslov "&leel korpora-cija ima dušo", ko ae je jeklar ski trust tako trdo držal 12-ur-nega delavnika kakor klo|i kože. objava« SOVJETSKO SREDIŠČE NA BALKANU RAZPUSCENO. Izvrševalo i odbor Tretje Inter nacionale razpušča avoj dana J ski urad. rAPIN ZMAGAL V TOŽBI. licago. — Fedor Saljapin, >vni basist, lahko poje v lustu" dne 26. januarja v ihingtonu. Tako je v četrtektdarjem, naj nikar ne odnehajo, ako hočejo zmagati. Ko ja odšel Sil sodnik Friend, ki je omi-odnijsko prepoved,Mzposlova->roti pevcu po čikaški operni fcbi. Ena ovira je pa ostala, pin ne sme oglašati svojegs >pa v VVashingtonu. , fjalci ameriškega denarja i ga j. 9. jan. — Devet oseb it Italijanov, dva Poljaka ■ Rusinja — bilo tu aretira-radi ponarejanja ameriških iolarskih bankovcev. kmetje Mili večjo volilno tva, 9. jan. — Na konfe-& ki se vrši v Kremlu med jetskitni voditelji in zaatopni-tmetov, je bilo danes sldenje-da ae podeli kmetom večja m svoboda. Kmetje amatfo . postaviti avoje lastne kanite, ki ao lahko nekomuniaU. aa glaai, da kmetje doke 5jo revolucijonarno pravioo Ju s delavci v upravi ae jim davki. iz dvorane, ja šla za nJim skupi | na rudarjev. ,8eat državnih poli* čajev ali kozakov, kot jih imenuje ljudstvo, je pa pograbilo Paca ln mu pretaknilo vse žepe. Končno so ga kozaki izpustili, ker mu niso mogli dokazati nobenega nezakonitega dejanja. Ampak delo Paca in drugih je imelo u* speh. Ves krik, da se rudarji vračajo na delo, se je izkazal kot prazno alepilo. Od štiri ato petdeset rudarjev, kot ao kričavo razbobnali v nauzdanem čaao-piaju, aa je vrnilo na delo le tri in dvajaet rudarjev. (Te številka Je potrdil piscu poročevalec dnevnika "Scranton Times"). Kasneje je lokalna organizacija v Un-derwoodu aklicala svojo sojo, na katero je prišlo ooem sto članov. Seja je sprejela ostro resolucijo, v kateri je bilo raaločno poveda-no, da ae stavka nadaljuje. Raz-postavljene eo bile zopet stavkovne straže. Umor Paca bo povzročil najbrž naeproten učinek, kot so ga (Izseljeniški komisarijat kralje-vine S. H. S.) Beograd. — Kakor javljajo depeše lz Sofije, napovedujejo vesti iz zaupnih virov, da je Izvrševal-ni odbor tretje internacionale Moskvi Izdal naredbo, s katero se razpušča Centralni biro za propagando na Balkanu. Na eni zadnjih sej belgrajskega parla menta je ministrski predsednik dr. Cankov pokazal dokument, ki je prišel bolgarski vladi v roke in ki se lahko smatra za zadnji akt tega biroja za balkansko propagando, ki je bil nameščen na Dunaju. Ta dokument, ki ga jo sofijska "Svobodna Riječ" objavila v faacimilu, se glasi: Strogo zaupno. Dunaj, 13. oktobra 1924 Ste v. 361,372. J[ Politično zaatopstvo. | Političnemu zastopniku v Rimu, sodrugu Jurenjevu o sklepu Centralnega izvrševal-nega odbora tretje internacionale. V prilogi Vam pošiljamo o*ta-nek vsot, ki so ostale na razpolaganje balkanske sekcije na dan 1. oktobra, in sicer: 164 tisoč francoskih frankov, 29 tisoč švicarskih frankov, 8,190 angleških funtov, 2,664,878 bolgarskih levov, 873 červoncev, 11,622 do-larjev. Meseca oktobra je izdano aodrugu Kolarevu 18 tiaoč levov, aodrugu Kam i rovu 82 tisoč levov in 60 tiaoč dinarjev, sodrugu Pa-niču 60 tiaoč dinarjev, sodrugu Petru CaJlovu 87 tiaoč švicar-akih frankov, sodrugu Vladimiru Apostolsu 24 tiaoč levov, sodrugu Mlhajlovu 12,817 levov, sodrugu Tandursku 167 tiaoč