NOVO MESTO, 6. 2.1980 LETO X.	ŠT. 2
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon— Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LADOD NOVO MESTO

Stane Vesel je v imenu Laboda prevzel letošnjega zmaja.
več dejanj in manj papirjev
„Zveza komunistov se mora še naprej ukvarjati z ekonomskimi vprašanji, vendar pa je najpomembnejše, da stališča, ki jih sprejme tudi uresniči. Potrebujemo več akcije, več dejanj in manj papirjev.”
Tako je med drugim poudaril predsednik Tito v nedavnem pogovoru z delegacijo Bosne in Hercegovine. Hkrati smo v dnevnem tisku, televiziji in radiu dobili sklepe predsedstva centralnega komiteja ZKJ o re-sničevanju gospodarske in socialne politike v tem letu in smernicah za leto 1980. Nova politična opozorila in spodbude za hitrejše in pametno načrtovanje vseh naših trenutnih in bodočih potreb in možnosti so prišla v pravem času — kot vedno v vseh kritičnih trenutkih našega burnega povojnega razvoja. Pred sleherno celico naše družbe, od osnovnih organizacij in vodstev družbenopolitičnih
organizacij do vseh enot združe nega dela, delegatskih skupščin in vseh izvršnih ter upravnih organov, je trenutno najpomembnejše delo:
sestaviti čisto določene, na svoje razmere in stanje ukrojene akcijske programe svojega dela, da bi uresničili politiko gospodarske stabilizacije in speljali sistemske rešitve v družbeni praksi.
Po domače razumemo te naloge tako, da je treba povsod zagptoviti več reda, delovne in družbene discipline, spoštovanja dogovorjenih sklepov, zmanjšati skupno porabo in se odpo vedati vsem tistim investicijam, ki lahko počakajo, hkrati pa dati vso prednost višji materialni proizvodnji, izvozu in uresničevanju vseh prednosti samoupravnega družbenega sistema.
Povsod, to pomeni tudi v naši delovni organizaciji. Nihče se ne more izmakniti politični odgovornosti za uresničitev vsega tistega, za kar smo se v socialistični samoupravni družbi dogovorili. To, kar smo sklenili je treba tudi izpeljati Zdaj brez velikih in slovesnih besed. Samo dejanja, konkretne akcije in otipljivi uspehi štejejo.
,,Spoštovanje sklepov in dogovorov je nuja. Tisti ki jih kršijo, morajo občutiti posledice. Proti njim moramo uporabi-
ti tudi sankcije, vštevši zamenjavo. To velja odkrito povedati...” Tako odločno zahteva tovariš Tito.
Stabilizacijski program naše delovne organizacije je eden izmed tisočih, ki peljejo k potrebnim rešitvam že v letu 1980. Zanj smo odgovorni vsi, najbolj pa komunisti.
N. S.
ZA STABILNEJŠI DRUŽBENI RAZVOJ
Sekretariat družbenopolitičnih organizacij TOZD Delta je izdelal akcijski program za učinkovitejšo odpravljanje tekočih in razvojnih problemov za stabilnejši družbeni razvoj.
Posameznike so zadolžili za dopolnitev oziroma sestavo celovitega stabilizacijskega programa z varčevalnimi ukrepi. Program in ukrepi morajo biti konkretni, s postavljenimi roki izvršitve in z zadolžitvijo odgo vomih, ki lahko vplivajo na izvršitev postavljenega ukrepa.
Tako izdelan osnutek stabilizacijskega programa bodo v razpravi dopolnili: sindikat, mladina in osnovna organizacija zveze komunistov ter ga kot predlog posredovali v razpravo in sprejem delavskemu svetu TOZD.
MARIJA MAGDIČ
obravnava
zaključnega
računa
Obravnava zaključnega računa za leto 1979 je že nekaj časa v ospredju pozornosti nekaterih družbenih dejavnikov zlasti pa Zveze sindikatov, Gospodarske zbornice Slovenije, Družbenega knjigovodstva in družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Pretežni del prizadevanj je namenjen zlasti odstranjevanju dosedanjih slabosti pri obravnavi zaključnih računov to ji zgolj formalno obravnavanje rezultatov dela in poslovanja, brez globljih ocen gospodarjenja. Skratka,, pri tej širši in enotni družbeni akciji gre za to da bi obravnave zaključnih računov, postale temeljne organizacije oblikovanja smernic za nadaljnje, bolj kakovostno delo.
Zveza sindikatov Slovenije je že pred časom objavila celoten program aktivnosti pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja za leto 1979 in pripravi planov za leto 1980, v katerem je med drugim opredeljena tudi vsebina informacije in poročila o gospodarjenju in poslovanju ki so jo poslovodni organi dolžni predložiti delavcem ob obravnavi periodičnega obračuna ali zaključnega računa.
Ob tem pa so tudi zbornične strokovne službe poudarile da mora biti vsebina posameznih informacij rezultat izvedene analize poslovanja v vseh TOZD. Pri izdelavi informacij pa bi morali nameniti še posebno skrbno analizo področju družbeno ekonomskih odnosov, prodaje in nabave področju proizvodnji zaposlenih in izrabe
delovnega časa, analizi finančnega stanja ter analizi finančnega rezultata. Seveda pa in formacija o poslovanju ne bi bila popolna če ne bi ugotovljenim slabostim sledili tudi predlagani ukrepi za zboljšanje rezultatov poslovanja v prihodnjem obdobju
S končano industrijsko prodajalno je zaključena druga faza izgradnje
odprta
nova
prodajalna v ptuju
Cilj, ki smo si ga v Labodu zastavili, da bomo poleg vseh večjih tovarn odprli industrijsko prodajalno, v katerih bi predvsem naši delavci, pa tudi drugi občani poleg kompletne Lobodove ponudbe po rednih cenah lahko kupovali tudi izdelke z napako ter ostanke in de sortirane artikle po znižanih cenah, dosledno izpolnjujemo. Potem, ko so po zaključni in vesticiji v Krškem odprli lepo industrijsko prodajalno v letu 1978, smo letos 11. januarja, slovesno predali namenu enak prodajalni objekt pri naši TOZD Delta v Ptuju s čimer je bila zaključena druga faza v razvojnem programu TOZD Delta.
