Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo !in ekspedlelja |t ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpl&čan 15 gld., za pol leta'8 gld., za! mesec 1 gld. 40 rt leta 4 gld., u jeden V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. tev. 58. V Ljubljani, v ponedeljek 11. marca 1895. Letir Davčna preosnova. Iz državnega zbora 9. marca. Razprava o davčni preosnovi je pri koncu. Vseh strank zastopniki so se že oglasili in povedali svoje mnenje. V soboto je nastopil tudi finančni minister in razvil vladni načrt. Sobotna razprava je v marsičem znamenita. Najpreje je pomenljivo predrzen govor Auspitzev, ki je s čudovito hladnokrvnostjo branil velike industrijalne podjetnike, delničarje in kapitaliste, kateri se po njegovih mislih ne smejo preveč obdačiti zato, ker bi potem ne povedali svojih pravih dohodkov. Izrekel se je zato proti Steinwen-derjevemu predlogu, naj se vrsta stopnjujočega dohodninskega davka še zviša. Sedaj je najvišja stopinja določena tako da se od 100 000 do 105.000 gld. dohodkov plača 4650 gld., od vsakih nadaljnih 5000 gld. dohodka se plača 250 gld. več davka. Auspitz je dejal, da mora biti davek tako umerjen, da se javnemu menenju ne zdi previsok in da torej javno menenje smatra za sramoto, če se neresnično fatira. To se pravi po domače: Zato ne smete preveč obdavčiti velikih podjetnikov, da se vam ne bodo glede svojih dohodkov legali. Kje pa je tisto javno menje, o katerem govori Auspitz. Ali ni več pravičnost merilo zakonom ? — Mladočeški poslanec Fort je zopet pojasnil mladočeško stališče glede davčne preosnove. Po njegovem prepričanju bi imel o davkih sklepati jedino le češki deželni zbor. Nameravana preosnova ui socijalna. Ž njo si postavi zbornica spomenik servilnosti in vzor, kako se zakoni ne smejo delati. Za njim je vstal fin. minister dr. pl. Plener in je s svojega stališča po-jasnoval razne ugovore. Pomenljivi sta ujegovi izjavi glede volivne pravice. Najpreje je izrazil svoje soglasje z Dipaulijem, da tisti, ki so sedaj plačevali toliko davka, da so imeli volivno pravico, ue smejo izgubiti te pravice, če se jim po preosnovi davek zmanjša ali LISTEK Potrebuje li človek mnogo zemlje? Ruski spisal L. N, Tolstoj. Preložil Iv. Ev. Družnik. VI. Med tem, ko se Baškirci tako med seboj prepirajo, prida k njim človek v lisičjej čapki; vsi utihnejo in vstanejo." Tolmač pravi: „Baš to je starešina!" Takoj prinese Pahom najlepšo nočno suknjo in pet funtov čaja ter podari oboje starešini. Starešina prejme dar in se vsede na prvo mesto. Takoj mu začn6 Baškirci nekaj pripovedovati. Starešina nekaj časa posluša, nasmehne se in spregovori po rusko: »Drage volje! Vzemi si zemlje, kjer se ti poljubi. Zemlje je mnogo !" »Kako je to, da si vzamem, kolikor hočem," misli si Pahom. »To je treba sodnijsko potrditi! Drugače bi morebiti rekli: zemlja je tvoja, a pozneje mi jo vzemo." »Hvala lepa za vašo prijaznost," reče jim Pahom. »Vi imate mnogo zemlje, a jaz je ue potrebujem veliko. Vendar bi rad vedel, kakšno zemljo mi boste odmerili. Vsekakor je treba, da mi jo kjer celo odpusti. — Potem je pa z neko odločnostjo izrekel trdno nadejo, da bo zbornica kmalu sklenila poleg davčne predloge tudi volivno preosnovo. Glede pridobitnega davka je zagovarjal minister, da se je moralo uvesti kontingentiranje. Koliko bo donašal osebni dohodninski davek, ni gotovo; koliko davka bo državi odpadlo in koliko se ga bo izročilo posameznim deželam, je že določeno; torej je bilo tudi treba kaj gotovega določiti glede pridobitnega davka. Skupna kontingetna svota se zdi nekaterim previsoka, češ, da naša industrija nazaduje. Toda to ni res. Vsako leto dobivamo iz inozemstva več surovin, ki se potem doma obdelujejo. Kontingentne komisije, ki bodo določevale ta davek, bodo imele obširno navodilo. Zunanja znamenja za presojevanje bodo stroji, konjske sile, število delavcev. Potem se bo splošno preračunalo, koliko davka pride na jedno konjsko silo. — Glede rentnega davka je minister govoril kapitalistom iz srca, ker se je izrazil proti davku od dividend, češ, da so že delnice same jako visoko obdavčene in da prijoritetnih delnic ne kaže obdavčevati. — Hranilnice bodo imele mnogo polajšav. Svoj dobiček lahko vpišejo med izgubni rezervni kapital in po § 95 potem ne bo več davku podvržen. — Osebni dohodninski davek je najvažnejši točka v celi preosnovi. Toda ne sme se vspre-jeti previsoka obrestna mera, ker to bi mu največ škodilo. — Jeden del realnih davkov se bo oddajal posameznim deželam. Ce dosežemo najvišjo svoto dohodninskega davka, dobe dežele že prvo leto 6,900.000 gld. Prav za prav mora priti do tega, dabodo dežele dobivale ves realni davek. Kdaj, seveda sedaj še ne moremo vedeti. Pri davčni preosnovi se morajo t«di nekateri davki znižati. Glede zemljišČnega davka pa nikakor ne kaže, da bi se po različni meri zniževal, da bi se parcelam po 20 ali 10 oralov več znižalo, nego drugim. S tem bi se napravila velika zmeda in v mnogih slučajih bi se ne