dinarjev In 29,848 francoskih fran* kov. ' Komisar polltičneba zastopstva Mendikov, a. r. U»uaevtj«£fc apriU GLAVNI STAN, ZS87 Bs SO. LAWT9DALB AVE., CHICAGO. lU llfOlS. Iivritvtlai odbor: w UPRAVNI ODSBKi PrvSaešalk Vlactml Calakar|rui!P.r "Vsaj drugače bi ga položil; tu leži kakor ... Bog vedi kaj!" "Ce Je itak mrtev!" je odgovoril župan. "Ti, ki zijaš tam na pragu," je zaklical župnik, "pridi rajši sem in položi človeka po krščansko!" Takoj je Izginila glav«. Nato se je sklonil župnik sam, zgrabil je neznanca pod pazduho in ga položil na slamo. "Da bi vsaj vedeli, kdo je!" je ugibal župan. "Iz naše vasi ni; v celi občini niso videli takega človeka, drugače bi ga bili zaprli ! Pride, leže in umrje ..." Učitelj je opazoval neznanca od blizu. * "Ali je starec, ali je mladič? Lahko bi mu bilo dvajset, lahko tudi petdeset let! Morda ima v teh cunjah kakšne stvari, vsaj kakšno znamenje — iz katere dežele je doma in kam se je bil nameril . . ." Zdaj se je sklonil tudi župan, odgrnil je neznancu suknjo in je iskal po Žepih. Našel ni drugega nego skorjo kruha, trdo kakor kamen, in košček papirja, na katerem je bilo napisano z veliki- IZZA KONGRESA. Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) • V torek, dne 80. januarja je bilo krasno jutro v Ljubljani. Dasi po zimi, ni bilo snega, in solnce je sijalo tako, da je proti poldne kazal toplomer osem stopinj nad ničlo. Bilo je pravo kongresno vreme, kakor so se izražali Ljubljančanje, ki so Bogu hvalo dajali za kongres in za lqpo vreme. Okrog enajstih Je bila vsa Ljubljana pokoncu in množice, ki so bile deloma Iz okolice privrele, so obrobljale tisti Široki prostor, kateremu pravimo danes "Zvezda". Te "Zvezde" pa Ljubljančanje tedaj še' niso Imeli, Imeli pa so obširen Kapucinski trg, ki so ga, kakor znano, šele par let pozneje "v podobi zvezde" obsadili z drevjem. Ker je bil Kapucinski tt-g jako obširen, je bil zato pripraven za vojaške predstave. Na ta dan je bila napovedana vojaška parada in ta je spravila pokoncu mesto in okolico. Vse je privrelo, da bi gledalo cesarje, kralje, vojvode in druge veljake. Naaavskl polk, ki je bival tedaj v ljubljanski posadki, je dobil povelje, da mu ja odriniti v Italijo pod Frimonta, ki je zapovedoval znanemu vojaškemu izprehodu v kraljestvo obeh Sicilij. Namesto tega se je odredil v Ljubljano del c. kr. polka Beaulieu ln pa bataljon slujin-aklh graničarjev. Vae to vojaštvo, ono, ki je odhajalo, in ono, ki je bilo na novo došlo, ae je zbiralo počasi na Kapucinakem trgu. Za naše čase bi bila to neznatna pehota, štela je komaj 8000 mož. Ali tedaj, ko Avatrija ni imela niti 60 pehotnih polkov, je bilo to že nekaj; vaaj občinstvu je zbrana vojaška moč prav zelo Impo-nirala. Da bi ta vojaška aila danes v naši "Zvezdi" nastopila, bi se ji najbrže vae amljalo. In prav malo jih je bilo, ki bi se zavedeli, da so to nekdanji c. kr. vojščaki. Koliko pa Jih je, ki dandanef vedo, kakšno uniformo je nosila cesarska linija v letu 1821.? C. kr. pehota iz kongresnega leta Je bila okorna, ne okretna, bila je maaa, ki se je a težavo in le polagoma pomikala. Moštvo v belih frakih, obvito z jermeni, oblože-aio z velikimi tomiatrl, na glavi pa a čakamj, podobnimi loncem, ki ao v sredi ožji nego spodaj In agoraj, in ki so imele lepo težo! Tudi oficirji niso bili mnogo gracloznejšl, tudi