Ob tej priliki je bila prirejena pravcata slovesnost, ki je znajo v Ptuju vselej lepo organizirat. Ob tej priložnosti je bil organiziran tudi sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občinske skupščine in banke iz Ptuja in Novega mesta z vodilnimi delavci in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Laboda ter TOZD Delta Tema sestanka je zajela nadaljni razvoj Laboda in vlogo, ki naj jo ima Labod v tih dveh občinah, tako daje bila udeležba na otvoritvi na zares visoki ravni. Ob 13 uri se je ustavila tudi proizvodnja in delavci prve izmene ter precej delavcev druge izmene, se je zbralo pred vhodom. kjer je predsednik DS TOZD Delta po krajšem govoru predal ključe prodajalne direk-
torju TOZD Commerce. Le-ta se je delavcev TOZD Delte zahvalil in prevzel prodajalno v upravljanje.
Takoj nato je prodajalna začela z rednim delom in v prvih t eh urah je bilo prodano za tri milijone din izdelkov, kar je zelo vzpodbudno. Predstavljajmo si, da le tri dni pred otvoritvijo trgovina še ni bila gotova, še vedno so delali pleskarji, blago za prodajo pa je bilo še zloženo v skladišču in ne-številčeno Toda po zaslugi delavcev iz Delte je bilo vse pravočasno postorjeno. Že naslednji dan je bila trgovina čista, poslovodkinja Zora Koželj pa je s pomočjo prodajalk Anico Arnuš, Matildo Topolo vec in Miro Kampi ter s pomočjo delavcev iz naše prodajalne v Novem mestu Andreje Kraševec ter Eme Dragan in tov. Kostanjškom iz Krškega razvrstila izdelke na police in po stojalih, tako daje bila trgovina, ki ima cca 250 m2 prodaj--nega prostora za otvoritev pripravljena kot ,jz škatlice". Temu primerno so bile tudi prodajalke oblečene v okusne kostime iz CML in delo se je začelo.
Prodajalna v Ptuji je sicer last TOZD Delte, ki je bila tudi investitor, TOZD Commerc pa ima prodajalno v upravljanju, saj so prodajalci delavci TOZD Commerce. Pred njih je postav ljen tudi plan, ki je glede na realizacijo ostalih trgovin sicer manjši, vendar se v perspektivi pričakuje prav v Ptuju veliko povečanje prometa zaradi širokega zaledja. Največ pa je seveda odvisno od sodelovanja zaposlenih v prodajalni s prodajno službo v Novem mestu in od spretnosti pri sami prodaji. Zori Koželj, Anici Arnuš, Miri Kampi in Matildi Topolovec, zato želimo čim uspešnejše delo.
M. V.
priučevanje v delti
S planskim povečanjem števila proizvodnih	delavcev v
TOZD Delta Ptuj je bilo potrebno zaradi premajhnega števila kvalificiranih šivilj uvesti priučevanje za vse tiste, ki so se prijavile na razpis.
V	mesecu septembru lanske-
ga leta je bilo sprejetih v priuče vanje 93 kandidatk ki so po planskem programu predelale teoretični del	priučevanja,
kasneje pa nadaljevale še praktični program vaj na šivalnem stroju.
V	teoretičnem delu so se seznanile z vsemi osnovnimi pojmi kot so: osnove krojev, vrste šivalnih strojev vrste surovin in drugo. Poslušale so tudi predavanje iz varstva pri delu, o higieni na delovnem mestu o organiziranosti TOZD itd.
V	praktičnem programu priučevanja pa smo organizirali dve brigadi v dveh izmenah. V prvi izmeni je bilo 46, v drugi pa 47 novink. V vsaki izmeni sta brigadir in pomočnik po tehnološkem vrstnem redu seznanjala delavke z vsemi operacijami šivanja, z ročnimi deli in ostalim. Pri praktičnih vajah so potem „šivale” na papirnatih vajnicah brez sukanca s ciljem da bi spoznale in obvaldale tehniko šivanja. Kasneje so pričele z šivanjem miniaturnih krpic (pomanjšani deli srajce).
Seveda so na začetku nastopile težave zaradi neresnosti, premajhnega interesa, nepravilnega rokovanja s šivalnih strojem in drugih manjših napak. Odgovorni za priučevanje so v teh primerih z vsem svojim znanjem sproti odpravljali te nega-
tivne pojave. Novinke so pravilno usmerjali in jih stimulirali za nadaljno uspešno delo.
Imenovana je bila tudi posebna strokovna komisija, ki je budno spremljala in ocenjevala delo, v največji meri pa poskušala svetovati in pomagati pri vsakdanjih težavah Vse rezultate je komisija posredovala kadrovski komisiji in ta je po opravljenih ocenah redno zaposlila novinke po 4-mesečnem priučevanju.
Na osnovi teoretičnega izračuna kapacitete biigade in števila ljudi, smo vse novinke pre mestili na tista dela in naloge ki so jim pripadala v izdelavi operacij po tehnološkem vrstnem redu. Zaradi neresnosti, osebnih problemov, spremembe delovnih navad in drugih težav je veliko novink zapustilo naš TOZD. Seveda je to povzročilo težave pri tehnološkem organiziranju brigade.
Sicer pa je delo počasi steklo z izdelavo prvih srajc. Brigadi danes že izdelujeta po delovnih nalogih vse modele moških srajc in dosegata okrog 40% plana. Marljive delavke pa z individualno normo dosegajo že okrog 70 % norme. Seveda moramo pri tem spremljati in zavestno vztrajati na kvalitetni izdelavi določenih operacij srajce.