pomagalo malim poljedal- si bodi odmerite, da potem kup pismeno potrdimo. Bog je nad življenjem in smrtjo. Vi, dobri ljudje, mi jo dajete, ali dogoditi se more, da mi jo vaši otroci odvzamejo." Starešina se nasmeje: „Prav praviš! Torej bodemo pa potrdili kup, da ga boljše ne moreš." Pahom začne govoriti: »Slišal sem, da je bil pri vas neki trgovec. Vi ste mu prodali zemlje in kup pismeno potrdili. Tako bi tudi jaz želel." Starešina ga razume. »To vse je mogoče," pravi, »mi imamo tudi pisarja; pojdimo torej v mesto, da vse sodnijsko vre-dimo." »A kakšna bode cena?" vpraša Pahom. »Naša cena je — tisoč rubljev za dan." Pahom ne more razumeti, kakšna mera je — »dan". »Koliko oralov pa ima dan?" vpraša Pahom. »Mi ti ne moremo tega izračunati", odgovori starešina. »Mi prodajamo zemljo na dan, kolikor obideš v jednem dnevu, to je tvoje. Tolika je naša mera »dan", a cena jednega dneva je 1000 rubljev". Pahom se začudi in reče : „Kolikor obidem v jednem dnevu? — to je sila zemlje!" O ilt XXIII cem, marveč te polajšave bi zadele tudi meščane, ki imajo slučajno kako malo parcelico v svoji lasti. — Davčna preosnova je jedno najvažnejših zakonodajnih del izza zadnjih 30 let. Zbornica naj pri tem delu pokaže, da ni lena in neplodna, kakor ji očitajo nasprotniki. Ministrov govor so somišljeniki živahno odobravali. Mi pogrešamo v njem, kjer je toliko besedij o načelih, poudarjanja vrhovnega načela, namreč da se davčno breme preloži z revnejših na bogatejše kroge. Kapitalizem po novem davčnem zakonu ne bo zadet in kakor je videti, namenoma ne. A to pa moramo priznavati, da je vzlasti v dveh točkah veselo napredoval. Osebni stopnjujoči dohodninski davek in določilo, da bodo dobivale dežele jeden del realnega davka za svoje potrebe, sta ti pomenljivi točki, ki bosta postali temelj novim, še pravičnejšim preosnovam v bodočnosti. Politični pregled. V Ljubljani, 11. marca. Delavska Statistika. Načrt zakona v tej zadevi je že izdelan. Glavna določila so ta-Ie: Vsta-novi se poseben urad s predsednikom, njegovim namestnikom in potrebnimi uradniki, ki bo zbiral potrebne podatke glede delavskega, obrtnega in kup-čijskega stanu. V kolikor zadeva zavarovanje proti nezgodam poljedelske delavce, se bo pečal ta urad tudi ž njimi. Temu uradu morajo zadevni činitelji vedno resnično poročati, kar zahteva od njih. Uradniki imajo pravico po dnevu in po noči, kadar so dela, ogledati si tvornice in delavnice. Kdor bi jim branil pri njihovem poslu, ali bi ne hotel prav odgovarjati vprašanjem, se kaznuje prvič do 300 gld., drugič do 1000 gld. V pomoč temu uradu imenuje vlada poseben pomožni svet, v katerem bodi tretjina delavcev, tretjina delodajavcev in tretjina mož, spo-sobuih za ta posel. Ta svet ima dolžnost posredo- Starešina se nasmeje. »Vsa je tvoja! Samo jeden pogoj ti stavim: Ako ne prideš v jednem dnevu nazaj na mesto, odkoder si odšel — zapadeš svoj denar". „A kako si naj zapomnim mesto, odkoder bo-dem odšel?" vpraša Pahom. »Mi bodemo stali na mestu, katerega boš sam odločil. Ostali bomo vedno na istem mestu, a ti pojdi in obhodi krog! Za teboj bodo jahali naši molodci. K]er boš ukazal, tam bodo zabili kolce v zemljo. Pozneje bomo naredili brazdo od jednega mejnika, do druzega. Obhodi, kolikor htčeš, samo do solnčnega zahoda se moraš povrniti na ono mesto, odkoder boš odšel. Kar obideš — vse je tvoje!" Pahom pristane. Dogovore se, zjutraj zarano oditi. Porazgovore se še nekoliko, napijo se komisa in čaja, najedo se bravine, in stori se noč. Pahomu odkažejo ležišče na pernici in se razidejo. Obljubijo se zjutraj ob zori sniti, da bodo tako pri solnčnem vzhodu že na mestu. s.-v-v^.-v.-v^-v.-v II. redili koncert „Glasbene Matice", dne II. sušca t. I. Vzgojila si je »Glasbena Matica" dete, sebi v ponos, narodu v radost in čast. Mlado je še to dete /, / < & m. A vati iu podpirati namene delavskega urada. Uradniki so vsi zavezani strogo ohranjati tajnost gledd stvarij, ki so jih izvedeli. — Ta načrt je izdelal poslanec Baernreither. Da bo imel kaj vspeha, se bo moralo še mnogo dopolniti. Najvažnejše točke, o čem in s kakšnimi nameni naj deluje delavski urad, so prepuščene upravni gosposki. Pomožnega sveta delovanje bo brez pomena, če mu zakon natančnejše ne odmeri delokroga. Iz vsega srca želimo, da bi ta pn-četek zakonite delavske organizacije in potrebne avtonomije njegove, ne postal samo mrtev birokra-tičen stroj; zato se nadejamo, da bodo katoliško misleči poslanci porabili to priliko in skušali, kolikor je sedaj mogoče, nepopolnemu načrtu vdihniti dub& in v njem oživiti ideje sv. Očeta, izražene v delavski okrožnici. Zveza železniških nižjih uradnikov. Dne 6. t. m. vršil se je na Dunaju shod zastopnikov zveze železniških nižjih in pomožnih uradnikov, katerega se je udeležilo tudi več državnih poslancev. Na shodu je odbor poročal, kaj je storil v zboljšanje razmer svojih železniških tovarišev. Mej drugim so izročili ministrom Windischgratzu, Plenerju in Wurmbrandu posebno spomenico, v kateri