ti ao noaill talke, neprestano glavobolje povzročujoče čaka, na katerih je čepela vojaška "roža". Sabelj tedaj le niao imeli, pač pa tako imenovane "de-gne". GraničarJI ae od navadne infanterije niao Soatl razlikovali; njih fraki ao bili rjavkaati, a moštvo je prav rado po hrvaški klelo. Kakor amo rekli, če bi tako vojaštvo sedanje dni napolnilo nal Kongresni trg. bi ne imelo mnogo občudovalcev, niti za najmlajšega častnika bi ne hoteli prevzeti i»roštva, da bi si pridobil svojo ljubico med ljubljanskimi dekleti. Dne 80. januarja 1821. leta pa je omenjeno vojaštvo Ljubljančankam zelo ugajalo in marsikatero sroe je od žalosti trepetalo in marsikatero oko od solz ae močilo, ker je avojega ljubčka, bodisi da Je noall ob strani degen ali pa kot Izvraten "koprol" močno leskovo palico, morda zadnji* SKlalol Po avoji vačini pa je bilo občinatvo za-voljng in veselo. Največ radi takoimenova-mih turških band. ki ao spremljale vojaštvo. Posebno pozornost je vzbujala godba polka Beaulieu. Takrat je imela vsaka godba svojega kra-guljčkarja, ki Je bil bolj komedijant nego mu-alkant. TI kraguljčkarjl ao noaill nekako lato, pa kateri Je od kraguljčkov vse bingljalo. V UktU so rolljali s kraguljčki, pri tem pa uganjali vaakovratne burke; bolj ko ae je občinatvo amljalo, bolje ao U "šelenpavzarjl" izpolnjevali i avojo nalogo. Beaulieu pa je imel pri avoji ban-dt kar dva kraguljčksrja, pri vaem tem pa ata bila le zamorca, torej v tedanji komisni uniformi — ob ramah z obširnimi "laatovičnimi gnezdi" — I« sama ob sebi smešni prikazni. Da je bila smolnost še večja, sta počenjala različne lemarije fn burke. Slavno občinatvo ae je itborno zabavalo I Le počaai ae Je vojaštvo formiralo. Kričanja je bilo čez mero, kolopiranja poveljnikov U sto tako čea mero. Ravno tako kakor v naših dneh. če Je kje vojaška revija l Kakor vae na vojaštvu, ao bile tudi tedanje komande okorne. Včaal ao obaegale kar cele etavke. Na primer: *Maenner den eratet) Otiedea auf 86. Maenner dea Kettenglledoo auf 6 Schritt, oeffnet euch? mar* h! mame h— % vojaštvo postavljeno ep takrat ilo oj-.ltin.. HgaUi ak imenovali divizije, — ae je naznanilo to cesarju Francu. V Gosposkih ulicah je sedel na konja, ravno tako tudi vojvoda modenski. Car Aleksander pa je v istem hipu s svojim spremstvom prijezdil iz Gledaliških ulic. Nato se je z znanim Šumom pričela revija. Udeležila se je je tudi cesarica Karolina. Vozila se je v karosi v družbi kralja Ferdinanda med vojaškimi vrstami. Da se je vojaške parade udeležila ženska, je bilo Ljubljančanom nekaj novega. A do-padalo jim je in ravno cesarici so veljali najži-Vahnejli vivat-klici tistega dne. Po paradi je bil majhen obed v dvorcu pri avstrijskem cesarju — im vertraulichen Kreme — kakor je pisala "Laibacher Zeitung". Udeležili so se ga vsi suvereni, od diplomatov pa samo knez Metternich in ruski zastopnik grof Kapodistrias. Valovi življenja so metali grofa Janeza Antona tjainsem. Odkar se je bil zavedel svojih dulevnih moči, je gojil plamtečo željo, osvoboditi Grecijo, svojp domovino. To željo je gojil, lto je bil še modroslovec v Padovl, in gojil jo jc/ tudi/ko je bil vnanji minister mogočne Rusije. Ko se mu je izpolnila in ko je stopil na čalo novi grški državi, sta ga leta 1881. v cerkvi sv. Spiridlona v Navpliji ubila lastna rojaka, Konstantin in Juri Mavromihalis! Tako* hvalo je žel pri svojih fojakih Janez Anton grof Kapodistrias! Valovje življenja ga je vrglo tudi na ljubljanski kongres. Stanoval je pri sodnem Svetniku Lavrinu na Glavnem trgu, fttev. 