Poštnina plačan« v gotovini
MunooMtl
Cena 1 Din
Lete V. (XII.), štev. 51
Maribor, sreda 4. marca 1931
»JUTRA«
Izhais razun nedelje d praznikov vsak dan ob 16. uri R»6un pri poitnem ček. ztv v Ljubljani it. 11.400-Velja mesečno prejemen v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dem pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13
Oglasi po tarlfu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
^omorski sporazum,
ki sta ga dosegla te dni angleška posredovalca med Rimom in Parizom, pomeni vsekakor eno najznačilnejših etap'v svetovnem zgodovinskem razvoju. Besedilo sporazuma bo po odobritvi s strani Zedinjenih držav. Japonske, britanskih dominijonov in Indije že te dni, morda že danes, objavljeno. S sporazumom je rešen delikatni spor med Francijo in Italijo, izzvan s tem, da je Italija na pomorsk konferenci meseca marca lanskega leta v Londonu zahtevala popolno pariteto svoje vojne mornarice s francosko. Dočim je londonska pomorska konferenca uredila pomorske odno-šaje med Veliko Britari’;o, Zedinjenimi državami in Japonsko in sicer med prvima na principu paritete, se hd noša ji med Italijo in Francijo niso dali urediti. Francija kot velika oceanska sila ni mogla pristati na italijansko zahtevo o pariteti, povdarja-ioč, da so pomorske potrebe Italije daleko manjše ko njene, dočim je Italija uporno vztrajala na svoji zahtevi in možnost splošnega pomorskega sporazuma je dospela na mrtvo točko. Italija je pričela s polno paro graditi nove vojne ladje. Toda angleška diplomacija je vztrajno nadaljevala s posredovanji, vršila so se tudi pogajanja med Rimom in Parizom, ponovno odgodena in prekinjena, posredovala je tudi Amerika, a brez uspeha. Fašistični tisk je neprestano besno napadal Francijo in visoko dvigal zastavo italijanske absolutne zahteve po popolni pariteti s Francijo.
Tedaj so britanski diplomatje obrnili kopje. Henderson in Alexander sta odšla v Pariz in se sporazumela s francosko vlado o ureditvi medsebojnih pomorskih odnošajev med Anglijo in Francijo. Obenem sta tudi dobila od francoske vlade konkretne koncesije za sporazum z Italijo. Tako je bjla Italija, ki se je stalno izgovarjala na nepopustljivost Francije, postavljena pred dilemo, da ali sprejme sporazum, ki na pravični podlagi urejuje pomorske odnošaje med tremi po morskimi velesilami Evrope, ali pa da prevzame odgovornost za novo pomorsko tekmo. Med Francijo in Italijo ustvarjeni sporazum je ustvaril popolnoma nov položaj in Italija ni Imela več izgovora, da Francija preprečuje sporazum. V teh okolnostih je I^enderson stopil v Rim pred Mussolinija: ali —ali.
Fašistični tisk, ki ga je iznenadil že Hendersonov prihod v Pariz in zlasti sporazum med Veliko Britanijo in Francijo, je prišel docela iz koncepta, ko je Henderson prijadral v Rim. Zavladal je v njem popoln molk, ki ga je pozneje opravičeval tako, češ da je
Veliki faiistlini svet odobril brodovno pogodbo
PODPORE FAŠISTIČNEMU TISKU BODO ZNATNO ZMANJŠANE. SPREJEMANJE NOVIH ČLANOV DO OKTOBRA 1932. USTAVLJENO.
RIM, 4. marca. Veliki fašistični svet je imel snoči svojo drugo sejo, na kateri se je nadaljevala razprava o položaju v stranki. Med drugimi je bilo imenovanih tudi nekaj novih strankinih funkcionarjev. Novi člani se do oktobra 1932, desete obletnice fašističnega pohoda proti Rimu, ne bodo sprejemali. Vrh tega je bilo sklenjeno, da se veliki izdatki za strankino časopisje kolikor mogoče o-meje.
Veliki fašistični svet se je bavil nato tudi s pravkar sklenjeno brodovno pogodbo. Uvod v razpravo ste bili obširni poročili zunanjega ministra Grandlja in mornariškega ministra Sirianija, ki je predložil natančne številke o novem razmerju moči med italijansko in fran- I cosko vojno mornarico. Ministrski pred-1 sednlk Mussolini je imel pri tej priliki!
daljši govor, v katerem je naglašal veliki pomen doseženega sporazuma med Anglijo, Francijo in Italijo. Veliki faši-stovski svet je sprejel končno resolucijo, ki naglaša, da so bila vsa poročila mi nistrov sprejeta na znanje, vsem, ki so vodili pogajanja, pa s« izreka priznanje.
LONDON, 4. marca. Ministrski predsednik Macdonald je poslal Mussoliniju in francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu brzojavko, v kateri izraža svoje zadovoljstvo nad sklenitvijo sporazuma, ki je pač naf/boljši uvod k splošni razorožitveni konferenci.
PARIZ, 4. marca. Ministrski svet je po obširnem poročilu zunanjega ministra Brianda in mornariškega ministra Du-monta soglasno odobril francosko-angle-ško-italijansko brodovno pogodbo.
Razpust turškega parlamenta
CARIGRAD, 4. marca. Predsednik republike, Kemal paša, je na nekem zborovanju ljudske stranke naglaša! potrebo, da se sedanji parlament takoj razpusti in razpišejo nove volitve.
Briiningou poraz u parlamentu
BERLIN, 4. marca. Ker se narodni so-cijalisti in nemški nacijonalci ne udeležujejo sej parlamenta, so izrabili socija-listi to priliko za uspešen sunek proti Briiningovi vladi in ji pripravili občuten poraz. Sociialni demokrati so namreč, podpirani od komunistov, predložili pred log za carine prost uvoz 20.000 ton zmrznjenega mesa. Minister za prehrano, Schiele, je tekom razprave odločno odklonil ta predlog in opozarjal na to, da pravkar izdeluje načrt, po katerem bo za dogleden čas prepovedan oziroma 0-nemogočen sploh vsak uvoz živil iz inozemstva.
Končno pa je bil pri glasovanju vendarle sprejet socijalistični predlog in si-
cer z 223 proti 139 glasovom meščanskih strank. Predlog komunistov, da se izre: če vladi nezaupnica, pa je bil odklonjen, ker so glasovali proti tudi socijalni demokrati.
Fikcija. da se proglasi Kosovska čevojka za suetnico
BEOGRAD, 4. marca. Tu se je vršil občni zbor dobrodelnega društva »Kosovska devojka«, ki je sklenil, da se uvede akcija, da se kosovska devojka proglasi za svetnico. V tej smeri bodo storjeni koraki pri srbsko-pravoslavnem patrijarhu Varnavi.
