k
Štev. 92.
¥ Ljnbllanl, ? soboto, dne 22. aprfla mi
ss Velja po pošti: =
Za oelo leto napre) . K 28'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2 —
V	opravi prejeman mesetSno K 1-90
Leto XXXIX.
===== Inserati: =====
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in rekL notice:
enostolpna petitvrsta (72 nun) 30 vinarjev.
s Izhaja: i
vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne.
lt*r Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =		P	olitičen list za slovenski narod	b	Upravništvo |e t Kopitarjevi uliol štev. 8. so Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 28.511. — Upravniškega toleiona št. 188.
Današnja številka obsega 20 strani
Zauedni Slovenci! Prane Slooenke!
Oddajte v nedeljo 215. aprila pri ljubljanskih občinskih volji vali glasovnice za kandidate Slovenske Ljudske Stranke.
V I. razredu
naj se glasi glasovnica:
' I
Lista
Slovenske Ljudske Stranke
hišni posestnik, pasar. predsednik deželnega obrtno - pospeševalnega urada in podpredsednik trgovske in obrtne .zbornice v Ljubljani Elizabetna cesta 3.
V II. razredu
naj sc glasi glasovnica:
II Lista
Slovenske Ljudske Stranke
c. kr. višji davčni upravitelj v Ljubljani Slomškova ulica 12.
V III. razredu
naj sc glasi glasovnica:
III
Lista
Slovenske Ljudske Stranke
dr. Zajec Imm
zdravnik v Ljubljani
Frančiškanska ulica 2.
Kdor hoče, da nastanejo v Ljubljani redne razmere in kdor si želi urejenega gospodarstva na mestnem magistratu. naj voli s Slovensko Ljudsko Stranko!
Osrednji volivni odbor Slovenske Ljudske Stranke.
Preskrba mest i živili.
Med najvažnejša gospodarska in socialna vprašanja spada preskrba mest z živili. Mestno prebivalstvo se množi in zahteva vedno udobnejših življenskih razmer. Cene rastejo in vedno težje jc vzdržati ravnotežje mecl potrebo in med stroški. To se čuti zlasti pri stanovanjih in pri hrani, in vsaka mestna uprava mora ravno temu vprašanju posvetiti največjo pozornost.
In tu se je mnogo zagrešilo, ker niso občine imele v pravem času potrebne paznosti za ta vprašanja in ker jo manjkalo smisla za gospodarske potrebe ljudskih mas Zato so pa sedaj, ko so ta vprašanja nastopila v ostrih in težavnih oblikah, naredili tudi osodepol-ne napake, ki kažejo veliko nepraktič-nost mož, ki stoje često na vodilnih mestih.
Doživeli smo v tem oziru jako poučne izkušnje. Po nekaterih slabih letinah, po živinskih boleznih, po izredni trgovski konjunkturi, po izseljevanju, po pomanjkanju delavskih sil iu po draginji onih, ki sc sploh dobe, slednjič tudi po popolnem neredu v trgovini z živino je nastala po mestih draginja živil, ki se je pokazala zlasti v podražitvi mesa. Iskali so rešitve v Ar-gentiniji in mesta so se založila z argentinskim mesom. Ljudje, ki ne vidijo dalje kakor do konca svojega nosu, so zagnali krik proti domačemu produ-centu in prorokovali, da bo argentinski veleposestnik s svojo konkurenco ponižal domačina in meščana povsem nasitil.
Pa kaj vidimo danes? Po mestnih klavnicah lože tisoči kilogramov argentinskega mesa pokvarjeni in ljudstvo jih ne mara. Na Dunaju so zmetali vojaki smrdeče argentinsko meso skozi okna kosarne, v P ul.ju One vedo, kam ž njim. ker ga nihče ne mara, in v Ljubljani bo moral sam tržni nadzornik požreti celo zalogo, če je nc bodo vrgli proč.
Na ia način se nc rešujejo tako težka gospodarska vprašanja. Treba je proučiti vzroke draginje in iskali pravih sredstev, da se trajno zadosti ljudski potrebi.
To pot je ubr.il naš deželni zastop, ki jc tudi v tej zadevi pokazal, da jo na višini časa in da resno skrbi za potrebe vsega našega prebivalstva. Posvet, ki se je vršil prošli četrtek v deželni zbornici, jo segel v jedro toga velikega vprašanja in samo izvršiti je treba misli, ki so sc lu izrekle.
Producenta je treba zvezati naravnost. s konsumentom, in težki problem draginje bo rešen. Prvi korak se je storil s tom, da so pospešuje razvoj živinoreje. Zadnje ljudsko štetje jc pokazalo, da je število goveje živine v deželi padlo, zvečalo se je le število prešičev. Da pridemo do normalnih razmer, jc treba dvigniti našo živinorejo, da ho kos aprovizaeijski nalogi, ki jo ima proti prebivalstvu cele dežele. In to se dela z veliko pridnostjo od naših kmetijskih korporacij s podporo vlade in deželnega odbora.
Treba je pa tudi produkt ugodno spraviti konsumentu v roke, in v to naj služi posredovalnica za živinsko kupčijo, živinska vnovčevalnica, ki sc ustanovi pri Gospodarski zvezi.
Gospodarska zveza in ž njo sklenjene živinorejske zadruge si pridobe s tem delom veliko zaslugo tudi za mesta, v prvi vrsti za Ljubljano.
Dunaj in Praga sta nam v tem oziru že dala poučni zgled. Zlata Praga ni
kakor liberalni ljubljanski magi-stratovci — začela boja proti kmelom, ampak sc je s kmetom zvezala. V posredovalnici za živinsko kupčijo ima praško mesto svojega zastopnika med zastopniki kmetijskih korporacij, in praško mesto jc na svojem živinskem tržišču dalo »agrarcem« dom, kjer jim daje uradne prostore. Tako razumejo v Pragi zastopati koristi mestnega prebivalstva! Ne v boju, ampak v sporazumu producentov in konsumentov je rešitev.mestnega prebivalstva iz gospodarsko krize, v kateri sc nahaja.
Pri posvetu v deželnem dvorcu jc topot še manjkalo zastopnika ljubljanskega mesta. Sedanja magistratna uprava še ni sposobna za tako gospodarsko delo.
V rokah volivcev pa je, da se bo tudi Ljubljana gospodarsko probudila in da vstopi v krog onih mest, ki razumejo pametno aprovizacijsko politiko !
nmm Krajevni!! imen uri Msftem šlelju.
Kakor znano, jc zavzel deželni zbor v svojem zadnjem lanskem zasedanju odločno stališče za pisavo pravilnih krajevnih imen pri letošnjem ljudskem štetju in deželni odbor se je obr, nil na deželno vlado, naj v tem oziru izcla potrebne odredbe.
Radovedni smo, kaj je na to ukrenila naša deželna vlada, kajti dejstva
govore dvojno: ali ni ukrenila ničesar,
ali pa njeni organi ne spoštujejo in ne ubogajo njenih ukazov. Mogoče je obojo in eno je resničneje od drugega. Čut genmanizacije je tako razvit pri naših političnih oblaslvih, da se pač ne da več zatreti. Če sc res ne da?! Seveda, če bi se nikdo za stvar ne zani-> mal. Ampak zato, da se že enkrat uvedejo pravilna, nespakodrana krajevna imena tudi v uradno poslovanje, je treba odločne akcije, in sicer vseh prizadetih faktorjev.
Ti faktorji so pa gotovo v prvi vrsti našo ibčine. Vigilamtibus iura!
Krepka so je potegnila za pravilen pravopis krajevnega imena Prestranek občina Slavina na Notranjskem. V ope-rat ljudskega štetja se je vzelo poleg edinopravilnega. imena Prestranek tudi grda spakedranka ,Prostranegg'. (!) Vsled tega je imenovana občina z vso odločnostjo ugovarjala in protestirala proti tema pri c. kr. deželni vladi z zahtevo, da sc to protipostavno ime odpravi.
Obenem sc je obrnila občina tudi na deželni odbor za intervencijo, ki jc zavzel v tem vprašanju odločno stališče, da zasluži, da priobčino dotični tozadevni dopis na deželno vlado vsaj deloma:
Dopis se glasi: Št. 5022.
Županstvo občine Slavina je poslalo c. kr. deželni vladi protest proti vsprejetju spakedranke »Prostranegg« v opera t v ljudskem štetju. Ta slučaj je značilen za to, kako se v novejšem času pačijo krajevna imena. »Haupt-auisvveis uber die Einteilung des Lai-bacher Gouvernemcntsgebietes« iz leta 1817 pozna samo ime »Prestranig«. Južna železnica, ki ima na svojih postajnih poslopjih, čc je le mogoče, poleg pravega krajevnega imena tudi še nemško potvorjeno ime, je dala svoj čas na postaji napraviti samo napis Prestranek, katerega tudi še sedaj izključno rabi. Ravnotako se c. in kr. kobilarna v Lipnici in nje podružnica v Prestranku poslužujeta samo imena Prestranek. Krajevni imenik za leta 1880 in 1890 pozna edinole Prestranek, neokusna spakedranka »Prostranegg« sc je vtihotapila šolo ob ljudskem štetju lota 1900 v krajevni imenik. Izgovor imena Prestranek tudi Neslovencu ne more delati kake težave, torej ni absolutno nobene potrehe, rabiti za popolnoma slovensko vas šc popačeno ima ime »Prostranegg«. Na podoben način so se ob zadnjem in predzadnjem ljudskem štetju tudi še za razne druge po-
LISTEK.
Llimslvu v poifr.
Zeli 'avstvenc dolžnosti mestnih občin. I (Piše dr. V. G r c g o r i č.)
(Konec.)
M r t v a š n i c c i 11 p o k o p a 1 i -1 č 0. Moderna občinska uprava mora skrbeti za napravo mrtvašnic, da se nrliči kolikor mogočo hitro po smrti •pravijo in tam obdržc do pogreba. » ažria bi bila ta, uredba z ozirom na ?cdno bolj rastoče prebivalstvo, ker bo /edno manj takih stanovanj, v katerih ii bilo mogoče mrliča popolnoma izoli-•ati, pa tudi če jc tako veliko stanovanje na razpolago, je vendar iz zdravstvenih ozirov priporočati, da se odbrani mrlič iz stanovanja. Občinstvo 'p mora pa na tako uredbo šele navaditi, zaradi tega ni samo potreba mrt-'ašnice z vsem potrebnim opremiti,, 'tvaba sama mora biti arliitektonično mko zgrajena, da ncžalipietetc. Mnogo '■est ima žc tako javne mrtvašnice, ki 'O občinstvu na razpolago, in prebivalko je jako zadovoljno s to uredbo, avne mrtvašnice so na dvojni način 'lejenc. Ali obstoie iz velikega prosto-
ra, kjer se postavijo skupni mrtvaški odri, ali so pa posamezne cclice za vsakega mrliča. Prvo so veliko ceneje glede stavbe in pa glede uprave. Sosebno Monakovo ima vzorno urejeno take mrtvašnice. Sistem posameznih celic sc pa lažje prilagodi individuolnim potrebam, dotična rodbina lahko sama preskrbi okinčanje, stražo itd.
Neizogibljiv jc poseben prostor za sestanke žalujočih, za cerkveno blago-slovljenjc itd. Ta dvorana skoraj izključno v podobi kupole mora hiti dovolj velika, da se zamere razviti dostojno slavljenje pokojnika, ker skoraj povsod žele ostali častiti na ta način spomin umrlega. Skoraj pri vseh moderni]) mrtvašnicah so naslanja ta prostor glede okrasbe in izvršitve na najlepše vzorce cerkvene stavbene umetnosti. Potrebni so nadalje so posebni prostori za zdravniško službo, stražo, pisarno, duhovništvo in skladišča.
Impozantno mrtvašnico je zgradilo prod desetimi loli mesto Froiburg: Monakovo ima več jako praktično urejenih mrtvašnic.
Ljubljaua raste od leta do leta in 110 bodo več dolgo trajalo, da so spojijo nekateri predokraji z mestom v Veliko Ljubljano. Ker se mora v kratkem tudi •opustili sedanja mrtvašnica pri sv. Krištofu, pokopališče nri sv. Križu io
pa preoddaljeno, ni gotovo odveč, čc se žo sedaj misli na centralno mrtvašnico v mestu. Vendar mora biti na nje lega taka, da nc ovira niti prometa, niti razvoja mesta in ne kazi okolice. Po mojem mnenju bi bil najugodnejši prostor sedanja mrtvašnica deželne bolnišnice, čc bi se ta primerno razširila in bi se dosegel dogovor med deželnim odborom in mestno občino. Loži v bližini sedanjega pokopališča, sprevod bi se lahko premikal ob cesti pri Ljubljanici mimo vojašnice šenlpeter-ske direktno na Martinovo cesto. Č0 se zvežo moderna prosektura z mrtvašnico sta. obenem ustanovljena dva za higijeno dežele in mesta zelo važna instituta. Ustvariti bi se pa morala v resnici lepa mrtvašnica tudi v arhitekto-ničnom oziru, za česar bi bilo potrebno razpisati prosto konkurenco. Notranja okrasba bi pa tudi našim domačim umetnikom dala priliko pokazati svoje zmožnosti in dobiti za svojo delo tudi primeren zaslužek.
Pri tej priliki se moram tudi dotakniti jako primitivnih razmer, ki vladajo na novem pokopališču. Zo dohod jo podoben vaški zanemarjeni cesti. ko vendar skoraj vsaki dan na stotino ljudi obiščejo ta kraj. Povsod drugod so skrbi za. dostojni dostop. Ne vem kdo jo lomu vzrok, a mogoče je \endar,
če se pokaže od strani merodajnih faktorjev vsaj nekaj dobre volje z vzajemnim postopanjem te škandalozne razmere odpraviti. Cesta hi morala biti vsaj 10 metrov široka, z drevesi ob kraju nasajena. Ni treba visokega, drevja, ker preveč sence škoduje cesti, le toliko, da bi vsaj nekoliko sence bilo ob poletnem času. Da mora biti ccsta dobro vzdrževana, je samoobsebi um-ljivo. Ob straneh so potrebna pota za pešce. Nesrečni kompetenčni prepir uničiti najlepše načrte, ker nc mara bena stranka odnehati. Čc bi vsaka stranka nekaj prispevala in bi možje vso zadevo vzeli v roke, sem preverjen, da bi šlo. Vlada hi pa morala pomirljii vo vplivati, da se doseže sporazum-i ljenje.
Šo bolj žalostne razmere vladajo na pokopališču. Gola stena kakor pri kaki trdnjavi, še )>olj pa prazni, primitivni grobi napravljajo prazen, žalosi 011 vtis. Pri novih pokopališčih se napravljajo prostori za naprave, ki vsled svojo arhitektonike in lepih strokov-njaških vrtnih nasadov, ki vzbujajo vtis lepega, in obiskovalcu ublažijo žalostni občutek pogleda smrti. Sosebno v Monakoveni so opazuje stremljenje dati grobišču sliko lepega vrtnega parka; ob potili grobišč so lepi drevoredi z neprevelikim drevjem in na raznih
polnonvi slovenske kraje urinila v krajevni imenik popačena imena, katerih odstranitev je nujno potrebna, ker so med ljuilstvuni neznana, torej nimajo za praktično potrebo nobenega pomena, temveč povzročajo samo nepotrebne zmedi'. Samo nepotrebno pačenje krajevnih imen je tudi. če se pristavljajo za docela slovenske kraje nekake nemške oblike, nastale na ta način, da se rabija namesto črk c, č, š, v in z črke z, tscli, sch, u. \v in s, n. pr. Stnmica-Stermitza. Hrašče-Hrascbtsche, Zalog-Salog, VO'Vče-\Voutsche.
Končujoč pravi deželni odbor, na.j c. kr. deželna vlada potrebno ukrene, da. se to ime kakor tudi vsa druga podobna popačena imena odstranijo iz operata o ljudskem štetju in da se vanj vpišejo krajevna imena pravilno in samo v taki obliki, kakor so ljudstvu znana.
Seveda smo radovedni, v koliko bo C. kr. deželna vlada spoštovala sklep legislativne korporacije (deželnega zbora") in proteste avtonomnih obla-Btev.
idrijske novice.
i Priziv proti proračunu mestne občine je deželni odbor rešil z odločbo z dne 12. aprila t. 1„ št. ($668. Pritožbo so vložili Fr. Osvvalcl in tovariši in c. kr. rudniško ravnateljstvo. Živo je še vsem v spominu, kako sta, »Narod« in Naprej zabavljala nad Osvvahlom in tovariši, ki so pritožbo podpisali, a c. kr. rudniškega ravnateljstva si ti napredni in rdeči kužki niso upali, oblajati. Ali bodo tudi sedaj molčali in šc nadalje mlatili le po Osvvaldu? Glede rdečih ljudskih farbarjev smo skoro prepričani, da bo ostalo pri starem, pa tudi poročevalci naprednega »Naroda« se ne bodo mnogo vstikali, ker smo pred volitvami.
Odločba deželnega odbora se glasi: Mestnemu županstvu v Idriji! Ob vrnitvi prilog poročila z dne 16. decembra 1910, št. 2394, dovoljuje deželni odbor, in sicer, v kolikor je to vsled obstoječih predpisov potrebno, s pritrditvijo c. ki-, deželne vlacle, da sc pobira letos za občinske, šolske in druge potrebščino na vse direktne davke razun osebne dohodnine in plačarine kakor tudi hišnonajemninskega davka 73 c/c, na hišnona jemninski davek pa 43 % doklada. - Za odreditev pobiranja teh Idoklad se je obenem naprosilo c. kr. okrajno glavarstvo. Deloma ugodivši proti proračunu vložnima pritožbama Franceta Osvvalda in tovarišev in pa C. kr. rudniškega ravnateljstva, jo de-Selni oclbor izločil, oziroma znižal te-le postavke v proračunu. Črtane, oziroma znižane postavke: 1. Plače občinskim uradnikom od 6520 K na 5660 K, manj 860 K. — 2. Nedostatek ubožnemu zakladu od 8974 K na 7974 K, manj 1000 kron. 3. Za vzdrževanje mestnih poslopij od 12.000 na 2000 K, manj 10.000 kron. 4. Za nakup zemljišč od 3000 K na — K, manj 3000 K. — 5. Podporo idrijskim visokošolcem od 3000 K na 2000 K. manj 1000 K. - 6. Za novo klavnico od 20.000 K na 16.000 K, manj 4000
| kron. — 7. Za regulacijo Nikave od 10.000 K na K, manj 10.000 K. 8. Za popravo in vzdrževanje cest od 5000 K na 3000 K (lani 2000 Ki, manj 2000 K. j 9. Za kanale in jarke od 3000 K na 2500 kron (lani. 2000 K), manj 500 K. --10. Za razširjenje vodovodov od 4000 K na 3000 K (lani 2000 K), manj 1000 K. Skupaj 33.360 kron. —- Znižani potrebščini primerno se jc tudi ocl občinskega odbora sklenjena doklada na direktno davke sorazmerno znižala od 85 % na 73 %, oziroma ocl 50% na 43%. Za znižanje, oziroma črtanje gori. navedenih postavk so bili merodajni ti-le razlogi: ad 1. Pri znižanju plač občinskih uslužbencev se ni postopalo po določbah šo veljavne službene pragmatiko, pa tudi sicer zvišanje ni utemeljeno iu potrebno. Acl 2. »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb« v sodnem okraju Idrija ima v denarnih zavodih naložene imovine nad 6000 K. Z ozirom na to se je podpora mostne občine temu društvu tudi za loto 1911. določila mesto 3000 K na 2000 K, kakor lani. Acl 3. Za vzdrževanje mestnih poslopij zadostuje znesek 2000 K. kakor lani. Znesek 10.000 K se je izločil, ker ni dokazano, da se bode potreboval in za katera vzdrževalna dela. Acl 4. Postavka se jo črtala, ker potrebščina ni podrobno izkazana. A d 5., 8., 9. in 10. Z ozirom na vsote, ki so bile v te namene postavljene v proračun za leto 1910., bodo postavke v znižanih zneskih zadostovale za pokritje, izdatkov letos. Ad 6. in 7. Ker so doklade na direktne davke letos precej visoke, se jc letošnji obrok za novo klavnico znižal od 20.000 K na 16.000 K. Postavka za regulacijo Nikave so jo črtala kot prezgodnja glede na to, da itak šo ni rešeno vprašanje, kako naj sc regulacija izvede in pokrijejo dotični stroški. O tej odločbi so sc po prepisu obenem obvestili tudi pritožniki. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 12. aprila 1911.«
Doklade na hišnonajemninski davek je torej lotos 43 %, tri odstotke več nego lani, sedem odstotkov manj, nogo so je nastavili pri proračunski seji združeni liberalni in socialnodemokraški odborniki. Na. druge davke imamo letos 73 %, torej 2 % manj nego lani in 12% manj kakor.jo sklenil občinski oclbor.
i 3500 kron ima županstvo vslecl odločbo deželnega odbora manj kredita za ceste, jarke in vodovode, ker ni napravilo podrobnega proračuna, kaj namerava graditi. Ali se boelo gotovi ljudje enkrat spametovali, da samo zabavljanje nc pomaga nič, ampak premišljeno delo? Zadnjič smo navedli v »Slovencu«, kako naj bi županstvo postopalo, da bo mir in red, ne cla bi bili vedeli, da sc je kdo pritožil v tem oziru. Iz razsodbe deželnega odbora smo spoznali, da so tucli drugi nc skladajo s tem, da bi so županstvu dajalo visoke kredite, no cla bi bilo določeno natančneje, v katere namene naj se denar porabi.
i Mnogo prahu so napravili, ker jc bila vložena pritožba proti temu, da bi se zvišala podpora društvu za otroško varstvo od 2000 K na 3000 K. Koliko
sirot se ne more podpirati, ker ni denarja, so tožili. Tistim, ki so so pritožili, je bilo pa prav dobro znano, da ni v tako hudih zadregah društvo, da bi moralo tudi le enemu odvzeti ali. znižati podporo. Sedaj v6 vsakdo, da ima društvo za otroško varstvo nad 6000 K naloženega denarja in da je povzročila vse vpitje o klerikalni brezsrčnosti na shodili in drugod le napredna zagrizenost.
i Vesten poročevalec. Neki informacijski urad se je obrnil zaupno na nekoga, da sporoči, kako je s krščanskim gospodarskim društvom v Idriji. Dotičnik je dal naslednje informacijo: Društvo silno nazaduje in propada, lani jc imelo veliko škodo, udje po vrsti odstopajo. Poročilo je imelo očiten namen našo zadrugo pred svetom pripraviti ob kredit, zato je tisti prijatelj tako debelo lagal. Menda ni kmalu zadruge, iz katere bi jih tako malo izstopilo, kakor iz krščanskega gospodarskega društva. Večina izstopivših so umrli. Ali mar v drugih zadrugah, tudi mrliče štejejo še, med ude? Navedeni informacijski oclbor je dobil sedaj od poštenega krščanskega trgovca pravo informacijo o zadrugi. Prav jo. da tudi svet spozna napredno lumparstvo, ki v ljubezni do delavstva no prizanaša celo delavskim zadrugam, kakoršna jo krščansko gospodarsko društvo, ki je vodijo sami delavci. Tn s takimi delavskimi prijatelji so brati jo socialni demokrati!
jeseniške novice.
j Velikonočna procesija, se jo tucli lotos izvršila najveličastnejše iu v najlepšem redu. Posebno mož smo opazili toliko, kakor žc dolgo no. Udeležili so so je vsi uradi, vse korporacije in vsa katoliška društva. Slovesnost je izborno poveličevala slavna tovarniška godba. Tucli ostalo ljudstvo sc je vedlo spoštljivo, ako izvzamemo iwkaj socialnih demokratov pred kolodvorom in pa Humrovo kavarno, kjer je dični oča Humor ostentativno pri oknu kadil cigarete in pil z nekaj vrednimi brati rujno vinco. Možje, ki sicer niso popolnoma našega mišljenju, pa so sc udeležili procoftije, so tukaj jasno spoznali, kaj je Hmucr in njegova stranka in se z ogorčenostjo obračajo od takih voditeljev. Možje-pošten jak i. za pomnite si tako početje.
j Socialni demokratje in Hamrovi liberalci so baje sklenili za občinske volitve kompromis, in sicer tako, cia bodo sociji v prvih dveh razredih podpirali liberalce, liberalci pa soeije v tretjem razredu. To vam bo družba! Naši poštenjaki, vi pa. skupaj v boj zoper ves ta »frajzin«!
Ij Katol. delavsko društvo nn Jesenicah vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeljo, dne 23. aprila 1911 v /Delavskem domu« na Savi. »Z lato rog.« Dramatizirana pravljica s trentskih gora v štirih dejanjih. Spisal Trentar. Pri igri sodeluje društveni orkester. Začetek ob pol osmi uri zvečer. Po igri prosta zabava. Vstopnina: Sedeži I. do ITT. vrsto l K, IV. do VI. vrsto 80 vin.,
od VIT. vrste daljo 60 vinarjev. Stojišča 30 vin. Otroci plačajo na stojiščih polovično vstopnino. Vstopnico se dobo pri blagajni zadnjo uro pred začetkom. Igra se ponovi v nedeljo, dne 7. maja 1911. Kclor si želi poštene zabave in hoče videti nekaj posebnega iz našega triglavskega pogorja, naj ne zamudi lepe prilike!