280. — - ' -i a, Po obedu — obednlca je bila v drugem nadftropju deželnega dvorca, na atrani preti Gosposkim ulicam — so hoteli biti vladarji lami, da bi se s tem na zunaj kazalo, da imajo visoki gospodje med seboj veliko važnega govoriti. Vojvoda iz Modene je odšel s povabljenima diplomatoma, ker se ni prav dobro počutil. Caaar, car in kralj pa so stopili v sosednjo sobo I ter sedli v pripravljene fotelje pri majhni, okrogli mizi. Pred vsakega je sluga nalil visoko ča-šico s penečim francoskim vinom, potem pa ae je na migljaj cesarja Franca z globokim poklo-nom odstranil. In sedaj imamo priliko, poslušati "važen" razgovor kongresnih potentatov! Prvi se Je oglasil kralj obeh Sicilij. Kakor vselej Je bil tudi danes jako slabe volje. Dne 12, januarja je bil dopolnil sedemdeseto leto svojega nemirnega, a lenega življenja. Ce je količkaj pil, mu je stopalo vino v možgane. Pri obadu ga je bil nekoliko preveč srkal, bil je radi taga razburjen in ravno toliko v jezi, da se ni prav nič bal svojega "gospoda brata in zeta".' Pri tekih prilikah je stari mož prišel do zaključka, da je senca in da na kongresu predstavlja nekako kuliano dekoracijo. , "Bj, veličanstvi!" Je vzkliknil, "z menoj in z mojo hišo ne ravnate prav! Tako se ne počenja a auverenom, čigar oče je sedel na španskem prestolu in čigar soproga je bila hči velike Marije Terezije r' Aleksander in Franc sta bila takih izbruhov le vajena, zategadelj mu nista ničesar odgovorila. Aleksander je kazal nekako zaspanost, kakor bi ga vae to dolgočaailo. Cesar Prane se je pa delal, kakor bi ne bil ničesar čul; kot želva tako je polovico tankega obraza akril za visokim, zlatim ovratnikom avoje mar-šalake oprave, ki jo je noail tisti dan. Ker ni bilo odgovora, ae je Ferdinand le bolj razijutU: "Poaebno tebi, avatrijako veličanstvo, Itejem v zlo, da si tak! Ej, vendar (»omisli. da si imel mojo hčer, blaženo Marijo Tem-zljo, ki ti Je rodila trinajstero otrok! Hej, tri-najstero otrok!" Aleksander je gledal proti stropu, Franc pa Je počasi srebal šampanjca iz kupice ter iz-pregovoril ošabno: "Ali se nam je pod starimi razmerami slabo godilo? Novega nočemo nič! Ta novotarije bomo razbili! Vi, neapoljski brat, tega Itak ne umete!" . Debela solza se je utrnila Ferdinandu po tolstem licu: "To mi zmeraj pripovedujete! Da sem star, da aveta več ne umom! In moj ubogi sin Prancesco! II povero Francesco! Cemu ga silite, da naj poeoblje s\j>Jo prisego? Cemu silite mene. da naj prelomim slovesno svojo prisego? PoveJU m! to, veličanstvi! Sploh, čemu , ae vtikate v neapolj.ke zadeve, ko vas tjs nihče klical nI! Diavolo! Diavolo!" ^^ nekaj je godrnjal, se nekaj togotil. izpil do dna svojo kupico, nato pa se naslonil v svoj stol - In zaspal. Ker ae je to še prej včasi rgo^ f temu nista d3je čudili. Potisnila sU svoja fotelja bolj proti oknu, Nekaj časa ste molčala. (Dalj« prihodnjič.). mi, okornimi črkami: karp*v _ Zupan je zmajal z glavo. "Potepuh je pač, brez doma in brez imena! Klatil se je bog vedi kod in ko je bilo treba umreti, je legelj kjer so bile pač duri odprte .. . Bog mu daj mir in pokoj!" ■Župnik je vzel papir in roka