so opisane žalostne razmere nižjih in pomožnih uradnikov pri železnicah ter označene želje, katere naj bi jim izpolnila železniška uprava. Bili so tudi pri predsednikih zasebnih železnic in pri načelniku državnih železnic vitezu Bilinskem. Ta jim je odgovoril, da pri državnih železnicah ni nobenega povoda za pritožbe. Žalostnih razmer uradnikov ni kriva uprava državnih železnic, pač pa akcijske družbe, ki na kvar uradnikov in delavcev delijo svojim udeležencem visoke dividende. Zato bi bilo želeti, da se železnice sploh podržavijo, ker potem bi se najbrže kaj zdatnega storilo, da se izpolnijo izražene opravičene želje. Shod je sklenil, to spomenico izročiti državnemu zboru in gospodski zbornici ter naprositi poslance, naj v tem oziru kaj storč za zboljšanje teh žalostnih razmer. — Želeti bi bilo res, da se v tem oziru kaj stori in po našem mnenju bi imel vitez Bilinski tudi pri drž. železnicah posla dovolj. Mejnarodna denarna konferenca. V soboto dne 9. t. m. je minister Plener odgovoril interpelaciji grofa Friesa, da ni dobil ed nemške vlade še. nobenega povabila k mejnarodnemu denarnemu shodu, ki bi skupno vredil valutno vprašanje. V nemški zbornici se je namreč predlog za tako konferenco vsprejel. Minister je obljubil, da se je bo Avstrija brez dvojbe tudi udeležila. Ministerski predsednik Banffy je v svojem govoru dne 8. t. m. v zbornici razvijal ogerski vladni načrt. Vlada hoče na vsak način izvesti cerkveno politične zakone, vpirajoč se na vladarjevo zaupanje. Drži se pogodbe z 1. 1867 in jo hoče braniti proti nezavisni stranki. Ogerski honved popolnoma izpolnuje želje z 1. 1867. Korni poveljniki dopisujejo ogerski z upravno gosposko. Jednoletni prostovoljci morajo znati nemški, kolikor je potrebno. Vojna akademija z ogerskim učnim jezikom ni potrebna. Glede skupnega grba še ni rešeno vprašanje. Dvorjanstvo sicer ni ločeno v ogersko in avstrijsko, toda samostojnost ogerske države se bo po vladarjevem sklepu i tu pokazala. Govori se, da je Ogersko v gospodarskem oziru zavisno od Avstrije. Tu odločuje dejstvo. Avstrija je gospodarski bolj razvita, .kot naša dežela in neko prevladanje je torej komaj izogibno. Podobno je vprašanje o samostojni ogerski banki. Sedaj so na Ogerskem velike težave: Ljudstvo je razburjeno, narodnosti se vedno bolj vzbujajo, agrarni socijalizem in druga ž njim združena vprašanja čakajo rešitve. Dobro bi bilo torej, da se združijo vse ustavi zveste stranke. — Kakšen vpliv so imele njegove besede, je pokazalo glasovanje: 222 glasov za fin. zakon, 166 proti; neprisotnih je bilo 63 poslancev. Potem se je pričela podrobna razprava o fio. zakonu. Zakon proti upornikom na Nemškem se razdira. V odseku se niso mogli zjediniti o § 130, ki govori o varstvu monarhije, vere, družine, zakona in lastnine. Odsek ga je torej odklonil. S tem je glavna ost celemu zakonu odbita in če se kaj posebnega ne izpremeni v zbornici, je zakon pokopan. Ruski »Svet" poroča, da bode veleposlanik baron Mohrenheim premeščen iz Pariza na Dunaj, Nelidov iz Oarjigrada v Pariz , grof Muravčv pride f Oarjigrad, v Berolin pa knez Dolgorukov. Kitajski cesar je s pooblastili svojega podkralja poslal v Hirošimo, da sklene mir z Japonci. Ker je morje zopet prosto ledu, skuša japonsko bro-dovje osvojiti si še druga mesta ob pečilskem zalivu, armada pa prodira proti Kitajcem .svetemu* mestu Mukdenu. Neki japonski višji uradnik je zatrjeval dopisniku angleškega lista .Central Newsu, da Japonci sprejmejo mirovne pogodbe, ako jim Kitajci odpro vsa pristanišča. Tudi denarne odškodnine Japonci ne bodo preveč zahtevali, dasi ima Kina bogate vire, ko bi ji vlada znala porabiti. Dokler pa ni sklenjen mir, bode japonska vojska dalje prodirala, da doseže ugodnejše pogoje za mir. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. marca. (Gospod deželni predsednik baron Hein) se je včeraj z Duiaja vrnil v Ljubljano. (Cesar ičinj a-vdova nadvojvodinja Štefanija) je v soboto popoludne s spremstvom iz Opatije na par-niku .Eneo" obiskala Krk ter obiskala tamošnji samostan Cassione. Zvečer se je vrnila v Opatijo. (Proslavljenje Bizmarka na Štajerskem.) Iz Maribora se nam 10. marca poroča: Odbor za proslavo Bizmarkove osemdesetletnice prav priduo razpleta svoje mreže po naši kronovini. V Gradcu se napoveduje za 31. marci j velik komers v proslavo Biz-markovo, katerega se bodo vdeležili tudi vseučiliščniki in dame. Slavnovstni govor na tem komersu bo govoril državni poslanec Hofman-Wellenhof. Tudi tukaj v Mariboru imajo člani slavnostnega odbora za Biz-markovo proslavo jutri posvetovanje, kako da bo nemški Maribor pokazal svojo vdanost slavnemu (!) Bizmarku. — Kako se v smislu Bizmarkovem tukaj deluje, kaže tudi to-le : Dne 2. febr. je imela a vendar deluje z vsemi svojimi močmi krepko in neutrudno; talentov, ki so mu jih položile rojenice v zibelj, ni pustilo v nemar ležati, marveč se vzdi-guje ob njih zmirom višje in višje. Kjerkoli se pokaže, je sijaj, kogarkoli privabi k sebi, ga osreči, ker