Miške novice.
t Požar v Lomu. Na Veliko soboto dopoldne je naenkrat izbruhnil požar v Lomu, v zgornjem koncu vasi. V hipu sta bilu Favova iu stara Miklavževa hiša v plamenu, kmalu nato šo sosednja nova Miklavževa hiša. Ko jo prihitela iz Tržiča požarna hramba, so že ni dalo več veliko pomagati. Prvi dve hiši sta že bili pogoreli, pri tretji pa je pogorela streha in podstrešje. Največja sreča jo bila, da jc veter pihal v nasprotni smeri ocl vasi, sicer bi danes bržkone vasi Lom no bilo več. Rešiti so je dalo lo nekaj malega. Vzrok požara jo neznan, škoda bo deloma pokrita z zavarovalnino, gotovo pa tudi. ue bo manjkalo dobrih src, ki boelo pomagala pogorelcem.
t. Velikonočna procesija so je vršila ob krasnem vremenu v najlepšem redu. Vsa. stanovanja, mirno katerih se je pomikala procesija, so bila razsvetljena, izvzeinši zopet, pisarno notarjevo. Udeležila so je letos procesije tucli požarna hramba v uniformi, kar posebno pohvalno omenjamo. Neki znan Tržičan se jo sicer izrazil, cla jo to »klerikalna banda«. Svetujemo mu za enkrat, naj prihodnjič ob taki priliki uide kam v Ivukovnico ali na Storžič, cla mu srce ne bo počilo same žalosti ob pogledu na lo »klerikalno bando«, ker mu a' dno duše preseda žc sama beseda »klerikalec«, kaj šele če mora na lastne oči gledati kaj klerikalnega. Pogrešal ga nc bo ln.uče, najmanj pa ugnjegasej, ki ga za svojo komando nič nc rabijo.
t Odlomek iz modroslovja naših socialnih demokratov. Nedavno so tržiški sodrugi. tako-lo modrovali: »Ljudi pobijati je greh: klerikalci so pa za vojsko, kjer so ljudi pobija in mori, torej so klerikalci za to, cla se greh dela.« Vprašali bi le: Ali bi so kakemu socialnemu demokratu zdelo greh. če bi ga kdo z odprtim nožem napadel in bi so proti njemu branil. Priznati. pa. moramo, da doslej še nismo vedeli, da so naši rdečk ar ji lako boga-boječi; pri tej njihovi pobožnosti so zna celo zgoditi, da se bodo morda pri kaki procesiji združeni pokazali z rožnim vencem v oni roki, v drugi pa z gorečo svečo, med potjo pa peli kak »miserere, usmil' so mene«.
t Prireditev Marijine družbe se vri jutri v nedeljo ob petih popoldne v spodnji dvorani društva sv. Jožefa, na kar tem potom zopet opozarjamo. Na sporedu so jako lepe in raznovrstne točke.
Občinski red in občinski volilni red za mesto Ljubljana velja samo 50 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami«,
krajih v skupinah nasajene cvetlice in drevje. Ob zidu pokopališča jc nasajen dvojni drevored in se izgubi monotoni vtis trdnjavskega praznega zidu, so-sebno če se dvigajo ob zidu krasno izdelani nagrobni spomeniki. Obiskovalec dobi vtis miru in sprave, veličanstvo smrti se mu ne zdi tako strašno, če vidi lepo naravo pred seboj. Natančna ureditev grobnih vrst omogoči, da sc takoj najele kraj, kjer jo kelo pokopan, ker mora biti pri upravi načrt in v načrtu numerirani prostori grobov. Pred pokopališčem bi se morala odpraviti sedanja puščava in vsaj z nekoliko nasadi olepšati ta pusti prazni prostor. [Vozovom bi se moralo odkazati posebno stojišče in je strogo na to paziti, da stojo vsi vozovi v dolgi vrsti, ne pa raztreseni na vseh koncih in krajih.
Morebiti pripomorejo te vrstice nekoliko k odpravi sedanjih žalostnih razmer in se preskrbi za ta pokoju in miru odmerjeni prostor, kjer vlada svoto veličanstvo smrti, kateri se mora vkloniti vsak zemljan, dostojno vna-nje lice.
S tem končam vrsto predavanj iz Zdravstva.
Vprašali me bodete, kak namen sem vendar imel, da sem se lotil tega vprašanja. Če se še spominjate na uvod teh razprav, sem navedel dejstvo, da prebijemo gotovo tri četrtine svojega življenja v zaprtih prostorih, stanovanju, uradu, delavnici, gostilni, kavami itd. Opravičeno jc tedaj stremljenje bivanja v teh prostorih staviti pod take pogoje, da s I ne kvarimo zdravja in no krajšamo življenja. Zdravje je največji nn rod n < pel a r .-k j zaklad, čo sto slo
dili predavanju, spoznali sto, da je jako malo treba k odpravi nezdravih razmer v stanovanjih. Treba jo le dobre voljo, doslednosti in vztrajnosti in pa razuma. Da pa postanejo zdravstvene razmere ugodne, morate vi sodelovati in pa javna uprava. Brez skupnega harmoničnega delovanja je javna higijena nemogoča, ker je absolutno izključeno, da bi javna uprava vsak r.e-dostatek odpravila. Če se ustvari tako harmonično skupno delovanje, nastane logično medsebojno spoštovanje in pa spoznanje, da se mora vsaka avtoriteta spoštovati, če stori ta svojo dolžnost. Vsako stanovanje se lahko drži v redu in snažno. V prvi vrsti je pa poklicana žena, ki ima sama že prirojeni čut finega okusa, da stori kot hišna gospodinja svojo dolžnost. Otroci naj sc žc v zgodnji mladosti navadijo na red in snažnost, vidijo naj to pri svojih statusih. Možu se bo pa prijetno, snažno stanovanje prikupilo, da nc bodo iskal izven rodbine redno svojega razvedrila in da mu ne bode moglo nič stalno nadomestiti prijetnega občutka v snažnem, zdravem stanovanju. Zdravstvene komisije so sicer dobra institucija .za pregledovanje in nadzorovanje stanovanj, a če prebivalstvo samo nima razuma za to, če ni tu potrebne izobrazbe, da spoznamo veliko važnost zdravstvenih narodb za nas same, no pomagajo šc tako dva konične postave nič. Kakor sem žc omenil, jo sodelovanje prebivalstva z javno oblastjo neobhodno potrebno. V naj-I večjo zadovoljnost, bi si pa štel, če bi i padlo vsaj nekoliko zrna tega predava-; njn na rodovitna tla in obrodilo sad.
zalegla,
bla že zdanili usa Iblana
»Mi sma putegnil Iblana iz razvalin!*: upijeja pu št arija h, kedr ga maja že mal u glau placrešpehtar, Kuvcjne, clohtar Taučar, Lubič, dohtav Trillur in kar jo še teh in takeh .leberalneh kurenaku. Jest pa. pravem: Figa ste vi putegnil iz razvalin, pa no Iblana. Iblana sa puzidal ta nar več lašk zidavi in razvaline sa glih to l.do puspvaul. Čo b placrešpehtar e tutti cjuanti ulokl Iblana, iz razvalin, b še dons bli Id jo u Jakupičoveh sodoh ajnkvavteran. tku pa, ke sa ulokl lašk zidari Iblana iz razvalin, se pa sani se eno par leberalneh frakarju bi drži sodu. kokr pa duma; clruh Ide sa. s pa žo usi, če prou za prece j d vali gnur, pveskrbol kulkr tulk bi prpraune kvavterjo, kokr sa pa Jakupiču sodi. Vs ta upitje in šroka-ustejno je sum flonc in voda iu čo h ta nhtia voda, ke ja dolnja, «nj moj o k n
pucl \ udo.
Pu pestima špus pr gmah in pu-glejma ta reč ud bi ta resne plati, kuku sa leberalci ulokl Iblana iz razvalin.
Kc nam je putves Iblana raz vuku-mauhu, nas jo stresu iz gnejzd, kokr je stresu bert pud Rožnpoham gespud Čad mlade grabce tekat, ke jo iz soje Stale stiigu slamnata streha in ja pu-krou iz ceglarn. In kokr se je ta bert brigu tekat za grabce brez gnejzda, tulk sa so brigal leberalci tekat za drugo Idi; usak je tnogu sani glodat, cle s je hitv dubu kašn pvpvaven gnejzd, de se mu ni biu treba klatet iz držina uvod pu cestah in pu sodoh in barakah. Hišn'pusestnki sa s začel pupvaulat hišo in mavsker druli. čo ni biu čist, na suhem, začeti je misli na lastn dum, ke je spvevidu, de so kvarteri zavle pu-manjkajna dražeja ket žofran. Tekat sa bli leberalci gespudari u Iblan, »l namost, do b, k sa. vidi, kašn pumajn-kajne jo u Iblan iz majnŠem kvarter-jeni, začel hiir zidat hiše iz tukiu kvartovjom in tku pumagal ldcm it11 gnejzd, začel sa delat plane za špenača na Grad in iz Grada sa začel delat mu-zeunie, štavije in tiso sorto, kar pa seve do du dons šo tud nisa naredi. 1* ena beseda: pu glau sa j m rujile sam" naurnnast, iu sama' sreča jo, da ush teh naurnnast nisa mogl vn spela t in de je Grad ustou brez špenače in do i| mu zon m e na. Grade du dons šo ni drujga, kokr fajmešter gespud Brce-Do b pu ker na rotuže mislit tekat na ! putrebno rči, u lom pa rajš na guvarim-I Se le, ke sa bio u Iblan že use hišo P"; I prauloni iu za tri perva sila tud
Na dan volitve dobite vsa pojasnila v agitačnih lokalih Slovenske Ljudske Stranke. Ti lokali so:
1.	Centrala: tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesfa štev. 6, leve stopnice, II. nadstropje. Telefon št. 301.
2.	Poslopje »Katoliške Tiskarne«. Telefon št. 74.
3.	Gostilna pri Križu (na dvorišču), Cesarja Jožefa trg.
Gostilna Lozar, Sv. Jakoba trg.
5.	»Rokodelski dom«, Komenskega ulica.
6.	»Ljudski dom«, Streliška ulica.
7.	Predavalna soba deželnega muzeja, vhod iz Bleiweisove ceste.
8.	Gostilna Cotič (Kamnar), Zaloška cesta.
9.	Gostilna Marenče, Dolenjska cesta.
10.	Gostilna »Bavarski Dvor«, Dunajska cesta.
V vseh teh lokalih dobite po potrebi tudi uradne kuverte in glasovnice. — Vse morebitne pritožbe naslovite na tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6.
Kdor izkaznice (legitimacije) ni dobil, naj gre osebno k deželni vladi, kjer jo sprejme v registraturi, to jo v pritličju, clesno, vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. V nedeljo se izkaznic ne bo več izdajalo. Lahko se pa tudi vsak osebno oglasi v tajništvu S. L. S., Miklošičeva cesta štev. 6 (poslopje »Ljudske posojilnice«), levo stopnjlšče, II. nadstropje; tajništvo bo dalje poskrbelo. Oglasi se vsak lahko tudi v uredništvu »Slovenca«, Kopitarjeva ulica, Katoliška tiskarna.
Glasovnice, ki jih dobite od nasprotnikov, strgajte in vržite pročl
Volilne izkaznice pobirajo volilcem nekateri liberalni sleparji. Volilci, ne dajajte iz rok ne izkaznic ne kuvert. Pazite na sleparje. Naznanite nam tiste sleparje, ki pobirajo izkaznice!
Ako ima kdo pokvarjeno kuverto, dobi v pisarni poleg »Slo-venčevega« uredništva, Kopitarjeve ulice, poslopje »Katoliške Tiskarne, III. nadstropje novo kuverto. Ondi se dobe za vse razrede!
Volilno legitimacijo naj vsak volilec natančno prečita. Na njej najde, kje ima voliti. To je važno, da se ne izgubi po nepotrebnem čas z letanjem od enega volišča do drugega.
Naznanite nam tiste liberalne sleparje, ki pobirajo volilcem legitimacije, da jim preskrbimo ričeta!
Pozor! Vsi naši somišljeniki in somišljenice iz Trnovega in Krakovega
dobe v nedeljo v društveni sobi, Konjušna ulica št. 4 (pri Repniku) od 8. do 11. ure dopoldne vsa pojasnila, katera bi kak volivec ali volivka želela.
Kaj se govori po Ljubljani. Po
Ljubljani se govori, da je neka prva-ška liberalna dama dobila nekoga dekleta, ki bo šlo volit za odsotno. Pazite na take slučaje in nam jih natančno naznanite. Take liberalne dame bodo šle jest ričet!
Liberalna volilna sleparija!
»Slovenski Narod« je včeraj objavil sledeče: »Ker nam. dohajajo z raznih strani vprašanja, kdaj se bo izvedelo za izid nedeljskih volitev, dajemo to-le pojasnilo: Uradni izid volitev bo znan šele kasno prod večeru. Mi seveda bomo vedeli točr.i izid volitev takoj ob 4. uri popoldne, ko se volitve zaključijo. Kako je to mogoče, se bo pač marsikdo začudil. To je prav enostavna stvar. Vidite, volilni imeniki so izredno dragocena stvar: vsakega volil-ca in vsako volilke imajo natančno zabeležene, kaj da so in kje stanujejo. Zato se da na podlagi teh volilnih imenikov sestaviti natančen seznamek vseh volilcev in voiilk narodno-napredne, klerikalne, nemškutarske in socialnodemokratske stranke. Takšne seznamke smo si napravili in naši zaupniki jih bodo uporabljali na posam-nih voliščih, izčrtajoč iz njih vsakega iz te ali one stranke, ki je že volil. Na ta način bomo takoj ob zaključku volitev natanko vedeli, kdo je volil in kako je volil in zato nam bo izid volitev znan že ob štirih popoldne.« — Ta notica je lumparija prve vrste in ima namen ljudi zbegati,da bi ne volili po svojem prepričanju. Na podlagi volilnih imenikov je čisto nemogoče sestaviti imenik, kateri volilci bodo volili liberalno ali nemško ali s S. L. S. ali socialnodemokratično, ker tega danes še nobeden ne ve, kako bo kdo volil, in vedeti ne more. Pa tudi na dan volitve in po volitvi in sploh do konca dni nobeden ne bo mogel vedeti kako je kdo volil, ker je volitev tajna. Vsak svojo glasovnico vtakne v kuverto in jo zalepi, tako da razun Boga v nebesih nobena duša na svetu ne more vedeti, koga je kdo volil To tajnost ponese vsak s seboj v grob, če se sam ne izda, ali če ni tako nepreviden, da komu pokaže svojo glasovnico nasprotniku. Zato je omenjena »Narodova« notica nesramna lopovščina, kakršnih bodo danes in jutri klikarji še veliko zagrešili, ker so ti ljudje od nekdaj volilni sleparji. Naj nihče ne verjame tem volilnim manevrom, odgovorimo pa na te nesramnosti in goljufive poizkuse tako, da v nedeljo volimo vsi S. L. S.!
Liberalke se ne upajo agitirati s svojo liberalno barvo. Liberalke, pa tudi mnogi liberalci agitirajo s tem, cla se ljudem predstavljajo kot somišljenice ali somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke, nekatere celo za »klerikalke«. Pod tako krinko so poizkušali prevariti neko našo volivko tudi Terša-nova mama, ki je agitirala za liberalce kot »klerikalka«, češ, da bo tudi ona. volila klerikalno in da pride v nedeljo
po volilko z vozom! Res uboga liberalna stranka, ki se ne upa na odkrit način zastopati svoje stališče. Tudi neki poštni uslužbenec v pokoju je hodil včeraj okolu in pravil, kako naj se naše volilke oslepari, da bi nevede volile liberalce. Volilke in volilci pozor pred takimi nakanami liberalcev. Ne kažite nikomur svoje legitimacije, svoje kuverte ali glasovnice. Ne pustite si kuvert zamenjavati! Ne pustite se ustavljati liberalnim agitatoricam in agitatorjem. Pogumno mimo njih na'volišče!
noveh pustauleneh in tku k sreč vsi bi ta ajnfoh lcle izrinen iz Iblane u Pre-duviču sel in u Rožna dulina, tekat, začel sa tud leberaln mestn gespudari mislt na zidajne hiš in sezidal sa — hutel Tibuli. Pa še tega hutela b men-de na zidal, če b j h h tem na prgajnal leberaln rotušk pejomtari, ke sa u kvarteri u Tibulskem grade in jm je biu prejišn Švajcerhaus pregmejn.
Tku sa ulekl leberaln rotušk gespudari Iblana iz razvalin. Če pa če ker še bi natančn vedet ta reč, nej se pa ubme na iblanske zdejšne hišne pusestnke, te mu uja. žc puvedal, kašn je biu ta leberaln ulačejne iz razvalin.
Glih unkat m je en hišn pusestnk, ke sm ga prašu, na kera plat se u držu pr vulitvah, začeu na use kriple za-baulat čez leberalne prvakarje: »Lebe-ralcu na volm, če b me pršli iz krvava plava prost, de nej jh grem volt. Teh lebera.lneh frakarju sm du grla st.« »Pa vnder ket iblansk hišn pusestnk, b jh rnogl volt že iz hvaležnast, ke sa vam prpuniogl, de ste s hiša zidal. Sej sami slište. kuku se bahaja ukul, de sa Iblana putegnil iz razvalin.«
»Te sa ja pa že putegnil ja. Nej m preja kar z luč. Kc sm jest hiša. zidu, sa me sekiral in nagajal tku, de na-zadne žc res nism več vedu, a u hiša moja kedr u sezidana, al u ud leberal-neh rotuškeh frakarju. Ko sm ja ton feezidat u dva štuku. sa reki. de ia
morm zidat u en štk. Ke sm sc tou umeknt za dva metra bi not, sa pu-gerval, de morm jt iz hiša za en metr bi vn. Ke sm tou nardet kvarterje iz dvem cimrem, sa tli mt kvarterje s trem cimrem in tku naprej. In, kc jc bla hiša že pud streha pu nhn vol, sa se smislel kar naenkat, de morm na streha še en turnček przidat; tku, de me je nazadne ta bajta še enkat tulk kuštala, kokr b me, če b me tku na. sekiral. Sevede sm mogu zavlc tega tud kvarterje tulk draži nastaut, dc nism pršou že prec ta peru let iz hiša na kant. Tku sa znal leberalci ulečt Iblana iz razvalin. Sevede, kašn ubčinsk sve-tnk je pa lohka pustavu hiša na sred ceste, čc ja je tou in urihtu s ja je, kokr mu jc bi pasal. Viš, Pepe,« prpoudvou m jc ta hišn pusestnk naprej. »Viš, Pope: zatu ke sma, mol tku prjazne in pustrežlive Idi na rotuž, zato je pa tud Iblana tku napredvala. Puglej Zagreb! U Zagreb je blu leta, 1880., tu jc niejč-ken pred zagrebškem putresam, šestnajst taužent Idi, Iblana pa jh je mola tekat že štemdvejst taužent. Pa pu-glejmo dons Zagreb, ke jh ma žc ukul osmdeset taužent, Iblana pa šterdeset. In za kua je Iblana tku hodu u teb leteli uzad ustala za Zagreba,m? Zatu, ke u Zagrebo sa pumagal ubčinsk svetilki Idem pr ziclajn hiš, iblansk sa pa še tist pudiral, kar sma druii zidal. Viš. tu ic tista iblanska naprednast,
leberalna. Buh ga bod zahvalen, de mama saj enkat prložnast druge zvolt.«
Tku m je puvedu. tist hišn pusestnk, se zasuku na pet. in šou. Jest sm pa začeu premšlvat tala reč in sm sprevidu, de ma mož prou. Dohtar Taučar in nega.u pajdaši so čelustja ukul pu štarijah, kuku sa ulekl Iblana iz razvalin, ta pusestnk je pa kar iz numaram dukazu, kašn maulmohari sa te Ide in de b mela lohka clons Iblana že ta nar ran stutaužent Idi, čc b biu leberaln gespudarstu tak, kokr sc sika. Sevede, legat pu uštarijah in Idi upraulat, u tem sa, maj stri. Dobre kristjane se delat, u resnic pa dohtar Taučar šc križa nardet na zna in še druge Idi svari, de b križa na delal, ke tku b ratal klerekalci; tu sa dubrote ud teh Idi, kc jh mama Iblančani. Zatu je pa že velik, kar je blu bi pametneh ieberalcu, pukazal tem rukumauliar-jem fige in sa zvečer, predn sa šli spat, naredi križ, čeprou jm je dohtar Taučar tu udločn prepuvedu, zjulri kc sa se prebudi in se pugledal u špogu, sa pa vidi, dc sa ratal klerekalci. Tu sevede dohtar Taučari ni ušeč pa kaj črna: pu peti se boli tč spuzna pu kluba sarija h pa leberalci. Zatu pa, k d.ur je pametn, nej narcli križ tud če/, lebo-ralcc, kokr ga jc narodu
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
VSI ZA S. L. S.!
Noben resničen Slovenec ne more dati svojega glasu takozvani »narodno-napredni« stranki. Ta stranka nima v svojem političnem življenju pokazati ničesar drugega kakor zvezo z Nemci. Dr. Tavčarja, voditelja te stranke, so imeli kranjski Nemci ves čas njegovega političnega delovanja na špagi in na-rodnonapredna stranka ni smela nikoli nobene stvari ukreniti, preden ni dobila dovoljenja od kranjskih Nemcev. Bili so »narodnonapretinl« poslanci s pogodbo na Nemce priklenjeni in niso smeli ničesar ukreniti, kar ni bilo Nemcem všeč. V zvezi z Nemci je »narodno-napredna« stranka dosledno pobijala tako razširjenje volivne pravice za občine in za deželni zbor, kakor splošno in enako volivno pravico za državni zbor, v zvezi z Nemci se je »narodno-napredna« stranka upirala vsem demokratičnim zakonom, v zvezi z Nemci je »narodnonapredna« stranka branila predpravice nemškutarskih grajšča-kov, vsled zveze z Nemci je »narodnonapredna« stranka odrekala podporo slovenskemu narodnoobrambnemu društvu »Slovenska Straža« in dovoljevala podporo nemškemu gledišču, vsled zveze z Nemci ie »narodnonapredna« stranka zaprečevala samo-slovenske napise v Ljubljani in sploh po deželi, vsled zveze z Nemci so v vseh deželnozborskih odsekih in deželnih korporacijah imeli odločilno besedo nemškutarski grofi in baroni, vsled zveze z Nemci je »narodnonapredna« stranka zadrževala poslovenjenje srednjega šolstva, vsled zveze z Nemci je bil referent za ljubljanske občinske zadeve v deželnem odboru nemškutar Barbo, ki je bil tako nekak »Ober- ! burgermeister« Ljnbljane, vsled zveze j z Nemci je »narodnonapredna« stranka i mirno trpela, da se deželni predsednik j baron Hein v deželnem zboru ni posln- ; ževal slovenskega jezika in da je po 1 c. kr. korespondenčnem uradu prvi dal v svet raztrositi laž, da so Slovenci si- j rove ljudstvo, zavoljo zveze z nemškimi grajščaki je dr. Tavčar ob vsaki priložnosti sramotil slovensko ljudstvo, da je zarobljeno in za sto in sto let zaostalo, da bi ne dobilo nobenih političnih pravic, zavoljo zveze z Nemci je dr. Tavčar venomer blatil slovensko duhovščino, ki je bila edina branite-Ijica pravic slovenskega ljudstva in se je zanj vedno žrtvovala, zavoljo zveze z Nemci je »narodnonapredna« stranka
v svojem glasilu začela Los-von-Rom gibanje in zagovarjala protestantov-stvo, zavoljo zveze z Nemci je v liberalni dobi zaostajalo ljudsko šolstvo, da ne bi se ubogo ljudstvo moglo preveč izobraziti in zavedati svoje veljave, zavoljo zveze z Nemci je »narodnonapredna« stranka kruto pobijala Izobraževalna društva, zavoljo zveze z Nemci je »narodnonapredna« stranka uprizorila besno gonjo zoper gospodarsko združevanje slovenskega ljudstva, zoper zadružništvo, da bi Slovenci ostali odvisni od Nemca, zavoljo zveze z Nemci je »narodnonapredna« stranka nastopala celo proti političnemu zdru« ževanju in zborovalni svobodi, da ne bi ljudstvo ušlo izpod jarma tistih, k! so ga tlačili. In to pogubno zvezo »na-rodnonapredne« stranke, ki je slovenski narod potlačila nazaj za najmanj pol stoletja, je razbila Slovenska Ljudska Stranka, posledice te izdajalske zveze izbrisujejo zdaj naši poslanci, rane, ki jih je prizadejala ta najgrša vseh zvez, zdaj naša stranka cčli. Slovenska Ljudska Stranka je vrnila Ljubljani slovensko lice, je poslovenila naše srednje šolstvo, je vzela nemškim mogotcem njihove politične privilegije, je dosledno izpeljala slovensko urado-vanje, je dvignila ljudsko šolstvo, je slovenskem« ljudstvu dala vse politične pravice, dala jih tudi ljubljanskemu prebivalstvu in ženstvu, ki jih doslej ni imelo. Dočim je bil Slovenec v nesrečni dobi zveze »narodnonapredne« stranke z Nemci zaničevan po celem svetu, slovi danes vsled neumornega delovanja Slovenske Ljudske Stranke za gospodarsko in kulturno povzdigo slovenskega ljudstva slovensko ime po celi državi in vsem izobraženem svetu in Slovenci so postali najupoštevanejši faktor na slovanskem jugu. »Narodnonapredna« stranka je v narodnem oziru poznala samo fraze in napitnice in drage bankete, r,.l katerih še tisti, ki so bili tako sreč«1', da so se jih mogli udeleževati, ni^o 1'seli nič drugega kakor drug?. d?n n nčka, Slovenska Ljudska Stranka pa r-sno in trezno dela na to, da bo Slovenec med prvimi v zboru slovanskih narodov. Dočim »narodnonapredna'« s^ran&a vpije zoper Nemce, ki bodo zirtf vsled razširjenja volivne pravice rt oh*" H nekaj zastopnikov v ljubljanskem občinskem svetu, pa je že pripravljen j a se i njimi zvezati! Zato noben zaveden Slovenec, nobena prava Slovenka 23. apri>a ne more glasovati za »narodnons »»redno«, z zvezo z Nemci omadeževano siianko, ampak za Slovensko Ljudsko Stranko, ki bo Ljubljano narodno in gospodarsko povzdignila, kakor je povzdignila deželo!