se mu je tresla. "Morda mu je bilo tako ime," je omenil učitelj. Zupan pa je stresel nejevoljno z glavo. "Polikarp? Tako ni ime nobenemu človeku na svetu! ... Janez, Jože, Franc — to so imena! Ce je kakšen Polikarp svetnik v nebesih, pač nima veliko opravila!" Župnik je spravil list in je molčal; rdečica v njegovem obrazu je bila bledejša, nekaj težkega in mrzlega mu je leglo na srce. Mislil je trudoma in se ni mogel domisliti, čemu je bil prišel k njemu človek neznanec ob svoji žalostni poslednji uri . . . Prišel je zdravnik, vesel, majhen, trebušen gospod in se je takoj spravil nad neznanca. "Seveda je.mrtev! Od lakote in vsega hudega je poginil!". In ker je bil župnik poleg, je pokrižal zdravnik neznanca po čelu, ustih in prsih. "Zdaj ima vsaj mir! Potepuh je bil, siromak brez krova . . . Na obrazu se mu pozna, da je doživel veliko . . . Čudno se mj le zdi, čemu si je bil izbral baš fa-rovški hlev . . ." Župnik je nabral čelo v zlo-voljne gube. "Ce bi bil prišel umret kam drugam, recimo v vaš hlev — čemu baš tja? . . . Izgubil se je bil, blodež, pa je legel, kjer so mu odpovedale noge ..." I Se je govoril župnik, ko ae je nenadoma nečesa domislil. "He, Miha! Kaj nisi zaklenil hleva sinoči?" Hlapec se je začudil. I "Seveda sem ga zaklenil, dvakrat, kakor zmerom . . In s sumnjivim, skoro plahim pogledom se je ozrl na mrtvega neznanca. "No, no!" se je nasmehnil zdravnik. "To pot si bil pač pozabil. Dandanes ne prihajajo ljudje skozi ključalnico; suh je kakor treska, tako suh pa le ni!" Miha se je razsrdil. "Nisem pozabil! Bog mi je pri ča, da sem zaklenil vrata! Kaj jaz vem, če ni bil sam hudič u krenil te stvari!" Prekrižal se je in se je odmak nfl od mrtveca še za par korakov. Oglasil se je župnikr z meh kim, trepetajočim glasom, kakor da bi prosil usmiljenja. "Miha, povej, Miha, kaj nisi bil sinoči pri Gašperinu? Ali ni si pil malo črez mero? Greh je, ampak odpuščeno ti bodi! Le po pravici govori, Miha!" "Pri Gašperinu sem bil, gospod župnik, vse je res, in tudi pil sem; ampak vraU sem zaklenil prej!" Natihem je bil župnik sam prepričan, da je bil hlapec vrata zaklenil. Po noči, ob tisti sveti in skrivnostni polnočni uri so se godile stvari, ki jih človeška pa-met ne more dognati.., Spravili so neznanca v mrtvašnico, župnik pa je poškropil hlev in tudi vraU z blagoslovljeno vodo... k .(Dalje prihodnjič.) GRŠKO-BOLGARSKI INCI- DENT. Beograd. ~ Na ženevaki konvenciji izmed Grško in Bolgarsko je zadnja dobila pravico namestiti v Solunu svoj konzulat. Depeše iz Soluna pa javljajo, da je bil te dni v Burgasu na Bolgarskem umorjen neki grški državljan. Grška vlada je izjavila, da je Bolgarska odgovorna za zločin in ker ni dobila zadoščenja, je ukazala, da se novo imenovani bolgarski konzul izžene iz Soluna, t . UdobnoetL Iskalec sobe: Ali imato gorko'in mrzlo vodo v tej sobi? Kmetica: Da, pozimi mrzlo, poleti pa vročo. Pojasnile. Prodajalec: Kaj vas dela tako gotovega, da ne morete več imeti avtomobila? Odgovor: Ker ga že imam. Nima-Tone Nemo i te Poslati Novac ./adnoaUrno W>umu 1 po^Ji^ F^f-^ uCi. d. dob.jeti 20-D(Mvno Pokw»o Nemčija je le vedno brez vlade Berlin, 9. Jan. — Dr. Marx in Stresseman sU se sprla ln zadnji je izjavil, da ne stopi v novo vlado, če ne bodo v njej tudi nacionalisti. Marx in Ebert vztra-jaU, da nova vlada ne s^e biti konservativna in do danes jima je uspelo. Marx bo zdaj poskusil organizirati "nepolitično" vlado iz uradnikov, ki ne pripadajo nobeni stranki. Ako se mu izjalovi tudi U korak, potem opusti vsak nadaljni poskus. To je že petindvajseti dan, ko je Nemčija brez vldde. Komunisti v parlamentu zahtevajo amnestijo za 7000 članov njihove stranke, ki so v zaporu radi političnih pregreškov. Vrangelova fk»u Je podrtija. Marsellles. Francija. 