mu govori k srci, ker mu oživi nado, ker mu dvigne misli k jasnim višinam, kamor stopa žvrgoleči škerjanček. Koncertni oddelek naše .Glasbene Matice* je to. On nas združuje, da zažijemo dve, tri srečne ure, da zavzemamo iz morja glasbenega krasa čišo oživ-ljajočega napoja. Poteka retrto leto, odkar je .Glasbena Matica" prvič nastopila z možkim zborom', ki ga je zbrala okolu sebe. Čez leto dnij privzela je tudi ženski zbor, se združenima zboroma pa vstvarila je nam koncerte uezabne vrednosti. Zdrava podlaga, na koji je vzrasel zbor, resnost v delovanji in idealni vznos, ki je dičil prvega zboro vodjo, ranjkega dr. Fran Grossa ne manj kakor naslednika, našega Mateja Hubada, to so elementi, ki so učinili, da je vsaki dosedanjih koncertov nova izklesana skala k spomeniku, ki ga je dolžan postaviti narod slovenski glasbi in umetnosti sploh. Tega priznanja ne more nihče odreči pevskemu zboru .Glasbene Matice". Pogled v nedaleko preteklost pred njega ustanovitvijo in primerjanje te preteklosti se sedanjostjo učita nas kaj hitro, da gre rečenemu zboru hvala, da je naprednjašk, ker ne-utaji nikdar klica: le viš|e, le višje 1 Z mladeniškim ognjem seznanja nas .Glasbena Matica" v svojih koncertih z dragoceno izbero najlepšega , kar je domovina i tujina na glasbenem polji vstvarila. Skrbnost v sestavi in izvajanji programa in bogatost taistega svedočijo o bujni plodo-vitosti mladega zbora. Po velikih koncertnih delih kakor Dvof&kovem .Stabat mater" in Haydnovem „Vstvarjenji" sledi v prihodnjem koncertu kaj novega — orkestralna simfonija. Kolikega pomena, da je ta novi dokaz energije, vladajoče v .Glasbeni Matici", ne smemo prezreti. Naravnost moramo reči, da ostane današnji koncert ne le v zgodovini .Glasbene Matice" ampak tudi za razvoj glasbe med Slovenci sploh zgodovinskega pomena. Ne zabimo, da se je glasila raz slovenski koncertni oder prvič mogočnost orkestralne simfonije, kojo goje vsi drugi narodi tem intenzivneje čim višje stoje. .Glasbene Matica" pridobi pa z izvajanjem simfonije značaj pravega in popolnega koncertnega zavoda. Zato pozdravljamo II. koncert posebno prisrčno in veselimo se ga, ker se proslavi ž njim v novič slovenski narod. Dr. Anton Dvof&kovo simfonijo op. 60 v D-duru naznanja vzpored koncerta. Posvečena je tukajšna podružnica .Sttdmark" svoj plesni venček, ki je donesel podružnici dobička — 158 gld. — Drugi mesec bodo neki zopet z gledališko predstavo koledovali za to društvo nebodi ga treba. — Od delavnosti Nemcev naj bi se pač Slovenci učili marljivosti in vstrajnoBti v pravem in potrebnem delu za obstoj slovenskega naroda. (Iz Ribnice,) 9. marca. V četrtek zvečer je odšel gospod Višnikar na Dunaj. Njegovi somišljeniki spremili so ga v obilnem številn na kolodvor; gotovo so se mu priporočali za lepe pirhe. Duhovi, razburjeni vsled volitve, so se že nekoliko pomirili; možje iz okolice iz vasij se jezijo nad tržani, da se dajo tako slepo voditi liberalcem. Dal Bog, da bi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah istih mislij ostali in prave, zavedne može volili 1 — Snega je, kakor drugod, tudi pri nas veliko. Na Jurjevici pri-godila se je tudi nesreča nekemu 24letnemu mladeniču. Ko je kidal sneg s strehe, padel je ž nje in se nesrečno nasadil na neko ograjo in bode težko okreval. — Tudi predpustne šeme ali maškarade so še vedno pri nas v navadi, ki s svojim razgrajanjem motijo mir po trgu. Letos so na pustni torek bile te šeme tako nesramne, da so insultirale od 40urne pobožnosti se vračajoče duhovnike. Surovosti se dandanes res nikjer ne manjka! (Iz Ptuja,) 7. marca: Tudi pri nas imamo veliko težav s snegom, tako da je zelo oviran promet v mestu in po okolici, od koder kmetovalci vsled visokega snega ne morejo v mesto. Vsled tega so na včerajšnji živinski semenj prignali celih — 30 glav živine, ker kmet v teh razmerah ne more nikamor z živino iz hleva. (Sneg. — Nesreča.) Iz Slavine 8. marca: Od nedelje do petka nismo dobili nobene pošte. Zame-tena je bila železniška proga, pa zameteni smo bili tudi mi; vsaka zveza z bližnjimi vasmi je bila pretrgana. Ljudje nimajo drv; hruške, češplje padajo pod sekiro. V nekaterih hišah je mraz in glad ob enem. Nekaj streh se je udrlo po vaseh, nesreče nobene ni bilo pri tem. A nesreča se je zgodila, ko so kidali sneg z železnice med Prestrankom in Postojno. Vlak iz Postojne je pridirjal nasproti delavcem. Cveltov 17letni fant iz Rakitnika hoteč se umakniti, stopi na nakopičen sneg, sneg se mu umakne, in on pade v znak. Vlak pridrči in ga raztrga na kosce. Vselej me strese groza, kadar slišim, da je mlad človek nanagloma umrl. Zakaj ? Mladi ljudje premalo mislijo na smrt. Najdeš jih po krčmah, na plesih, med ponočnjaki tolikrat in tolikrat na leto, a pri spovedi kolikrat? In če pride nagla smrt, kaj potem ? (Ogenj ) Iz Dobrove se nam poroča: V petek zvečer okoli 9. ure začelo je pri Jožefu Dolinar, domače .pri Kocijanu" v Kozarjah v dobrovski župniji goreti. Ker so domači in tudi sosedje že