Liberalno-nemška zveza. Liberalci
so kakor tisti tat, ki je hotel pozornost ljudi obrniti od sebe ter kričal : Primite tatu, primite ga! Vedno in vedno ponavljajo povesti o klerikalno-nemški zvezi, a so v resnici z Nemci sklenili novo pogodbo za, prihodnje državnozborske volitve in za prihodnji občinski svet. Kakor znano, je že pri zadnjih državnozborskih volitvah liberalcem v Ljubljani šla presneto trda, tako da so komaj zmagali s tujo pomočjo. Letos jim bo pa še huje predla, ker se ne bodo ljudje več imeli toliko bati magistrat-nega terorizma, kakor leta 1907., zato so si iskali zaveznikov pri Nemcih. Zvezo z Nemci si pa hočejo na vsak način zasigurati tudi zaradi tega, ker najbrže sami ne bodo imeli večine v mostnem občinskem svetu, tako da bodo Nemci igrali jeziček na tehtnici v prid liberalni stranki, kakor je to že na nedeljskem shodu prerokoval Ribnikar. Nemcem so liberalci obljubili zastopstvo v vseh odsekih, čeravno Nemci ne bodo imeli več kot štiri zastopnike v občinskem svetu. Tako je zopet srečno skovana liberalno-nemška zveza po starem izreku, da stara ljubezen ne za rjavi. Ljudstvo, ki še količkaj narodno čuti, naj tem narodnim izdajalcem pove, da nn pusti nobene barantije v mestnem občinskem svetu, zato naj 23. t. m. z glasovnicami v rokah izreče, da odklanja Hansa Tavčarja, naj pa potem še Nemci pri državnozborskih volitvah rečejo, da jim ni mar za Hansa Hribarja! Proč z Dežmanovimi grab-Ijnmi! Narodnega izdajalstva so liberalci zagrešili že zadosti!
Edino slovensko stranko so na-« živijo falitna liberalna stranka ljubljanskih frakarjev. Bolj kot slovenska trobojnica, katero so liberalci za,mazali, bi pa spadala na volivne oklicc Le
stranko irankfurtarska trobojnica in
bolje bi ji pristojal naslov »Edina nemškatarsko-slovenska stranka«.
Kdo se prišteva danes še liberalni
fttrankl? Edino f r a k a r i j a in njena ž 1 a h t a, ki je izključila slovensko ljudstvo iz svojega polomljenega pasivnega »Narodnega doma«, pa nekaj starinskih in nekaj mladinskih k o -r i t a r j e v.
Naša stranka se lahko s ponosom nazivlje »Slovenska Ljudska Strank a«, saj so nje pripadniki Slovenci vseh slojev. Liberalna stranka pa se po krivici nazivlje edino slovensko stranko, ker bi naši somišljeniki potem ne mogli biti Slovenci. Ker pa pripadajo današnji liberalni stranki pravzaprav sami frakarji, bi se lahko nazivala eclina slovonsko-ncmškutar-ska t' i' a k a r s k a stranka.
Kdo je dal ženskam politične pra-vlcc? Poleg Brcčta jc med »Narodovci« brez dvoma najbolj brihtna, glava gospod Pustoslemšek. Kakor penzionira-ni fajmošter Brce tako ta neabsolvira-ni jurist v prvi vrsti razmotriva vei-ska vprašanja. Tako jc tudi na liberalnem ženskem shodu govoril o ženski in. katoliški cerkvi in dejal sledeče: »Po klerikalnih načelih ženska ne sme imeti nobene besede v javnosti.« Zdaj pa pomislite, ljudje božji, kdo je dal ljubljanskim ženam osebno volilno pravico za občinski svet? Nobeden drugi kakor ti preklicani »klerikalci«, po katerih po zatrdilu premodrega Pu-stoslemška »ženska ne sme imeti nobene pravice v javnosti«! Zoper to pa, da se ženskam podeli v Ljubljani osebna volilna pravica, so glasovali v deželnem zboru ravno liberalci! Kdo je torej za in kdo zoper pravice žensk v javnosti, gospod Pustoslemšek? — Ta Pustoslemšek pa tudi latinsko ne zna. Na shodu v »Mestnem domu« je namreč ta mož dejal, da Sveto Pismo pravi: »Mulier taceat in ecclesia!«, to se pravi: »Ženska naj v cerkvi molči!« Pustoslemšek je pa liberalnim damam to tako-le prestavil: »Ženska naj molči v cerkvi in javnosti!« To je »kunšten gaspud«, kaj? Ta luč »Narodovega uredništva je pugruntala, da je cerkveni učitelj Tertulijan rekel, da je »žena vzrok vsega pohujšanja na svetu in vrata v pekel«,- kar pa res ni, ker je Tertulijan prvič vse kaj drugega rekel in drugič Tertulijan ni v cerkvi nikoli bil posebno merodajen, ker je bil posebnež in je zato tudi kmalu zašel v krivoverstvo. Tista povest o cerkvenem zboru, ki se je prepiral, ali ima ženska dušo. je pa žc davne j pribita zgodovinska laž. Da kak Pustoslemšek tega ne ve, temu se ni nič čuditi, ampak čudno je, da najdejo taka čvekanja potrpežljivih poslušalk. Namesto da se ukvarja s cerkvenimi vprašanji, bi Pustoslemšek boljše storil, če bi svoj jus končal.
Česa »Narodovci« na svojem ženskem shodu niso povedali. »Narodovci« na svojem ženskem shodu v »Mestnem domu« niso povedali tega: 1. da so liberalni poslanci glasovali zoper žensko volilno pravico za občinski svet ljubljanski; 2. da so bivši magistratovci zagovarjali prodajanje človeškega mesa; 3. da »Narod« hoče razporoko in da nastopa za »svobodno ljubezen«, da bi mož mogel spoditi zakonsko ženo, kadar l»i hotel, in se ženiti kakor vrabci po grmovju; 5. da so »Narodovci« žensko postavljali na isto stopnjo z živalmi; 6. da so ženske vedno na naj-gnusnejši način sramotili; 7. da se »Narod« vedno norčuje iz devištva; 8. da blati vero, ki je največja tolažilka žene; 0. da zagovarja bvezversko vzgojo. ki Li sinove in hčere odtujila materam in jih že zgodaj pokvarila; 10. da če bi liberalizem zmagal, bi žena postala zopet največja revica, zaničevana in izrabljana, brez vsakih pravic, igrača moški poltenosti, niti gospodarica nad svojimi otroci, prava sužnja, kakor ie bila v poganskih časih, preden je rešilo žensko krščanstvo.
Kakšne politične pravice privoščijo liberalci ženskam? Na liberalnem ženskem shodu je modrijan Rasto Pustoslemšek ogorčeno konštatiral, da »katoliška cerkev ženskam ne priznava nobenih političnih pravic«. A' isti sapi pa se je gospa Franca Tavčarjeva jezila nad nune, ki bodo šle letos volit. Kakšna doslednost, pa ie to? Nune so vendar tudi ženske, stanujejo v Ljubljani. so učiteljice in prihranjajo mestu velike svote za šolstvo, so priznano izvrstne vzgojiteljice in visoko izobražene, najmanj toliko kakor najinteli-i?entnejša liberalna dama, in naj bi ne imele pravice iti volit? Zaka j pa potem vpijete, da cerkev ženskam političnih pravic ne dovoli? šalobarde! Ker pa se bodo nune poslužile svojih političnih pravic, pa vam zopet ni všeč! Liberalci i politične pravice žensk tako predstavljajo, da bi »narodnapredne« dame vse pravice !me!e, krščanske pa
nobenih! Tako je ta reč! Občinske volitve v Ljubljani so zelo važne. Nune imajo ravnotako kakor vsaka druga ljubljanska v olji k a interes, kdo gospodari na magistratu, ali katoliška stranka ali tista stranka, koje glasilo je izjavilo, da hočejo spovednice podreti, nune izgnati in križe iz šol in javnih prostorov sneti. Greh je, če kdo zdaj ne gre volit, ako nI nujno zadržani Občinske volitve imajo veliko z vero opraviti, cenjeni iiberalci! če zmagajo »Narodovci«, zmagajo tudi njih brezverska načela, Kdor tega ne kapira, temu pač ni pomagati, ampak krščanske ljubljanske žene to dobro vedo in to vedo tudi redovnice, ki imajo istotako kakor vsaka druga žena pravico se svojih političnih pravic posluževatil Mar mislite, da smo že na Porfugalskemi, koder liberalci katoličane, ki se hočejo svojih pravic posluževati, naredijo za eno glavo krajše?
Bivši magistratovci in ženska čast. Ker sc pristaši bivše magistratne klike zdaj po Ljubljani na svojih shodih hvalijo, kako so vedno za žensko čast nastopili, smo primorani vnovič odgr-liiti zaveso od afere, ki najbolj označuje, kako je bivše magistratno gospodarstvo ščitilo čast Žene. Hišo sramote v Ljubljani je bivši magistrat oddal neki judinji, zloglasni babi Matildi Lowy iz Novega Sada. Ta babura je najprej vsakega nesrečnega dekleta, ki je zašla v hišo sramote, katero je ustanovil bivši občinski svet, obremenila z vsoto 300—400 K. Od vsega, kar so dekleta zaslužila in to je znašalo par sto kron na mesec, niso od Lowyjeve dobile niti solda, zakaj babnica si je zaračunala. za stanovanje in hrano 234 K, od ostalega pa si je zaračunala polovico kot, njen procent na dobičku, drugo polovico pa za odplačevanje prvotnega dolga. Vrhtega jc ta judovska pijavka ubogim žrtvam sama nabavljala obleko in lišp, katerega je trikrat zaračunala! Na ta način si je ta hudič v človeški podobi ocl leta 1897. do 1904. pridobil veliko premoženje — imela je, od 23 deklet dobička 5000 K na mesec! — in potem odšel v Pulj, kjer pa jo je policija kmalu vzela v roko. Dekleta pri Lowyjevki so bile sužnje v pravem pomenu besede; brez solda, polne dolgov, se svojega suženjstva niso mogle nikoli rešiti. In kdo je bil tisti rabelj, ki je Lowyjevki pomagal dekleta tako izrabljati? To je bil ljubljenec bivšega občinskega sveta, varovanec Ivana Hribarja, šef ljubljanske policije, policijski svetnik Franc Podgoršek! Kadar so policaji poročali o sramotnem poče-njanju Lmvvjeve, je Podgoršek ovadbe uničil, če so ovadbe ponovili, so jih prestavili, če je kaka revica ušla, jo je Podgoršek dal nazaj odpeljati in čc se je katera pritožila, ker jo jc babura krvavo pretepala, ji je Podgoršek za-pretil z arestom. Eno dekle je vsled pretepanja zadobilo take poškodbe, da je umrlo, a Podgoršek je molčal. Zato pa mu je L6wyjevka izplačevala visoko mesečno plačo in provizije za dekleta, katera jc ta mož babi pripeljal, ki so bile tako visoke, cla je šef ljubljanske policije hodil v Opatijo in Pariz na počitnice. Kakšno vlogo pa je pri tem igral bivši magistrat? Ivo je deželna, vlada 10. aprila. 1897 št. 1923 opozorila magistrat na počenjanje Lo-wyjevke, je župan Ivan Hribar odgovoril v dopisu 30. junija 1897, da je Podgoršek vse preiskal in našel v redu! To pa kljub temu, da, je takrat j že vsak uradnik na magistratu vedel, 1 da je Hribarjev ljubljenec od upravi-| teljice bordela plačan in da je vse pritožbe ubogih deklet potlačil s tem, da jih je policijsko kaznoval. Ovadbe so prišle na magistrat tucli leta 1899. in še sedaj jc I\an Hribar odgovoril vladi, da se v hiši sramote ne godi nič nerednega! Vsak uslužbenec na magi« stratu pa jc vedel, cla je, Podgoršek zapisoval pri vsakem dekletu, ki je prišlo v Ljubljano, da se udinja sramoti, dolgove, katerih imela ni in da se j« celo zanemarjalo zdravstvo, da ni bilo Lowyjevki ireba plačevati špitalskih stroškov, tako da se je takrat po zaslugi bivše klike razlila povodenj spolnih bolezni po Ljubljani, vsled česar je marsikatera poštena zakonska žena prišla v nesrečo. Magistrat pa ni nič. in nič videl. Šele marca 1904 se je storil tem nečuvenim razmeram konec, ko je namreč državno pravd niš tvo samo vmes poseglo. In kaj je storil bivši magistrat? Dopustil je, da je Podgoršek sam resigniral, mu v tajni seji dovolil penzijo 4000 K in skrbelo se je, da je ušel roki pravice. In potem? Potem je upravo hiše sramote poveril nekomu, ki je dobil od magistrata obenem koncesijo za posredovanje služb. Obenem upravljati bordel ln posredovati dekletom službe, to je le v Ljubljani bilo mogoče pod bivšim magistratnim gospodarstvom! Katera poštena žen-! ska more potera jutri svoj glas oddati
bivšim magistratovcem? Le pomislite: vse to, kar tu navajamo, je Hribarju in njegovim kimovcem očitala dunajska pReichspo^t« v člankih 16. in 19. aprila 1905, a Hribar in njegov občinski svet nista tožila, dasi pozvana I Doli s tako kliko!
V počitniškem »Paradižu« Sangra-
du so sc godile res posebne jako poučne stvari za otroke. Tako so ples aranžirali in tisti, ki bi morali nad otroki čuvati, časih do desote ure dopoldne niso ustali. Otroci so bili tako prepuščeni samim sebi in so po okolici uganjali stvari, ki ne spada jo v kako dobro vzgojo. Tako so se ljubljanski otroci na tej liberalni počitniški koloniji pokvar-jali, namestu, cla bi so povzdignila njihova duša. Same lepe točke iz gospodarstva magistrane klike!
šest resnic, katere na) jutri vsak volivec upošteval 1. Zaveden in pameten trgovec bode volil z S. L. S. zato, ker so mu magistratni mogotci s svojimi konkurzi požrli ves kredit na trgu.
—	2. Reven obrtnik bode volil kandidate S. L. S. v občinski svet zato, ker bodo ti zastopniki pomedli z vsemi tistimi koriti, iz katerih so liberalni svetniki-obrtniki na škodo ostalih zapostavljenih obrtnikov celo vrsto let žrli. — 3. Hišni posestniki, na katere je slabo liberalno gospodarstvo in še bolj slaba politika gmotno neugodno vplivala, ne bodo jutri več podpirali advokatske klike, temveč kandidate S. L. S.
—	4. Uradnik, kateri ima srce za tisto ljudstvo, katero stoji in deluje v ne-omajanem in trdnem taboru S. L. S., bode jutri volil kandidate S. L. S. ter s tem dejanjem pokazal, da tudi on želi delovati s tistimi faktorji, kateri hočejo imeti ne samo belo, ampak tudi zadovoljno in resnično slovensko metropolo. — 5. In Ti pošteni slovenski delavec, ako hočeš, da se Ti bodo Tvoji ideali, za katero se boriš že dolgo vrsto let proti mestnim liberalnim terorjem, v socialnem oziru kedaj začeli udej-stvovati, tedaj pojdi jutri na volišče in oddaj svoj glas S. L. S., kateri Ti jo to pravico dosegla in katera, hoče tudi za Tebe dosledno povsod izvajati socialni program. — 6. Poštena krščanska« volivka, Ti, ki s ponosom braniš svoja verska, čutila in do katere nima liberalno demoralizirano časopisje vpliva, žena, ki varuješ svojo žensko čast tako v zasebnem kot javnem življenju, in žena, ki braniš svetost zakona, pokaži jutri na volišču, da si s S. L. S., katera se bori proti vsem tistim, kateri podirajo vse to, kar je Tebi svetega !
Se že kregajo. Še predno so minile volitve, so si stari magistratovci že v laseh radi župana in delajo tako račun brez krčmarja. Nekateri »postavljajo« za župana žc Višnikarja, ki se glede komodnosti lahko kosa s Tavčarjem. Ljubljanski volivci, ali niste že siti takih prizorov? Pokažite jutri, da hočete novo dobo na ljubljanskem magistratu. Tisti, ki so liberalno stranko zafurali, tucli niso clobri za ljubljanski občinski svet.. Pomedite ž njimi! Proč s tistimi, katerim je samo za osebne časti, nič pa za ljudsko delo!
Razžaljeno veličanstvo dr. Ivana Tavčarja se jo samo polno ogorčenja usedlo za uredniško mizo, pomočilo svoje ocl podpisavanja disciplinarnih preiskav čisto skrhano pero v gnojnico in je napisalo ž njim na prvem mestu »Dnevnih vestij« v obrambo svojega božanstva uničujoč odgovor za tisti klosetni papir, ki se imenuje »Slovenski Narod«. Po svoji stari navadi, se liberalni Zevs hvali na vse pretege in dela. obenem reklamo za svojo advokatsko pisarno. Pri njem ni namreč mogoče tako naglo dobiti zastopstva — namreč zastonj, ampak priplaziti se jb treba klijentu na stopnjice olimpijskega trona in zgli.hati lan naprej, čeprav govori cesarska postava, da jc to nedopustno. Potem jc seveda prišlo do tiste klasične porotne obravnave, kjer je storil dr. Tavčar tako svojo dolžnost, da sc toinono ni protokoliralo, da se ni predlagalo izvedencev o duševnem stanju Frančičeve žene, dasi bi tisto od nje pisano, velevažno pismo nujno zahtevalo psihiatrične preiskave, in da je bil konečno nesrečni Fran-čič obsojen. Če pa želi clr. Tavčar še kakih pojasnil, kako jo, za ogromni odvetniški honorar »storil svojo dolžnost«, naj se obrne na goriškega odvetnika dr. Turno. Tudi so ne gre pri takih vprašanjih samo za to, koliko so je vzelo, ampak komu se jc vzelo, in če bi dr. Tavčar zaračunil ta honorar Rotschildu ali makari notarju Hudo-verniku ali Plantanu, bi mi ne izgubljali niti besede o tem. Dr. Tavčar je znan tudi pri liberalcih, da rad zasluži, sa.j vemo, cla za lastne pristaše, če so so obračali tiste redke dni. ko jo njegova ignada v deželnem dvorcu bila na razpolago, s kakimi prošnjami na Njegovo veličanstvo, ni imel niti par s minut času. da pa isto ljudi vse dru-
gače sprejema v svoji pisarni, če 'o zahteva kšeft. Zato je pa čisto o . če kristalizirana etika dr. Tavčarja ne dopušča, da bi se jo smelo pogledati tudi od druge strani, od katere marsi-kaka bajta drugače izgleda kakor s ceste!
»Splošen gospodarski polom« so
upali v volilni agitaciji »prerokovati« ljudje, ki so s svojim kaznjivim gospodarstvom v svoji »Glavni posojilnici« sami povzročili, da stojimo pred takim splošnim gospodarskim polomom, ki bo tem večji čim več besede se bo dalo kliki, ki je to zakrivila. Edino toliko obrekovana Slovenska Ljudska Stranka je eclina pomoč, ki naj po liberalni kliki zakrivljeni splošni gospodarski polom in bedo ,ki je posledica brezvestnega gospodarstva liberalnih prvakov v »Glavni posojilnici«, zopet narodovo gospodarsko stanje dvigne na višjo stopinjo. S stranko slovenskih narodnogospodarskih bankerotov proč!
Kaj so storili liberalci dosedaj za nedolžne žrtve njihove falitne »Glavne« posojilnice? Edino v svojo korist so liberalci sklenili izplačati potom »Kreditne banke« one hranilne vloge pri »Glavni«, ki ne presegajo zneska 300 K zato, da so profiti-rali najmanj četrtletne obresti, — ki so pripadale vložnikom, zato da oškodujejo male vložnike in zadružnike in nc zato, da bi jim oblažili nesrečo, v katero so te nedolžno žrtve zapeljali libf- . ralci somi.
Kdo je škodoval žrtvam »Glavne« posojilnice?! Najbolj je Škodoval žrtvam »Glavne« posojilnice Dolfe Ribnikar s svojim dolgim jezikom, ker je ob času, ko se je šlo zato, da se s pomočjo S. L. S. izposluje od države podpora za sanacijo, glasno zabavljal po ljubljanskih cestah in oštarijah proti S. L. S. in njenim voditeljem in ravnotako ostudno pisaril po »Jutru«. Tega se liberalci dobro zavedajo; zato je tudi liberalec dr. Švigelj rekel v svoji pisarni, da bode Ribnikarja, ako ne preneha s svojimi napadi, na javni cesti tako stepel, da bode obležal. In taki škodljivci Ljubljančanov hočejo Ljubljani komandirati.
Socialna politika bivših magistra* tovcev. Na liberalnem ženskem shodu v »Mestnem domu« je seveda stresal svojo modrost tudi neizprašani tržni nadzornik Ribnikar. Kar je ta čvekon topot vse naklepetal, toga ne zmore ni^j »najbolj trapasta coprnica na Kle-ku. Dejal je, da jc že bivši napredni občinski svet »premišljal« o posredovalnici za živino, da bi ljubljanskim mesarjem ne bilo treba hoditi po vsako živino posebe na kmete in bi bili pre-kupci izključeni. Torej bivši občinski svet. je o posredovalnici za živino le premišljal, deželni odbor pa. jo Je isti dan, ko je Ribnikar to čvekal, že ustanovil. Tako je vedno bilo: bivši magistratovci so o vsaki koristni reči le premišljali, S. L. Š. jo je pa na-r e d i 1 a. — Ribnikar jo tudi lagal, da je mleko za nič, ko vsak človek ve, da je malokje v Avstriji mesto, ki bi bilo z boljšim mlekom preskrbljeno, kakor je Ljubl jana. Ta človek res no zna drugega kakor lagati in obrekovati. Tudi o sadju je govoril ta. človek, ki še gob ne pozna, čc nima knjigo zraven sebe, in ki je pustil pomeranče pometati v vodo, ker so imele bole peške, češ, da niso zrele! Je veliko vprašanje, če Ribnikar loči solato od zelja. Tisti dan, ko je Ribnikar v »Mestnem domu« lagal in hujskal, se je pri deželnem odboru vršilo posvetovanje glede ustanovitve posredovalnice za živino v Ljubljani, ki bo ravno za mesto največje važnosti, ker nas bo preskrbovala z dobrini in cenim mesom. Ribnikarja pa ni bilo zraven, pač pa je na. shodu lagal, da hoče dežela Ljubljani »okrasti tistih 20.000 kron, ki jih je država namenila mestu za zmanjšanje draginje«! Ta Ribnikar jo bo enkrat pošteno staknil!