Okrog 14 milijard hranilnih ulog
BEOGRAD,* 4. marca. Zveza bank in Zveza jugoslov. hranilnic ste podali podatke, na podlagi katerih je Narodna banka precenila višino hranilnih vlog dne 31. dec. 1930 ha naših denar nih zavodih — izvzemši pri tem poštno hranilnico, žiro-račun Narodne
šlo za delikatna pogajanja, o katerih se ne sme prerano izreči sodba, da pa mora italijanska javnost zaupati modrosti in dalekovidnosti Mussolinija. In ko je Henderson v Rimu dosegel sporazum, ki seveda ne sloni na ita-ijanski in fašistični zahtevi po parite-i, so v fašističnem tisku zadonele anfare navdušenja in slave Musso-iniju, Hendersonu in Briandu. »Gior-nale d’ Italia«, ki je poprej najbolj )učno postavljala tezo, da brez paritete ni sporazuma, prinaša navdušene članke in celo trdi, da ta sporazum ni samo začasen, ampak da je definitiven prispevek k velikemu delu za mir in da je med Francijo in Italijo nehalo tekmovanje ter zavladalo prijateljstvo.
Naj bo kakorkoli, gotovo je, da ima novi sporazum velik pomen v evrop-
ski politiki v dveh smereh: za fran-cosko-italijanske odnošaje in za bodočo pomorsko razorožitveno konferenco. Za mirni razvoj Evrope je ureditev odnošajev med Francijo in Italijo brez dvoma nedoglednega pomena. Ni pa tudi dvoma, da je problem raz-oroževanja na morju na svojih etapah v-Washingtonu, Londonu, Parizu in Rimu znatno olajšal delo bodoče splošne razorožitvene konference. Vzgled, ki so ga dale pomorske velesile vsem ostalim vladam, dokazuje, da bo pri dobri volji in pri vzajemnem pojmovanju življenjskih interesov posameznih držav ter pri upoštevanju dozdaj-nih pogodb mogoče tudi na splošni razorožitveni konferenci najti pravo pot k idealu sodelovanja vseh držav na skupnem delu civilizacije v miru.
banke in vloge pri raznih zadrugah
—	na 13.88 milijard dinarjev, kar pomeni napram stanju 31. dec. 1929 porast za 1.49 milijarde.
DUCA NA OBEDU PRI KRALJU KARLU.
BUKAREŠTA. 4. marca. Šef liberalne stranke Duca s soprogo je M na obedu pri kralju Karlu. Politični krogi pripisujejo temu dogodku izredno politično važnost.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 4. marca ob 20. uri »Rusija na razpotju«. Gostovanje HudožestvenP kov. Izven.
Četrtek, 5. marca ob 20. uri »Čardaška kneginja« ab. B. Kuponi.
Petek, 6. marca. Zaprto.
Sobota, 7. marca ob 20. uri »Karl ifl Ana«. Delavska predstava.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 9. marca ob 20. uri »Čardaš ška kneginja«. Gostovanje mariborskega gledališča'.
Bela garda
To delo Bulgakova, ki opisuje dogodke v. Ukrajini 1. 1918 ob umiku Skoropad-skega in Nemcev ter ob nastopu boljše-vikov, so nam sinoči postavili Hudože-stveniki na naš oder. Življenje, bujno živ ljenje z vsemi svojimi bridkostmi in razburjanji, pa tudi z vsemi svojimi komičnimi stranmi, skratka, vsa velika resničnost. In igralci so živeli s to življensKo resničnostjo. Morda sijajnejša nego v »Revizorjih« je v »Beli gardi« skupinska igra in gospa Grečeva je s svojo režijo iz »Bele garde« napravila odrski umotvor. Omeniti je treba zlasti igro gosp, Vasiljeva kot polkovnika Turbina, gosp. Alekina, ki je igral dve ulogi, istotako kakor g. Bogdanov. Ga Zdanova je v glavni ulogi dobra in diskretna, ne dose-za pa velikih svojih vzornic iz nekdanjega hudožestvenega teatra. Večer je bil zanimiv in izreden umetniški dogodek. Občinstvu, ki ga je bilo na žalost manj kot prvi večer, je bila uvodoma sporočena vsebina igre, kar je zelo pravilno, Upamo, da bodo Hudožestveniki z obiskom vsaj nocoj, ko nastopajo zadnjič, lahko zadovoljni poleg moralnega uspeha, ki so ga dosegli oba večera in doživljali burne ovacije, tudi z materijalnim uspehom. Saj ni prijetna stvar, tako romati po mestu kot brezdomovinec s trebuhom za kruhom.	S.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v uše slh, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih*trgovinah.	!•
mn,! _ - M _	_ Bk|_ _
SOBOTA - 7. III. N V( IMA JADRANU
7. III. • SOBOTA
5tT5n
mamjorsKi v c c c R N i K jarrs
V MlrilToru, cTne '4. III. 1931.
^Mariborski in dnevni drobiž
Citerarni uečer naših mladih pisateljeu
Ljubljanski Pen klub, sekcija mladi Pen, ki se bo 6. t. m. ob 8. zvečer v Ljudski univerzi po nekaterih članih
predstavil tudi mariborskemu občinstvu, je literarna organizacija, ki združuje v sebi pristaše najrazličnejših slovstvenih smeri. Mariborski večer bo njegova dru-?a javna prireditev — prva se je vršila dne 11, decembra lanskega leta na obletnici smrti Ivana Cankarja v Ljubljani.
Anton Ocvirk priobčuje svoje pesmi predvsem v »Ljubljanskem Zvonu«. Moč Antona Ocvirka je predvsem v njegovi formi. Njegove lirične pesmi so vzbudile že v začetku veliko pozornos ! Piše tudi eseje in gledališke kritike.
Alfonz Gspan je pisal največ v »Mladiki«, ki ji je bil tudi dolgo časa v-rednik. Razen tega je uredil Srečka Kosovela. Sedaj sodeluje pri »Ljubljanskem Zvonu«. Njegove pesmi so primeri sodobne slovenske socijalne lirike.
RudolfKresal je znan kot prevajalec Hamsunovega »Blagoslova zemlje« in »Gosta Berling«, Selme Lagerlof. Kot novelist se je uveljavil šele zadnja leta, tako tudi v zbirki »Sedem mladih«. Ozna čuje ga dinamičnost izraza in napetost občutja.
France Vodnik (predsednik mlar. lega Pena) je eden izmed vodilnih orrila-dincev v krogu »Doma in sveta« in »Križa« (pred leti je uredil in izdal zbirko slo venske religiozne lirike). V zadnjem času piše pretežno eseje in ideološke članke. Piše tudi literarne kritike. Oital bo iz svoje zbirke »Borilec z Bogoin«, ki jo pripravlja za tisk.