Po vseh ostalih težavah, ki smo jih tudi uspešno prebrodili, so dekleta v začetku leta končale z priučevanjem in si pridobile poklic industrijske šivilje
Hiter razvoj tekstilne industrije, evropsko postavljena norma, hiter tempo našega življenja, nenehen razvoj TOZD Delta, obvezuje novinke, da s svojim marljivim delom, pravilnim odnosom do dela, aktivni vključevanjem v družbeno-politične organizacije, pripomorejo k nadal-jnemu razvijanju naše socialistične samoupravne družbe
EDI STRELEC
ODMEVI NA NAJVIŠJO GOSPODARSKO PRIZNANJE -KR AIGERJEVO NAGRADO POVZETEK IZ GOSPODARSKEGA VESTNIKA
prožno
sodelovanje
■ ■
uspeha
Zdravko Petan, glavni direktor delovne organizacije „LABOD”, tovarne oblačil, Novo mesto, ki je prejel nagrado Borisa Kraigherja kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu v letih 1962 do 1979:
„Zahteven razvojni koncept, toda jasen, podroben tudi o tem, čemu se bo treba odreči in kaj vse vložiti za njegovo uresničevanje — je vsekakor prej lahko uspešen, kot pa le nekajme sečna prisilna pomoč kolektivu ki je zabredel v težave iz katerih ni videti rešitve. Tega načela - zdaj že potrjenega po lastni praksi, ko sem prevzemal pred 18 leti Labod in kasneje v vrsti pridružitev k naši delovni organizaciji, sem se vselej dobro zavedal, seveda skupaj s sodelavci in vsem kolektivom, ki je pač sprejemal posamezne odločitve, preverjal predloge posameznih ukrepov, preusmeritev naložb, poslovnih dejanj. Za takšne korenite premike, ne torej le za
zdravljenje tekočih zadreg pa je seveda potrebno poprej tudi okrepiti materialno podlago dela, izboljšati delovne razmere, vsestransko organizirati delovne postopke. In nemara ni na zadnjem mestu tudi to daje vo dilni viden povsod, tudi pri tistih končnih delih ko je treba naročeno blago poslati da ne zamudiš pogodbenega roka . . . toliko potrebnejša je takšna prisotnost v dejavnosti, kjer odloča o uspehu dela vse več člove kova pridnost kot pa pomoč stroja. Saj je od tega človeka, ki streže stroju ali ki mu zagotavlja delo posredno, na koncu od visno, koliko bo dal stroj. V teh drobnih dejanjih je tisto črpanje notranjih rezerv, rasti produktivnost dela in končne tržne uspešnosti. In tedaj niti niso potrebna kdove kako velika vlaganja, če izvzamemo pač potrebne nove založbe, da se proizvodne zmogljivosti zakrožijo ne določenem območju, da ni treba dodatnih prevoznih stroškov in podobnih režijskih podražitev celotne proizvodnje.
Na proizvodnem področju, kot je naše, kjer večinoma ponudba presega povpraševanje na domačem trgu in kjer tudi na tuje ne gre zlahka, je treba poseči po čiščenju programov in strogi delitvi dela. Tedaj pa je tudi povezovanje lažje, ko naj bi specialisti predstavili trgu, kupcem zaokroženo ponudbo oblačil. Ob takšnem razumevanju integracijskih procesov pa vzpon ptujske Delte, ozdravljenje razmer v še nekaj drugih obratih v manjših krajih pa nazadnje pomoč TIP TOP, po sedmih letih brezuspešnih sanacijskih poskusov, niti ni prese-
Tovariš
Josip Broz - Tito Predsednik Republike
LJUBLJANA Klinični center
Dragi tovariš Tito!
S herojskim premagovanjem bolečin, ko ti je najtežje, nam vlivaš vero in moči, da bomo tvoje nauke in naročila dosledno izvrševali.
Vedno smo z mislimi pri tebi in ti želimo, da čimprej ozdraviš.
DELAVCI TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
"LABOD"
netljiv — četudi gre v vseh teh primerih za dejavnost, ko so jim že odrekli pravo perspektivo, sklicujoč se, daje nujno korenito prestrukturiranje. Toda kam, v kaj drugega - teh poglavitnih odgovorov pa kolektivom nihče ne ponudi. Labodova strategija, vsaj po mojem mnenju pa potrjuje da je še prostor za razvoj teh dejavnosti, če seveda poznamo tržišča, če se jim približuje
Tovariš direktor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
mo postopoma recimo smotrno, z ustrezno kvaliteto in posluhom za potrebe. Delati je treba vztrajno, biti na tekočem in loviti tudi modne muhe, ki jih našemu potrošniku tuja ponudba zna še kako spretno vsiliti. Za takšno uspešnost je pogoj seveda tesna navezanost na zanesljive dobavitelje surovin in nič manj na trgovca. Prožno sodelovanje je porok uspeha — nenehno cenkanje med partnerji, sicer življenjsko navezanimi drug na drugega, prej škoduje kot koristi.
Poslovni podatki so pravi od govor uspešnosti naših zamisli, našega načela do povezovanja do prestrukturiranja proizvodnje, ki jo marsikje na hitro, ..obsodijo”. Pa ni le fizična po vezava rešilna, prožnejših oblik — mednje pa sodi tudi naša zamisel Centra mode - se očitno premalo poslužujemo. Četudi se da o vsem dogovoriti, ob skupnem tveganju za skupne koristi. Kot da bi neradi opustili svoje ime na označbi blaga — kot da je le naziv jamstvo dobrega zaslužka, samostojnosti itd. Vrsto nelagodnosti pa povzročajo proizvajalcem razmere na posamenih predelih jugoslovanskega trga — med drugim tudi različno potrošniško kreditiranje ali prodaja za obveznice in podobno — kar ne prispeva k vse bolj urejenim medsebojnim odnosom niti med proizvajalci nit med njimi in trgovci”.
DUŠAN SKOK
delta
sindikat nosilec aKcij
V	soboto 19. januarja je v osnovni organizaciji sindikata TOZD Delta bil občni zbor.
Na zboru smo pregledali de lovanje osnovne organizacije v dveletnem obdobju te ugotovili, daje bil sindikat skupaj z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami v TOZD nosilec vseh akcij.
Zastavil smo si tudi delovni program bodočih nalog osnovne organizacije sindikata ki zahteva aktivnost vseh članov, izvršnemu odboru pa nalaga precejšnjo odgovornost za uspešno izvajanje teh nalog.
Na občnem zboru smo izvolili člane v izvršni odbor, nadzorni odbor, komisijo za socialna vprašanj, komisijo za nadzor nad bolniškim staležem delega ta za Občinski svet ZSS.
V	izvršni odbor OOS so bili izvoljeni: Elibazeta Kunstek — predsednik Majda Bratec -tajnik, Marija Magdič - blagajnik in člani Olga Belovič, Slavica Furjan. Nežka Hliš, Sonja Kirbiš, Agica Kosar, Martina Kodrič, Anica Lesjak, Anica Mar, Albina Meznarič Marija Petek IV, Darinka Vrbnjak, Lidija Zorec.
V	nadzorni odbor pa so bili imenovani: Cirila Ivečtič -predsednik Stanko Hriberšek — član, Cita Murko — član
V	komisijo za socialna vprašanja so bili izvoljeni: Marija Magdič, Zlatka Pevec — predsednik, Vida Robin - član
V	komisijo za nadzor nad bolniškim staležem so bili izvoljeni: Nevenka Kramberger -član, Cita Murko - predsednik, Majda Strgar — član.