večinoma spali, opazili so ogenj šele, ko je bil že ves skedenj v plamenu. Zbog velicega nakopičenega snega ni bila skoro nikaka pomoč in nikaka rešitev možna. V dveh urah je uničil ogenj celo poslopje, skedenj in šupe z vsem gospodarskim orodjem vred. Zgorelo je šest novih vozov, mlatiinica in rezalnica ter do Hanns Richterji. Da nam izdvaja .Glasbena Matica" ravno to v modernem zlogu pisano delo kot prvo simfonijo, odobravamo. Kot moderno delo je taisto simfonije nevajenemu občinstvu dokaj pristopnejša nego simfonije klasikov. Razven tega je Dvofiikova muza toli sijajna in zmagonosna, da se ji mora udati vsaka za glasbeno lepoto vneta misel. Velika v koncepciji vnema navedena simfonija našo dušo kakor priroda v svoji velikosti. Koj prvi stavek: allegro non tanto pripominja nam naravo. Intenzivna uporaba leseuih trobil za glavni tema in pa karakteristično izvajanje spremljajočih motivov po gozdnih rogovih pripominja nam ne manj kakor prvi klicni tema z odgovarjajočim odmevom ter idilična piščal se svojo pastirsko melodijo Čarobni kras gozdne veličastnosti. V drugem stavku: adagio, uživamo do cela lepoto gozdne tišine. Ko da ležiš na mabu v senci dreves za milobnega šepetanja listja [in tajnostnega šumenja vrhov, slišiš sladko prepevanje in žvrgo-lenje pt č|e, pred teboj se pa odpira pogled v daljno od solnca ožarjeno ravan; čutiš se osamljenca blaženega med tolikim krasom. V vrtinec bujnega življenja, med rajajoče ljudstvo zvabi nas tretji stavek: scherzo, češki ples furiant, da nam vzkipi srce k jeduakemu veselju, da >'»JbolJe priporočena za preakrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Wien, Schelhammer & Schattera 400 stotov krme. Vsa škoda se ceni nad 3000 gld., dočim je bil posestnik le ia 1200 gld. pri gracarskem zavarovalnem društvu zavarovan. O nastanku ognja se ne v4 nič gotovega. Sumljiv je neki baraba, ki je popoludne v hiši nekaj pretil, da jih bo ogrel. (Iz Črnega Vrha pri Idriji) 9. marca. Letošnja zima je pa huda. Snega je povsod črez 2 metra, kjer je pa burja žamete naredila, pa še mnogo več. Ker so se hotele strehe zlomiti pod težko sneženo odejo, so ga mirali kidati raz vseh streh. Marsikateri kidač je zdrknil raz strehe in se popolnoma potopil v mrzlem snegu. Samo hitra pomoč ga je re-iila smrti. Okrog jhiše so celi hribi snega. Dosti bode imelo solnce opraviti predno ga bode spravilo. Ceste so popolnoma zaprte. Cestui odbor je letošnjo zimo samo v Črnem Vrhu izplačal kidačem črez 200 gld. A delo je bilo popolnoma zastonj. Ljudem primanjkuje drv, ker se niso nadejali tako hude zime. — Zadnji časopis, ki smo ga dobili, je od 2. marca. (Od sv. Gregorja) Pričakovali smo, da bo sušeč prinesel boljše vreme, ali varali smo se. Sušeč je svoje storil, zvil je z repom! Od 3. marca do danes t. j. 7. marca je snež lo prav močno, tako, da imamo 1 meter in pol snega; kjer je burja naredila žamete, tam ga je do 5 metrov. Popolnoma so pota zaprta. Ljudje ne morejo v cerkev, otroci ne v šolo! Nekaterim je začelo živeža primanjkovati in tudi drv. S pošte ne dobimo že štiri dni nobenih sporočil! Sploh ljudje tožiio, da jim je zajec naredil veliko škodo na vrtovih! Kmetovalci zdaj lahko napravijo zahvalno pismo slovenskim liberalnim poslancem, ker ravno ti poslanci so zajca napravili za gospoda, kmeta pa potisnili v kot! (Iz Novega Mesta) se nam poroča: Na dopis v ..Slovenskem Narodu" od 8. marca iz Novega Mesta: „Odmevi po dolenjskih volitvah", stavek: »Slednjič izjavljamo, da se naša narodna stranka ne identifikuje s tistimi možmi, ki so v nemški kaziui pri „Schwarzu" slavje imeli", bodi povedano, da so tisti možje bili: Gosp. Franc Perko, župan novomeški, dr. Slane in dr. P ozn i k. (Ustanove za onemogle doslužene) za 1. 1894 so dobili: Jos. Furlan, Fr. Smerdel in Miha Kovač iz Postojine, Jurij Pucelj iz Martinjevasi, Mat. Eržen iz Jelševca, Jos. Kocjan s Trebelnega, Janez Polja-nec iz Škocijana, Janez Gomikar iz Mokronoga in Simon Ilovar iz Gorenjevasi. (Amerikanske novice.) C. gosp. Anton Vilman, dosedaj v New Ulnu, je prestavljen k cerkvi svetega Frančiška v St. Paul in č. g. Ferdinand Požek je prestavljen od iste cerkve v Montgomerj. Rev. A. Kastigar v Loretto Mino. — V Montano je odpotoval iz zdravstvenih ozirov bogoslovec druzega leta g. Ivan Pirnat in bode v tamošnji škofiji dokončal štndiie. Po posvečenju dobe Slovenci v Montani rose oživimo se srečnimi okolu nas. Ovlada nas življenja polna radost. V četrtem stavku: allegro con spirito s končnim presto, vživamo velikost absolutne umetne glasbe. Organično čini le-ta zadnji stavek celokup-nost s prvim stavkom, s kojim je soroden v temih. Stopnjevani so tu motivi h grandijozni celoti, v burnem vihranji slavi svojo zmago umetnost, srce nam skipi, živahneje stopa kri in hitreje utripajo živci, zavzel nas je blišč monumentalne glasbe, koji ovlada od stoletja človeštvo, v kojega osrečevaoje je vstvar-jeua umetnost z nevenljivo svojo krasoto. Odobravati je, da nam ponuja „Glasbena Matica" v svrho