9. Jani— Ruska sovjetska misija pod ničeln t vom admirala Krilova, ki je preiskala v Bizerti, Tunisija. internirane bojne ladje ruske čr-nomorske flote, katere je tja od-vedel baron Vrangel, je dospela dane* nem in poroča, da so bojne ladje za med staro šaro. Ladje ao v tako slabem stanju, da ne morejo pluti s lastno paro. a 11 Povest "iimmie Hi^ zrcalo duše ameriškega riata ob čaau velike vojne ae pri Književni Matici S \ \ CUNAR Jugoslovani, potu Jot v ataru no um oblak a« dobo. ki mH toi. aa aotrjo vrattj I na drtava m glad« n« kvoto v Jugoslavijo! r S In pol dn«k. vaako adboto , J ekapraaaiaU »antiki ] hkkkngakia AUI/ITaJ MAUKBTANIa i (preko Charbour*« > , Ako ata m namenili dobiti ..,„, •oroduika U JugoalaviJa. aa aa potevaujaka ugodko.ii katoj tfS rad v SHS. jim bo kal { pom.,0 ■vatik. Val potniki tMJn« »J^f roaijo v privatnik »■-»'—y NonadkrUJiva tU-toat V hrani. I> po-drobnoati obrnit« M acanta CUNABD LINE DtUtan Btreat, Ckicaca, N. DNE 20 POKUS1 LUEČE1 Nun-ToM podaj« noru en«rfijtt erf- j«v£uTUko da ~ rapr.žnjuju n. Prtndmm L.fin lati do 11 ta kolanje krvi, jača ^vlj. probjav«. naga-ton. DIUMIV a ■■»r " -—- nadvlada nadinunj« 1 o.Uidjuje aapu, od. odstranjuje glavobol ju. injuje i Ja lata poaljadicom iduitvanja. Nu«a- to£ l ono tu. maatnu kotu, Jcada ivorei»o»ti odnoano po vidita Tali data bttt bolja volla. JiSi oaladAtU d* i« vrijadno iivjatL da^prepiiuja boju zdravja1 uga-Tona taka vaino.ti a j ixvra iormu l°v6a*ika UJaU. Povrh to ga Nuga fopmm^f ^ ^ u ^ ^^ BM , od SrrSS^Nm"^radajniadanjutuala. N- t(.ukm muiltaraca I im u »«v rlaa kva1« Nu«a.Tone. ZaitoT 1 . 1* JT.vlUvUa aaagal vaia a^dovoliatvo. Nuf.-Toaa ooajaduj. i. J tTljilf^ U^a d. UU iMm prU Km*, ili Vaa aa ia atojatf alti caatTI POSTIIPAJTE DANAS! gfflr riiina od itom K« motili t.ka| —. .... i« dokazaa I Ita nalta dokai. t nago utlnlta lita . da mara da Vm "V V v* vaaain« - -------— ________ KUPON ZA 20 DNEVNI POKUS-^—4 NATIONAL LABOSATOaV. 0^t.Sb«Mkt---lI0W S. 1 USTAVITE KAiELJ TAKOJ; VZEMITE SEVERA'S COUGH BALSAM j Pravi odpomoček prijetno zdravilo - 25e in 0Oe. ---. -J Severa9« Cold and Grip Tableto povzroio takojšno od po moč od prehlada. lOc,— Poskusit« najprej pri lakaij^ Wa F. SEVERA CO. •11 pa od CEDAR RAPIDS, I0WI PRIDITE IZ ■ SEVERA PRIDITE K NAM PRIDITE IZ ZAPAD4 Želite pričeti hranilno ulogo ali varno investirati vale prihranke. Izposodite si denar na povoljne pogoje na dobro ohranjene in na novo dovršeno hiše. Pošljite denar v Jugpslavijo druge evropske dežele. Kupite si pri aaa parobrodnl II- »utd »tek na katero koli črto. --VM Ako potrebujete nasvetov v ka-korftni koli denarnih stvareh — naše zanimanje bode vaš uspeh. TOREJ, PRIJAVITE SE na banko priznano po vseh Združenih državah. KASPAR AMERICAN i STATE BANK na varno in konservativno , . ■ 1900 BLUB I8LAND AVE. Va«a baaka «a t Ig. % jf# ^ saa|« Ttltia deaarjg. CHICAGO, ILLINOIS PRIDITE IZ -JUGA