Za delegata v Občinski svet ZSS je bila izvoljena Zlatka Pevec.
libna
Poročilo 1. redne seje IO OOS
Na prvi seji IO OOS TOZD Libna, ki je bila 21. januarja 1980, smo iz predlaganih kandidatov koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja volitev, izvolili naslednji IO OOS: Predsedstvo: 1. Zdenka Srpčič -predsednik, 2. Anica Kržičnik — podpredsednik 3. Jelka Petrovič - blagajnik in 4. Alojz. Hruševar - tajnik.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: 1. Marija Štampgelj — predsednik, 2. Stane Novak — član, 3. Zinka Držanič - član.
Izvoljen delegat v konferenco OOS DO Labod Novo mesto je tov. Umek Marica. Poleg zgoraj navedenega piedsedstva IO OOS TOZD Libna so bili izvoljeni še naslednji poverjeniki: Jožica Benje Marija Bernard, Anica Colner, Slavica Kodrič, Neli Kostrevc Vida Krevelj Branka Solomuh, Kristina Vujanovič in Zdenka Žokalj.
Vsi predlagani kandidati za novo vodstvo so bili enoglasno sprejeti, svoje delo pa naj bi opravljali v duhu samoupravnih odnosov v naši družbi.
zala
delo v preteklem obdobju in kaj nas vodi v jutrišnji dan
Dan pred občnim zborom k je bil v TOZD „ZALA“ dne 11. januarja 1980, se je sestal IO OOS, da je izdelal dokončni program za nemoten potek zbora. Obravnavali smo: pregled aktivnosti OOS v preteklem obdobju in delovne usmeritve za naprej, finančno poslovanje OOS, izvedli smo volitve, nekaterim članom dali razrešnico.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je za nami obdobje v katerem je imela veliko vlogo medsebojna enotnost za načelom ,,Vsi za enega“ eden za vse“. Kajti v letu 1978 in 1979 je enoto Idrija - TOZD TIP TOP (sedaj ,,Zala“), snubila delovna organizacija ETA Cerkno, ki nam je obljubila boljši osebni dohodek večjo socialno varnost itd.
Da bi enotnost naše odločitve potrdili ni bilo potrebno, da bi to preverjali na referendumu. Koncem leta 1978, pa so bile uspešno izpeljne priprave za organiziranje TOZD, referendum pa je potrdil, da si želimo TOZD, iti bo sestavni del DO „,LABOD“ Novo mesto Temu je sledila obravnava in sprejem samoupravnih splošnih aktov, pa volitve v samoupravne organe v TOZD, imenovanje v.d. direktorja, izdelava letnega gospodarskega plana, ter imenovanje •PO. Vse to je sedaj že za nami.
Vrednost vloge TOZD smo kmalu spoznali saj smo v letu 1979 lahko investirali sredstva za sodobnejšo strojno opremo, ki je bila v vrednosti ca 50 milj. din. Del te smo že dobili.
Precej truda je zahtevala od kolektiva akcija NNP 79, ki smo jo uspešno izvedli. Vredno pa je ob tem pohvaliti opravljene naloge referenta za LO in
odsotnost z dela hromi
boljše
rezultate
Alojz Štine, Jože Bobič in Franci Košak.
Nadzorni odbor pa sestavljajo Marica Praznik, Peter Hrovat in Tomo Luzar.
V TOZD TEMENICA pa
sestavljajo IO Danica Pungert nik, Boža Štricelj Ana Skube Rozalija Mišmaš, Marija Štefet, Janez Krevs, Marjeta Grablje vec, Majda Gačnik Marija Pucelj, Nada Mole in Rudi Praz nik.
V	nadzorni odbor pa so bili izvoljeni naslednji člani: Milka Udovič, Marija Krevs, Anton Križman.
Izvršni odbor v TOZD TIP
TOP šteje deset članov. Predsednik je Samo Žargi, Marn Franc je podpredsednik Ivanka Piškur bo opravljala naloge tajnika, Drago Zupančič pa je blagajnik IO TOZD. Ostali člani so še Marija Trobec, Uija Cvetkovič, Raih Marija Olga Ipavec, Živorad Radovanovič in Franc Petrovič.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni Karolina Kuhelj Anton Košir in Ivan Murko.
V	TOZD LOČNA sestavljajo Izvršni odbor Iva Moro Anica Mikec, Marjetka Fabijan Zdenka Celič, Angela Zajc, Danica Lumpert, Ivanka Rifelj, Milka Gazvoda. Marija Mihalič Marija Zagorc, Antonija Kocjan in Renata Bevc.
V	nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Marija Gotlib, Vinko Blažič in Danica Judež.
Koordinacijski odbor šteje dva člana, v konferenco pa sta bila tudi izvoljena dva člana
Problem ..bolniške" pravzaprav v naši delovni organizaciji niti ni tako zelo zaskrbljujoč kot marsikje drugje pa vendar mu posvečamo veliko pozornosti. Napori za zmanjševanje odsotnosti iz dela so naša velika in stalna naloga. V tej smeri so razmišljali tudi v TOZD Libna in koncem minulega leta pripravili z zdravstvenimi delavci iz Krškega in Kostanjevice ter s predstavniki TOZD in delovne organizacije izredno ploden in koristen razgovor.
Dejstvo, da so naši kolektivi izrazito ženski, prinaša s seboj tudi povsem specifične okoliščine. Pričakovati je, da žena, ki je hkrati mati delavka, gospodinja in samoupravljalka in od katere naša delovna — intenzivna. branža zahteva precejšnje psihofizične napore, izpostavljena raznim bolezenskim vplivom. V TOZD Libna so analize rezultatov v tromesečju kot tudi polletne in letne pokazale da poleg nekaterih organizacijsko — tehničnih vprašanj, hromi boljše rezultate tudi odsotnosti iz dela.
Vendar pa razgovor z zdrav stvenimi delavci ni bil organiziran samo zato, da bi prisotni s skupnimi močmi ugotovili in skušali odpraviti glavna žarišča prevelike odsotnosti iz dela, pač pa predvsem z namenom da se izpostavi resnično bolne delavce tega kolektiva in da se jim nudi vso pomoč ki bi jim omogočila čimprejšnje okrevanje.
Da bi zdravstveni delavci sami ugotovili v kakšnih pogojih delajo naše delavke so si pred pogovorom ogledali proizvodnjo.