Ludvik Mrzel je socijalen pesnik. Izdal je zbirko »Plamteči okovi«, iz katere se je oglasila slovenska proletarska bojna pesem. Znan je tudi kot prevajalec Blokove pesnitve »Dvanajsti«; Prevajal je Jesenjina, orientalsko liriko' itd.
Kraljica Marija — Avtoklubu v Mariboru.
Predsednik Avto-kluba, sekcija Maribor, g. Ferdo Pinter, je prejel sledečo brzojavko: »Po nalogu Njenega Veličanstva kraljice čast mi je izjaviti zahval-nost za izraze vdanosti in zvestobe, odposlane z letošnje skupščine Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor. Minister Dvora: B. D. Jevtič.« —
Učiteljsko zborovanje za Maribor in okolico se je vršilo v torek ob polnoštevilni udeležbi v meščanski Soli. Navzoči so soglasno zavrnili napade na učiteljski stan ob priliki zasedanja banskega sveta. Izrazili so popolno solidarnost s spomenico, podano od zastopnikov vseh društev UJU. Mariborsko u-člteljstvo bo s konkretno statistiko o svojem delovanju dokazalo neutemeljenost vseh očitkov in je v to svrho bil izbran poseben odbor statističarjev. Razveseljiva je bila ugotovitev, da je po minulih pretresijajih zavladala med centralo in pokrajinskimi poverjeništvi lepa m tovariška harmonija, ki obeta ob 12. uri še izboljšanje gmotnih prilik učiteljstva. — Strokovni učitelj g. Lavrenčič je končno teoretično in praktično demonstriral moderno šolsko telovadbo v duhu Tyrševih načel. Aktualno predavanje so navzoči kvitirali s priznanjem in hvaležnostjo. Kljub neugodnim življenjskim razmeram je mariborsko učiteljstvo voljno slej ko prej delovati v prospeh mladine in naroda. —
Ljudska univerza v Studencih.
V	četrtek 5„ t. m. ob 19. uri bo predavaj gosp. profesor Gustav Šilih o vzgoii otroka v predšolski dobi. —
Smrtna kosa.
Davi ob 4. je umrla za hripo gospa Elizabeta Koška-Kiihar, soproga tovarnarja in trgovka na Aleksandrovi cesti t, stara 45 let. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
Dražba kož divjadi
XII. dražba kož divjadi se bo vršila dne 23. marca na velesejmu v Ljubljani. Kože se sprejemajo že sedaj in najpozneje do 20. marca. Navodila dajo »Divin kož««, Ljubljana, velesejem
NAŠIM NAROČNIKOM.
Današnji številki smo pritožili položnice. CenJ. naročnike prosimo, da nam naročnino, v kolikor bi ne bila še poravnana, takoj poravnajo, da jim zamoremo list nemoteno nadalje pošiljati.
Uprava »VEČERNIKA«.
Rekorden obisk v Ljudski knjižnici.
Zadnjo soboto je zabeležila Ljudska knjižnica rekorden obisk v enem uradnem dnevu: obiskalo jo je namreč tekom 2 ur 87 članov, ki so si izposodili 256 'knjig. Toliko knjig še Ljudska knjižnica v enem dnevu doslej ni izposodila. Njen obisk raste od meseca do meseca. Mariborčani torej vedno več čitajo.
Razstava Sattnerjevih del.
V	izložbi Cirilove knjigarne na Aleksandrovi cesti je prirejena razstava Sattnerjevih del. Posebno pozornost vzbuja razstavljena originalna slika p. Hugolina Sattnerja, delo slovenskega u-metnika Trstenjaka. Razstava je prirejena v proslavo 801etnice Sattnerjevega rojstva. —
Občni zbor glasbenega društva »Drava«,
ki se je vršil preteklo nedeljo v Narodnem. domu ob lepi udeležbi izvršujočega in rednega članstva, je pokazal intenzivno delo tega društva. Otvoril ga je s toplim pozdravom predsednik g. Mohorko. Iz poročil tajnika in blagajnika je bila razbrati velika delavnost »Drave« na kulturnem poliu. Izvršila je s svojimi odseki v času devetih mesecev skupno 111 nastopov in je bila korporativno ali po delegatih zastopana pri vseh prilikah nacijonalnega pomena. »Drava« ima sedaj 80 izvršujočih in 887 rednih članov. Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom Vokač, podpredsednikom Prinčič, tajnik Živko, blagajnik Paar, odborniki: Orba-nič, Mravlje, Zekar, Kosi, Koren, Furlan, Horvat, Koudelka, Mordej, Zupančič, Maljcev, Pivka, Vizovišek, Tumpej, v nadzorni odbor pa Rebolj, Perme, Ober-, snel, Gerlič. Dosedanji predsednik gosp. Mohorko je bil za svoje zasiti ge za »Dravo« s splošnim odobravanjem izvoljen častnim članom »Drave«. —
10 deležev za Ribniško kočo je sklenil podpisati odbor Olepševalnega društva za mesto Maribor v svoji zadnji odborovi seji. —
Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev.
Podružnični odbor novoustanovljenega društva »Ogenj« v Mariboru je na svoji zadnji seji sklenil pozvati vse pristaše gibanja za vpepeljevanje mrličev, da pri javijo svoj pristop k društvu. Erikratna pristopnina znaša za osebo 10 Din, članarina začasno mesečno 10 Din. Podružnično vodstvo stremi za tem, da bi umrlim članom že sedati omogočilo vpepelje-nje, še predno bo zgrajen krematorij v Jugoslaviji. V to svrho vodi razgovore z v upoštev prihajajočimi‘faktorji. V slučaju, da umre član še pred končno rešitvijo tega vprašanja, povrne podružnični odbor upravičenim dedičem vse plačane članske prispevke umrlega. Ker torej pristop k društvu ni zvezan z nikakršnim rizlkom, vabi odbor vse pristaše, da se nemudoma priglasijo, ker bo število članov tudi odločilno za dosego ugodnosti, ki jih bo društvo moglo nuditi. Člani se lahko priglašajo dnevno v pisarni g. dr. A. Reismana, Aleksandrova cesta 12 II., v trgovini s kurivom g. Rudolfa Tina-uerja, Gregorčičeva ulica 9, pri g. H. Pelikanu, Sodna ulica 20 (Ljudska tiskarna) ter v upravi »Volksstimme« in »Delavske Politike« na Ruški cesti 5. —
Izginil brez sledu.