Liberalci in uslužbenci užitnin-skega zakupa. Vi uslužbenci užitnin-skega zakupa, ki morate opravljati skozi 12 ur na dan svojo službo in prejemniki, ki morate opravljati službo celo 14 ur na dan, ne dobite nobene pokojnine, ampak ste, ko vam omagajo moči, navezani na radodarnost dobrih rok, četudi ste služili 30 ali 40 ali pa več let. Vendar se pa ne godi vsem nastavljenceni tako slabo. Bivši ravnatelj Lavrenčič, ki je služI pri užit-ninskem zakupu samo 10 let in ki svoje službe ni zapustil vsled onemoglosti ali bolezni, ampak radi tega, kei je podedoval milijone, dobiva letno pokojnino 5000 K. Tako torej postopajo liberalci. Revežu, ki je služil celo Življenje, ne dado nič in ga vržejo na cesto. bogatašu-milijonarju pa dado za 10 letno službovanje visoko pokoj n no 5000 K. Mestni uslužbenci in vs delavci, iz tega razvidite, kaki prijatelU delavskih slojev so liberalci.
in Turnšek vračala domov. Culk jo glasno govoril proti Turnšku, ki ga je vodil domov, ko stopijo pred nju naenkrat trije policaji od premogove družbe, ki so naznanili obema aretacijo in ju začeli goniti proti ječi. Ravno nasproti kompanijske prodajalne, jc Culk padel na tla, nakar so policaji začeli kleti in ga z nogami suvati, da je bil težko ranjen v hrbtu. Turnšek in prijatelji pa trdijo tako: Ko so policaji prijeli Culka, ga je na to policaj Walter ustrelil v nogo ter je radi tega padel. Nezavednega so pripeljali Culka v ječo, kamor so ga vrgli z velikim ropotom, kakor tudi Turnška. Ko je bil Culk v ječi zvezan, mu je eden policajev odvzel 20 dolarjev v bankovcih, katere je Culk imel pri sebi. Nato so ga pa pustili v ječi, kjer jc trpel do sedmih zjutraj velike bolečine. Druzega jutra ob sedmih so pa oba spodili iz ječe. Ko je Culk prišel domov, je zaželel zdravnika, toda predno je slednji prišel, je bil Culk že mrtev. Še predno je umrl, je povedal, da je bil ustreljen, da ima doma kmetijo, vredno 20.000 K, katero zapušča svojemu bratu in sestri. To je bila njegova oporoka. Potem se je pa mrtev zgrudil. Prijatelji njegovi so lakoj preiskali obleko in našli Culka na telesu vsega krvavega. Poklicani trije zdravniki so izjavili, da je nastopila smrt vsled izgube krvi in rane, ki jo je. pri-zadjala kroglja iz 32kalibrskega revolverja, kakoršnega. so imeli policisti.
—	Ako greš na Beneško in se pogovarjaš s tamošnjimi Slovenci, povedo ti odkrito, da bo laški kralj v naj-krajišem času vladal do Save, kar nam dokazuje, kako živo netijo na Laškem Iredentizem. ln proti takim aspiraci-jam naj bi ne imeli močne vojske, da bi se Lahom njih želje kar brez vsake žrtve izpolnile? Pač bi zaslužili ti gro-inovniki proti ojačenju naše vojske, da bi jih abruški ban eliti prav pošteno na-klestili, le da bi pri tem ne trpela naša domovina. Ti gospodje ne vedo, kako so živeli naši obmejni Slovenci v Brdih in po soški dolini takrat, ko jc bila. naša vojska, v Bosni. Ti Slovenci, ki so vsak trenotek pričakovali, cla prekoračijo laški Garibaldinci mejo in udarijo v naše pokrajine, privedli bi liberalno gospodo na najenostavnejši način do drugačnih nazorov!
-f- Dvorni svetnik najvišjega sodnega in kasacijskega, dvora na Dunaju je postal graški višji deželno-sodni svetnik dr. Viktor Wagner.
-i- Na idrijsko realko pride glavni Učitelj mariborskega učiteljišča dr. Matevž Potočnik, na mariborsko učiteljišče pa profesor idrijske realke Matija Pire.
—	Vič-Glince. Dva huda sovražnika Sta si. tu skočila v lase in se borita za svoj obstanek: alkohol iu abstinenca. Alkohol je takorekoč napel vse moči, da bi obdržal v svojem krogu svoje pristaše. Nasproti po dela s podvojeno silo abstinenca, družba treznosti, iu vabi vse treznomisleče župljane k zmernosti. Kdor ima oči in vicli žalostne, pretresljive dogodke, ki jih povzroča nesrečni alkohol, temu se mora res studiti, zagabiti pijančevanje, zlasti pa žganjepitje in se bo z veseljem pridružil abstinentom, katerih je v župniji že hvalevredno število. Prihodnja, bela nedelja, bo zopet, služila v agitacijo za družbo treznosti. Na. splošno željo občinstva se bo namreč v drugo Uprizorila, igra: »Brez žrtev ni zmage« ali »Boj alkoholu«. Ker je že. prvič igra toli lepo uspela, upamo da bo v drugič še lepše in potrdila abstinente v stanovitnem boju proti alkoholu, omahujoče pa privabila, da se tudi oni odločijo za občekoristno treznost in zmernost v pijači. Igra se bo uprizorila v Društvenem domu ob 7. zvečer. K obilni udeležbi vabi na.juljudneje odbor.
—	Zopet živinski semenj v Radovljici. V radovljiški okolici je živinska kuga že popolnoma ponehala in se bo vršil prihodnji semenj za živino in blago že na dan sv. Jurija, to je 24. aprila t. 1. v Radovljici.
—	Pretep. Veliko nedeljo je rezal Slamo posestnik Jak. Škrlj iz Trnovega. Ivo ga je mimoidoči posestnikov sin Josip Fabec posvaril radi tega, je skočil škrlj za fantom, ki je zbežal v bližnjo gostilno. Ker je Škrlj znan kot pretepač, so se postavili v gostilni sc nahajajoči fantje v bran; nastal je pretep, v katerem je bil škrlj tepen. Pobil pa je isti gostilničarja in ga močno ranil. Radi ubojev večkrat prodkaz-novani škrlj je. pred 14 dnevi smrlno-nevarno pretepel lOletnega pastirja, siroto brez očeta, ki služi pri sosednem gospodarju..
—	Občni zbor društva c, kr. sodno pisarniških in zemljeknjižnib uradnikov za Kranjsko vrši se v nedeljo dne
J 7. majnika t. 1. ob 3. uri popoldne v hotelu »Štrukelj« v Dalmatinovih uli-;ah i običainim doevnjm redom. Go-
spodje člani se prosijo, da pridejo pol-noštevilno.
—	Hranilnica v Kranju. Iz letnega poročila »Hranilnice in posojilnice v Kranju« posnemamo sledeče zanimive podatke. Hranilnica je začela, poslovati
4.	novembra 1907. »Gorenjec« jo jc strastno napadal, to je hranilnica tako pomagalo, da je že v treh letih narasel denarni promet nad letnih tri milijone kron; same liuanilne vlogo znašajo
I,216.306	K 99 v. Ker posluje reelno in kar najceneje, se nanjo z zaupanjem obrača mesto in okolica; iz istega, razloga je znašal čisti dobiček kljub ogromnemu prometu le 5696 K 77 v, kar zavodu ni v sramoto, ampak v čast. — V odbor so bili na letošnjem občnem zboru zopet izvoljeni najuglednejši možje okraja: gg. R. Marenčič, trgovec, načelnik; A. Koblar, dekan, pod-načelnik; V. Sitar, kaplan; A. Sušnik, c. kr. profesor; K. Windischer, posestnik; Blaž Zabret, tovarnar; odborniki. V nadzorstvo pa gg. A. Dokler, c. kr. profesor; J. Likozar, trgovec; M. Mayr, pivovarnar; dr. Fr. P črno, c. kr. profesor; J. Ručigaj, gostilničar. — Kdor se za zavod bližje, zanima, naj zahteva računski zaključek za leto 1910. — Hranilnica posluje v »Ljudskem domu« vsako dopoldne, ob semnjih pa tudi popoldne, da je tako mogoče vsakte-remu se ravnati po geslu: Svoji k svojim!
—	Stariši, pazite na otrokel Mar. Gabrenja, delavčeva žena na Rakeku, je imela štiriletno hčer svoje sestre Katarine Madrušan v svoji oskrbi in varstvu. Dne 1. marca t. 1., med 10. in
II.	uro, jc pustila deklico samo doma in jo položila za. peč na njeno ležišče. Sama se jc pa podala v prodajalno po petrolej in po žeblje, nato pa. še k vodnjaku po vodo. Vsega, skupaj se je mudila kake pol ure. Ko je prišla domu, je ležal otrok mrtev vznak na tleh pri vratih veže. Obleka je na njem popolnoma zgorela in deklica je bila po celem životu opečena. Obdolženka se zagovarja, cla ni gorelo niti v peči niti v štedilniku, ker je že pred osmo uro nehalo goreti, ko je skuhala zajutrek. Sploh je pa že otrok v toliko dorasel in bil na duhu toliko razvit, cla niti misliti ni m<(%la na kako nesrečo. Kakor sc je dognalo, je bilo v štedilniku še nekaj pojemajoče žrjavice, katere jc otrok razpihal ter na, rob vrat štedilnika naložil nekaj polen, pri tem sc mu je pa vnela obleka. Sodišče je Marijo Ga bre,j no oprostilo.
—	Umrl je v Trstu g. Albert plem. Schivizhoffen, star 67 let.
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 12. do 17. aprila so bili izdani sledeči razpisi: Klasična filologija: Dunaj XII. (K. Ludv. g., L. Gr. d., 30. IV.), Dunaj XIX. (realg., L. Gr. d., 30. IV.) — Moderna filologija: Brno (realg., Fr. L., 6. V.). Dunaj 1. (akadem. g., D. 1. gr., 30. IV.), Dunaj II. (Rainer. g., Fr. L.,
5.	V.), Dunaj VI. (r., Fr. D., 30. IV.) — Mal.-lil. skupina: Dunaj lil. (r., M. Ne., 30. IV.), Dunaj IV. fr., M. NL., 30. IV., Dunaj XV. (r., M. Geom., 30. IV.), Dunaj XIX. (r., M. NI., 30. IV.) — Prirodo-pisna skupina: Dunaj I. (akad. g., Ng. m. nI., 30. IV.), Litomerice (g., Ng. m. ■nI.. 10. V.) — Risanje: Dunaj XIX. (r., 30. IV.) — Kratice in znaki kakor navadno.
—	P. n. trgovce in podjetnike opozarjamo na inseratnj. del lista. Kakor smo se informirali, je »kontrolno knjigovodstvo« in ž njim zvezani opominje-vlni sistem neprecenljive vrednosti za vsakega trgovca.
Novice iz torte
Slovenci v Ameriki. Društvo svete Barbare št. 50 v Burdine, Pa.., .spadajoče v Forest City, Pa., jc pričelo graditi društveni dom. Stroški so proračunje-ni na. 4000 dolarjev. Zopet lep napredek zavednih Slovencev v Burdine.
Slovenka umrla v Ameriki. V Chis-holmu je umrla dne 26. marca Marija Kočovar v 42. letu svoje starosti. Zapušča žalujočega moža Ivana Ivočo-varja in devet otrok. Najmlajši otrok je star samo devet mesecev. Rajna je bila ljuba in pridna žena in dobra mati. odi ji lahka zemlja!
Slovenca ubilo v Ameriki. V Chi-kagi je v tovarni elektrika ubila Ivana Klančarja, doma iz Iga pri Ljubljani. Imel je ponočno delo. Slučajno je prišel z električno žico v dotiko in ga je? toliko elektriziralo, da je ostal na mestu mrtev. V Ameriki zapušča ženo in enega brata.
— Slovenec umrl v Ameriki. Umrl je v Calumetu Mich., Mihael Štefanič, star 23 let, rojen v Draga tušu na Dolenjskem, za. vročinsko boleznijo. Pokojnik zapušča v Jolietu dva. bratu, Malha, in Johna, oba. salunarja, a, na Calumetu enega brata, Petra in dve sestri, Katarino in Marijo, v starem kraju pa 70 let staro mater.
Slovenec umrl v Ameriki. Iz Cle-
velanda poročajo, da je dne 11. marca umrl tamkaj rojak Ivam Boldan. Ranj-ki Ivan Boldan je bil doma. iz Trcbče vasi pri Žužemberku ter star 52 let. V Ameriki je bival 11 let, večinoma vedno v Clevelandu razun šestih mesecev, ko je bil v državi Colorado. Pokojnik zapušča v Clevelandu žalujočo vdovo, dva sinova in dve hčeri.
Disciplinarni svet odvetniške zbornice je sklenil uvesti proti dr. Ivanu Tavčarju disciplinarno preiskavo, ker se je pregrešil zoper ugled odvetniškega stanu.
Ljiiiiijonsle novice.
lj Volilci in volilke Slovenske Ljudske Stranke se zbero jutri, v nedeljo, dne 23. aprila, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Dnevni red: Izid ljubljanskih občinskih volitev. — DeSelcozborska in državnozbarska volitev v Ljubljani. Posebna vabila se za ta. sestanek ne bodo razpošiljala. Pridite vsi!
lj 100 K br» moral plačati za reveže.
gostilničar Bole, ki je včeraj na nekem oštarijskem shodu kričal, cla da 100 K za reveže, če mu Kregar in Štefe do-kažeta, da nista, v preiskavi. Nič lažjega kot to! Kregar in Štefe sta si takoj preskrbela pismeno uradno izjavo, da je vse govoričenje liberalcev, da sta v preiskav?, laž in Bole bo moral plačati 100 K, če ne bo hotel postati figa mož! Je časih precej clrago nasesti liberalnim volilnim laže m!
Kako skrbiio liberalci za žrtve »Glavne posojilnice^? Med tem ko se jc načelnik S. L. S. dr. Šusteršič pehal na Dunaju za nedolžne žrtve liberalnega vzor-gospodarstva pri falitni »Glavni«, je tedanji liberalni zastopnik v državnem zboru, agent Hribar, lovil po Dalmaciji zavarovanja, zato da zasluži mastne provizije, dasi so žrtve tega poloma po ogromni večini bili pristaš! liberalne stranke.
Kdo se je dosedaj dejansko zavrel za nedolžne žrtve liberalne »Glavne posojilnice«? Edina Slovenska Ljudska Stranka! S. L. S. je v zadnjem zasedanju deželnega zbora votirala za. prvo silo znesek 50.000 kron v olajšanje gorja, ki so ga zakrivili liberalci sami s svojim vzornim gospodarstvom v »Glavni«.
lj Sestanek staršev in učite?jstva bo na šentjakobski dekliški osemraz-reclnici prihodnji torek dne 25. aprila od šeste do sedme ure. zvečer. Predavala bo učiteljica gdč. Margareta Cun-drč o kinematografskih in gledaliških predstavah (§ 79. šol. i. u. reda); kutc-het A. Čadež pa ima referat: Zdravstvo in vzgojitelj. — Dobrodošli vzgojitelji, starši in njih namestniki!
lj »Jfutro« poziva svoje bravce, da naj vpošljejo naročnino naprej, drugače ne clobo lista več. Ljudje božji! Kar hitro pošljite, ker gospod Roženkavkin Miha rabi denarja za »srečno rajžo«. Ustreženo bo »Jutrovim« bravcem, da jim ne bo treba več njegovih, ves slovenski narod nesramno žalečih svinjarij brati; ustreženo pa bo tudi »Učiteljski«, da jo ne spravi ta umazan list celo na k ant. Pritisk na ljubljanske vo-lilce za liberalce ni bil bogve kako po ceni. Torej naročniki »Jutra«, le kar hitro, pa veliko dajte za naprej!
lj Predolg jezik je, imela, danes knjigovezova, žena Feldstein in z raznimi priimki obkladala vrle bran,jev-ke, ki nikakor nočejo iti z liberalci. Pa. vrle branjevke so pokazale odločno, da se ne puste za sramova ti in da se prav clobro zavedajo svojih pravic, katere jim je pridobila S. L. S. Feldsteinova jo je morala, prav hitro odkuriti, za njo pa se je smejala in ji klicala, aclijo velika gruča (nad sto) branjevk in drugih vrlih žensk na trgu. Liberalnim agitatoricam in agitatorjem naj povsod tako pokažejo, da smo Ljubljani liberalne komande do grla siti!
lj UUrichovi na Opekarski cesti, svetujemo, da takoj da volilne legitimacije vsem tistim nazaj, katerim jih je proti njihovi volji vzela. Opozarjamo pa tudi državnega pravdnika nanjo, ako jc dovoljeno jemati proti volji volilcev volilne legitimacije.
lj Umrl je včera j g. Ivanu Rakovcu, upravniku »Slovenca« sinček Božidar, učenec 1. razreda I. deške mestne ljudske šole. Pogreb bo jutri ob peti uri popoldne. Naše najiskrenejše sožalje!
lj Cvetje dreves so žo prav lopo razvija, posebno je to opaziti ob Gruberjevem prekopu pri dolenjskem mostu in vobče v južnih legali sadnega
drevja in divjega kostanja. Upi so lepi,
Bog daj, da bi bili tudi uspehi taki.
l.j Lovska sreča. G. Kari Polajnar, lastnik kavarne Prešeren, je včeraj zjutraj na škofjeloškem pogorji na lovu ustrelil clva divja petelina. Jako redka lovska sreča!
lj Pogreb slikarja Ivana Groharja so je vršil včeraj ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice na pokopališče sv. Križa. Z Groharjem jc legel v grob steber mlade slovenske upodabljajoče umetnosti, eden iz onega kroga naših slikarjev, ki so stoprav prinesli med Slovence upodabljajočo umetnost, ki je bila prej zastopana le v posameznikih, ki pa so delovali razen par izjem največ v tujini. Rojen jc bil Ivan Grohar lota 1867 v Gorici na Gorenjskem ter je študiral v Gradcu, na Dunaju in v Monakovem. Predvsem je bil krajinar, ki je lepoto slovenske zemlje poveličeval s svojimi pestrimi barvami. Iz njegovih slik diha pristna duša gorenjskega fanta. Kot soustanovitelj umetniškega kluba »Save« razstavljal je na Dunaju, kjer se .je slovenska umetnost prvikrat predstavila širokemu svetu, in sicer z velikim uspehom. Dalje je razstavljal razen v Ljubljani v Bclgradu, Sofiji, v Berolinu, Londonu itd. Dasi je dosegel povsod lopo umetniške uspehe, žel je vendar tako malo materielncga priznanja, da, je resnična beda zakrivila njegovo bolezen — tuberkulozo. Sanjavin odkrit človek, kot je bil, poet in umetnik, ni segal po grobi matorielnosti, nego upal le na umetnost samo, vsled česar ie bilo njegovo življenje trpljenje in pomanjkanje./Slovenska javnost, ki tako ljubi visokodonoče frazo, so onega prvega naših umetnikov niti toliko ni spomnila, da bi poskrbela za dostojno udeležbo pri pogrebu. Niti enega priviligiranili narodnih društev ni bilo pri pogrebu, razun njegovih ožjih znancev iz Škofje Loke, ki so mu zapel; precl mrtvašnico žalostinko, ni se glasila slikarju-pootu žalostinka v zadnji pozdrav. »Narodnih« krogov in slovenske elilo ni bilo nikjer. Spremili so Groharja na zadnji poti lo njegovi ožji prijatelji s slikarjem Jakopičem na čelu, ki je trpečega prijatelja tolažil tucli v bolezni. Pri pogrebu jo bila pač deputacija »Slovenske Matice« —• prof. Ilešič, vladni svetnik Detela in stotnik Masolj — in pa zastopstvo loškega mesta, ki je poklonilo tudi venec. Kakor življenje, lako je tudi smrt slovenskega umetnika pozabljena in skrita. Ivanu Groharju, trpinu in umetniku, pa bo ohranjen vkljub temu v srcu resničnih Slovencev večen spomin.
lj Ogenj pod Golovcem. Včeraj popoldne je zapazil posestnik Vinko Pogačnik v Hradeckega vasi pod Golovcem močan dim nad sircho Predoviče-ve hiše. Hitel je takoj k hiši, pristavil lestev, vrgel podstrešna vrata proč in. so podal pocl streho, kjer sta gorela dva trama. Pogačnik je s pomočjo dveh otrok hitro pogasil ogenj in preprečil,, cla ni pogorela hiša. Pocl Golovcem zdaj sploh tožijo, da čo nastane kak požar, bo šla cela Hradeckega vas. Vodovod so sicer liberalci vedno obetali, a izpeljali ga niso, ker dati, kar se obljubi, je po liberalni navadi preveč. Po reguliranem Cesarskem grabnu no bo mogoč dostop do vode niti ob požarih, zato je nujno potrebno, da dobi Hradeckega vas vodovod.
lj Izrabljanje vodnih sil. C. kr. stavbeni svetnik in oblastveno aviori-zirani civilni inženir Karel Kress v Pragi je predložil načrt za izrabljanje vodnih strmcev mecl cerkniškim jezerom in dolino pri Planini in med Uncem pri Planini in Ljubljanico pri Vrhniki. 25. t. m. prične tozadevni ogled, ki bo imel informativen značaj, pri županstvu v Cerknici. Načrt je na vpogled pri hidrografičneni oddelku v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13.
I i Umrli so v Ljubljani: Ivan Šu* bi c, delavec, 39 let. — Marta Jarec, re. jenka, 2 leti. — Ivan Grohar, akadc-mični slikar, 44 let. — Josip šušteršič, občinski ubožec, 69 let. — Karel Novak pl. Giftberg, bivši odgonski sprevodnik, 60 let. — Barbara Matov, posestnikova vdova, 82 let. — Marija Ivopriv-nikar, vpok. delavka tobačne tovarne, 57 let. — Ivan Čemive, urarski pomočnik, 24 let. — Ivan Skok, premogar, 27 let.
l j Mesarski mojster Lavtižar, ki jo
bil nedavno obsojen radi neprave kupčije z mesom na šest mesecev strogega zapora, jo neznano kam pobegnil. Pis-monoši ga ne morejo najti. Baje jc napravil velike sleparije, o katerih bomo še poročali.
l.j Kje jo pogrešajo? še meseca septembra jc bila v Wartsteinu v Nemčiji sprejeta v zdravilišče neka srednjo stara ženska, ki pravi, da jc Ana Sci-czek (Zajček) iz Kranjskega. Njena slika ie v \pogled pri mestni policiji.
lj Kdo je resničen pajac? »Naro-dovci« so sklenil^: »da danes naslikajo i /Narodu" pajace«. Stari magistra tov-mislijo, da jim bodo tako slabi dov-tipi kaj pomagali. Ljubljanski volilei ln davkoplačevalci pa čutijo bridko resnico, da so stari magistra t ovc i v ljubljanskem občinskem svetu v naj-resnejših trenotkih bili pajaci ne samo na papirju, ampak v resnici. Zato bodo stari magistrat ni pajaci jutri bežali.
lj Izvanredni občni zbor »Deželne zadruge izdelovalcev sodavode na Kranjskem« se vrši dne 27. aprila 1911 ob deveti uri dopoldne v restavraciji Gašperja Bolte v Ljubljani, Rimska cesta št. 17, h ka teremu se vabijo vsi člani s prošnjo, da se istega polnoštevilno udeleže. Pristop imajo samo člani oziroma njih zastopniki. Poslovodje ali pomočniki nimajo pristopa, akoravno se izkažejo s pooblastili članov.
lj S ceste. Sinoči je nek prevoznik pustil vpreženega konja na Dolenjski cesti, sam pa šel v gostilno. Medtem, Ko se je prevoznik poživljal, je pridir-jal voz električne cestne železnice, katerega se je konj ustrašil in skočil na tir. Ko bi ne bil voznik električnega voza naglo ustavil, bi se bila prigodila neizogibno velika nesreča.
lj Zgodnji cvet. Pred kratkim je pila. nekemu zidarju v Krakovski ulici iz kovčega ukradena srebrna žepna ara, njegovemu tovarišu pa 10 Iv denarja. Policija je uzmoviča izsledila v jsebi nekega lOletnega dečka, kateri je bil denar že zapravil, uro jc pa imel spravljeno v omari.
lj Prijet goljuf. Lansko leto je nek neznanec izgoljufal nekemu tukajšnjemu trgovcu z gramofoni 200 K vreden gramofon. Šele sedaj se je posrečilo »rožnikom izslediti goljufa v osebi 38-letnega Jožefa Srajnarja iz Aržišč in aretovati.
Vstojd v Albaniji.
Turkom se še vedno slabo godi. Albanski vstaši jili pobijajo, da je že Turke strah, dasi seveda v svojih poročilih poročajo ugodno zase. Zdaj že dohajajo tudi pisma časnikarskih poročevalcev, se ne morejo prečuditi junaštvu Albancev, teh sinov strmih, brezpotnih gorskih čeri.
Kako se bore Albanci.
Veki časnikar piše, da se morajo občudovati junaški albanski vstaši iz Kastratija, Hotija, Grude, Selc in iz Skal. Vstaši nimajo modernih pušk, nimajo topov, nimajo izurjenih generalov, a kljub temu so izgubili Turki in skaderski prostovoljci zadnje dni 1500 mož, ki so večinoma, mrtvi. Turški munieipij v Skadru je izdal oklic, v katerem se naglasa, cla. Turki ne smatrajo kot svoje tovariše zgolj vstašev, marveč tudi drugoverce.
Kako delajo Albanci s turškimi vjet-niki.
V Podgorici je bilo 15. t. m. veliko smeha. Vstaši so vjeli 120 skadrskili prostovoljcev, katerim so vzeli orožje, strelivo in celo obleko. Take so vodili po Podgorici, jih zasmehovali, nato pa izpustili.
Boji od 6. do 11. aprila.
»Giornale d Italia« objavlja dnevnik nekega albanskega vstaša ,iz katerega posnamemo:
Dne 0. aprila so bili hudi hoji mecl Turki in Albanci. Turkom so prizadejali za skalami skriti Albanci velikanske izgube. Vjetnike so vstaši razorožili in jih izpustili.