DSz tov. Iliča katerih pomembnost vse bolj spoznavamo in znamo ceniti. Tudi odnosi in sodelovanje s krajevno skupnostjo so postali pristnejši. Med drugim smo se vključili v prireditve ob novoletnem veselju otrok.
Svoj prostor v našem življenju je dobila tudi kultura. Imenovan je kulturni animator tov. Jožica Šubic, kije obiskala tudi seminar to dejavnost. Animator aktivno sodeluje pri organizaciji kulturnih prireditev v KS, pa tudi znotraj TOZD je kulturno delovanje živahnejše.
Delovnim usmeritvam v prihodnjem obdobju je bilo glavno vodilo:
1.	Zavzemanje za doseg 100 'h plana, izdobavo izdelkov na roke, povečanje pri kvaliteti izdelave, racionalna poraba materialnih stroškov v TOZD, ter boljše koriščenja delovnega časa.
2.	Glede na možnost pridobitve delovne sile bomo prešli v enoizmensko delo, kar hkrati predstavlja izboljšanje delovnih pogojev zaposlenim, ter večjo možnost izobraževanja ob delu.
3.	Odločitev je bila tudi, da bo potrebno ob zaključnem računu TOZD del sredstev nameniti za uresničevanje programa iz civilne zaščite To je: nabava opreme, izpeljava praktičnega pouka, ter dopolnitev internih načrtov iz tega področja.
4.	Obravnavan finančni plan OOS, ki je povezan z uresničitvijo naših nalog (izobraževanje sindikalnih delavcev krepitev
LiKaimca v i uču TIP TOP
športno—kulturne	dejavnosti,
občasna pomoč članom itd), pa bi potreboval finančno pomoč od TOZD, vkolikor bo poslovanje ugodno, v višini 10.000,00 din.
Izvedene so bile tudi volitve. Pri sestavi predloga za nov IO OOS pa je veljalo načelo da se zaradi plodnejšega dela v sindikatu menja le polovica članstva. Delo, ki je zaupano IO sindikata bodo v naslednjih dveh letih opravljale naslednje članice našega kolektiva: Lea Kumer kot predsednica in Ivica Gantar kot podpredsednica IO, sekretarka je Olga Tušar Jožica Kunaver pa bo opravljala funkcijo bla gajnika, hkrati pa je delegat za občinski sindikalni svet. Nadalje so člani IO Danijela Likar, Jožica Šinkovec, Anica Lover-čič, Albina Kofol ter Nadja Frelih.
Nadzorni odbor sestavljajo Jaka Mlinar, Martina Hvala in Fanči Poljanec.
Občni zbor smo zaključili s sklepom, da se bomo tudi v nadalje prizadevali za uresničevanje začrtanih nalog zaupanih sindikatu in se prizadevali za vse bolj bogato žetev.
MIHAELA REVEN
izvršni odbori
COMMERCE
Predsednik—Slavica Popadič, Brajer Damjana, namestnik predsednica tajnik- Breda Murn, blagajnik Anica Zupančič in člani - Alojz Vodopivec,
Sam pogovor je nakazal precej možnosti za tesno sodelo vanje in izpostavil predvsem nujnost preventive, kot seveda tudi sodelovanje ob kurativi. V ta namen bodo v TOZD Libna začeli uvajati sistematične preglede. Direktor zdravstvenega doma v Krškem, tov. Sunčič je opozoril tudi na sprotno seznanjanje delavcev s stroški, ki jih prinaša bolniški stalež Saj glede na to, da delavci izhajajo iz zelo širokega prostora in so vezani na razne zdravstvene domove in mnoge zdravnike, ni možno za trenutek enotno pristopiti k reševanju tega vprašanja. Ena izmed rešitev je bila tudi nakazana možnost, da bi bolnik obiskal svojega zdravnika, ki bi mu dal predlog za ,,bolniško", ta predlog pa bi nato lahko potrdil posebej pooblaščen zdravnik. To bi omogočalo tudi daljše in celovitejše opazovanje pacienta, laže bi bil „spoznati“ težkega bolnika, opozoriti nanj okolico in mu tako zagotoviti hitrejše in popolnejše zdravljenje. Na drugi strani pa bi bili s tem izpostavljeni tudi vsi tisti, ki potrebujejo „stalež“ za čas večjih domačih opravil in podobno.
Pripombe so bile tudi na dolge čakalne ure. Vsaka ura ki jo delavka vloži v delo na svojem delovnem mestu, je dobrodošla.
Zatorej je resnično ni opravičljivo, da dobi dan bolniške če je s pregledom končala recimo ob 11. uri in se ,,tako več ne splača vrniti na delo". V ta namen naj bi poskrbeli za dovolilnice iz katerih bi bil razviden čas prihoda k zdravniku in čas, koje bil pregled opravljen.
V sklopu bolniškega staleža precejšen delež zavzame nuja na domu. Če je vprašanje otrokova bolezen je gotovo mama prva, ki je potrebna majhnemu bolniku, vendar pa v primerih manjših prehladov, raznih pregledov in podobno bi se vendar le lahko posluži le sodobnejšega reševanja. V teh ,.manjših" primerih bi lahko očetje zaprosili za stalež in tako poskrbeli za ravnovesje.
Z odgovornim odnosom in prebujenostjo lahko le delavci sami vplivajo na zmanjševanje izostankov iz dela, s tem pa pomagajo vsem resnično bolnim, ki na žalost včasih tudi na račun ..namišljenega" bolnika, ostanje brez potrebnega staleža. Tovariš Komočar, direktor TOZD Libna upa da bodo že bližnji rezultati pokazali izboljšanje na tem področju v bodoče pa želi sodelovanje z zdravstvenimi delavci še poglo biti v imenu pravočasnega od krivanja bolezni in preventive.
le delo je pot
k uspehu
Prvo poslovno leto TOZD „ZALA“ je za nami, z njenim pa tudi premagan strah, kako bomo izpeljali začrtane naloge in cilje, ki so se pojavili ob besedi TOZD.
Primerjava poslovnega uspeha TOZD na osnovi plana fakturiranih minut je v letu 1979 kar za 11,76 % večja. Tak rezultat smo uspeli doseči kljub kadrovskim težavam in 12% izostanka iz dela zaradi bolniške in porodniške.