razumevanja glavnih motivov Dvofd-kovega veledela vodilo. Taka analiza, združena s pregledom motivov v notah, služila bode vsakemu kaj dobro. Naj ga ni obiskovalca koncerta brez tega vodila; prouči ž njim v roki oblikoslovje simfonije, najde tudi marsikako kras glasbe, keji bi morda sicer preslišal. Služilo mu bode tudi pozneje, da si oživi spomin ua motive, ki so mu misel zavzele, ki so vjeli njegovo duša v svoje čarobne zanjke. Da, udajrno se muzi, naslajajmo se ob harmonijah. ki jih je nam vstvaril genij! Kdo ve za oni tajni vir čudovitega vpliva glasbe? Zavriska, zabliska melodja, pa vrne se nam radost, vrne se uam vera v srečo, kojo iščemo neumorno, povsodi iu vsikdar. —oe— jaka-dubovnika, ki jim bo oznau|e»al sveti evangelij v domačem jeziku. — Veliko število kmetov se je obrnilo na vredništva političnih listov, naj bi se milostno usmilila ubogih stradajcčib. Beda je velika. Ljudje se marsikje žive le s turščinimi storži. Otroci nimajo obuvala, ne obleke. Sicer so darežljivi Ame-rikanci bednim kmetom že precej pomagali, vendar še ne dosti. — V Philadelphiji je zapustil bogatin Bernard Con\vay 200.000 dolarjev premoženja, in to večinoma katoliškim dobrodelnim zavodom, izmed katerih so dobile sirotišnice 100.000 dolarjev. — K. S. K. Jednota šteje sedaj 760 društvenikov in ima 18 društev pod svojimi krili. Trem udom se je izplačalo ob smrti njih žena vsakem ■ po 150 dol. in jedna vdova je prejela 500 dolarjev. (Zima in sneg.) Iz Logatca se nam poroča 10. t. m.: Tukaj tičimo še vsi v poldrugi meter visokem snegu. Le državna cesta preorana je z a promet, vse maniše ceste so še v neuporabnem stanju. Solnce je sicer zadnje tri dni pobralo nekaj snega, toda pozna se le po cestah kjer je — plundra zmrznila. — Crnovrška pošta par dni ni mogla do Hotederšice reete Godoviča, istotako trpela je Idrijska, dasiravno ima poštar dobre konje. Ce pritisne zdaj jug, bati se nam je po naši dolini znatne povodnji. — Iz Rovt pišejo nam 9. t. m.: Od sobote pa do včeraj ni šla naša pošta nikamor. Ljudje ne pomnijo tu že 60 let tacega snega in žametov nego zdaj. Skoraj smo obupali. Naša šola in farovž dasi stojita poleg okrajne ceste, nista niti videti iz snežoih barikad. Manjše hiše in koče se iz snega niti ne vidijo; vse se je balo da se bodo poslopja jela vsled teže podirati. A najhujše je stoprav sledilo: Jednemu krč-marju je zmanjkalo vina, drugemu kruha, trgovcem soli, sladkorja, tobaka, moke in druzih potrebnih živil. Iz Logatca kaj dobiti ni bilo niti misliti, ker je bila vsaka zveza do cela pretrgana. 26 kidačev je na okrajni cesti odpiralo tir, a prišli so le s težavo pol kilometra daleč pa so obtičali v snegu. V šoli je zmanjkalo drv (!) in k sreči ni bilo treba obilo kuriti ker je šolski pouk zaradi vremena prenehal do 15. t. m. (Troški za kidanje in izvažanje snega.) Mestna občina ljubljanska izplačala je za kidanje in izvažanje snega po mestnih trgih, ulicah in cestah za čas od 3. do vštetega 9. marca 1.1. znesek 1123 gld. 89 kr. (Zoper nahod.) Večkrat se po zimi radi pre-hlajenja nos zamaši, da moramo imeti odprta usta, če hočemo dihati. Tak nahod se prežene dostikrat, če držimo odprta usta nad vrelo vodo in zavežemo glavo z debelo ruto; toda varovati se moramo pre-hlajenja, če rabimo par. Zi trenotek odpraviš na-bod, če povohaš s&linijakovec. Narodno gospodarstvo. Prva žrebljarska zadruga v Kropi.g (Dalje.) V. Pravice članov. g 14. Vsak član ima takoj po vstopu v področji društva aktivno in vsak pravi član pa še pasivno volilno pravico. Ce pa ima kak član več deležev, sme za vsakih pet oddati jeden glas. Noben član pa nima več glasov kakor pet. Izjeme določujeta vrh tega tudi §-a 21 in 53. Ne v načelstvo, ne v nadzorstvo se ne smejo voliti člani, kateri se smejo izključiti temeljem § a 8. § 15. Dalje ima vsak član pravico do čistega dobička po spodaj določeni meri ter v slučaji, da preneha zadruga, tudi do društvenega imetja in rezervnega zaklada. Posojila v gotovini ali vrednostnih papirjih itd. društvo niti članom ne sme dajati. Kredit, ki se kupcem dovoljuje po trgovskih običajih, ni posojilo v smislu teh pravil. § 16. Zadruga mora sprejeti vsacega pravega člana v službo, kot delavca, pomočnika ali mojstra po njegovi sposobnosti in opravilu, s katerim se je pečal pred vstopom v zadrugo, posebno v slučaji navedenem v tj-u 11. Čo načelstvo tega noče storili ali pa odpusti iz službe člana pred nečlanom, ne da bi navedlo temeljitih razlogov omenjenih v delavnem rodu, sme član zahtevati, da skliče nadzorstvo v treh dneh izredni občni zbor. Ako noče nadzorstvo tega storiti ali pa, če odobri občni zbor nepravilno postopanje načelstva, sme član takoj izstopiti ter izvrševati obrt, ne da bi veljalo za njega določilo §-a 10. VI. Jamstvo in razdelitev izgube in dobička. § 17. Dokler društvo obstoji, jamči za izgube in škode s svojim imetjem in v prvi vrsti z rezervnim zakladom. če bi ne zadostovala opravilni dobitek tekočega leta in zadružno imetje za poravnanje izgub, se