Dne 7. aprila so napadli vstaši Di-nošci, kjer se mohamedanci niso hoteli pridružiti vstaji. Albanci so zato Di-nos; i napadli in poklali veliko molia-medancev. Mohamedancem, ki so zbežali v mošojo, vstaši niso nič naredili.
Dne 0. aprila so Turki razrušili cerkvi v Hotiju in v Bapsciji.
Dlie 11. aprila so so peljali Turki v ladjah čez Skadrsko jezero. Izkrcati so se nameravali pri Kat,umu Kastratiju, a albanski vstaši pod vodstvom Kcl Mi ras o Lucija so z gorskih višav strašno streljali na Turke. Vojaki so skakali iz čolnov a' vodo, da rešijo življenje, a ko so priplavali na obrežje, so jih sprejeli vstaši in jih razorožili.
Velika bitka med Turki in Albanci.
Iz Podgorieo so poroča, da se je bil mod vstaši in vladnimi četami hud boj. V boju je padlo 1500 mrtvih in 600
ranjencev. Vstaši so popolnoma oblegli Tuzi. V mestu je 2000 mož močna turška posadka, ki je že štiri dni brez živil, kov so zaprli vstaši vse ceste. V nevarnosti, cla ga navoje vstaši, je tudi Skader. Če Skador pade, sc boje, da f>o d o Albanci klali Turke.
Garibaldincl in albanska vstaja.
Kljub vsem vladnim trditvam o
ncviralnosti Italije glede pa. v^toio M-
bancev, lo dohajajo poročila, da hočejo Garibaldinci odriniti v Albanijo. Italijo zapuste posamezni oddelki, ki se zberejo v Albaniji. V Italiji najbolj vre med italijanskimi Uharici, ki so bežali leta 1188. pred Turki in bivajo v noapoljskom kraljestvu, v Kalahriji in Siciliji. Vseh je kakih 90 000. Ohranili so svoj jezik, obleko in šege. V Neapo-1 ju pa biva rodbina baronov Castriotov, ki so potomci slavnega albanskega vladarja Jurija Skandorbega. Italijanski Albanci bi tvorili jedro Garibaldi-jevc armadice, pridružiti se jim pa namera vajo tucli Mazzinijevci.
UČITELJSTVO.
Učiteljska protialkoholna Zveza je
zborovala v sredo 12. aprila v Mestnem domu. —- Zborovanje, ki je bilo nepričakovano dobro obiskano, otvoril je predsednik Julij Slapšak točno ob 10. uri s krepkim in ljubeznjivim pozdravom. Posebno je pozdravil g. državnega posianca Jakliča, g. deželnega poslanca Ravnikarja, predsednika gospoda župnika Ivalana, gosp. kateheta Zaplotnika in Čadeža i. clr. Poročilo gdč. tajnice nam je pokazalo prav lep rezultat našega delovanja v preteklem lotu. Vato so sledeli referati: Gosp. Jos. Novak je navdušeno referiral: »Delo mecl učiteljstvoni«. Njegovo poročilo jc bilo z navdušenjem sprejeto. »O organizaciji šolarjev« je predaval naduči-telj g. Rudolf Horvat, ki nam je pokazal. da. jo v tej reči res strokovnjak. Tovariš Fr. Petrič nam je strokovnja-ško podal »učno snov« za protialkohol-no delo v ljudski šoli ter se pri predavanju sprotno posluževal slik. »O proti-alkoholnem delu zunaj šole« je predaval nadučitelj Janko Grad, ki je pokazal pot, po kateri nam je hoditi, cla hode imelo našo delo trajen uspeh. — »O protialkoholni literaturi« je moj-stersko govoril nadučitelj gosp. Julij Slapšak. Po vsakem predavanju se je razvila živahna debata, pri kateri se je sklenilo: 1. »Protialkoholna učiteljska zveza« je del društva »Abstinent«. 2. Vsi današnji referati se natisnejo in izdajo kot 2. zvezek brošurice: »Učitelj v boju proti alkoholu«. 3. Za vsak okraj naj se izvoli zastopnik, ki bo deloval med učiteljstvoni za abstinenco. 4. Po tov. Petriču naslikana učila se pomnože in izdajo. 5. Vsak zastopnik naj v svojem okraju učiteljstvu predava o abstinenci, ti. »Protialkoholni katekizem« na j se na vso moč razširi med ljudstvo — zlasti med mladino, »Učitelj v boju proti alkoholu« pa med učiteljstvoni. 7. Skrbi naj se zato, da naroče vsi krajni šolski sveti vsa dose-daj izdana dela o alkoholu, oziroma o abstinenci. Nato se izvoli sledeči odbor: Predsednik Julij Slapšak, nadučitelj, Vodice; tajnica Angela Trost, učiteljica, Vodice; odborniki: Janko Grad, nadučitelj Kosa.ua; Rudolf Horvat, nadučitelj Zagorje; J. Lavtižar, nadučitelj, Šiška; Jos. Novak, učit., Idrija; Ivan Štrukelj, nadučitelj, Dobrepolje; gdč. Kovačič Terezija, učiteljica. — Zastopnikom se izvolijo: Za Ljubljano gosp. okrajni šolski nadzornik Simon; Ljubljanska okolica: nadučitelj Bajec, Št. Vid; Kamnik: nadučitelj Slapšak; Litija: tov. Tramte; Kočevje: nadučitelj Štrukelj: Krško: okr. šolski nadzornik g. Stiasny; Kranj: nadučitelj Petrič: Radovljica: tov. Faturjeva; Logatec: nadučitelj Novak; Novomesto: naduč. Silvester; Postojna: Horvat in Grad; Koroško: naduč. Miloš Svanjak; Goriško. Matej Mikuš. Za Štajersko se šc določi.
Na zborovanju sta, bila tudi gdč. Rozika Pirkovič in gosp. Lud. PirkoviČ a Štajerskega in gosp. Matej Mikuš z Goriškega, katere so zborovale! navdušeno pozdravili.
Seclaj pa na delo tovariši —- v boj zoper sovražnika našega ljudstva — zoper alkohol!
šlsjerske novice.
š Dr. Kukovec havzira s posavskim mandatom od Trbovelj pa do Sotlo, pa nc najde nikogar, da, bi šel po kostanj v ogenj za osebne namene celjskih mla-dinov. Naj sc postavi kogar hoče, naj kandidat plava v volilni boj pod katero zastavo hoče, toliko je gotovo, da mu bodo volilei S. K. Z. za vedno pregnali veselje, s celjskimi mladoliberalci politične kupčije delati. Čudimo se, zakaj ne kandidira »general« sam, ki tako hlepi po mandatu. S. K. Z. bode zopet vse združene sovrage — odkrite in neodkrite — pognala v beg; pravo navdušenje še lo pride v naše vrste, ko bodemo zagledali nasprotnika; potom bodemo saj vedeli, s kom naj se sprime-nvj, Naprej do veličastne zmage!
š Vol. okraj Brežice • Sevnica • Laški trg. Po došlih poročilih zaupnikov sklepati, treba bo nam skrbeti, da Že pri gluviti volitvi <-■;) i jsto število volil-
cev spravimo na volišče kot leta 1907., potom bo naša zmaga že pri prvi volitvi sijajna. Liberalni ali neodvisni ali ftajercijanski kandidat skupaj daleko ne morejo več doseči glasov, katere sta Ros in Moscon leta 1907. na se združila; računa se z gotovostjo, da bode S. K. Z. pri glavni volitvi z ogromno veČino zmagala, in cla, bodo liberalni glasovi izdatno padli v prid socialističnim.
Rožne stvori.
Lahi in Avstrija. Na suhem smo zdaj pač močnejši od Lahov. Za vojsko imajo Lahi pripravljenih 3,300.000 mož, mi 3,700.000. Toda na morju so Lahi hujši. Laške vojne ladje obsegajo 540.000 ton, naše le 236.000; vojakov na morju imajo Lahi 30.500, mi le 13.400. Velikih vojnih ladij je na. Laškem 19, pri nas 10, velikih križarjev tam 5, tu 3» Lahi bodo do jeseni leta 1913 zgradili i nove velike ladje (drednavte), mi le 2. Lahi pa tudi mnogo več žrtvujejo za vojaštvo, nego mi, dasi so v slabih razmerah. Od vseh državnih stroškov gre tam 23 odstotkov, pri nas 117 odstotkov za vojaštvo. Tam pride za vojaštvo na eno osebo 15 K 30 h na leto, pri nas 9 K 92 h. Lahi imajo 34,500.000 prebivalcev, pa izdajo za svoje pomorsko vojaštvo 177,200.000 Iv na leto, pri nas, ki imamo 52,000.000 ljudi, pa samo 67 milijonov. Kdor te številko pametno premisli, ho na jasnem, kaj je treba storiti in bo tudi vedel, kaj je odgovoriti brezvestnim hujskačem, ki bi menda radi, cla bi mi nepripravljeni čakali na svoj pogin.
škandali brez konca. Francoska so ne more rešiti škandalov. Posebno pretekli teden je bila v tem oziru blagoslovljeni. Najprej se je prišlo na sled izdaji važnih in tajnih uradnih listin v zunanjem ministrstvu, potem so zasledili milijonska poneverjenja v istim ministrstvu in nazadnje so tudi odkrili velikansko sleparijo z raznimi redovi in odlikovanji. O zadnjem se poroča sledeče: Po daljši konferenci mecl vojnim ministrom, državnim pod-tajnikom Molvyjem, generalnim pro-kuratorjem in prokuratorjem republi-kc se je odredila aretacija advokata Valensija, ki je zapleten v afero z re-dovi in odlikovanji-. Pri aretirancu so dobili več diplom, za katerih eno naj bi prejel 6000 frankov. Valensi je izjavil, da mu je dal listine neka visoka politična oseba, katere ime je tudi imenoval. V celo sleparsko zadevo s prodajanjem redov so zapleteni zelo visoki krogi. Policija je tudi aretirala predsednika nacionalne humanitetne lige, Clementija. Tega so dolgo časa zasliševali, a ni odgovoril na nobeno stavljeno vprašanje. Medtem se je tucli izkazalo, da, je Valensi sumljiv tudi vele-izdaje ter da je dokumente, ki si jih je znal preskrbeti, prodajal Rusiji. Slepariji s prodajanjem redov so prišli na sled, ker je neki Baulme plačal za akademsko palmo advokatu Valensiju, sinu generala Valensija, 6000 frankov, a ni bil na zadnji listi med odlikovanci z redovi. Baulme je vložil pritožbo, češ, da je osleparjen. V resnici pa je bil že zaznamovan ter se je izdelava njegove diplome zavlekla, ker je bilo mnogo drugih ocllikovaneev.
Kako je postal Iz črknstavca nadškof. Dr. O Beillv, ki je bil nedavno povzdignjen v nadškofa adelaidskega v Južni Avstraliji, je mojster v stavljenju črk. Bilo je v dneh stisko, ko se je te važne umetnosti naučil in jo je tudi pridno izvrševal. Ko je bil namreč mladi vneti mož v Dublinu posvečen v duhovnika in je prišel v Zapadno Avstralijo, jo ustanovil tamkaj katoliški časnik. Podjetje je prišlo v finančne, težave in da se tiskarski stroški zmanjšajo, se je izdajatelj naučil svoj list. sam staviti. V toni je postal kmalu mojster in jc napotil tudi svoje »obrate, pomagati mu. Malo let pozneje je bil duhov,ski črkostavcc imenovan za prvega škofa v Port Augusti in seclaj za nadškofa adelaidskega. O da bi bilo več takih črkostavcev, kmalu hi imeli več dobrih nego slabih časnikov.
Koliko govorimo? Koliko govorimo? To vprašanje si je stavila neka odpočila glava med angleškimi učenjaki, da je odgovoril nanje, kakor poroča neki italijanski časopis, takole: Povprečni človek izgovori v hitrem govoru kakih 100 besed v minuti, kar odgovarja na, uro kakim 29. tiskanim stranem v osmerki. Če računamo tri ure govora na dan, potem dobimo na teden kakih 600 tiskanih strani, z drugimi ho seda-mi v celem letu 52 zvezkov precejšnjega obsega. Na žalost se nobenemu človeku za to govorjenje no plačuje. Neki prijatelj angleškega učenjaka, ki ga je ob teh številkah obhajala neka groza, je, vprašal, ali govore ženske morda prav toliko, nakar je dobil negalantni odirov r: - .Ve, deset krut 'oljko!« Po ce-
nitvi tega vrlega Angleža bi torej moral biti dan za ženske 30 ur dolg.
Zamorec odvedel Iz Budimpešte dekle. Budimpeštanska policija jo uvedla obširne poizvedbe po hčeri posestnika Karola Ecksteina, Emiliji, ki je preteklo poletje, pobegnila od doma z ariistom, zamorcem Fredom Robertom. Dekle jc bila krasotiea in gojenka neke gledališke šole. Domneva se, da je črnec kot agent nekega trgovca z dekleti prodal dekle v Argentinijo. Vse po-icijske poizvedbe so bile dozdaj brezuspešne.
400 rudarjev rešenih. Iz Notting. nama poročajo, da jo v bingstonskem premogovniku vsled električnega kratkega stika nastal požar. 400 rudarjev je. bilo v premogovniku in ljudje, ki so se zbrali ob rovu, so že mislili, da so izgubljeni. Rešilnemu moštvu sosednjih rovov pa se je s pomočjo raznih pripra v posrečilo u dreti v goreči premogovnik ter so rešili vse rudarje. Ko so jih spravljali na svetlo, so se godili pač ganl jivi prizori med rešenci in nji-hovimi družinami.
Zakladi v jezeru. V Južni Ameriki leži jeizero Guatavita, kateri je bil svet kraj rodu Inka. Rekli so, da prebiva v imenovanem jezeru bog. In hodili so večkrat, s čolni na jezero ter darovali svojemu bogu zlato in drago kamenje, kar so seveda, potopili v vodi. Jezero leži deset tisoč čevljev nad morsko gladino in je zelo lepo. Poleg darov pravijo, cla je rod Inka potopil v reče-nem jezeru tudi svoja bogastva, ko so prišli Španci v deželo. Velikokrat so poskušali, cla bi kaj dobili iz jezera, a vedno brez uspeha. Zdaj je pa prevzela neka družba osuševanje jezera in je našla že več popolnoma zlatih pred-metov. Na dnu jezera je do trideset čevljev blata, ki mora hraniti veliko bogastva. Rod Inka je prvotni ameriški rocl z zelo staro kulturo. Umetniki so bili zlasti v izdelovanju raznih predmetov in kovanju. Ko so prišli skoro precl štiristo leti Španci v Južno Arae. riko, je bilo pleme Inka na vrhuncu svoje kulture. Španci pa so uničili vse in napravili iz prebivalstva prave sužnje.
■■f Te dni se razpolože volilni ime< niki za državnozborske volitve. Povsod je treba imenike vestno pregledati in temeljito reklamirati. Za pouk naj se obračajo zaupniki S. L. S. do tajni-štva S. L. S., Miklošičeva cesta štev. 6
Tedenski pregled.
Procesijo so se v Ljubljani vršile v najlepšem redu. Tudi potresna procesija se je razvila v najlepšo manifestacijo. — Na Velikonočni ponedeljek so v Sorici ustanovili izobraževalno društvo. — V Sp. Šiški vodi po odredbi c, kr. okrajnega glavarstva občinske posle bivši župan g. Pogačnik. — Vsled groznih nalivov je nastala v Južni Ameriki velika povodenj. Podrlo se je več hiš. — Vdovsko učiteljsko društvo je imelo svoj občni zbor. Siomškarji so pokazali liberalnim tovarišem brezvestno postopanje na podlagi predloženega. računskega zaključka, ki izkazuje 355 K primanjkljaja. — Na Spodnjem štajerskem se je na Velikonočni ponedeljek začel na celi črti volilni boj. Tri stranke so ta dan postavile svoje kandidate. — Nesrečni alkohol je na Viču zopet ugrabil 261etnega fanta Pe-terca. Fantje so stavili kdo ga več nese. Pa je Peterco nesla pijača. — Dunajski župan je prišel na Velikonočni ponedeljek pogledat Postonjsko jamo. — Dramatična šola »Ljudskega odra« se je otvorila v petek 21 .aprila v »Ljudskem domu«. — Po Albaniji požiga jo Turki katoliško cerkve in preganjajo duhovnike. — Listi pišejo da je vojska na Balkanu bolj blizu kakor Albanci pričakujejo. —- Deželni odbor ustanovi posredovalnico za vnovčenje živine. — Laški list »Piccolo« napada tržaškega škofa clr. Karlina ker je v cerkvi starega Antona, kjer so od nekdaj pridige slovenske, prvič pridigal slovensko. — V Pulju noče občinstvo več kupovati argentinskega mesa. — Na Kitajskem sc množe slučaji kuge. — Umrl je aka-demični slikar Ivan Grohar. — V Bosni in Hercegovini je po zadnjem ljudskem štetju za dva odstotka menj mohanie-dancev kakor leta 1900. Našteli so jih sedaj 611.884. — Volilno gibanje v Ljubljani je cel teden v polnem razvoju. Po nastopu strank si vsakdo lahko napravi sodbo o vrednosti in kakovosti strank. S. L. S. nastopa kot stranka, ki ve kaj hoče. Liberalna stranka jo s svojimi ošlariiskimi shodi naravnost komična. Vsak volilni shod S. L. S. poda novih misli in novih načrtov. Dva sijajna shoda je imela S. L. S. na Velikonočni o on odo] jek v »VnionU". Množico
Liberalce zdaj ciparji grozno skrbe.
Seveda., volitve so tu. Kaki prijatelji ciparjev pa so liberalci, so posebno dobro pokazali, ko so v liberalnem trnovskem društvu sklenili, da naj vlacla ciparjem prepove lovenje cip. Danes pred volitvami pa pripovedujejo ciparjem, da so klerikalci vsemu vzrok, da ciparji ne smejo loviti. Liberalci hodijo prav radi na lov, dr. Tavčar si je celo povodnega kosa izgovoril, seveda kot ljubljanskemu poslancu pa mu je bilo popolnoma neznano, da je v Ljubljani precej ljudi, ki imajo tudi veliko veselje do lova in imajo pri tem tudi gmoten dobiček. Seveda reven človek je po mnenju liberalcev samo za delat, ne sme pa imeti sploh nobene zabave. Liberalci vpijejo, da se jim smilijo cipe, ker jih ciparji takoj, ko jih love, tudi pomore. Liberalci naj pa vedo, da se pri ciparjih cipe prav nič ne mučijo, ker jili hitro pomori, pač pa se mnogo živali zelo muči, ko jih razni lovci na lovih le obstrele, potem pa se obstreljene živali mučijo, dokler po dolgem mučenju ne poginejo. Liberalna ljubezen do tičarjev je sedaj ob volitvah res velika, vendar ne gredo ciparji prav nič več na lini liberalnim lovcem. Žalostno je, ako ljubljanskih pet. liberalnih poslancev ni vedelo, da je v Ljubljani čez sto ciparjev. Pač pa Se je dr. Tavčar 'Spomnil povodnega kosa. Trnovčani in Krakovčani pa hočemo imeti take zastopnike, ki nas bodo tudi po volitvah poznali in se vsak čas potegovali za ljudske potrebe in koristi. Vsak cipar, kakor tudi Trnovčani in Krakovčani pa naj dobro premislijo, kake zastopnike so imeli doslej in naj si izvolijo delavne in pridne može, ki jih priporoča Slovenska Ljudska Stranka. To so naši prijatelji, to so možje dela in odločnosti, ne pa lenuhi in kimovci. Zato v nedeljo vsi na volišče za može Slovenske Ljudske Stranke!
Kcko znajo liberalci ljudi farbati.
Bivši župan jc Šentjakobčanom obljubil, da se bode obrtna šola zgradila v Prulah. Potem se je pa skesal in se hotel izviti. Zato je rekel, da se obrtna šola ne more graditi v Prulah, ker je temelj preslab. In Šentjakobčami so bili s tem utemeljevanjem zadovoljni. A bivši župan in cela liberalna stranka, ki je imela celo Ljubljano in tudi Šeniu jakobčane vedno za norca, je šel in jc na ravno istem prostoru zgradil ljudsko šolo. — Šentjakobčani, ali vidite, kako so vas imeli liberalci za norca. Za enonadstropno obrtno šolo so bili temelji preslabi, za enonadstropno ljudsko šolo so pa ista tla dobra. Norčevali so se iz vas, zato jih ne volite.
Liberalna pamet. Da so naši fra-karski stari magistratovci najbolj neumni ljudje pod božjim solncem, je stara resnica, katere pa šc sedaj ne umevajo. Nepoboljšljivi v zavoženi logiki, inkomsekventni do skrajnosti in slepi same strasti, pozabljajo od včeraj na danes, da ne veljajo svojim veljakom nič več kot najmavadnejši backi. Sedaj so zopet postavili na visoki prestol svojega že stokrat odstavljenega boga dr. Tavčarja in mu zažigajo noč in' dan svoja prikutna kadila. Pozabili so pa čisto, da jc ta njihov bog dr. Tavčar liberalni Saturn, ki jc pojedel še vsakega, svojega otroka, ki ni hotel verjeti v njegovo božanstvo. Imena Sch\veizer, dr. Robida, prof. Jug, dr. Oražen, dr. Žerjav in še mnogo drugih, so vendar menda znana v liberalnih krogih. In oče Ribnikar — kako skumrano bi se mož danes vlačil po kranjskih pašnikih, če bi šla od dr. Tavčarja inscenirana disciplinarna preiskava po Tavčarjevih intencijah. Pohodil bi ga bil se svojim kvedrom brezobzirno in uničil bi mu hladne krvi eksistenco, kakor jo je s svojim dobrim srcem drugim in kakor bi jo bil uničil bolnemu dr. Žerjavu ali dr. Oražnu. A liberalna gospoda je vse čez noč prebolela, in kar ji jc bil enkrat malik, ostane ji mailik do konca dni. Zato pa liberalci le pridno agitirajte za svojega. Saturna, ko bo volitev konec, pride zopet kvecler na dan, kakor vedno, saj ima vsaka medalja dve strani. Že naprej vam čestitamo k pojedini, a ne k tisti, pri kateri boste vi jedli, ampak pri kateri bo jedel druge On.
Kako rešuje Ivan Hribar jugoslovansko vprašanje? Iz zanesljivega vira. se poroča, da je agent Ivan Hribar nekemu begu v Bosni posredoval v Mo-nakovem veliko posojilo, menda štirih milijonov kron in pri tem zaslužil provizije 360.000 kron. To je način, po katerem židje spravljajo na kant ogrske In poljske magnate. Ivan Hribar bo tako kriv, če pride velik jugoslovanski posestnik na kant in se na njegovi zemlji ustanovi nemška kolonija v Bosni, po kateri hrepeni vsenemštvo. 'laJjo razumeva iu rešuje agent Vseslo-
van Ivan Hribar jugoslovansko vprašanje.
Socialni demokratje in železničarji.
Socialni demokratje so sc poizkušali železničarjem prikupiti. Namašili so v svojo kandidatno listo 45, torej polovico železničarjev. Ampak najflctnejša muca ima krempeljčke na tačicah, tako so tudi sociji svojim le njim prirojeno zlobnost znali lepo skriti. Železničarji, ste 11 že preudarlli, koliko vas po socialno-demokraški listi pride v občinski svet? Prav nobeden. Kristani in Petriči niso smatrali izmed 45 železničarjev niti enega sodruga za vrednega, da bi mu dali prvo mesto v listi. Železničarji ste torej le za to na svetu, da redite Kristane in Petriče, govorili bodo pa ti sami, pa ne za vas, ampak le zase. Taki so vaši voditelji sodrugi. »Fajn« so vas zopet enkrat potegnili, vrnite jim to nesramno žalitev dne 23. t. m. z glasovnico s tem, da volite s Slovensko Ljudsko Stranko, katera je imela toliko dostojnosti, da vam je pri sestavi kandidatne liste zasigurala zastopstvo v občinskem svetu. Kakor slišimo, mešetarijo socialni demokrati in liberalci neko koalicijo med sabo. No, ta družba bo lepa! Oba, ženina in nevesto poznamo, da vsak zase nista nič vredna, skupaj pa bosta dvakrat za nič. Kdor torej glasuje za eno ali drugo teh strank ali pa za skupen program, pljuje v svoj obraz in prepričani smo, da takih duševnih revežev med železničarji ni, ampak mi železničarje smatramo za resne može, resnega mišljenja, ki se ne bodo dali zapeljati s puhlimi frazami. Vsi, od prvega do zadnjega se bodo v nedeljo poslužili v prid sebi in svojim edino lc glasovnic Slovenske Ljudske Stranke.