Med letom se je v proizvodnji zataknilo zaradi nedovoljne dobave skrojenih izdelkov vendar smo tudi tukaj našli skupen jezik s TOZD COMMERCE. Tudi dela, ki jih za TOZD opravijo skupne službe, so za nas precejšnja razbremenitev, za ostalo finančno-administrativnega poslovanje v sami TO, katerega je kljub temu ostalo še dovolj.
V prihodnjem obdobju bo potrebno posvetiti več skrbi usmerjenem izobraževanju za pridobitev ustreznega kadra. Del rešitve tega bo nudilo delo ki bo samo v dopoldanskem času, del pa potreben razpis kadrovskih štipendij. Možnost dela samo v dopoldanskem času, je zahtevala določene re-organizacijske premike.
S prvimi deli za ta prehod bo TOZD „MONTER“ pričel 25. januarja 1980. Samoupravno smo se dogovorili, da smo petek 25. januarja 1980 doprinesli, tribunsko soboto pa bomo obdelali ko bo proizvodnja z delom najbolj zasedena. Na strokovnem kolegiju pa je bilo dogovorjeno, da bi tov. Jenko razvojni za VO, kateri je pripravljal potrebno dokumentacijo za tehnološko reorganizacijo bil prisoten v Idriji tudi ob sami izpeljavi tega.
Naloge, zadene v letu 1980, upamo, da bodo uspešno izpe ljane in s tem tudi dosežen ugoden rezultat dela.
Direktor TOZD ALBINA TUŠAR
predlog
razporeda
V letu 1980 bomo imeli na razpolago za letovanje dom v Savudriji, 3 prikolice in hišice na Malem Lošinju. Po preureditvi doma v Savudriji, to je do začetka dopustov, bomo imeli v domu 12 ležišč in tri pomožna ležišča, ki bodo razdeljena v obliki treh stanovanj
Razpolagamo s tremi prikolicami, katere bi letos kampirali
na območju Novigrada ali Poreča. Mala prikolica ima 3 ležišča in še dve pomožni ležišči pod baldahinom, novi dve prikolici pa po pet ležišč. Za novi prikolici bodo tudi nabavljeni baldahini.
V Nerezinah imamo 11 individualnih hišic in četvorček z štirimi enotami, skupaj torej 15 enot po 4 ležišča in po 2 pomožna ležišča v dnevnem proštom.
Glede na vrstni red koriščenja kolektivnih dopustov po TOZD in upoštevajoč nevozne dneve za osebne avtomobile predlagamo naslednji vrstni red dekad:
TOZD	DEKADA	KOLEKT. DOPUST
LOCNA
L1BNA
COMMERCE
DSSS
TIP TOP
ZALA
TEMENICA
DELTA
27.	6. do 7. 7.
7.	7 do 18. 7.
18.7 do 28. 7.
28.	7. do 8. 8.
8.	8. do 18. 8.
30. 6. do 25. 7. 7 7. do 31. 7.
23. 7. do 14. 8. 4 8. do 27.8.
V času od 18. 8 do 28. 8, imajo na razpolago kapacitete delavci TOZD T1P-TOP. Zala in Temenica, seveda pa velja to predvsem za režijske delavce. Možnost letovanja je že 1.6. do 30. 9. Da bi naše kapacitete čim bolj izkoristili letujmo skozi vso sezono. Pred pričetkom kolektivnih dopustov in po dopustih naj koristijo razpoložljive kapacitete režijski delavci in naši upokojenci, te bomo o možnostih še posebej seznanili.
Do sedaj smo imeli vsako leto rezervirano po eno sobo v počitniškem domu v Savudriji in eno hišo v Nerezinah za ne» predvidene primere delovne organizacije Labod.
Iz prakse je ugotoviti, da je bila taka usmeritev pravilna zato predlagamo, da so zaradi preureditve doma v Savudriji rezervirane 2 hišici na Malem Lošinju.
Vodja splošne službe: JOŽE MUHIČ
PREGLED	LETOVALCEV PO TOZD	V LETU 1979		
TOZD		Delavci	Družinski	SKUPAJ
			člani	nočitev
LOČNA	Lošinj	26	61	870
	Savudrija	6	15	210
	Prlkolce	4	6	100
	Skupaj	36	82	1180
DELTA	Lošinj	16	42	570
	Savudrija	12	32	410
	Prikolice	3	9	120
	Skupaj:	31	83	1100
Z Al A	Lošinj	8	20	290
	Savudrija	3	7	70
	Skupaj:	11	27	360
TIP-TOP	Lošinj	10	20	285
	Savudrija	3	7	100
	Prikolice	2	5	70
	Skupaj:	15	32	455
COMMERCE	Lošinj	31	71	970
	Savudrija	6	1 7	330
	Prikolice	6	8	120
	Skupaj:	43	96	1420
DSSS	Lošinj	22	56	790
	Savudrija	2	2	49
	Prikolice	1	1	20
	Skupaj:	25	59	859
TEMENICA	Lošinj	3	8	1 30
	Savudrija	2	6	80
	Prikolice	1	2	30
	Skupaj:	6	16	240
LIBNA	Lošinj	10	28	380
	Savudrija	5	13	180
	Prikolice	1	2	30
	Skupaj:	16	43	590
DRUGI LETOVALCI			35	400
SKUP	A J :	183	472	6604
				
Na Sromlje pa radi pridemo ali ne? Da se tam gori na čistem zraku in v prijetni okolici še lepše počutimo, poskrbijo Slavica in Anton Bogolin ter Kristina Golobič, kateri v časih prihiti na pomoč — kot na tem posnetku — njen mož.
poročilo
V	letu 1979 smo imeli v naši delovni organizaciji za počitniško letovanje na voljo dom v Savudriji z 18 ležišči, tri prikolice (2x5 + 1x3 ležišča) in na Lošinju 11 hišic po 4 ležišča + 2 pomožna ležišča in od 18. 7 dalje tudi četvorček na Lošinju z 4 enotami po 4 + 2 ležišča.
V	primerjavi z letom 1978 so se kapacitete povečale za 2 prikolice in 4 enote na Lošinju. Dekade so bile 10-dnevne in vse maksimalno izkoriščene. Polna zasedba je bila tudi v juniju pred pričetkom kolektivnih dopustov, dočim v mesecu septembru ni bilo toliko interesentov iz delovne organizacije. Zato smo oddali proste kapacitete upokojencem in poslovnim partnerjem.