Pri kroj. mojstru Fr. Gobcu v Studencih je bil za vajenca 17-letni Alojz Toplak, doma iz Petker. Minoli petek dopoldne je mojster fanta radi neke nerodnosti skregal, opoldne pa ga je poslal, kakor običajno, domu h kosilu. Od takrat o fantu ni več ne sluha ne duha. Stariši so ga iskali že povsod, tudi pri sorodnikih v Jarenini in drugod. —
Iz bolnice pobegnila je včeraj 25-letna oboževalka Venere Antonija K.; ki jo je policija predvčeraj v svrho ugotovitve njenega zdravstvenega stanja oddala na oddelek za spolne bolezni. —
Bolniško zauarouanje čržau-n h uslužbenceu
Celokupno državno uradništvo bo gotovo z največjim veselem pozdravilo či-njenioo, da se je Podpornemu društvu finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani posrečilo v okrilju n:egovega bolniškega sklada osnovati bolniško zavarovanje — edinstveni slučaj samopomoči državnih uslužbencev, — katerega dobrot more biti deležen sleherni državni uslužbenec in upokojenec, ki postane Član Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani. Društvo je bilo ustanovljeno 19. nov. 1930 in šteje po preteku treh mesecev svojega obstoja že preko 500 članov ter razpolaga že danes z gotovino preko 40.000 Din.
Da bo mogoče izvršiti čim izdatnejše bolniško zavarovanje državnih uslužbencev, je občni zbor Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani 7. ozirom na pogoi da mora biti sleherni član bolniškega sklada tudi član imenovanega podpornega društva, sklenil dne 20. febr., da nudi vsem, ki pristopijo kot člani v to podporno društvo do 30. aprila, posebne ugodnosti in olajšave. Pristopnina, ki je enkratna in velja za ves čas trajanja članstva, znaša le 40 Din in se more plačati tudi v mesečnih obrokih. Članarina znaša letno 10 Din. Redni mesečni prispevek, ki se plačuje ne oziraje se na število smrtnih slučajev in katerega višina je odvisna od starosti člana ob dnevu vstopa v podporno društvo, pa znaša od 6 do 10 Din. Društvo izplača svojcem umrlega člana posmrtnino, katere višina je odvisna od trajanja član-sta in znaša od 1.500 do 5.000 Din. Do 30. aprila se sprejemajo v imenovano podporno društvo kot redni Člani vsi državni uslužbenci in upokojenci, kakor tudi njihove žene, vdove in svojci, ako niso prekoračili 60. leta starosti. Izredni člani pa morejo postati otroci rednih članov ali otroci umrlih rednih članov od 5. leta starosti dalje.
Vsi, ki so Člani (bodisi redni ali izredni) imenovanega podpornega društva, morejo postati člani bolniškega sklada, ako doplačajo mesečno še znesek 10 Din.
Ugodnosti članov bolniškega sklada so sledeče: 1. Brezplačna zdravniška ordinacija pri zdravnikih specijalistih. 2. Brezplačna dobava zdra_vil, tudi specija-litet. 3, Brezplačna .skrba III. razr. na Golniku. 4. Denarna podpora obolelim članom, ki morajo v bolnico. 5. Denarne pc:Ipore članom v manjših krajih (trgih in vaseh), kjer ni mogoče dobiti društvenih zdravnikov. Teh ugodnosti more biti deležen član, ki oboli, če je že najmanj
fV	''n-j	- vnt
dan ustanovitve bolniškega sklada se smatra 1. marec. V veljavo pa stopi bolniški sklad, čim doseže 400 članov.
Nedvomno je, da bo večina državnih uslužbencev javila svoj pristop k tej dobrodelni in socijalni ustanovi, ki bo svojim članom v največji sili, potrebi in stiski nudila najzanesljivejšo in najhitrejšo pomoč. Čim večje bo število članstva pod r ;ja društva, tem višja bo jvjsmrtni-na. Čim več e bo število bolniškega sk: 1 da, tem večje bodo ugodnosti bolnišk - , zavarovanja.
Končno bodi omenjeno, da je zbor pooblastil odbor Podpornega društva finančnih n drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani, da sme dovoljevati rednim Članom tega društva majhna, brezobrestna kratkoročna posojila v smislu tozadevnega pravilnika.
Skupna pevska vaja
vseh moških zborov za sobotni nastop na prireditvi »Jadranske straže« bo v četrtek ob 20. v matičnih prostorih. — Aretiran in sodišču oddan je bil 621etni fotograf iz Melja Franc Rupnik, znan že izza procesa proti ponarejevalcu bankovcev Potočniku. Na podlagi ovadbe nekega moža orožništvu v Sv. Juriju ob Pesnici, da je videl pri Rupniku fotografske plošče s slikami bankovcev, je bila izvršena pri njem hišna preiskava, pri kateri so res našli več negativov 100-dinarskih bankovcev in pa 50 šilingov, nakar je bil možakar are-
I« IKT
sssss flra f sk: i t =======
Samo še danes sreda zadnjikrat GOSPOD PO NAROČILU 100% nemška govoreča in zvočna opereta.
Union:
Radi mnogoštevilnega obiska se podaljša film
VIHAR NAD MONT BLANKOM do četrtka 5. marca.
Ob 3. uri pop. šolske predstave po znižanih cenah.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19. 21. url: ob nedellah
in praznikih ob 15. 17.. 19 In 21. uri Predprodaia dnevno: od 10. do 12 ure na blaeainl. XXVI
APOLO KINO;
7. 8. marca Douglas Fairbank. ŽELEZNA MASKA.
Nezgoda radi poledice.
Včeraj popoldne je padla v Pobrežjb na oledenelih tleh 34-letna posestnica Marija Markič, ki si je pri padcu zlomila levo roko v zapestju. Morala je v sploš« 110 bolnico. —
Rizlko deta.
Včeraj popoldne je med delom v de-lavnici državne železnice 331etni želez-ničar Jože Kriaflič tako nesrečno padel da si je zlomil levo roko v zapestju.
Poziv amaterfotografom!
Amaterfotografe, ki imajo lepe posnetke s Pohorja in Kozjaka, prosimo, da oddajo te posnetke — tudi zimskošportne
— v teh. vodstvu Mariborske tiskarne. Rabimo slike za izdajo propagandne brošure. — Propagandni odsek SPD Marv bor.
»Napredek«.
V	četrtek, 5. t. m. ob 18.30 se bo vršila redna odborova seja. Ker so na dnevnem redu važne zadeve (desetletnica, beogra; skih dijakov), naj se seje udeležijo vsi odborniki. — Predsednik. —
Za spomlad so Vam potrebni čevlji. Peko Vam onn goča nakup čevljev za nizke cene. Prečkajte današnji oglasi —
Perutninarski sestanek se bo vršil jutri — v četrtek dne 5. t. m
— ob 7. zvečer v restavraciji g. Birtiča pri mestni klavnici. Ker se je treba pogovoriti o delu v spomladanski dobi in o primernem krmljenju, želi odbor, ds se zadrugarji udeležijo tega sestanka polnoštevilno. —
V sredo in tolrtak
Senzacija!	Dnevna govorica)
«V
Zlati ludei«
v Veliki kavarni
»Noč na Jadranu«.