seže na zadružno deleže. To, kar še primanjkuje, se razdeli v jednaki meri mej zadružnike, dokler ne neha v §-u 76. zakona z dne 9. aprila 1873, štv. 70, d. z. določeno jamstvo. Zadružni deleži zmanjšani na tak način se morajo polno doplačati. § 18. Koncem decembra meseca vsacega leta sestavi načelstvo račune in naredi bilanco takole: Vpisuje mej aktiva: gotovino v denarji, vrednostne papirje po dnevnem kurzu, hranilnične knjižice, zanesljive menjice, premakljivo in nepremakljivo imetje in zadružne terjatve. Surovo železo vpiše se po nakupni ceni, ostale premičnine po ceni, za katero se bi mogle prodati; nepremakljivo imetje pa po ceni, za katero jih je društvo prevzelo. Od skupnega zneska premakljivega in nepremakljivega blaga ae odpiše 10 %, ter še-le ostanek se stavi mej aktiva. Mej pasiva se stavijo zadružni deleži, rezervni zaklad ter zadružni dolgovi. Kar ostane po odbitku pasiv od aktiv, j e čisti upravni dobiček tekočega leta. § 19. Od čistega dobička so izplača naj prvo po 5 °/0 obresti na deleže. Ako ne bi dobiček zadostoval za obrestovanje vseh deležev, se izplačajo pred vsem obresti, ki pripadajo deležem pravih članov. 20 % ostalega dobička pripiše se rezervnemu zakladu. Ostanek se razdeli mej zadružnike po razmerji njihovih deležev, ki so polno vplačani do konca tistega leta, po katerem se vrši račun. Vendar sme občni zbor določiti, da dobi načelstvo za svoj trud 5 °/0 tega ostanka. Članom, kateri so vstopili še le med računskim letom, se odtegne času vstopa primeren del, ki se priklopi rezervnemu zakladu. § 20. Rezervni zaklad je del imetja, sme se uporabljati pri obratu, za kar se mu kot upniku zadruge računa ter pripisuje 4 °/0 obresti na leto. Ako se ne porabi rezervni zaklad pri obratu, se mora naložiti tako, kakor se nalaga imetje nedoletnikov. VII. O prenehanji zadruge. § 21. Zadruga preneha: a) ako sklene to občni zbor, b) ako se proglasi konkurz o zadružnem imetji in c) ako to zaukaže deželna vlada temeljem pravno- veljavne sodne razsodbe, po §-u 37. zakona z dno 9. aprila 1873. štv. 70 d. z. V slučaji razclružbe v smislu točke a) morata na občnem zboru, ki se mora sklicati nalašč v ta namen, privoliti vsaj dve tretjini zastopanih glasov in mora zastopanih biti vsaj polovico vseh glasov, ter ima vsak zadružnik le jeden glas ne glede na število svojih deležev. Zadružnik, kateri je prevzel deleže od druzega i z s t o p i v š e g a ali n c i z s t o -p i v š e g a zadružnika, imeti mora te deleže vsaj jedno leto, če hoče glasovati na takem občnem zbor u. § 22. Konkurz na zadružno imetje se otvori po sodišči vsled naznanila načelstva, da je zadruga ustavila svoja plačila. Konkurzu na zadružno imetje ne sledi konkurz na zasebno imetje zadružnikov. Če preneha zadruga, pozvedeti mora načelstvo, kaj mora društvo dobiti od dolžnikov in drugih oseb vsled njihovih zavez, določiti dolgove zadruge ter izplačati zadružnikom v smislu §-a 48. zakona z dne 9. aprila 1873. št. 70 d. z., deleže ali popolnoma ali po razmerji. Ce po poravnanih zavezah še kaj ostaja, določa občniv zbor, kaj da se zgodi z ostankom. Če bi zadružno imetje za poravnavo dolgov ne zadostovalo, ravnati se mora po predpisih zakona z dne 9. aprila 1873 št. 70 d. z. tj 23. V slučaji, da preneha društvo brez konkurza, preskrbi načelstvo likvidacijo po pravilih zakona z dne 9. aprila 1873. št. 70 d. z., ter s« j>rodajo premičnine in nepremičnine zadruge potom javno dražbe. Člani imajo pri dražbi predkupno pravico, če ponudijo isto ceno, kakor eventualni drugi kupci, ter smejo to pravico izvrševati še dve uri po končani dražbi, na ta način, da naznanijo dražbenemu komisarju svoj namen, kupiti dotično stvar za kupnino enako oni, katero je ponudil nečlan. Če ne oglasi v tem roku noben član ponudbe, se prisodi dotična stvar konečno ponudniku, ki ni član. (Dalje sledi.) Telesnimi. Dunaj, 11. maroa. V zbornici poslancev je minister notranjih stvarij odgovoril na in-terpecijo Alfreda Coronini-ja. da glede uradnega poslovanja goriškega župana in zaradi vporabe imena Piedimonte za Podgoro ni krušen noben državni temeljni zakon, da torej ni nobenega povoda v tem oziru uradno vmes posegati. Neutra. 11. marca. Mej pristaši liberalne in ljudske stranke je prišlo do tepeža. Vlada je zato poslala vojaško pomoč za volitve. Tešin, 11. marca. Pri današnji porotni obravnavi so bili obsojeni Stojalovski na štiri mesece. Hempel in Szpytko na jeden mesec in Studencki na denarno kazen. Zofija. 11. marca. V tukajšnjih tiskarnah štrajkajo stavci. Prejšnje dni so se le posamezni ustavljali delu, danes pa so delo ustavili po vseh tiskarnah. Peterburg, 11. marca. Uradni list objavlja, da je knez Lobanov imenovan voditeljem zunanjega ministerstva. Lobanov je došel v Peterburg. Messina 11. marca. 0 polunoči je bil tukaj čuti valovit potres. Škode ni napravil nobene. Umrli so: 8. marca. Marija Žontar, rešetarjeva žena, 79 let, Kravja dolina 11, marasmus senilis. 9. marea. Franc Furlan, nadpaznikov sin, 17 mesecev, Karlovska cesta 6, meningitis. Tujci. 