V	letu 1979 je letovalo iz naše delovne organizacije 183 delavcev in 437 njihovih družinskih članov, poleg tega še 35 ostalih letovalcev (upokojenci in poslovni partnerji), skupaj pa je bilo 6604 nočitev. Približno 65 % letovalcev je bilo neposre-
dnih proizvajalcev kar pa je tudi naš cilj, da letuje čim več delavcev. Komisija za družbeni standard, delavski sveti in sindikati so pri razporeditvah dajali prednost tistim, ki so ekonomsko slabše situirani
Še vedno imamo veliko več potreb po letoviških kapacitetah, zato je prav, da še naprej razvijamo to dejavnost pospešeno.
V letu 1979 je bilo dokončno adaptirano gospodarsko
poslopje v RC Sromlje. Objekt je lepo urejen in ima 65 sedežev v dveh prostorih in 20 skupinskih ležišč. Urejena je servirna kuhinja, kleti in sanitarije
Za najmlajše (otroke) naših delavcev smo postavili 3 gugalnice, katere so napravili v TOZD Ločna, Libna in Delta. Uredili smo tudi peskovnik in položili dve betonski cevi za igranje otrok.
Uredili smo sadovnjak in posadili okrog 700 dreves
(jablane, hruške, orehe in češnje). Veliko dela je bilo vlože nega za ureditev ceste Tako smo tudi uspeli cesto dokončno urediti, seveda pa bo potrebno cesto sprotno vzdrževati.
Med letom je bila organizirana kolonija, imenovana „TA-BOR SROMLJE 79” za otroke naših delavcev. Letovalo je 30 otrok v času od 24. 6. do 4. 7. Za DAN BORCA je bil organiziran kviz znnanja na temo „20 let bojev in zmag KPJ”.
Organizirani so bili tudi seminarji, razni posveti, seje DS DO, seja političnega aktiva in drugi poslovni sestanki. Organiziranih je bilo več piknikov za delavce TOZD in za manjše skupine naših delavcev. Tudi individualnih obiskov RC smo imeli veliko, toda še vedno nismo zadovoljni s številom. Zato je naloga TOZD, da zainteresirajo svoje delavce, da bolj obiskujejo rekreacijski center in tam prirejajo razna srečanja (mladinskega, sindikalnega in političnega značaja).
Vodja splošne službe: JOŽE MUHIC
pred
največjo
nalogo
Delavski svet TOZD ,.Temenica" Trebnje in TOZD ..Zala" Idrija sta podprla in potrdila predloge svojih organov za družbeno samozaščito (odbor komite za SLO in DSZ) o uresničevanju zakonskih določil glede usposabljanja delavcev in ustanovljenih enot CZ.
Za uresničitev te pomembne naloge je zastavljen program v treh smereh:
a)	splošni del zajema 30 ur za člane enot CZ
b)	strokovni del 56 ur za člane enot CZ
c)	skupinski del - 10 ur za vse zaposlene v TOZD.
Za vsa tri dele programa so določene naloge oz. teme roki in izvajalci. Predavanja po posameznih temah vodija Alojz Kopina, direktor TOZD Temenica, Janez Zajc sekretar občinskega komiteja, Čedomir Bilič inžiner RBK službe kapetan JLA, Milan Ilič rezervni podpolkovnik, Franc Salmič KV gasile, Dominik Gutman občin ski uslužbenec in Jernej Kranjec zdravnik.
Obsežno zastavljeni učni program bomo v TOZD Temenica, kjer izobraževanje še teče, izvedli od 7. januarja do 10. marcti 1980, v TOZD Zala Idri-
ja pa od 25. februarja do 10. maja 1980. Večji del teme oz. predavanj je podkrepljen z dijafilmi ali filmi v kino dvorani Trebnje in menzah obeh TOZD.
Pri splošnem delu se bodo obvezniki CZ temeljito seznanili s sodobnim orožjem, zlasti z orožjem za množično uničevanje, z učinki orožja in zaščito pred njim. V strokovnem delu se pripadniki CZ ustrezno usposabljajo za izvajanje nalog in zaščitnih ukrepov po obrambnem načrtu (načrtu CZ), v miru in vojni. Skupinski del, ki zajema 10 ur obsega usposabljanje vseh zaposlenih v TOZD za zaščito samoupravne družbe pred vsemi vrstami ogrožanja, kakor naravnih, tako tudi ob drugih hudih nesrečah. Na podlagi člena 192 ZZ o LO (ur. list SFRJ št. 22/74) se izvajajo vsa tri omenjena dela izven de lovskega časa.
Obrambno usposabljanje kolektiva je zasluga direktorja tov. Alojza Kopine in direktorice Albine Tušar TOZD Zala Idrija.
Ker za neopravljene naloge čakajo verjetno tudi sankcije, opozarjam vse, ki imajo še odprta področja, da čim prej narede konec mrtvilu na področju LO in DSz. Pri tem sta jim lahko za vzgled omenjeni TOZD.
Za dosedanjo izkazano voljo, upornost v dojemljanju gradiva, pozornost in disciplino pri pouku, se najlepše zahvaljujem vsem udeležencem pouka in jim želim dober uspeh pri preiskusu znanja po končanih predavanjih.
V naslednji številki se nadaljuje objava doseženih uspehov pod naslovom DOBRI UČINKI.
Referent obrambe MILAN ILIČ
prešeren - z zarjo
svobode
Ob 8. februarju dnevu Prešernove smrti, kulturnem prazniku slovenskega naroda
Česar ni hotela in ne želela dati slovenskemu narodu nekdanja stara jugoslovanska oblast, da bi namreč po naših šolah vsako leto slavili obletnico Prešernove smrti kot vseljudski praznik, nam je prinesla narodnoosvobodilna vojna 1. februarja 1945, tik pred dokončno osvoboditvijo je pred sedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta izdalo odlok o proglasit'! dneva Prešernove smrti za kulturni praznik.
S pesnikovimi besedami bi lahko rekli: z zarjo svobode je prišel tudi čas, ko je pred vsem svetom postalo očitno kar je Sperans - Kardelj zapisal že leta 1939: „Še celo Prešeren, vrh naše epohe narodnega prebujanja, je zrasel iz naših tal samo, v kolikor je odražal splošno socialno vrenje v slovenskem, zlasti kmečkem ljudstvu, kar mu daje značaj globoko ljudskega in narodnega slovanskega pesnika."