Za sobotno prireditev se opaža največje zanimanje. Vse roke se gibljejo Ne ki požrtvovalni dami se je posrečilo iztakniti s pomočjo priznanih naših ribičev zadnjega krokodila. Odbor je sklenil, da sprejme to Izredno darilo, ter da najame posebno strokovnjake, ki bodo spekli krokodila v specialni peči. Napravili se bodo prav lični porcijončki prot) najprimernejši ceni. Več o stvari jutri. Občinstvo se naproša, da pride na prire-ditev v narodnih nošah, ki dajo vsej zadevi domačnostmi, narodno obeležje. Posebno presenečenje pa se pripravlja v šotorih, o katerem pa se zaenkrat čuva največja diskrecija. Tako obeta postat' tajinstvena »Noč na Jadranu« za Maribo/ izredna senzacija. —
Nekaj telefonske statistike.
Krajev s 100.000 telefoni je na sveti. 43. Največ jih je v Zedinjenih državah (30), v Evropi 7 (2 v Nemčiji, po eden v Angliji, Danski, Franciji, Avstriji in Švedski), v Kanadi 2, v Avstraliji 2, v Argentiniji in Japonski po eden. V Ne\v-yorku samem ie bilo sept. >930 zavsem 120.600 telefonskih številk.
V M a rlfio rti, cfne ?. TTT 193T.
MarteR VV?.VW1V T„?ra
Vpliv alkonola na potomstvo
ZANIMIVI REZULTATI ZNANSTVENIH RAZISKOVANJ NOVEJŠE DOBE.
Mnogi raziskovalci so si zadali nalogo, da rešijo vprašanje, ali alkohol ..a potomstvo vpliva in v koliki meri. Poizkusov seveda niso vršili z ljudmi, nego z živalmi, v prvi vrsti s podganami in mišmi. Nadalje je važno vprašanje, ieli deluje alkoholizem na deco in ali se podeduje skozi generacije v. kaki posebni obliki.
Raziskovanja so se vršila z uporabo
32.000	belih miši. Poskuse so vršili tako, da so vbrizgavali mišim (samo sam-zvp) alkohol pod kožo. Poleg poskusnih živali je bila še cela vrsta kontrolnih živali, ki so sicer živele v popolnoma istih okoliščinah. Raziskovanja so trajala skozi osem generacij, injekcije pa so dobivali samo samci prve, t. j. izhodne generacije.
Prvi rezultati so pokazali, da je število mrtvorojenih zelo veliko in sicer vse do sedme generacije. Interesantni so podatki glede umiranje mladičev, ki so se hranili še z maternim mlekom. Pri parjenju dece alkoholikov je bilo opaziti silno smrtnost dojenčkov; pri vnukih je bila še manjša, pri pravnukih pa se je stvar tako preokrenila, da se je zmanjšala umrljivost pod normalo. Na prvi pogled se zdi, da je to zato, ker so pred parjenjem izginili vsi slabejši individui radi prirodne izbire. Ko so pa križali sina, vnuka, pravnuka in prapravnuka alkoholne vrste z normalno ženo, so opazili, da je bila v njihovem potomstvu zelo velika umrljivost, znatno večja, nego pri parjenju normalnega samca s hčerjo, vnukinjo itd. alkoholne vrste. Mali sesalci so poginili ali od črevesnega katarja, ali vsled splošne slabosti. Opaziti pa je bilo tudi to, da je bilo pri omenjeni prekomerni umrljivosti potomcev alkoholne vrste in naglem pre-okretu v manjšo umrljivost opaziti le slučaje črevesnega katarja, ne pa splošne slabosti. Ta obstoja namreč skozi sedem generacij kot eden najmočnejših vzrokov umrljivosti, kar je najbolje opaziti ob primerjanju te alkoholne skupine z normalno, ki je določena za kontrolo.
Pri rasti potomcev alkoholikov ni bilo velike razlike napram normalnim indi-viduom; rastli so malo počasneje. Inte-
resantno pa je tudi to, da je bilo skozi vseh sedem generacij veliko število neplodnih eksemplarjev, baš tako pa tudi manjše število novorojenih, nego pri kontrolnih eksemplarjih. Spačkov sicer ni bilo več kot normalno, bilo pa je veliko število slabše razvitih živali.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so nosilci raznih napak samci in ne samice. Oči-vidno je temu vzrok ker je deloval alkohol na dele osnovnih stanic. V tem slučaju, vsaj kar se tiče velike umrljivosti mišjih dojenčkov, je govoriti o podedovanih napakah organizma. S tem pa bi izgledala seveda nejasna trajna podedovana obremenjenost organizma, ko pa pride po prekomerni umrljivosti do nenadnega preokreta in do zmanjšane umrljivosti pri parjenju potomcev alkoholikov.
Ta pojav je mogoče takole tolmačiti: ako se vadi individuum na kakšen strup (alkohol, morfij, kokain itd.), se lahko organizem nanj tako privadi, da prenese tudi take količine, ki bi delovale na drugega brez dvoma smrtno. Če pa se jim prepreči uživanje strupa, kažejo znake, kakor, da bi bilo njihovo življenje v nevarnosti. Priučevanje na alkohol se izvrši na osnovi kemijske preureditve telesnih stanic. Sigurno bo semenska Staniča, kateri se je vsled alkohola izpreme-nil kemijski sestav, pri oplodnji jajčeca izzvala slično obrambno reakcijo. Pri otrocih in vnukih alkoholikov ta reakcija ne zadostuje, da bi izenačila škodljivo delovanje izpremenienega jedra semenske stanice. Ker pa se ponavlja ta proces pri vsaki oploditvi, pride tekom generacij do tega, da se nakopičijo v protoplazmi jajčeca obrambne snovi. Tako ne pride pri pravnukih samo do izenačenja, nego celo do prekomernega izravnavanja napak. Ta reakcija je pa popolnoma samobitna in usmerjena samo proti strupu črevesnega katarja. Ona Pa je v stanu, da le prikrije napake v jedru semenske stanice, povzročene z alkoholom, ne more pa jih uničiti, in se zato zopet pojavijo pri križanju moškega potomca alkoholika z normalno samico, brez ozira na to, iz katere generacije je.