8. marca. Pri Slonu : Merkens, Schuhart, Reitmayr, Wolf, Jeglič, Hanseli z Dunaja. — De Luca, llinelak, Lieblein, Menti iz Trsta. — Reisvveith, OftVrinann iz RegenBburg-a — Dejak, Vertovec iz Pulja. — Beeke iz Prage. — Schiesl iz Monako-vega. — Rayvich -z Reke. — Mottony iz Bistrice. — Wolf iz Eisenstadt-a. — Luwe iz černovic. — Zenker iz Toplic. — Vitez Westen iz Celovca. — Jellinek iz Pirana. — L. Fabiani iz Voloske. — Hribernik iz Jelšan. — Globočnik iz Železnikov. Pri Mali&u: Goldborger, Sehvvender, S«honwald in Schulz z Dunaja. — Koeroezy iz Budimpešte. — Stoawasser, Gaselstein iz Gradca. — Ziramer iz Laškega Trga. — Ficb-tenau iz Novega Mesta. — Krema.vr iz Feldkirchen-a. Pri avstrijskem caru: Humer, Teraninus iz Hotiča. — Mervar iz Celovca. Pri bavarskem dvoru: Sturrn iz Kočevja. -— Brin-skele iz črmošnie. — Tedesehi iz Trsta. Vremensko sporočilo. a rt a Cas Sta n j e Veter Vreme 2 .5 3, u »f 5 opazovanja zrakouer& ▼ mm toplomera po Celziju -g« ! Sg 9 7. u zjut 2. u pop. M i iveč 735-7 735 4 735-1 -10-2 20 —12 brezv. si. zap. megla jasno M 0 00 10 l u. zjut. 3. u. pop. 9 «. zvc-č. 735-5 735-2 734-2 —4-8 46 4-4 si. jug si. jzap. n oblačno n 77 dež » Srednja za 5.9 in 1'4 temperatura obeh 0 pod normalom. dni —31° in 1-4°, oziroma Zahvala. 167 1 0 priliki britke izgube prerano umrle gospodičine Katarine Abram prejeli smo od sorodnikov, prijateljev in znancev mnogo dokazov presrčnega sočutja. Zahvaljujemo se za-nje tem potom; zlasti izrekamo zahvalo d jmačemu prečast. gosp. župniku za vso skrb, katero so imeli s predrago rajnko v njeni dolgi bolezni in za trud, da se je pogreb tako slovesno izvršil, dalje g. nadučitelju za ginljivo petje v cerkvi. 27 belooblečenim dekletom, katere so rajnki svetile na njeni zadnji poti, in sploh vsem vaščanom, ki so se kljub slabemu vremenu v tolikem številu udeležili pogreba. Predrago rajnko priporočamo v pobožno molitev in spomin. V Košani, dne 9. sušea 1895. Žalujoči ostali. Iščem. hlapca h konjem, mesečna plača 8 gld., in hlapca - volarja, mesečna plača 7 gld. Biti morata poštenega vedenja, delavna in trezna. Vstop lahko takoj Spričevala in priporočila je poslati na: grad Golnik, pošta Tržič. 161 2—1 Oskrbnik, zanesljiv, z izvrstnimi spričevali, želi v tei lastnosti ali pa v službo druge vrste 1. aprila t. 1. vstopiti. Je v najboljših letih, čvrst in zdrav, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi vešč, ter praktičen v poljedelstvu, v kultiviranju travnikov, v živinoreji, v ribarstvu in umni riboreji, kakor tudi v gozdarstvu, v lovu ter nekoliko v vinarstvu. Blagovoljne ponudbe pod ..Oskrbnik", poste restante Kranj. Gorenjsko. 169 3—3 Ravnokar je izšlo prav zanimivo in poučljivo zgodovinsko delo Jtal. spisal Silvio <3ettiao. Poslovenil cT. Stuzalj. obsczajoee 15 in pol pole = 248 stranij v tnali 8°. ~ Cena 35 kr. — Dobiva se v „Katol. Bukvami, pri Ni&mann in v „Katoliški Tiskarni" v Ljubljani. Lekarna Trnk6czy, Dunaj. V. Kri čistilne krogljice so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri . 569 17 Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6czy v Gradcu. 85 S5i ^ o r s a. ?Sa) Dne 11. maroa. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......125 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . i01 „ Ogerska zlata renta 4 %.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1077 „ Kreditne delnice, 160 gld............393 „ London vista...........123 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................6 „ 30 kr. 25 „ 05 „ 40 „ 10 „ 10 „ 20 " 45 „ 40 „ 08 „ 7» „ 60 „ 80 „ Dne 9. maroa. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne sreCke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 <% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6 % . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 164 — 197 50 99 60 152 50 183 75 108 40 111 n 25 n 99 n 80 n 226 — 178 15 132 25 98 n 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........200 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 Avstrijskega rudečoga križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke.........25 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 168 Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3420 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 543 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 108 Dunajskih loka', železnic delniška družba . 84 Metanska družba avstr. plan.....82 T ..velika premogarska družba, 70 gld. . 167 Papirnih rubljev 100........132 gld. kr. 75 25 75 60 60 60 mur Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitki K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. ''^''^FPSSKlIRnHKMBMHBRIRinHHHHHnHHHB Menjarnična dolniška družba E II C C Wollzeil8 it. 10 Dunaj, Mariahilf8rstrass8 74 B. 66 &JT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaeijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. ""•O Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.