O Prešernu je bilo v zadnjih desetletjih napisanega in povedanega že toliko, da ni treba več ponavljati znanih dejstev o njegovi mladosti, trdem vztraja-
- 'I
č::t'
, 'ji U Ay<s u
-
r'—\
H¥rfJ
f
N*
L	V'ja
P	L>
m

- ’rrT77--r*-tT^Trr^TT77^J^Mc^c ~r7£
Tako se učenec osnovne šole Stopiče spominja obiska v naši delovni organizaciji.
nju za kos kruha, o boju za narodovo prebujanje in mogočnih vzklikov po bratstvu in miru na ves svet. Njegova kulturna de diščina je po svoji politični in obče človeški vsebini temelj in jedro načel in ciljev naše NOB. Sleherni pravi Slovenec dobiva moč za neenako borbo iz Prešernove besede, je zapisalo Predsedstvo SNOS v letu 1945. Prešernova beseda mu je tudi vera v končno zmago in uresničevanje velikih misli o slovanstvu in lepši bodočnosti vseh svobodoljubnih narodov.
V čem je enkratno čudežno poslanstvo velikega pesnika? Prav gotovo tudi v tem, da se je v tistih mračnih časih ko smo trpeli pod tujim jarmom, odločil pisati v slovenskem, domačem jeziku svoje zemlje. V svojem umetniškem ustvarjanju ga je čez noč povzdignil na tako nedvoumno višino da je s tem hkrati enako visoko izravnal tudi zavest naroda
„V lastnem jeziku se je odločil pisati. S tem je narodu rekel, naj pri sebi in v sebi išče svojo bodočnost", je o velikem poetu že leta 1900 zapisal dr. Ivan Prijatelj. Prešernovo življenje je bilo ena sama potrditev da je treba za idejo trpeti, se žrtvovati za resnico in pravico in vztrajati v tem poštenju do zmage. Našo usodo je pomagal oblikovati tako, da bi danes brez njega ne bili to kar smo
N. S.
POBRATENI OBČINI
Občina Krško seje leta 1974 pobratila z srbsko občino Bajna Bašta. Pobratenost teh dveh občin ni slučajna, saj stiki izhajajo že iz vojnih let. Mnogi naši prebivalci so bili v času NOB preseljeni na območje občine Bajna Bašta, in v okoliških krajih kot so Titove Užice, Valjevo itd. Za vsa prijateljstva, ki jih je rodil tisti težki čas. pa velja, da so zares velika.
V mesecu januarju so bili občani Bajne Bašte gosti krške občine. Organizirali so teden srbske kuhinje s srbsko glasbo, hkrati pa je trikotažna tovarna „Kadinjača”, s katero je pobratena naša TOZD „Libna”, na modni reviji predstavila svoje iz delke za pomlad-poletje. Ti izdelki so naprodaj tudi v prodaji v naši trgovini v Krškem.
Predstavniki Kadinjače so izrazili upanje, da bodo Krčani vrnili obisk v Bajni Bašti, predvsem pa pričakujejo da se bodo delavci Libne z njimi še tesneje povezali in da bodo stiki in sodelovanja na vseh področjih, vse večji in uspešnejši.
zmaj za srajco, diploma za ženske komplete
Ljubljanskemu zmaju in srebrni košuti iz prejšnih let se je letos pridružil še en zmaj. Labod ga je prejel—tako kot tudi prejšnji najvišji priznanji-za srajco, diploma pa gre zelo lepim svilenim ženskim oblikam Se en dokaz da Labod uspešno sledi kvaliteti in modi, kar v današnji konkurenci nikakor ni lahko doseči
Srajca je Labodov primarni izdelek. Po njej so nas najprej poznali, pa tudi danes nas ta artikl uspešno predstavlja. ,,Ob vsaki kolekciji “ pravi tovariš Stane Vesel, ki je srajco kreiral," izdelamo okoli 150 različnih vzorcev. Največ izdelamo klasičnih, toda modnih srajc, manj pa strogo modnih posebnosti. Letošnja nagrajena srajca je ena takih modnih poslastic, predvsem zato, ker je izdelana iz 100 odstotne naravne svile."
Tako kot velja vse priznanje kreatoijem predstavljenih modelov — tov. Jelki Novakovi, Petri Brecljevi in Stanetu Vese* lu, moramo povedati da je bil tudi razstavni piostor izredno aranžiran za kar je bil odgovoren tov. Branko Babič.
Tudi ob letošnjem sejmu smo nadaljevali naše tradicionalne mini modne revije, ki sojih bili obiskovalci zelo veseli.
Moška srajca iz kitajske svile je bila nagrajena z Ljubljanskim zmajem, ženske svilene obleke pa so prejele diplomo.
SREČANJE KRVODAJALCEV NA SROMLJAH
Na pobudo Odbora RK in želje krvodajalcev, ki so več kot pet-krat darovali kri je bilo v začetku januarja organizirano srečanje v Sromljah.
Do vznožja nas je zapeljal avtobus, pot pa smo nadaljevali peš in kaj kmalu ugotovili, da smo sredi visokega snega in hudega mraza prijetna druščina. Občutek mraza je pregnala vesela pesem, v našem RC Sromlje pa nas je čakalo toplo in okusno domače kosilo.
S srečanjem je poravnan dolg krvodajalcem. Veseli smo bili, daje bil v naši sredini tudi tov. Petan, tov. Dragica Nenadič in tov. Danilo Kovačič predsednik komisije za krvodajalstvo.
Tudi v bodoče bo aktiv skrbel za nove krvodajalce in spodbujal k humanim dejarjem, to je darovanju krvi, ki rešuje človeška življenja.
Naj bo tudi moja spodbuda vsem, ki še niso krvodajalci v m.mislek, da človek tudi z 43—kratnim darovanjem krvi ne odneha.
Za organizacijo se lepo zahvaljujemo samoupravnim organom in glavnemu direktorju in upamo, da bodo tudi v letu 1980 naše skromne želje realizi-
rane-	JOŽE NOVAK
Kostima, izdelana v TOZD Zala, je ta kolektiv podaril krajevni skupnosti Idrija. Izdelali sta ga, in se nato tudi vanj oblekli naši delavki Lea Kumer in Vera Lapajne.
11000 BEOGRAD Cvl)M«vt bro| 93 B

000 <**> “S5*.
Če bo in ko bo moda zahtevala, se pa bomo začeli ukvarjati tudi s perjem . ..
( \
ISKRICE
Vsakdo mora črpati in iskati moralno moč in oporo v sebi in ne v drugih.
Roka ne sme biti hitrejša od pameti.
Ljudski um ima meje toda ljudska neumnost jih pa nima.
------------------------S