škandal u njujorški nraust-ueni policiji
V	njujorški nravstveni policiji je izbruhnila afera, koje preiskava prinaša vedno nove podrobnosti na dan, ki razburjajo občinstvo. Doslej so ugotovili, da je neki policijski poročnik imenovane policije v zadnjih petih letih krog 120.000 dolarjev naložil deloma na svoje deloma na ime svo.ie matere pri raznih bankah. Zdi se, da ves ta denar izvira iz podkupnin raznih pregrešenih lokalov njegovega okrožja za molčečnost. Tudi so ugotovili, da sta si dva detektiva dala tekom 4 let povprečno po 8000 dolarjev mesečno plačevati za enako uslugo. Seveda sta morala del tega oddajati svojim predstojnikom. Vendar pa je eden izmed njih tekom 4 let naložil za svojo ženo
60.000	dolarjev.
Lille — noua francoska luka na kopnem
Največja tehnična dela v.Franciji gredo danes v glavnem za tem, da se v predelih od Alzacije do Dunquerquea zgradi v najbližji bodočnosti sistem plovnih prekopov, ki bi služili predvsem za podvig prometa v Franciji sami. Med ostalim .ie projektiran novi severni prekop, ki bi bi! speljan do Pariza, vendar pa ta ne bo izboljšal prometnih zvez s prestolnico, ker so te že itak prvovrstne. Večje važnosti so prečne poti, ker vodijo skozi industrijske naselbine, Še bolj pa, ker skuša odvzeti Dunquerque Alzaciji trgovino: ta gre danes namreč no Renu preko Anversa in Rotterdama. Sedanje prekope v teh krajih sedaj poglabljajo in razširjajo, odnosno jih krajšajo z gradnjo novih prog, vse pa urejajo tako, da bodo lahko s pomočjo električnih priprav automatski vlačili vlačilce od etape do etape. Pri teh delih so-
delujejo najizrazitejši tehnični strokovnjaki, ki skušajo izvesti najnovejša izkustva v praksi in končno vse urediti po določenem enotnem načrtu. Po sedanjih osnovah bi vršili službo v teh kanalih posebej skontrirani brodovi z nosilnostjo 600 ton, kakršni vozijo danes na Renu. Francozi upajo, da bo krenil po dovršitvi tega prekopnega sistema en del srednje-evropskega prometa preko Dunquerqua in severne Francije. V zvezi s tem razvojem prometa mislijo francoski tehniki na izgradnjo velike luke sredi kopnega in sicer pri Lille, na enem delu porušenih utrdb. V to svrho bodo morali zgraditi severno od mesta nov prekop, tako da bo Lille ves obkoljen od vodnih poti. Luka naj bi bila dolga l kilometer, široka po 40 m. O-premljena bo z najmodernejšimi električnimi dvigali in drugimi pomožnimi sredstvi, z velikimi shrambami za žito in s skladišči; k glavnim železniškim omrežjem bodo vodile mnoge manjše proge. Luka v Lilleu bo radi tega edinstvena, ker ne bo izgrajena niti ob reki, ampak v sredi popolnega prekopnega sistema, kar je novost za luško gradbeno tehniko. —
Uspeh Chaplinouega filrra
Te dni so v londonskem Dominion-gledališču predvajali prvič v Evropi zadnji film Charlie Chaplina »Luči mesta«. Film, ki je nem, je doživel ogromni uspeh. Premijeri so prisostvovali Bernard Shaw, G. VVells, Lady Astor in nebroj raznih drugih odličnih oseb. Po predstavi je imel Chaplin nagovor, v katerem se je zahvalil na navdušenem prejemu filma. Londonski tisk označuje film kot remek-delo in kot silno propagando za nemi film. Po predstavi je dal Chaplin v Carlton-gledališču banket za 200 oseb, ki je baje stal 5000 funtov (krog 1 in četrt milijona Din).
»VNEBOVZETJE"
oratorij za soliste, zbor in orkester izvaja SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO »MARIBOR«
V PROSLAVO 80 LETNICE P. HUGOLINA SATTNERJA
dne U. marca 1931 ob 8. zvečer (točno predvsem zaradi zunanjih gostov).
Sodelujejo: Lovšetov a, Živko N e r a 1 i č, zbor »Maribora in pomnožen vojaški orkester. Dirigira: Janez Ev. Gašparič. Predprodaja vstopnic: Cirilova knjigarna, Aleksandrova cesta št. 6 in Hofer, Ulica 10. oktobra.	549
DVORANA UNION
Redke zčrauiine rastline u tropskih pragozdouih
Eden izmed najbogatejših ameriških znanstvenih zavodov — Smithsonian — je odpremi! lani ekspedicijo, ki je prehodila Peru in Brazilijo ter raziskovala bujno floro tropskih pragozdov. Prepotovala je 20.000 km in sicer polovico te poti po pragozdovih in ledenikih planin. Rezultat je bil 9200 eksemplarjev zelo redkih in mnogih neznanih rastlin. Od vsake eksotične rastline so poiskali po tri najlepše primere, po možnosti s cvetom in plodom; te so herbarizirali po specijalni metodi. Največje zanimanje je posvetila ekspedicija zdravilnim in strupenim rastlinam, ki igrajo pri domačinih vlogo čarovnije; mogoče bodo lahko našle mesto tudi v naši medicini. Med ostalimi ie karakteristična aya-huaska, katere sok imenujejo domačini »strupena besnost«. Sok je topel in deluje neobičajno, domačini pa pripisujejo to učinkovanje nadnaravnim silam. Najprej nastopijo znaki zastrupljenja, človek prebledi kot krpa, lice se mu spači, kakor da bi imel peklenske muke; pri tem pobije vse, kar mu pride pod roko. Nato se pojavijo halucinacije, ki spominjajo na opij: same divne slike lepote in sijaja. Človeku se zdi, da lebdi nad čarobno lepimi kraji v obliki oblaka; srečuje se z bitji iz sveta pravljic ter uživa z njimi v nepopisnih palačah — nato pa se prebudi iz sna. Kot opojno sredstvo za civilizirani svet ayahuaska ne pride vpoštev, vendar pa trdijo strokovnjaki, da je dobro sredstvo proti astmi. Druga zanimiva rastlina je Ionchocarpus nicon, iz katere pripravljajo domačini strup za ribolov. Strup sesipljejo v reko in od njega poginejo ribe. Nato izberejo domačini nailepše ribe, na katere strup ne vpliva škodljivo. Južno-ameriške oblasti so sicer prepovedale tak način ribolova, vendar ne morejo kontrolirati domačinov po nepristopnih pustinjah. Ekspedicija je našla tudi več vrst strychnusa, iz katerega izdelujejo domačini strup za puščice in sulice. V medicini je znan ta strup kot strihnin. Mnogo drugih rastlin, ki jih je nabrala ekspedicija, služi domačinom za pridobivanje zdravil. Seveda čuvajo kot strogo tajnost, kako to delajo in proti kakšnim boleznim, znanost pa bo vendar odkrila tudi to tajnost in jo prestilizirala v kakšno formulo, ki bo o-stala zopet neznana nepoučenim. Poleg svoje tajinstvenosti domačini niso bili nikjer neprijateljski razpoloženi napram ekspediciji. Nasprotno celo spremljali so raziskovalce v celih četah, ki so jim krčile pot skozi pragozd in se vzpenjale na najvišje vrhove. Kjer raziskovalci niso mogli doseči kake vejice, polne lepih cvetov ali zapeljivih plodov, so jo gotovo stresli domačini s svojo sigurno roko in s puščico.