Železničarji in Slovenska Ljudska Stranka. Iz krogov železničarjev se nam piše: Slovenska Ljudska Stranka torej bodi naše pribežališče. Pa zakaj? Odgovor je lahak in kratek za onega, kdor ga hoče razumeti. Ta stranka je pokazala s svojim dosedanjim delovanjem, cla ima smisel in srce za vse sloje človeštva. Če opazujemo samo sedanji volilni red za mesto Ljubljano, moramo tej stranki pripoznati neomejeno zaslugo, da nam bodo v bodoče načelovali v mestnem občinskem za-stopu možje iz naše srede, ki čutijo z nami in za nas, ne pa ošabni advokati in koritarji, kateri se nas sedaj tako strašansko boje. Boje se nas pa zato, ker naši možje bodo izvohali v magi-stratnem prahu še marsikatero skrivnost, ob kateri se bodo Ljubljančanom lasje ježili. Razume se pa, da so se te skrivnosti dogajale edinole v škodo nižjim slojem, torej tudi železničarjem. Vsakemu, kdor je čital naš časopis »Slovenca«, jc znan program Slovenske Ljudske Stranke za bodoči občinski svet. Od prve do zadnje točke se peča edino le z reševanjem najnujnejših socialnih vprašanj, torej v prid vsem slojem, nižjim in višjim. Kdor torej lic zaupa tej stranki, ne želi sebi boljše dobe, ampak hoče biti podjarmljenl tlačan brezvestne klike. Upamo, da nas tudi železničarji razumejo in bodo dne 23. t. m. glasovali edinole za listo Slovenske Ljudske Stranke.
Socialno - demokraška poštenost. Dogodil sc je slučaj, da se je sodrug-železničar spri radi neke malenkosti s svojim predpostavljenim. Čutil se je užaljenega ter se šel potožit k svojemu obersodrugu. Prijateljski svet je bil seveda ta, da užaljeni lc naj toži, organizacija mu da na razpolago pravo-varstvo in zmagal bo. Tožba pa se jc zavrtela nekoliko drugače. Tožitelj je izgubil tožbo v treh instancah in je zapadel plačilu stroškov. Kaj pa je organizacija k temu rekla? Kratko pa krepko in odločno, cla ker je tožitelj propadel, ona ne plača. nič. Stroškov se je nabralo nad 350 kron, za katere je bil ubogi, zapeljani družinski oče že dvakrat rubljen. Tako izvršuje socialna demokracija, svoja pravila napram sodrugu, ki ji jc bil ocl leta 1894. zvest pristaš, ustanovil in vodil je več časa neko plačilnico, zadnji čas pa bil cclo blagajnik skupine v Ljubljani. Kako pa narede potemtakem z navadnim članom? Takega pa poženejo kratko-malo na cesto. Ali jc nam torej mogoče glasovati za rdečo listo? Nikoli nc in zopet ne. Oderuhov ne bodemo volili, da bi vodili našo usodo. In če se nazadnje šc zvežejo z liberalci, potem pa jih spoznamo docela kot navadne hinavce in izdajice. Sramoto, ki so jo nam napravili z volilno listo, jim že še povrnemo, ampak na prav občuten način. Mi volimo torej listo Slovenske Ljudske Stranke!
Potemkinove vasi so vse tiste liberalne zgradbe, s katerimi bolmajo sedaj po svojih aigitatoričnih bobniii. Tista šušmarija, ki se nazivlje Tivoli; tisti iz vseh št i lov celega sveta znešeni jubilejni most in tista elektrarna, pri kateri gospodarski liberalni talenti ni-
so niti toliko premislili, da bi jo postavili vsaj blizo železnice, da bi prevoz premoga ne požrl vsako leto lepih tisočakov — to so tiste velikanske kulturne novotarije, zgrajejne v imenu deficita na škodo davkoplačevalcev. Tudi ljubljanski tramvaj brez vseh zvez na periferijo je unikum, kakor ga premore samo Ljubljana. Elektrika in tramvaj sploh ni zgrajen, da bi ju mogel kdo drugi rabiti, kakor Tavčarjevi pristaši, ki so, kot pravi on sam, samo ljudje, ki imajo nekaj pod palcem. In to imenujejo potem liberalci delo za ljudstvo! Če bi šlo po liberalnem receptu, bi reven delavec še po tratoarju hoditi ne smel, ki tudi ni menda za drugega prirejen, kot za Tavčarjeve somišljenike in slavnoznane narodne dame. Volilci, le ne pozabite, kaki so ti liberalni osrečevalci in pometite tako jutri ž njimi, cla ne bo ostalo nanje drugega spomina kot njihove žalostne zgradbe.
»Slov. Narod« je res glasilo, da je vredno, da ga podpira ženstvo, vredno pa tudi, da ga podpirajo v Ljubljani živeči Čehi. Kdor tega ne verjame, naj prečita včerajšnji »Narodov« feljton, ki se zopet enkrat odlikuje po svoji pornografiji in sc krvavo norčuje iz češko-slovenskega dialekta. In tak list hoče natveziti svojim bravcem, da je vzel v zakup vso moralo in liočc veljati kot hipernacionalen list. Čudno, da ni priobčil v slovenskem prevodu tudi pesem o gospodu Bfezini? Čifut je pač čifut, kjer se pokaže in kjerkoli nastopa: aroganten, frivolen, goljufiv, fraj-sinmig, lažnjiv in sploh »liberalen«. Bolj se pojma svobodomiselnosti sploh prostituirati ne da, kakor če ga kak slovenski liberalec zase reklamira.
Psovkarji okoli »Jutra« izmislili so si sedaj nov trik, ki je tako neumen, da bodo nanj sedli komaj najneumnejši liberalci. Ker njihovi koritarji zasedajo mastno plačane sinekure in nimajo zato potrebne usposobljenosti, kakor srno jim mi to do pičice dokazali, spravili so se sedaj na dr. Šuster-šiča in dr. Zajca, češ da ta dva nimata »izpitov«. Taka trditev je tako buda-lasta, da bi Jutrovci zaslužili, da se jih takoj odpošlje na Studenec. Ker njihovi falirani študenti nimajo najpri-prostejših izpitov, mislijo sedaj, da smejo ti pobalini to po laži in lunvpa-riji tudi očitati v študiju in delu osivelim možem. Tisti debeluh Ribnikar, kateremu bi se pomišljali izročiti v zdravstveno oskrb celo obolele podgane, in tisti, s pomočjo duhovščine iz-študirani Lah naj le lepo molčita, sicer jim bomo zavezali njihove strupene jezike brez vsakega ozira na levo in desno. Če bi Ribnikarja politično pustolovstvo ne redilo, bi mož na podlagi svojih velikih študij od lakote umrl. Tako stoji ta stvar, gospod nadsvetnik dr. Vrbam Debeluhar.
Nič nismo pozabili. »Slovenski Narod« piše včeraj o nekih izgredih leta 1903. pred kazino, in pravi, da je bil eden voditeljev teh izgredov Štefe. To je nesramna laž. Ivan Hribar je poizkušal nam podtikati te izgrede, a se je opekel. Res je pa Štefe nekaj let prej se udeležil demonstracij proti Karnijolcem in jc takrat na svoj hrbet prevzel mariskaj, da ni bilo med dijašt-vom žrtev. Tako je ravnal Štefe. Kako so pa liberalci postopali pri 20. septembru, jc pa dovolj znano, — pustili so sedeti tiste, ki so bili najmanj krivi.
Mestni stavbni urad je pod gospodarstvom izvestne klike popolnoma za-vozil. Na vodilnem mestu je bil in jc še mož, kateremu je manjkalo potrebne eneržijc in še marsikaj drugega, celo zanimanje za stvar. Iz tega dejstva izvira vse zlo stavbnega urada, pod katerim so morali Ljubljančani trpeti leta in leta. Stvari so zastajale in končno jc razdeljevanje aktov mecl uradnike stavbinskega urada dobil Hribarjev preclsedstveni tajnik vitez Bleiweis, ki nima niti pojma o stvari. S tem se je že itak malenkostna, disciplina v uradu popolnoma pokopala, kajti če se šefu vzame razpolaganje z osobjem, je seveda vsega konec. Iz take discipline se pokažejo naravno še clrugi neverjetni pojavi. Eden izmed uradnikov si je iz-posloval dopuste kar brez vednosti šefa, je iz urada kar izostal, ne da bi čutil potrebo, javiti to šefu ter je šel delat privatne kupčije in špekulacije. To so stvari, ki mestnemu stavbnemu uradu nikakor niso pridobile ugleda, kar je v interesu razvoja mesta gotovo obžalovati. Šef mestnega stavbnega urada ni imel in ni smel imeti nobene besede pri zgradbi hotela »Tivoli« — dobil pa je za zavoženo stavbo visoko nagrado iz mestnih sredstev uradnik, ki je delo »vodil« oziroma zafural v uradnih urah. Tu bo tudi posegla rc-formatorično vmes Slovenska Ljudska Stranka, kajti skrajni čas je že, da dobi mesto svojim potrebam primeren stavbni urad!
lj Trgovski sotrudniki, pozorl Volitve za mestno občino so tu. Prosto Vam je, da volite to ali ono stranko. Preden pa oddaste svojo glasovnico, pomislite dobro in ne pustite se zopet zapeljati od staro, magistratne klike, katera za Vas nikdar ni nič storila, pač pa Vas ignorira pri vsaki priliki in Vas ima samo za štafažo. Do 20 let že ta klika vlada v Ljubljani, ali pa je med tem časom žc kaj storila za Vas? Nič in še enkrat nič! Vedno sto prezirani in samo takrat Vas pozna, kadar so volitve, za blagor trgovskega sotrud-nika pa ni imela stranka noben krat srca in ga v prihodnje tucli ne bo imela, ker je odvisna od milosti izvest-nih gospodov. Da je postavila Vašega kolega v III. razredu za kandidata, je s tem vrgla le nekoliko peska v oči, češ, da lahko vidite, cla smo tudi za Vas. Postavila ga pa jc na tako mesto, da ni upanja, cla proderc. To se pravi norčevati se iz trgovskih sotrudnikovl Še Vam mora biti v spominu prvi trgovski sestanek v »Mestnem domu«. Glavni govornik Iv. Hribar ni niti besede zinil v korist trgovskega sotrud-nika. Kje je slovenska trgovska šola? Kdo je tej šoli največji nasprotnik? Liberalci in frakarji! Kdo se najmanj briga za organizacijo trgovskih sotrud-nikov? Zato proč od teh frakarjev! Posebno sedaj pri volitvi pokažite, da se nc daste ilič več vleči za nos od izvestne klike! Če hočete svoje stališče kdaj resnično izboljšati, pojdite na volišče s priloženo glasovnico, ker edino po Slovenski Ljudski Stranki morete kaj doseči! V znak naklonjenosti do Vas je vzela Slovenska Ljudska Stranka tudi. iz Vaše vrste kandidata in ga postavila na tako mesto v III. razredu, da gotovo prodere. Prepričani bodite, da bode Vaše sedaj tako žalostno stališče dobro zastopal! Torej vsi na volišče zoper nazadnjaško staro magistralno advokatsko kliko! — Več Vaših kolegov.
lj Profesor Reisner jc silno ljudski — to je pokazal posebno s tem, da je sestram svojih staršev, ki so ga prišle, ko se ie ustanovil v Ljubljani, obiskat, zabranil vstop. Te žene, ki so ga za časa njegovih študij podpirale, so bile temu »visokemu gospodu«, ko se je vsedel k polni skledi, prenizke. Takrat so mu bile pa dobre, ko je bil pri njih na počitnicah. Čisti Reisnerjev značaj se kaže tudi v njegovem postopanju z revnim, bednim očetom. Človek, ki še za svojega očeta ni imel srca, naj bi imel srce in požrtvovalnost za ljubljanske volivce ? !
+ Kdo bo plačal dolgove za »Jutro«? »Jutro« dela kar gladko naprej dolgove pri »Učiteljski Tiskarni«. Ker se odborniki »Učiteljske Tiskarne« boje uradne revizije, so že Pluta tožili, da jim dolg za »Jutro« plača. Odpovedali so mu tudi žc tiskanje lista, tako da je Plut žc po drugih ljubljanskih tiskarnah poizvedoval, kje bi dobil takega tepca, da bo njegov smradljivi list tiskal. Sevecla je bilo njegovo povpraše-vanje brezuspešno. Tedaj se jc pa zatekel Plut k liberalnemu volivnemu odboru in dal svoje obrekljivo glasilo v službo nekdanjih magistralnih kori-larjev. Sklenili so kupčijo: Plut bo do. volitve izdajal »Jutro«, potem se mu pa oskrbi služba pri »Slovenskem Narodu«. Narodno - napredna stranka pa bo skrbela, da se bodo plačali dolgovi »Jutra« iz m a g i s t r a t n e g a d e n a r j a. To jc njihov načrt, ki pa najbrže ne bo držal, kajti naši zastopniki bodo skrbeli, da se z občinskim denarjem ne bo več tako razmetavalo, kakor doslej. Dr. Tavčar, Knez in drugi liberalni matadori bodo morali seči v svoje žepe in plačati dolgove pri »Jutru«, če se jim ne bo boljše zdele pognati »Učiteljsko Tiskarno« v zrak.
lj Zakaj tudi bivši občinski svetniti Vidmar več ne kandidira? Tudi bivši občinski svetnik Vidmar ne kandidira več. Menda se boji, da se ne bi opisal« početka njegovega premoženja. Morda to zaupa enkrat svoji gospej. Bivša magistralna gospoda že beži na vse strani. Za tako »armado« res ni vredno; da bi se jutri borili ljubljanski volilci!
-f- Deželni muzej in »Slovenski Narod«. Slovenska Ljudska Stranka je najela od deželnega odbora, za jutrišnjo volitev predavalno sobo proti primerni odškodnini. Mislimo, da nima noben pameten človek nič proti temu. če dobi deželni muzej s tem nek noA/ dohodek, katerih itak nima veliko. Kai se pa napadov na. dr. Mantuanija in napredka tega zavoda tiče, omenimo samo to, da nam en sam pogled v poročilo za lansko leto pove, cla se je v enem letu veliko več storilo v vsakem pogledu, kakor takrat, ko je imel dr. Tavčar prvo besedo v deželni upravi. Tako se je samo število obiskovalcev lansko leto zvišalo ocl 12 na IS tisoč.
Ribnikarjeve laži. List ljubljanskih pufarjev »Jutro« piše danes, da je vladni komisar in njegovo svetoval--tvo oddalo dela, to je novi kanal pri vojašnici, tvrdki Janesch & Schnell, >pravo za šolo na Prulah pa Scagnet-iju. To je čisto izmišljena laž kot agi-lacijsko sredstvo za volitve I Dela se io danes, kakor smo poizvedeli, še niso nikomur oddala. To nesramno laže Ribnikar!
lj Dr. Tavčar placrešpehtar. Ubogi dr. Tavčar, vse službo mu že dajejo liberalci. Zdaj so liberalci odstranili žo Ribnikarja od placrešpehtarstva, ker dobro vedo, da na trgu mod branjevci in branjevkami nikakor ni mogoče agi-tirati z oholim in surovim Ribnikarjeni. Zato pa je danes dopoldne Feidsteino-va 11 pila in razgrajala med branjevkami, ki so že do grla sito liberalnega gospodarstva, da ne bo dr. Tavčar nobeno branjevke pustil prodajati na trgu, katera nc bo volila njega, dr. Tavčarja. Branjevke so sc temu smejale, ker dobro vedo, da clr. Tavčar ne bo imel nikoli tiste besedo iu tudi Ribnikar ne, šo manj pa kaka Feldsteinovka, da bi določeval, kdo smo na ljubljanskem trgu prodajati. Bodo žo naši občinski svetniki pokazali tem prodrzneženi zobe in deželni odbor jim bo tako zagodel, da bodo pomnili! Jasno pa se iz tega razvidi, kaj vse bi radi liberalci storili, ako bi prišli do moči. Ljubljanski volilci in volilke naj si pa to prav dobro zapomnijo!
Liberalci in Anaztazij Griin. Slaba prede liberalcem, da niso vedeli svojim poslušalcem na manifestacijskeni shodu govoriti druzega kakor o kipu Anaz-tazija Gruna. Sicer je res, da so oni in dr. Tavčar v posledici tega naslikali na steno pošast »klerikalno - nemške« zveze, ali mi vprašamo zakaj so liberalci proslavljali Lenaršiča, ko je podaril deželnemu muzeju soho in knjižnico Anaztazija Gruna. Če liberalci smatrajo danes Anaztazija Gruna za tako ob-sojevanja vrednega potem bi morali takrat protestirati proti vsprejetju Grii-nove sobe v dež. muzej. Ker pa tega niso storili zato tudi no smejo sedaj zabavljati, ker Grunova soba brez Griino-ve slike ali njegovega kipa, bi bila nekaj takega, čemur bi se moral vsak človek smejati. To dobro vedo liberalci, a v sili ko nimajo o svojem delovanju nič za povedati, je vse dobro, če tudi pes na repu prinese.
Obrtniki! Vsem ljubljanskim obrtnikom je dobro znana zadeva oddaje del pri c. kr. državni obrtni šoli. Znano je, da je takrat bivša magistratna klika Zavrnila združene ljubljansko obrtnike, župan Ivan Hribar pa jih je v svojem dopisu 6. maja 1910, št. 14.237, povrh še kruto žalil. Dejal je, da. če bi so iddala dola. pri državni obrtni šoli združenim ljubljanskim obrtnikom, da bi oni na ta način »prišli do neprimernega dobička« in je zapisal, da je združenje ljubljanskih obrtnikov »nekaj nemoralnega in pogubnega«. V svojem dopisu jo župan izjavil mnenje, da če bi se dela ljubljanskim združenim obrtnikom oddala, bi to pomenilo »miloščino« in bi se obrtniki preveč začeli ?anašati na občino. Imenoval jih je »trepetlike, katere vztrepečejo ob najmanjši sapici konkurence«. Župan je zapisal, cla. če bi se dela oddala domačim ljubljanskim obrtnikom, bi se to reklo okrasti ljubljanske davkoplačevalce. Tako je Ivan Hribar in bivša magistratna komanda, podpirala domače obrtnike, da jih jc psovala. Noben pameten obrtnik to klike nc .bo šel več volit!
Miha Verovše.k z magistrata jo včeraj agitiral z liberalnim kandidatom Pavškom v Tomačeveni, cla bi ontii sklicali liberalci shod v Tomačeveni. Tomačevci pa so Miho Verovška iu Pavška zapodili.
Ženske volivke volijo vse v dekliškem liceju na Blehveisovi cesti, tudi ako je katera pomotoma dobila legitimacijo, na kateri se pomotoma glasi volišče »Mestni Bom«, Torej vso volivko volijo v dekliškem liceju na Bleiwei-sovi cesti. Ženski volivni lokal Slovenske Ljudske Stranke je v predavalni sobi deželnega muzeja, vhod z Bleiwei-sove ceste. Ako kaka volivka želi pojasnil, na j so tam oglasi. Tam se dobo tudi glasovnico in kuverte.
XXX
Ne pustite si od nikogar zamenjavati volilnih kuvert!
XXX
Pri komisijah se morajo oddati zalepljene kuverte!
■ X X X
Liberalni sleparji, ki bodo jutri poizkusili voliti za druge, bodo jutri po naših članih v komisijah prijeti. To jim že naprej povemo.
LEBERALNE PRSEGE.
Prsegama, dc nam za prazen, nekol še ni blu nč kurit; * de nam ni nč, če drnli ste lačen, de sma le mi du grla sit
Prsegama, de use ublubtv kot briča tat uma držal; prsegama, de pr ublubah use večne čase uma ustal.
Prsegama, de sma prjatli ta nar bulš donos vaš šc mi; prsegama, de pu vulitvah za vas nam skuznskus nč ni.
Al zdej, vuliuci, precl vulitvam zdej prosma na kuloneh vas: iiekar, nekar na puzabite uddat u nedela naim soj glas.
Le berte »Narud« al pa »Juter«, pa če ste še tuku brlau; pa če pu nogah kuracate, al pa s t u j e t e ž c na g i a u.«
Prznat nam morte, de se trudma, kot prava žvina nuČ in dan; de nuč in dan se ukul pehama de guspuclarl b še Iblan.
Za usa ta muja pa nč druzga zdej na pugervama ud vas, ket, dc nas spraute spet h kurite kot ste spraulal nas prejšn čas.
Ni vam pr tem nč treba misli, ampak sam tu lepu za strit, kar mi vam pridgama in prauma, pa uma spet pršli h kurit.
Če bere kdu »Narud« al »Juter« in stri se črn mu pred uemi; tu črn je klerekalizem, tu senca res negava ni.
In ta tok črn klerekalizem ne smete spraut na gumestrat; čc strete tu, nekol več mirn na uma gor mi mogl spat.
Dnevne novice.
+ Liberalno gospodarsko delo — švindel in polomi Liberalci so zakrivili nad ubogim slovenskim ljudstvom v Kočevju vnobovpijoče zločinstvo. Liberalni mladini so ustanovili v svoje svrho posojilnico in ž njo združen kon-sum. Kmetom niso pustili do besede, ampak delali ž njimi kakor s sužnji. Zdaj so je pa pokazalo, da ima posojilnica s konsurnom dO 100.000 K pri-majkl.ja.ja. Vse to so liberalci zapravili ubogim kmetom. Slovensko kolonijo v Kočevju tako uničujejo liberalci, ki zdaj v Ljubljani ponujajo svoje gospodarske talente. Polom v slove u ski koloniji kočevski je liberalno dolo. Brezvestne ljudi, ki so zakrivili to hudodelstvo. ne v občinski svei. amuak v zanor!
Bo prišlo plačilo. »Slovenski Narod« ponavlja dan za dnem da »Slovenska Ljudska Stranka« deželni denar krade. Kdor pozna vestnost in natančnost, s katero naši poslanci deželno upravo vodijo, kdor ve, kako so naši poslanci nesebično za povzdigo dežele trudijo, večkrat v lastno škodo, bo rekel, tako pisanje jo zlobno. Jo tudi res zlobno, ker jo delovanje naših zastopnikov bilo vedno pošteno iu nesebično, in kar dežela denarja izda, ga izda v blagor cele dežele. Zato opozarjamo naše poslance, naj nikdar tega no pozabijo in primejo liberalce v deželni zbornici za jezik, da povedo, kdo denar krade. To jc naravnost gnusno, cla si upajo ljudje, ki imajo sleparje, »Glavne posojilnice« v svoji sredi očitati našim zastopnikom, na katerih ni najti sence kakega koristolovja, da deželni denar kradejo.
■r Za volitve v Istri. Poslanec Spinčič jo sklical v četrtek dne 20. t. m. v Narodnem domu v Trstu sestanek vplivnejših mož — lajikov in duhovnikov — iz Istre, cla. so pogovore o bližnjih volitvah v državni zbor. Izvolil se je poseben odbor, ki naj vodi predpriprave in stopi v dogovor z zaupniki, da se določijo kandidat je.
—	Pianist Anton Foerster. Naš rojak g. Anton Foerster, svetovnoznani pianist, ki deluje zadnji dve leti kot profesor v glasbenem zavodu Chicago Musical College, kakor smo poročali svoj čas, je priredil predzadnji torek svoj letošnji prvi koncert v znani Zieg-feldovi glasbeni dvorani. Chicaški »VVesten und Dalieim« z dne 2. t. m. piše o tem: Gospod Anton Foerster, če-gar oduhovljeno igranje nam je že pri njegovem prvem nastopu tukaj inipo-niralo, je danes isti resnobni, skrbno preudarjajoči pianist, čegar genialno razumevanje in pianiško izvajanje se mora smatrati za svojstveno in skrajno primerno. Odsotnost neznosnega bobnanja, podobnega udarjanju s kladivom, kakor se prav grdo sliši pri drugih nepravih umetnikih ob razvijanju polnomočnili mest, je dobrodejen pojav Foerstorjcvega prečiščenega izvajanja. Vedno prikupni način udarjanja, pevajoči zvok in srce razveseljujoče, dobro umerjeno prednašanje, učinkujejo prepričevalno in poučno tako na tenkočutno uho, kakor na no, posvečenčevo. Gospod Foerster ume či-tati iz ff Beethovna, Schuberta, Men-delssohna in Chopina, sploh uglasbe vsake vrste razumno tolmačiti. Z »Ga-lopp Chromativom«, s katerim je zaključil svoj igralni spored, je zadostno dokazal, da jc samostojen v sestavljanju svojih programov, da sc je nadalje ognil stalni misli tolikih virtuo-zov, da mora vsak pianist svoj recitat ali program zaključiti s kako Lisztovo liki umetni ogenj briljantno glasbovi-no. Zaloga muzikalij je pa, dovolj bogata, da se lahko izbere iz nje primerna zaključna točka z velesijajnimi vti-ski, in taka je »Chromativ Galopp«!« — Slične ocene so donesli skoro vsi listi chikaški. Slovenci smo na gosp. Foerster j a lahko ponosni!
—	Občinske volitve v Litiji. Imenik volilcev za občinske volitve v Litiji je žo razpoložen. Volilcev je v 1. razredu 108, v II. 236 in v III. 445. Gotovo je, da bodo pri teh volitvah liberalci tepeni; o tem so tudi sami prepričani; že davno pa rujejo med kmeti, da bi napravili razpor v naših vrstah, toda ta trud je prazen. Kredit med ljudstvom so že davno zapravili in ljudje že komaj čakajo, cla poženo iz občinskega odbora frakarijo tja, kamor spada.