»Strici«.
Sestali so se trije bahači. Eden navaja, da ima strica ministra, kateremu pri-stoja naslov: Ekscelenca. Drugi pravi: »Moj daljni stric je kardinal; njega mora vsak nagovarjati »Vaša eminenca«. Ogla sl se tretji: »Vse to je niči« Moj stric je sodni eksekutor; kjerkoli se pojavi, ga sprejme hišna gospodinja z besedami: »Moj bog!« Kdo od teh »stricev« je najimenitnejši ni težko uganiti.
Spori
Mednarodno boks-srečanje
med moštvi Kastner & Ohler, Graz, in
domačim SK Železničar, ki se vrši danes ob 20. uri v kino dvorani »Apolo« obeta po prijavah atletov prvovrsten šport. Ker že dolgo v našem mestu nismo imeli prilike gledati kak boks-match, bo zainteresirano občinstvo sigurno napolnilo dvorano. Gostje pridejo pod vodstvom svojega trenerja, znanega bivšega mojstra g. Ros-a danes 18.20 in Gradca.
Otvoritev nogometne sezone v Maribora
V nedeljo, dne 8. trn. se otvarja pomladanska nog. sezona v Mariboru. SK Ilirija, Ljubljana nastopi proti našemu prvaku ISSK Maribor-u. Tekma se bo vršila ob 14.30 uri na igrišču v Ljudskem vrtu. Ob 13. si stopita nasproti SK Svoboda in rez. ISSK Maribor.
Hašk pozvan v Prago.
Zagrebški' Hašk je dobil od praške »Slavije« vabilo za odigranje nogometne tekme v Pragi in sicer 11. aprila. Za velikonočne praznike pa gostuje Hašk v Miinchnu in v Augsburgu. Srečanje s »Slavijo« je zelo važno, ker že dolga leta nobeno jugoslovansko moštvo ni igralo v Pragi.
Izredna glavna skupščina JNS.
Poslovni odbor Jugoslovanskega nogometnega saveza sklicuje izredno skupščino za 3. april. Eno najvažnejših vprašanj, o katerih se bo reševalo na tej skup ščini, bo izprememba pravil za zbor nogometnih sodnikov, drugo pa način tekmovanja za državno prvenstven
MOLNP v Mariboru, službeno.
V nedeljo, dne 8. t, m. se vršita na igrišču ISSK Maribor sledeči tekmi; ob 13. SK Svoboda : ISSK Maribor (rez.), ob 14.30 pa SK Ilirija, Ljubljana : ISSK Maribor. Športno nadzorstvo gg- Fišer, Nerat. — Tajnik.
Mariborski zimskošportni podsavez.
Scia upravnega odbora bo v četrtek,
dne 5. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela Orel v Mariboru ter se vsi odborniki pozivajo, da se te seje gotovo udeleže. — Tajnik MZSP,
Sokolstvo
Sokolsko društvo Maribor matica
ima jutri S. trn. ob 20. v društveni sobi svojo redno odborovo sejo. Zdravo! — Starosta.
Strafiburg evropsko letalsko središče.
Francoska vlada poskuša vse, da bi StraBburg postal središče mednarodnega odnosno evropskega letalskega prometa. Predvsem je v to svrho potrebno, da vse srednjeevropske proge, ki vodijo v Ori ent, vodijo preko StraBburga
Propadanje tržaške luke,
ki je odrezana od svojega zaledja, je učit nejše od leta do leta in postaja katastrofalno. Glasom uradne statistike je znašal promet tržaške luke v januarju t. I.
3.475.000 kvintalov blaga napram
4.365.000 kvintalom v januarju 1930. Padel je torej za četrtino.
Stran '4.'
Mariborski V E CER NIK Jutra
■ man aammamummmmmmmm mmmBsmesMam
V Mariboru, 'dne 4, ITT, 1931.
■SZlr'	MLVBPJ2&.......-J.7H
ll»lBBBBBIglBiaWBlilllll]BlilB|i|ijOlg]lg|gWB[gBijllglglFilBlgHBlWBBE;»]il]W[«iWWlji[°ffflwlgWtjJlklBB[g|iliii|gl
Naše nove spomladanske cene!
Zenski Čevlji na eno zaponko v vseh modernih barvah
Zenski pumps čevlji iz laka,
črne ali barvaste kože
Zenski troter- čevlji v vseh
barvah
Strapacni moški čevlji v črni,
rjavi ali lak koži Polčevlji moški V črni, rjavi ali lak koži
Original-Goodyear-Wlt-čevlji Otroški čevlji
Din	165’-
Din	195’-
Din	165'-
Din	195*-
Din	225"-
Din	245’-
Din	45’-
	
Prednosti teh čevljev so krasni modeli, elegantna petain dober materijal.
Zelo okusni, zato jih vsaka dama rada nosi.
Najbolj eleganten čevelj za šetnjo.
Zelo udobna oblika. Te vrste se pro-daja več tisoč parov na mesec.
Dobijo se v vseh oblikah in barvah. Za vsakega gospoda nujno potrebni.
Prekašajo vse v izdelavi in kvaliteti.
navzgor. 28 let že izdelujemo te edino pravilne higijenske čevlje zanašemale
MARIBOR
Obiščite nas in prepričali se boste, da prinašamo za pomlad navzlic nizkim cenam
edino kvalitetne čevlje v najmodernejši izdelavi.
®
0
0
0
in
Lj®®®®®®®®®B®®®®®®®SB®®®H®S®®®BB0®S®®ilSS®S®®®S®B®S®®®0®0Sl
□ □□
Šivilje dobijo delo na dom.
F. Verdnik, Aleksandrova c. 55.	593
Matere pozor!
Ako hočete, da se bodo Vaši malčki v otroškem vozičku udobno in prijetno počutili in ako jih želite brezskrbno okrog voziti Vam svetujem, da oddate voziček v popravilo edino mehanični delavnici Justin Gustinčič, Maribor,
Tattenbachova ulica 14.________________594
Sobo in črkoslikanje, vedno nainovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Manufakturista,
izvežbanega, zmožnega slovenskega in nemškega jezika takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod
1.200.________________________________574
Brzopotplata,
Aleksandrova cesta 24, Ivan Pirc. — Moški podplati Din 30.—, ženski podplati Din 25.—, moške pete Din 14.—, ženske od Din 6 do 8. Blago prvovrstno. S^mo ročno delo.	577
Solidno gospodično ali gospoda sprejmem v lepo sobo pri navadni dru žini. Maribor, Ruška c. 5 I, vrata 5.