—	Grozna nesreča je zadelo občino Staranovavas na velikonočno nedeljo, t. j. 16. mal. travna t. 1. Strašen požar je pokončal dvanajsterim posestnikom vse njihovo imetje. Vsled močnega vetra so jo požar tako naglo razširil, da ni bito mogoče nič rešiti. Krasna pohištva, draga obleka, prepotrebni živež, vse je postalo v kratkem žrtev plamena. Mnogo oseb je rešilo lo golo življenje in nimajo kaj dejati v usta ter »o popolnoma navezani na milost dobrih ljudi. Podpisano županstvo se zaupno do bratov Kranjcev, da bi nam tudi oni priskočili na pomoč. Vsak šc tako majhen dar bo z veliko hvaležnostjo sprejet. Darove sprejema občinski urad Staranovavas. — Fr. Bohanet., župan.
—	Sožalnica konzula dr. Schwegla ob smrti župnika Fr. S. šušteršiča. Od
našega odličnega rojaka, konzula clr. II. Sclnvegla, ki je bil ustanovil prvi avstro-ogrski konzulat v Canadi, je prejel »Amerikanski Slovenec« naslednji sožalni dopis: Wurzburg, Nemčija, 27. marca 1911. »Amerikanski Slovenec«, Joliet, Illinois. Dragi gospod! Izvolite sprejeti mojo najodkritosrcnejšc sožalje povodom smrti Rev. Fr. S. Šusteršiča. Father Šusteršič je bil zvest in odiočon delavec v korist svojega ljubljenega naroda v Ameriki: nkvcovo
delo v Jolietu mod našim narodom v Vaši Podporni Jednoti, v »Amorikan-skem Slovencu« in po Vseh Združenih državah ostane za njim in zagotavlja njegov spomin v hvaležnih srcih njegovih rojakov. Jaz sc ga bom vedno spominjal z mnogimi prijaznimi mislimi. Vaš iskreni clr. II. Sčhwegel, konzul.
—	Kmetijski tečaj pri Sv. Trojici
nad Cirknico priredi deželni odbor kranjski une 14., 15. in 16. maja 1911. V nedeljo, 14. maja, popoldne od 3. ure naprej: Sadjarstvo. Prodava deželni sadjarski inštruktor H. Ilumek. V ponedeljek, dne 15. maja, ob 9. uri dopoldne: Zboljšanje travnikov. Predava deželni travniški mojster L. Rupelj. V ponedeljek, dne 15. maja, popoldne od 2. ure naprej: Živinoreja. Predava deželni mlekarski in živinorejski nadzornik R. Legvart. V torek, dne 16. maja, ob 9. uri dopoldne: Zboljšanje hlevov. Predava deželni tehnik V. Smrekar.
—	Kmetijsko predavanje. V nedeljo dne 23. t. m. popoldne po litanijah bo v Studenem pri Postojni predaval o sadjarstvu dež. sadjerejski inštruktor M. Ilumek.
—	S samokresom ustrelil. Na velikonočno nedeljo popoludne jo šel Ludvik Jakše, posestnika sin v Javorjih občina Turjak z večimi fanti k neki predstavi v občino Rob. Iz neznanega vzroka je pa iz nabitega samokresa ustrelil županov sin Anton Andolšek iz Lipi jen ter s krogi jo zadel Ludovika Jakšeta v desno, nogo ter ga nevarno poškodoval.
—	Kostanjevičani imajo križe s svojim zdravnikom. Kadar ga. najbolj rabijo, ga ni doma. Velikonočni ponedeljek si je zlomila soproga tukajšnjega poka roko. Zdravnika ni bilo doma. Velikonočni torek so je mesar Kržišnik nevarno ranil z nožem. Zdravnika ni bilo doma. Voljče dr. Albin Češarek kot zdravnik ni agilen. Pri zadnjih občinskih volitvah pa je skakal in norel, kakor cla bi imel deset epidemij v svojem okrožju. Priporočamo ga ljubljanskim liberalcem, katerim gre trda za denar, za brezplačnega, navdušenega agitatorja.
—	O trgovcu Patschu v Kostanjevici jo znano, cla vzgojuje svojo otroke v pangermanskem duhu. Znano pa ni, da ima v svoji trgovini uslužbence, ki hrulijo pristaše S. L. S., kateri imajo opravka v njegovi trgovini, s čuki. Patscha prav resno opominjamo, da napravi red v svoji trgovini, sicer bomo našim somišljenikom povedali, da Patsch ne želi odjemalcev, kateri bi bili pristaši S. L. S.
—	»Domen« na društvenem odru v Dol. Logatcu. Dne 17. aprila na Veliki ponedeljek je uprizorilo naše katoliško izobraževalno društvo novo krasno narodno igro »Domen«. Igra sama na sebi je krasna, vzeta iz narodnega življenja, a še bolj jasno in spretno sliko so nam podali naši vrli igralci. Hvala vrlim diletantom! Obisk igre je bil zelo velik. Ljudstvo, ozir. občinstvo jo bilo zolo zadovoljno in navdušeno. Videlo so je, kaka nujna potreba je bilo izdajanje lepih narodnih iger potom Ljudskega odra, katere so povsod z velikim navdušenjem sprejete. Našemu vrlemu dramatičnemu odseku in njegovemu spretnemu režiserju g. Fran Poženelu pa priporočamo, da nas počaste kmalu s » K ri vopri se ž ni k om «,
—	Zgled liberalne podivjanosti jc nek J. Kočevar na Grosupljem. Ta jc na, Veliko soboto, ko je žena, prinesla od blagoslova jest vino, zagrabil blagoslovljeno pleče ter ga zagnal sojemu psu, da je na ta način pokazal zaničevanje in sovraštvo do cerkvenih obredov. Uboga žena jo bila vsled toga tako užaljena, da je pustila svojega brozvorsko-ga moža, da je praznoval Veliko noč brez nje. Ali jo pozneje pometal na enak način tudi potico in ostali blagoslov, ali ga je kljub blagoslovu pojedel, nam ni znano. —• Nek drug slučaj se nam poroča o nekem F. J........., ki jo na
Veliki potok hotel pokazati svojo surovost in veliko zmožnost za vzgojo svojih otrok na ta način, cla je peljal svoje tri otročiče v gostilno rekoč: »Danes j«' Veliki potek, danes moramo biti pijani«, ter je svoje suho grlo zalival v pričo svojih otrok do pijanosti ter tucli otroke silil s pijačo. Ka j bo s tacih otrok si lahko vsakdo misli.
—	Slovenec ustreljen v Ameriki M Trinidada, Colo., nam še poročajo 30. marca: Žalosten dogodek so je pripetil v loj naselbini. Rojaka Culka so policaji ustrelili in najbrže tudi oropali vsega denarja, kar ga je imel pri sobi; čc jo to resnica, to sedaj preiskuje maršal in koroner v Delagui. Rojaka Pograc Culk in Andrej Turnšek (zadnji jo bil dobro znan tudi po Wyomingu, ker je vedno potoval okoli) sta bila. povabljena 25. marca na praznovanje nekega godu v Delagui. Pojedina sc je začela okoli 9. ure zvečer in uozno oonoči sta se Culi-
so pokazale v čegavem taboru je ogromna večina Ljubljane. Dr. Krek jc na dopoldanskem shodu originalno popolnoma razkril magistralno stranko. Popoldne pa je dr. šusteršič krasno govoril o krščanski ženi in javnem življenju. — S. L. S. je imela na Velikonočni ponedeljek tudi shod v Črni vasi na Barju, v Tomačevem in v Rudniku. — Razkrinkava se vsak dan bolj kakšna je liberalna magistralna stranka. — Zanimivd je, da »Jutro« in »Narod« hvalita magistratno gospodarstvo, ko sta vendar preje vse drugače pisala. Pisala sta med drugim tudi t-o-le: »Liberalnim veljakom ni bilo nikoli nič na tem, kar oni imenujejo čast Ljubljane Ln slovenskega naroda; voditelji liberalne stranke so plemenite hijene; liberalna stranka je stranka figa-mož; stranka propalic, stranka korit, okužena stranka; liberalna politika jc bila kratkovidna in slabo premišljena; liberalni poslanic so ničle marijonete in vodijo politiko v škodo svojih volilcev; ilr. Tavčar je dal Nemcem politične koncesije na. veliko škodo vseh Slovanov; kranjski liberalci so politično popolne ničlo, uboga gmajna, ki jo mora prej ali slej vzeti zlodej, mladini in starini si vsi skupaj harlekini in vse njihovo delo obstoja samo v zabavljanju zoper cerkev, farje in vero. Dr. Tavčar, ki zdaj hvali mestno gospodarstvo je prej dejal v svojem govoru, da jc gospodarstvo Ljubljane zavoženo.
HrvaŠki akademiki v ijilpi.
V torek 25. t. m. pridejo v Ljubljano člani brv. kat. akad. društva »Doma-goj« iz Zagreba. Prosimo tiste naše ljubljanske rodbine, ki bi hotele v noči od torka na sredo vzeti kakega hrvaškega akademika pod svojo gostoljubno streho, da to blagohotno takoj potom dopisnice javijo uredništvu »Slovenca«. Upamo, da bo ta prošnja zadoščala, in da bo našla mnogobrojen odziv. Prosimo !
Našim društvom.
S. K. S. Z. je sklenila v sv oji zadnji seji enoglasno sledeče, kar se tem potom naznanja našim izobraževalnim društvom:
Naloga naših izobraževalnih društev je, da nudijo svojim članom zabave, razvedrila, pouka in izobrazbe. Doslej sc je o vsaki prireditvi v časopisih (»Slovencu«, »Domoljubu«, »Bogoljubu« itd.) obširno poročalo in nekritično in brezpogojno hvalisalo. S tem so se igralci in igralke razvadile. Voditelji društev so na lastni koži v škodo društva čutili zle posledice tega hvalisanja. Te nekritiške kritike niso izobraževalne. Zato je bil sklep, da se o dilctantskih prireditvah javnosti ne poroča ničesar več, kot samo cla se registrira in naznani prireditev sama kot taka v par besedah, nujno potreben. Naprosilo se je vse naše časopise, da mečejo vsa. poročila, ki bodo zoper ta sklep ravnala, v koš, čimur so vsi uredniki naših časnikov enoglasno z veseljem pritrdili. Tudi listi drugih narodov nc prinašajo takih poročil. — Po vsakokratni predstavi naj skliče režiser in odborniki, ki jih je za to določil odbor, vse igralke in igralce skupaj in tam naj jim pove, kaj je bilo dobro pri predstavi in kaj slabo, v čem se je ta ali oni izkazal in kje ni bil dober. Popravijo naj se tu takoj opažene hibe in pohvalijo vrline. Tako bo ta kritika ostala lokalna in interna in bo imela svoj vzgoje valni pomen. Igralci pa bodo lahko svoje mnenje branili in razvila sc bo debata o tem in onym, ki bo čistila razna mnenja in rodila uspeh. Izobraževala bo igralce v kretnjah in igranju, režiserja v kritiki. Časopisom se pa poroča le suho dejstvo, izpusti naj se pa v časopisju vsaka hvala ali graja sodelujočih.
Odbor S. K. S Z.
Književnost.
* »Janez Nevolja« — (»Juan Mise-ria«) jc naslov povesti, ki jo je spisal po ccJem svetu znani pisatelj Koloma in jo je zdaj »Ljudska knjižnica« objavila v prevodu. Hvali to povest, kolikor hočeš, nikoli jc ne boš zadosti, tako jc čudovito lepa! Juan Miseria, po naše Ja-liez Nevolja je tam nekje na Španskem siromašen mladenič dobrega srca, a ncopiljenega vedenja, ki se zaljubi v pridno dekle, Marijano, katera pa ima za očeta gnjusnega in sirovega pijanca, Martina Lenuha. Ta in pa zlobna babu-ra Salamanka branita dekletu Janeza vzeti, ker bi rada imela, da bi se Marijana omožila s postopačem Lopezin-kom, ki ves svet slepari, koliko zna in kaj bo šo vse iz njega. Bilo je namreč v [istem času, ko se je povest odigravala letu 1867., na Španskem iako nemirno.
pripravljala se je revolucija in Lopezinek, sin črevljarja, pravi nebodigatre-ba, domišljav in neumen, brez vesti in predrzen, je delal največje zmešnjave, koval zaroto in naposled tudi, ko je republika bila proglašena, prišel res do veljave. S krivičnim pričevanjem sta 011 in stara Salamanka, katero je vlekel, da ji l>o nova republika prisodila hišo nekega monarliista, spravila v ječo Ivana Nevoljo, ki je po nesreči in brez namena ranil pijanega očeta Marijane, kateri mu je svojo hčer branil. Janeza Nevoljo obsodijo na smrt, preden se pa izvrši olisodba, uganja Lopezinek po mestu različne lopovščine, pusti zapreti cerkve in samostane, Marijana pa, ki je šla po očetovi nesrečni smrti med novice, pa mu uide iz krempljev. Tudi bi kmalu Janeza Nevoljo izpustili iz ječe, kar pride na dan, da je Lopezinek s Salamanko po krivem pričal, Salamanko pa zaprejo, ker jo shranjevala v svoji hiši smodnik, kateri je bil namenjen za anarhistično zaroto, ki jo je koval ueutrudni Lopezinek tudi že zoper novoproglašeno republiko. A Lopezinek se izmuzne, ker so mu oblasti same dajale potuho in Janeza Nevoljo zopet čaka smrt, ker imenujejo novega sodnika, navadnega lopova. Toda pater France, ki igra v tej povesti največjo vlogo, ponižen kapuci-nec, pri vseh priljubljen, pravi angelj v človeški podobi, zraven pa moder in izkušen, s pomočjo svojih znanstev stvar tako izpelje, da Nevoljo v zadnjem trenutku vendar pomilostijo. Lopezinek pa, ki je med tem res zanetil anarhistični upor, pade na barikadah in umre ves razmesarjen. Jako zanimiv je tudi nadaljni razvoj in konec povesti.
Kakor se vidi, se v tej ne zelo obsežni povesti vrsti zanimiv prizor za prizorom, dejanje hitro teče, vse je kratkočasilo, gladko in kljub veliki resnobi, ki tiči v celi povesti, jc toliko duhovite in globokomiselne šaljivosti po vseh straneh posejane, da knjige ne odložiš, preden je docela in brez premora ne prečitaš.
Knjiga je prožeta verskega duha in zlasti s krvavo ironijo šiba brezmi-selnost revolucije in sebičnost, samo-pašnost ter umazane namene revolucionarnih voditeljev. Posebno za odraslo mladino je knjiga dragoceno berilo; vsled lahkote in poljudnosli pa. bo tucli najpreprostejši človek v njej našel zabave in tolažbe.
Ker se je oglasilo precej novih naročnikov za »Ljudsko knjižnico« se je cena 15. zvezku, ki obsega obširno povest »Janez Nevolja« razmeroma zelo znižala, kajti knjiga stane liroširana le 1 K, vezana 1 K 60 v.
* Veseloigre in šaljivi prizori za moške in ženske vloge. Pod tem naslovom jc izdala »Narodna tiskarna« v Gorici več malih iger, pripravnih za manjše odre, zlasti po deželi. Pisatelja oziroma prevajalca E. Klavžar in Soški sta podala v tej zbirki, sledeče igre: Sokratov god, veseloigra; Nocoj je prav lep večer!, veseloigra; V posredovalnici, burka v enem dejanju; V hudih zadregah, veseloigra v enem dejanju; Gospa Kordula, vesela igra v dveh dejanjih. — Zvezek te zbirke stane s poštnino vred 1 K.
V vse slovenske družine »Slovenca"! Agiiirajte, da se po več oseb skupaj naroči na „Slovenca" !
iz [sire.
Konference glede sporazuma v Istri so končane. Z velikim bomboni je bilo poslano v svet, da sc ie posrečilo doseči sporazumljenje v vseh spornih točkah in z največjo napetostjo so pričakovali istrski Slovenci in Hrvati natančnih poročil ocl teh, za nje toli važnih konferenc. In kako tudi ne; saj so bile glavne sporne točke tičoče sc enakomerne uporabe deželnih in državnih sredstev za obe narodnosti in kar je tucli velike važnosti za slovanski obstoj v Istri, šolsko vprašanje. Toda koliko razočaranje na slovanski strani! Laški liberalni lisjaki so prišli od spravnih konferenc k svojim volilcem z veselo novico, da niso odnehali od svojega stališča niti za ped in tako zagotovili laško-liberalni kliki že za naprej napram Slovanom staro krivično stališče. Da, še več, čuje se, cla so si znali izposlovati pri vladi mnogo jako dalekosežnh koncesj. Kaj pa slovanski zastopnici, kateri niso imeli vedno na jeziku, da ne odnehajo preje, dokler ne bodo priborili svojim volilcem onih pravic, katere so jim v ustavnih zakonih zajamčene. Ti zastopniki se vračajo od spravnih konferenc z žalostnim poročilom na svoje volilcc, da niso dosegli v pravem pomenu besede »ničesar« in cla bodo ostali laško-liberalni lisjaki iu različni Mazinijanci
še vedno neomejeni diktatorji istrskim Slovanom. Bes se je menda sklenilo, da se imajo hrvaške in slovenske šole, za katerih ustanovitev že ležijo prošnje leta in lota pri deželnem odboru, aktivirati v teku prihodnjih petih let in da je dalje obljubila vlada podpirati hrvaško ljudsko šolo sv. Cirila in Metoda v Pulju, in tudi to šele menda od leta 1912 naprej.
| kšt Ako še niste, tbh | S pošljite naročnino! g
Telefonska in brzojavna poročila.
KAKO JE S CESARJEM?
Dunaj, 22. aprila. Danes ponoči je cesar zelo dobro spal in zjutraj po navadi že pred 5. uro vstal, potem napravil po schonbrunnskem parku iz-prehocl, nato se pa podal na delo. Ponoči jc imel Priessnitzev ovoj okoli vratu. Do 2. maja, ko odpotuje v Budimpešto, cesar nc bo zapustil Sclion-brunna. Cesar sc je prehladil, ko je čakal nemškega prestolonaslednika na peronu južne železnice. Bilo je takrat mrzlo in cesar je imel le lahen Ipašč ograjen. Pozneje se tudi ni nič varoval, ampak po svoji navadi od jutra do mraka izpolnjeval svoje težavne dolžnosti. Pripomniti jc, da se je z nemškim prestolonaslednikom peljal v odprtem vozu, kar je jako neugodno vplivalo na njegovo zdravje. Ko je šel cesar na počitnice v Wallsee, jc upal, da se iznebi nahoda, a prišel jc velikonočni ponedeljek nazaj s kašljem in precejšnjim katarom. Vendar ni vzroka se česa bati. Poletna parada dne 29. aprila na Schmelzi in potovanje v Budimpešto 1. aprila šc zdaj ni odpovedano, kar spričuje, da so odločilni krogi trne prepričani, da cesar v najkrajšem času popolnoma ozdravi.
OGRI ZMAGALI.
Dunaj, 22. aprila. Avstrijski min. predsednik baron Bienerth je v zadevi reforme vojaško-kazenskega reda izgubil igro na celi črti. Kar zdaj počenja, to ima vse le namen prikriti umikanje. Baron Bienerth je šel proti Ogrom v boj z namenom ,cla varuje enotni službeni jezik, pa se mora zdaj zadovoljiti z neznatno mrvico. Pri skupni konferenci obeli min. predsednikov pri cesarju je namreč Bienerth predlagal, naj se službenemu jeziku priznava nekaj prednosti saj pri tistih vojakih, ki so vešči tako nemškega kakor ogrskega jezika. Danes oh 11. uri sc je vršil v Budimpešti ogrski min. svet, v katerem je grof Khuen poročal o svojih pogajanjih z Bienerthom. Te dni se Khuen vrne zopet na Dunaj, da se glede Bie-nerthovega novega predloga doseže sporazum. Bienerthova glasila priznavajo, da je avstrijska vlada tepena, delajo pa za to odgovornega vojnega ministra barona Schonaicha, ki v pogajanja ni posegal, dasi bi bila njegova dolžnost enotnost službenega jezika v armadi braniti. Bienerthovo stališče se ])o vled tega zopet tako omajalo, da ni verjetno, da sc bo vzdržal precl obličjem. nove zbornice.
PADEC ŠKODOVIH AKCIJ.
Dunaj, 22. aprila. Škoclove akcije, ki so zadnji čas vsled naročil dread-nouglitov in špekulacije neznansko poskočile, zdaj rapidno padajo in to padanje traja še danes dalje. Zjutraj so notirali na borzi še 701, opoldne pa žc samo 680.
MORSEY NE KANDIDIRA VEČ.
Dunaj, 22. aprila. »Reichspost« poroča, cla baron Morscy, ki je dozdaj v državnem zbora zastopal okraj Lipni-ca—Wildon—Kirchbacli in je bil eden najstarejših parlamentarcev;,, zdaj nc kandidira več.
NAPAD NA ANGLEŠKEGA POD-KONZULA V SOFIJSKI OKOLICI.
Sofija, 22. aprila. Neznanci so pri pionirski vojašnici streljali na angleškega podkonzula Erhardija, a. ga niso zadeli. Enega napadalca so prijeli, ostali so pobegnili.
SVETA VOJSKA V MAROKU.
Pariz, 22. aprila. Po celi Maroški se oznanja sveta vojska proti sultanu Mu-ley Hafidu, ki podpira tujce in jc suženj Francozov. Ust asi so Fez zavzeli, vso maroško posadko pomorili, sultan pa je mora) iz svoje palače zbežati v poslopje francoskega konzula. Francija se pripravlja na vojaško ckspedicijo.
MONARHISTIČNA ZAROTA NA POR.
TUGALSKEM.
Lizbona, 22. aprila. V Oportu so zaprli nekega sergeanta in nekega kor-porala, ki sta baje zapletena v monar-histično zaroto. Obtoženih je tudi nekaj civilnih oseb. Preiskava traja dalje,
BITKA MED TURKI IN VSTASI V ALBANIJI.
Carigrad, 22. aprila. Pri Tuziju je prišlo do velikega boja mecl Turki in vstaši. Turki so izgubili 400 vojakov, deloma mrtvih, deloma ranjenih. Albanci so izgubili 50 mrtvecev in 00 ra« njenih.
PRINC PONESREČIL.
London, 23. aprila. Princ Leopold Battenberški, brat španske kraljice je ponesrečil na parniku »Empire«, ki je vozil v Kobe. Princ je nevarno ranjen na kolenu in so ga v Kobeju prepeljali v bolnišnico.
POLMILIJONSKA TATVINA.
Milan, 22. aprila. V vili pariškega slikarja Prierja v Varesu so neznani vlomilci ukradli Botraffijevo sliko Ma-done, ki je vredna pol milijona lir, nadalje še druge dragocene miniature in kodice, kakor tudi druge dragocenosti vredne 100.000 lir.
NOVI TURŠKI PORAZI.
Solun, 22. aprila. Uradno se poroča, da so se bili v mališki okolici krvavi boji z vstaši, ki so obkolili več turških oddelkov tako, da so se komaj rešili. Dve turški stotniji so Albanci napadli iz zasede, pobili 12 Turkov, več jih ra^ nili, nato pa izginili.
KATASTROFALNI CIKLON V INDIJI.
Kalkuta, 22. aprila. V Lanteharju je grozen ciklon (vihar) uničil 60 hiš. Vihar je povzročil, da je skočil iz tira neki vlak, oh kateri priliki jc izgubilo življenje več oseb.
PO OROŽNIKU ZABODEN.
Budimpešta, 22. aprila. V Baji so našli ribiča Matkoviča. s prebodenimi prsami. ki jo umiral in ni hotel povedati, kdo da ga je zabodel. Preiskava je dognala, da je Matkovič ponoči spal na cesti, zbudil ga je neki orožnik, kar je Mat k oviča tako razjarilo, da. je napadel orožnika, ki se je moral braniti s sabljo in je zabodel Matkoviča. Orožnika so aretirali.
SODNIK LYNCK V AMERIKI.
London, 22. aprila. V Livcrmoru so belci iztrgali nekega umora obdolžene-ga zamorca policiji, ga vlekli v opero, kjer so ga privezali na odru k nekemu kolu in toliko časa streljali nanj, cla se je zgradil mrtev na tla.
IZJAVA.