595
Sprejmem pridnega in močnega učenca
za zvonolivarstvo, Livarna Zvonoglas. Pisarna Stolna ul. 5.	588
Dne 8. marca 1931.
se bo vršila ob 11. uri licitacija za prodajo pomij in kosti v kasarni »Kralja Aleksandra«, Melje in »Vojvode Mišiča«, Tržaška cesta za leto 1931. Kavcija iznese okrog 2C0 Din. Licitacija se bo vršila v pisarni blagajnika 45. pe-šad. polka, Meljska cesta.	590
Iščem trisobno stanovanje
s pritiklinami. Joža Keluc, vojaški veterinar, Tržaška c. 26.	586
Gospoda sprejmem kot sostanovalca
na hrano in stanovanje s 15. februarjem. Tattenbachova ul. 10, pritličje, levo.	587
Zahvala.
Vsem mestnim, plinarniškim in avtobusnim uslužbencem se iskreno zahvaljujem za podporo, ki so jo iz blagega namena nabrali za me in moje otroke. Marija Rečnik.	591
Spalne sobe, politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
M. Zevacco)
V senci i&zutta
Zgodovinski roman,	82
»Da, gospod. Predstavljajte si... Ko privežem konja k železnemu obroču na konjskem tramu, stopi k meni mož, v črni obleki, ves črn od nog do glave, pravi, da je majordom gospoda velikega profosa, in me vabi jako vljudno, naj trčim z njim na vaše zdravje in na zdravje njegovega gospoda...«
»In ti si hitel sprejeti ponudbo, to se razume?«
»Kajpak, gospod. Sledil sem vrlemu majordomu v njegovo pisarno; in dasi je bil v žalni obleki, se je mož vendarle izkazal veselega fanta. Z veliko spretnostjo je odmašil steklenico belega vina, ki me je spominjalo kiantija, saj veste, ki sva ga pila v starih časih. Na iti bila sva ravno pri tretjem kozarcu, in dični majordom je ravno hotel odmašiti drugo steklenico, kar se prikaže v pisarni mož, o katerem govorite. Spremljal ga jc dedec, ki sem ga spoznal na prvi pogled, da je moj rojak; lahko bi rekel z gotovostjo, da je bil Napolita-nec...«
»Le nadaljuj Spadakapa,« je velel vitez, videč, da se oproda ustavlja.
»Izkušam se spomniti natanko, kaj sta se menila ta dva lumpa, zakaj to stoji, da morata biti dva pretkana razbojnika. Njiju razgovor me je presenetil tembolj, ker se kujona nista prav nič menila, ali ju kdo sliši ali ne. Sicer pa sta govorila italijansko; najbrže sta mislila, da ju itak nihče ne razume. Kolikor se spominjam, sta govorila takole:
»Zdaj se mi zdi, da držim svojega Manfreda za vrat, je rekel dedec z zelenim baretom.«
»Trikot,« je pripomnil Ragastan. »To je njegovo ime.«
Spadakapa je nadaljeval:
»Ali je tujec zgoraj?« je vprašal Napolitanec.
— Da, je odgovoril oni, ki ga vi imenujete Trikota, gospod veliki profos mu bo že zmešal štreno ...
— Koliko zaslužiš pri tej reči?
— To, da se maščujem nad Manfredom. In ti?
— Jaz se zadovoljim s par svetlimi zlatniki. Saj sem si že precej opomogel s kupčijo, ki sem jo imel z vojvodinjo Etanpsko ...
»Nato, je zaključil Spadakapa, sta »falota morebiti opazila, da ju poslušam, kajti umolknila sta nenadoma, in par trenutkov nato je prišel nekdo po onega, ki mu pravite Trikot.«
Ragastan ga je ves čas pazno poslušal.
Rekel ni ničesar, dokler nista prišla v ulico Kanet.
Ko pa je razjahal na dvorišču svojega dvorca, je rekel Spadakapi:
»Kakšno je tvoje mnenje o tem dvorcu?«
»Moje mnenje je takšno, da je prekrasen in vreden vašega bivanja, gospod vitez.«
»Da, toda veliki profos ve, da stanujem tukaj...«
»Kaj zato, gospod?«
»No, vsakovrstni vzroki mi prepovedujejo obdržati stanovanje, ki je znano velikemu profosu ... Spadakapa, odpravi se in poišči samotno hišo, ki naj bo tako oddaljena od vsakršnega hrupa in prometa, da bomo res varni. Za vse druge pa, ne izvzemši vratarja tega dvorca, stanujemo še nadalje v ulici Kanet... Ali si razumel?«
»Še nocoj bo gospod vitez lahko legel spat pod drugo streho.«
»Idi torej, Spadakapa, in glej, da opraviš naglo...«
Spadakapa se je odpravil takoj, toda peš. Jezdeca bi bili povsod opazili, pešec pa se je z lahkoto izgubil med množico.
Ragastan se je napotil nato h kneginji Beatrici, ki, ga je čakala z lahkoumevno nestrpnostjo.
Vitez ji je povedal samo to, da se ni mogel dogovoriti z velikim profosom ničesar pozitivnega.
Čutil je globoko potrebo premisliti vse te reči do dobra.
Zlasti sta ga bili presenetili dve.
Prvič razgovor, ki ga je bil prestregel Spadakapa. Vkljub svoji nejasnosti je pričal vendar o komplotu med velikim profosom in Trikotom, kraljem tunskim.
Drugič — trdovratnost, s katero je zatrjeval Trikot, da je dobro poznal Manfredove starše.
In vrhu vsega — zločini, katerih je dolžil Manfreda s tolikšno vnemo.
Ragastan je videl Manfreda smo enkrat, za kratko minuto; nima tako jasnih, svobodnih oči, niti tako mladega obraza in odkritosrčnega usmeva!
Ragastan je bil stavil glavo, da Manfred ni bil takšen navaden rokovnjač in plenilec meščanov, kakor ga je naslikal Trikot.
Dasi ni mogel zaključiti ničesar jasnega, vendar je bil Ragastan prepričan, da se snuje proti Manfredu in nemara tudi proti njemu samemu spletka, ki jo je hotel izjaloviti.
V	to ga jc moral biti svoboden gospodar vsega svojega gibanja in početja.
(NadalievamV nrih.)
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETE'.A
» Mariboru.