Podpisani Janez Moliorič, posesti nik na Grubarjevi cesti št. 3, kot informator notice »Klerikalni agitatorji«, katero je prinesel »Slovenski Narod« v št. 90, dne 20. aprila t. I. med dnevnimi novicami, moram resnici na ljubo sledečo izjavo podati: Bilo je okrog 20. marca t. I. ko pride g. 1. Ogrin, stavbenik, po cesti oh moji hiši. Imel sem ravno opravila na vrtu. Tu pričneva govorili o raznem zidarskem delu, katerega mi je g. Ogrin letos izvršil, dalje sva se pogovarjala o raznih kmetijskih in gospodarskih zadevah. Nazadnje pride na vrsto tudi volitev v občinski zastop. Jaz sem g. Ogrinu rekel, cla se je do secla j jako slabo gospodarilo na rotovžu in cla se že sedem let nisem udeležil občinskih volitev, sedaj pa da bodem moral iti volit. G. Ogrin je rekel, da če se je sedaj slabo gospodarilo da je prav, da pride kaka opozicija na rotovž ter me vprašal s katero stranko mislim voliti. Jaz sem mu odgovoril, da s klerikalno ne, češ, da se sedaj po raznih shodih, katero liberalci prirejajo v bližnjih gostilnah govori, cla bocle klerikalna. stranka napravila milijone dolga in cla bodemo morali potem plačevati ogromne davke. G. Ogrin mi je rekel, da to ni res, kar te ljudje govorijo po oštarijskih shodih, cla pa če se no maram nikomur zamoriti, da lahko oddam z.\ vsako stranko en glas. Rekel sem, da se nimam komu zameriti. Tedaj pa lahko volite kakor hočete, mi je rekel Ogrin. Priporočil se mi jo še nadalje za delo, kar som mu tucli obljubil ter sva s< poslovila. Vso drugo, kar »Slovenski Narod« piše v tem članku je laž.
V L j u b 1 j a n i, 21. aprila 1911.
Ivan Mohorič.
Pr™* sredstvo Za rfrare io bolne olToke katorludi zabolnena želodca. Obvaruječs odstranjuje ofroijo dristoiofaj wifafar. Knjižica; Olroska hranile? zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrassell.
to
Profesor ustrelil sebe in družino. V"
Castrogiovanniju v Srednji Italiji, so je dogodila grozna družinska drama, tlc-alčni profesor Bruno je ustrelil svojo ženo, oba svoja otroka in nato samega sebe. Ko so ljudje tulrli v stanovanje, so našli v rokah mrtvega profesorja najmlajšega otroka. Kaj je vzrok groznemu činu, ni znano.
Advokata stepla pred sodiščem. Pred okrajnim sodiščem v Zomboru se je dogodil pred dnevi zelo mučen škandal. Bezdanski advokat dr. .Itilij Rona in zomborski advokat dr. Ludovik Czeise sta se srečala }>o neki sodni razpravi na hodniku sodišča ter se začela prepirati. \ teku prepira pa so začele leteti zaušnico, bila sta se s pestmi, tepla s palicami in suvala z nogami, seveda v veliko veselje gledalcev. Le s težavo ju je ločil sodni sluga. O tem dogodku bo seveda sedaj razpravljala pristojna advokatska zbornica.
%
HUI0M01SLI
890

TOVflpjj m
MLADA ^
BOLESLAV


Asperges me in Vidi aquam za
mešani zbor zložil Alojzij Milielčič, or-ganist v Metliki. — To sta dve pri prosti, a dobro porabili skladbi, odobreni tudi od kn. šk. ordinariata ljubljanskega. Harmonizacija pravilna, težav nikakih. Omenjam pa. da ako se v kaki skladbi uporablja koral, naj so uporablja natančno po novi vatikanski izdaji. Zato naj sc v 2. številki pri besedah »et Spiritui Sancto« popravi v toliko, da se postavi clivis na zlog »ri« in podatus na zlog »tu«, kakor stoji v vatikanski izdaji. Dobiva :-o izvod po 70 vin. pri g. skladatelju in v Katoliški Bukvami. Ker sc ta dva speva pogosto-ma rabita in ker razlika mika, bodo naši organ isti gotovo radi segli po tem skromnem delu.
N' ~ ■ 1133
ic ni boljšega
za takojšno napravo izborne noveje juhe, kot
Zvezda
Ijeve
• križcem
kocke za govejo juho
MAGG! 12
po 'tkifr vinarjev.
MAGGlievc kocke so čiste, najboljše za govejo juho v trdi oblik! in vsebujejo tudi ••»nt W potrebno kuhinjsko sol In ^	dišave.
Pristne samo z imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križem.
Takoj se odda
obsegajoče dve sobi, kuhinjo klet in pritikline. Več pove upravništvo.	1267
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2m, sred. zrafffi Hali . t mm
- i i |	! Stanje
C Cm opa- biro-S lovaiija metra v mm
21
Temperatura
po Celziju
Velruvi
Nebo £ ^ g
dež.
9, z več, i 74-V6 13 4 jp.ni.szah. 7. zjutr. 2. pop.
Srednja včerajšnja l;mp. 14 8' norm. 10 7
7462 j 14 8 moč.svzhj jasno 745-5 | 20 7 p. m. szah. p. oblač.
M
'rnoeiv*i
Ctne veh(>;0 za 50 ky.
Budimpešta, 22. aprila.
Pšenica za april UjII.....12-S2
Pšenica za maj 1011......12-28
Pšenica za oktober 1911 ... .	1P32
Rž za april 1011.......0 77
Rž za oktober 1911......8 77
Oves za april 1911......9'22
Oves za oktober 1011.....•	7-75
Koruza za maj 1911......trl3
Koruza za julij 1911......6 27
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih 6e išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzroeil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
naravna
alkalična kislina
To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za pr edzdravlj enj e za toplice Karlovi vari, (VI.j Marijine in Frančiškove kopeli, 38 19
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrimn,
želez, postaia, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Frospekti zastonj in franko.
V Ljubljani sc dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah s jeatvinaml n vinom.
Zalege pri Mihael Kastner-ju, Peter Lastniku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	11462—49

Podpisani vdan v božjo voljo, naznanja vsem prijateljem in znancem, da je tine 21. t. m. dokončal svojega življenja tek previden s svetimi zakramenti za umirajoče popolnoma vdan v voljo Gospodovo njegov
v 73. letu svojega življenja.
Predragega ranjkega, ki jc veliko delal v svojem življenju, priporočam v pobožno molitev in blag spomin.
Bohinjska Bistrica — Železniki,
dne 21. aprila 1911.
1307
Valentin Marčič,
župnik — sin.
Zahvala.
1300
Za vse izraze sožalja in^lokazo odkritega sočutja povodom bolezni in smrti našega predragega, nepozabnega soproga, ozir. sina, tirata, svaka, strica in nečaka, gospoda
Rudolfa Štrekelj
so najiskreneje zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo gosp. dr. G. Hočevarju za zdravniško po-moč, čast. gosp. župniku Ivanu Oblaku za tolažljive besede, slavnemu telovadnemu društvu ..Sokol"z Bleda in Radovljice, slavni požarni brambi ■/. Bleda za zadnje spremstvo, gospodom pevcem za ginljivo petje, vsem darovalcem lepili veilcev in šopkov ter sploh vsem. ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
Bled, dne 20. aprila 1911.
Žalujoči ostali.
V? • ? - 1 "i '•<
Zahuaia.
1298
Rodbina Zormanova se zahvaljuje tem potom vsem onim, ki so spremili rtašo iskreno ljubljeno hčerko, sestro, gospodično
nflarifi) Zortnan
učenko meščanske šole
v sredo popoldne k zadnjemu počitku, zlasti gojenkam uršulinske meščanske šole v Ljubljani, vsem darovalcem krasnih vencev, dalje Marijini družbi kakor tudi vsem znancem in prijateljem.
Ljubljena pokojnica se priporoča v blag spomin!

1 B. IPADIC
Zaloška cesta (nasproti Šarabon-a) radi orožne vaje ne ordinira od 29. aprila do » 28. maja.
1269
Kurzi efektov in menjic,
dne 21. aprila 1911.
Iščem za 15. majnika dobro
1301
,10©
M!lltllllllllllIllltt!llllllili:!l1llllllllllltlltllSII|[i!tllltlllllHllttllli!l!|1lltliU!!U
ki zna samostojno voditi gospodinjstvo. Plača 24 K mesečno, brez obleke, drugo vse v hiši. Prednost imajo one, ki so prekoračile 35. leto starosti. — Naslov pove uprava ,.Slovenca".
Peric za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih ccnali 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
prijazna
soba
1304 3
kuhinjo
se Išče za eno zasebno gospodično kje sredi mesta za mesec avgust.
Ponudbe na poštno ležeče šf. 50, Ljubljana, glavna pošta.
Trezen, zanesljiv 1309
Pil	TMf BT3 Bti	W
za tovorne vožnje se išče za takojšnji nastop pri
Papirnici v Vevčah
(pri Uev. Mariji v Polju).
Skupna 4% konv. renta, maj—uo-	
	92-85
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar	
—julij..........	92-80
Skupna 4-2°/0 papirna renta, fe-	
bruar—avgust ........	96-25
Skupna 4-2% srebrna renta, april	
—oktober.........	96-25
Avstrijska zlata renta ....	115-25
Avstrijska kronska renta 4°'0 . .	92-80
Avstrijska investic. renta 3 >/2 °/o •	81-75
Ogrska zlata renta 4% ....	111-40
Ogrska kronska renta 4% . . .	91-40
Ogrska investicijska renta 3 J/2 %	80-20
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-32
Kreditne delnice .......	053-75
London vista........	239-721/2
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-28
20 mark..........	23-46
	18-99
Italijanski bankovci......	94-55
Rublji...........	2-53 Vi
:	.-^r.	ur-	-»sn^

dobro ohranjeno skoro novo, se ccno proda v Novem Vodmatu št. 58 pri peku Jezeršek.	l3lo
KONJAK
891
star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalescente. • Dobi se edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
CTC3C3C3SZ3C3
ki je zmožna slovenskega in nemškega jezika in gospodinjstva. Več pove uprava tega lista.
Podpisani bom na Belo nedeljo razprodafal v mojej hiši na Uncu iz-
vzemši tovarno vse svoje nekdaj Jeršanovo
posestvo
obstoječe iz več travnikov in gozdov. Prodala se bo tudi hiša z gospodar* skimi poslopji, lepim vrtom itd. V hiši je dobro upeljana gostilna, trafika ter prodajalna.	i3o<j
Dražba se prične ob 1. uri popoldne. — Dražbcni pogoji so na vpogled pri meni.
Hvgust Belle.
St. 7200.
Za zgradbo
cestne preložitve ,;Markotov klanec"
na deželni cesti litija-Pljuska, cestni okraj Višnjagora
na okroglo 11.500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, ali z napovedjo povprečne cene za tekoči meter izvršene ceste, naj se predlože
do 13. maja 1911 ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom ,,Ponudba za prevzetje preložitve Markotovega klanca pri Temenici."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. V posebnih uvaževanja vrednih slučajih se ponudbe sprejmejo in upoštevajo tudi brez vadija.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, čc se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu oddelek lil.
Od deželnega odbora kranjskega
130(1 3	v Ljubljani, dne 21. aprila 1911.
n
Zf majnllrovo potoožnost priporoča »Katoliška Bukvama« v Ljubljani:
Kerčon, Salve Reg'na ali razlaganje molitve češčena bodi Kraljica za šmarnično opravilo. Okusno vezano rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 Iv 40 b.
Kerčon, šmarnice. Marija podoba pravice. Okusno vezano, rdoča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 b.
P. Ladislav, šmarnice. Marijine Čednosti in dobrote. Vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
Vole, šmarnice. Marija v predpo-dobah in podobah. Okusno vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
Godec, Devica verna. Šmarnice. Okusno vezano, rdeča obreza 1 K 40 h.
Morzinger, Das Blumenreich im Dienste der Gottesmutter. 2 K.
ANTIKVARIJAT »KATOLIŠKE BUKVARNE«
ima na razpolago:
Antikvarijat Katoliške Bukvarne
ima na razpolago: , »Rimski Katolik« (Mahnič) I. tečaj 1889 6 K, II. do IV. te. čaj 1890—1892) samo 4 K 50 h, V. do VIII. tečaj (1893—1896) samo po 3 K.
Voditelj v bogoslovnih vedah. Letnik I. (1898) do XII. (1909) mesto po 5 K samo 2 K 20 h.
Katoliški Obzornik. Letnik I. (1897) do X. (1906) samo po 3 K 50 h.
Čas. Letnik I. (1897) do X. (1906) samo po 3 K 50 h.
Slovenski prijatelj. (Einspieler.) Časopis za cerkev. Letnik IV. (1855) do XXXII. (1885) samo po 2 K.
Navedeni letniki so deloma tudi vezani v zalogi; za vsako dobro ohranjeno vezavo računamo posebej samo 50 h.
Od vseh zgoraj navedenih listov so na razpolago tudi posamezne številke v našem antikvarijatu.
Križanič, »Razlaga novega velikega Katekizma«, potrjenega od vseh avstrijskih škofov, zbranih na Dunaju 9. aprila 1894. (1899.) Vezano mesto 8 Iv samo 4 K 80 vin. Putschfigcl, »Predigten auf die Sonn-und Festtage des Kirchenjahres«. 4 letniki samo po 2 K. Rolfus-Brandle, »Die Glaubens- und Sittenlehrc der katholisehen Kir-che«, vezano mesto 18 K samo 6 K. »Die katholisehe Kirche unserer Zeit nnd ibre Diener in Wort nnd Bild«, I. Band: Rom; 1899. eleganto vezano in popolnoma nerabljeno mesto 42 K samo 16 K. Isto broširano mesto 36 K samo 12 K. Isto drugi zvezek: »Deutschland, die S c h w ei z, L u x o n b u r g, Osterreich - Ungarn« ; 1900; elegantno vezano ter popolnoma nerabljeno mesto 42 K samo 16 K. Isto broširano mesto 36 K samo 12 K. Isto tretji zvezek: »Das W i r k e n der katholisehen Kirche auf dem E r d e n r u n d unter der besonderen Bcrucksiehtigung Ileidenmissionen«; 1902; elegantno vezano ter popolnoma nerabljeno mesto 36 K samo 12 K. Eirsch-Luksch, »Illustrierte Geschichte der katholisehen Kirche«; elegantno vezano ter bogato ilustrovano, mesto 42 K samo 22 Iv. Pod, »Duhovski Poslovnik«, 1900. Vezano mesto 5 K 20 vin. samo 4 K. Poč, «Slovenski Gofine ali razlaganje cerkvenega leta«, 1858. Vezano samo 4 K.
Crobillon-Collet, »Leben der ehrvviirdi-gen Louise von Marillac, Wittve Lo Gras, Stifterin und erste Oberin der Versammlung der Tochter der christlichen Liebe vom bi. Vincenz von Paul, Dienerinnen der armen Kranken, genannt barmherzige Schwestern«, 1875; broširano 1 K 20 vin.
Gaal, »Allgemeiner deutscher Muster-Briefstellcr und Universal Haus-Sekretar fiir das Geschafts- uncl Privatleben«; šesta popravljena izdaja; vezano mesto 6 K samo 2 K. »Sacrorum Bibliorum vulgatae Concor-dantiae«, 1884; opremljeno z večimi silno zanimivimi zemljevidi, n. pr. Chorographia Terrae sanetae itd.; vezano samo 5 K.
Ivan Kacin
Polhov Gradec p. Ljubljani
Izdelovalnica harmonijev po najnovejšem nmerifikem sistemu. Izdelujejo sc harmoniji za cerkve, šole, pevska društva i t. d.
Sprejemajo se popravila vseh vrst harmonijev, tudi na dom. Na zahtevo se dobijo klavljature za harmonije, orgije ln klavirje, potem jeziki za harmonije, piščalke za orgije tn strune za klavirje itd.
(fcŠT Cenik prntis in franko.
TJi
Prodaja posestva.
Gospod Rajko Rudolf Golob iz Škofje Loke namerava svoje posestvo, to j c hišo št. 129 z gostilno »Pri zelenem drevesu« in kar
je zemljišča zraven, v celoti ali na drobno razprodati.
Kdor misli kupiti, naj sc zglasi v četrtek dne 27. t. m. dopoldan ob 9. uri v notarski pisarni v škofji Loki.
Škof j a Loka, dne 21. aprila 1911. 130-2	Niko Lenček, c. kr. notar.
ia m si
m ®
91
m d s m
.s
\m
Kupim
Mož, v starosti 40 let, priden in pošten,
kmečko posestvo Krp»službe
kakor stoji in leži, event. tudi samo gozd. Vsak	iUBrlH! %flMbl#t#
gozd.
ponudnik naj natančno napiše svoj naslov in ceno in popiše posestvo. Naslov: Franc Vald, Slov. Bistrica, poštno ležeče.	1280 3
na deželi najraje za oskrbnika. Naslov pove uprava ..Slovenca". 1272 3
Ma Poljanski cesti 67
Hi tonama vžigalic, Golem tovarna za strole D. fina se oddajo tako!
pripravni za veliko	1305 3
mizarsko ali tesarsko obrt
kakor za kovača, kolarja, sedlarja in lakirarja.
=z= Na razpolago so tudi z=
w skladišča
z uelikimi betonskimi
0 kadmi za zelje
Več pove Rdolf Hauptmann v Ljubljani.



Rhemna t
ttj- Odprto od 1. aprila do I. novembra.
Nizke cen« kakor doslej, vkljub času primernim novostim. Od 1. septembra do 1. junija 25"/,, zulžanc cene. Čudoviti zdravilni uspehi. Radioaktivna termah« kopel 35-44° t!.
ice
Zdravljenje s pitjem (crnalnc vode. Razpoiiljalnlca tcrmaln« vode. Obisk 61)00 oseb. HrvaŠko (HrvaŠka Švica). Obisk 60U0 oseb. Ftasin, marmorne, pršne, niahovnate kopeli, fango, sudarlla. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. Pravilni naslov samo: Krapinške toplice, Hrvaško

Odprto od 1. aprila do 1. novembra, -»jj
Zdraviliški doni, 200 bogato opremljenih sob, prekrasni park, terasa, zdrav, salon, stalna vojaška zdrav, godba. Lift, telefon, avtomob. garaža, posojevalniea avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (stranska postaja južne železnice
proge Dunaj- Vrst).	t292 ii
Avtomobilska zveza pri vlakih ob it. uri tli minut dopoldne In ob B. uri 21) minut popoldne Na železniški postaji Zabok zveza z avtomobilskim onmibusom pri vlakih ob I", uri -4 minut dopoldne in ob 4. uri 11 minut popoldne od dne 1. maja do 1. oktobra.
raeneraira«!
V letu 1911 založeno kavni za 42 milijonov kron.
P. n. podjetnikom, ki se mislijo udeležiti dražbettilt razpisov za
JAVNE GRADNJE iiu DOBAVE
priporoča za polaganje
= VHDIJ IN KAVCIJ -
svoje službe
/
Ustfedni banka českycli sporitelen, Podružnica v Trstu
A-oje oddelek za vadije in kavcije preskrbuje kupčije te vrste po jako ugodnih pogojih in posvečuje točni izpeljavi največjo skrb.
FINANCIRANJE JAVNIH IN PODOBNIH GRADENJ
izvaja pod kalan I nim i pogoji.	^
Natančnejše oferte podaje itn željo drage volje fllVTlOtcUstVO. -

Dr. B. Ipavic
(ženske bolezni in porodi)
Zaloška cesla (npr. Mm)
radi orožne vale ne or-dlnlra od 29. aprila do 28. mala.
1260
Dve stavbeni
parceli
za promet in vsako obrt, najvažnejši prostor v Prulah na vogalu pri novem šolskem poslopju poleg v najkrajšem času zgrajenega mostu, ki bo vezal celo trnovsko stran od mestnega loga čez Ljubljanico s Prulami ter celo dolenjsko stran, se prodasti pod najugodnejšimi pogoji. Več se poizve pri upravništvu ..Slovenca".	1073
m
(poprej Henrik Kom)
pokrivslec streh in klepar, vpelialec strelovodov ler Instalater vodovodov
Ljubljano, Slomškovo ulico 3 in 10
Podružnica : Slari trq 9.
Priporoča sc prečastiti duhovščini za Izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z.angleškim, francoskim in tuzemskim škriljeni ž:
astiesl-cBineninini šiirtliein (EternitinatemHatscoBH
z izbočno in ploščnato opeko, le^no-cc-mentno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezpiačnn h poštnine prosto.
ti 58
v prijetnem kraju Gorenjske, obstoječa čez 25 let, z dobrim prometom in malimi stroški, so s 1. majem odda za več let v najem pod zelo ugodnimi pogoji z zalogo.
Posebna priložnost za gospode so« trudnike, da se samostojno nastanijo ter tudi za izurjeno prodajalko zelo pripravna.	1^74 i
Ponudbe je poslati na upravništvo „Slovenca'; pod »Dobitek 1900«.
jesniui!
Mesto K110'— s>mopo K80--s »Torpedo" pr" "t ickom po K 95'— prodajani - . reklamo' nova prvovrstna kolesa znamka i,Stirian-Oraz" modeli 1911 s 3 letnim jamstvom, sveže, močne pnevmatike po K 5"-, 6--, 7--; cevi po K 3*50, 4'-, !>■— Vse potrebščine, popravljanja, eniajliratije in roriklanjc poceni. Pošilja si' po povzetju. Obroki izključenih Cenik zastonj in franko!	1185
Tovarniška zacotja koles in Šivalnih strojev
R. MfeissSssrs, Dunaj ll.,
Unterc Bonaustratle 23 IU.
Išče se spreien, kavesie zmožen
za restavracijo Medijske toplice pri Zagorju.
Gostilničar mora skrbeti za dobro postrežbo, fino kuhinjo ter pristno naravno izborno pijačo. Le takim rellektantom, ki morajo ustreči vsem navedenim pogojem, jo na razpolago naslov za ponudbe pri upravi »Slovenca;.	1270 1
p mi ss
za trgovino mešanega blaga. Nastop 1. junija.
Plača po dogovoru. — lstotam se sprejme tudi kuharica, ki bi opravljala zraven kuhanja tudi druga gospodinjska in sobna dela. Prednost imajo osebo kmečkega stanu, ki so vajene kmečkih poslov. Ponudbe pošiljati na Luka Senlea, trgovcc, Šmarje pri Sevnici, štajersko.
12-84 2
z velikim, lepim, naokoli obzidanim sadnim vrtom se zaradi bolehnostt pod najugodnejšimi poboji takoj proda v Kamnikn. - Natančneje se poizve pri Antonu Sveiicu v Kamniku, i ioo
Vabilo
na
XI. rediti občni zlsor
Hranilnice in posojilnice v St. Juriju pri Kranju
registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil dne 3!' aprila 1911 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih.
dnevni red:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem
občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in računskih pregleclo-
valcev.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1910.
4.	Odobritev računov za čas od 1. januarja 1911
do 1. maja 1911. n. Poročilo o izvršeni reviziji, ti. P»emuneracija upravnih članov. 7. Premerpba pravil.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
9.	Volitev dveh pregledovalcev računov.
10.	Slučajnosti.
1285	Odbor.
STANOVANJE
za majski termin se takoj odda s 4 sobami ter kuhinjo itd. — Več pove Franc Šuštar, Spod. Rožnik
.št. 242.	1293 3
il. Klrbisch - ovi slaščičarni » Ljubili
se sprejme	1283 3
prodajalka
katera govori slovensko in nemško.
Halo staranje
1 soba in kuhinja, se takoj
odda za 3 mesece.	1297
Poizve se Elizabetna cesta št. 6, I. nadstropje na desno.
Proda se iz proste roke na Klancu št. 32 pri Kranju	1264

ti obstoji iz 3 gozdov ter zemljišča za 20 mernikov posetve. Hiša ter vsa gospodarska poslopja so v dobrem stanju. Pri iiiši je pitna voda. Proda se tudi sama hiša. — Več pove lastnik istotam.
!/ Hraeriko In Kanado
zložna,
. ccna in varna
vožnja s Cunard Line =
H 5« 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia 2. maja, Carpathia 16. maja, Saxonia 23. maja 1911, iz Liverpoola: Lusitanija, največji in najlepši par-tjik.29.,4., 20./5., 10./6., 8-/7., 29.,/7. 1911. Mauretania, 13.15., 3./6., 24./6., 22./7. 1011.
Pojasnila in vožne karte pri Hndrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K 180'— za odraslo osebo vštevši davek iri K 100 — za otroka pod deset let vštevši davek.
Gramofon
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča
Ivan BOeij, Ljubljana
Marije Terezije cesta 11 (KoLzejj.
Ravnokar so izšle najnovejše plošče 25 cm. premera po K 3'50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	1 i
XXXXXXXXXXXXXXXX
t t!) t X
Pozor! X K
Lekarnarja H THIFRRV-lfl BALZAM
(Postavno zavarov&no)
Edino pristen je z varstveno znamko REDOVNICA.
Vsako ponarejanje in rrizprodajanje drugega balzama s prevar, znamkami se sodnijsko zasleduje i:i strogo kaznuje. — Nedosežen v učinku pri vseh boleznih dihalnih organov, kašlju, želodčnih težkočah, hripavosti, kataru, prsnih boleznih, nljučnih bolezni, posebno pri influenci, želodčnih težkočeli, vnetju jeter in vranice, pomanjkanju teka, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu i t> zaiti v ustih, trganju udih, ranah, priščih itd. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna
steklenica K 5': .
Lekarnarja A. Thierry-ja edino pristno
CEKITIFOLBJSKO mHZILO
zanesljivo učinkujoče pri priščih, ranah, ranitvah, vnetju, izpn čajih, odstrani vse napake, ki so se napravile na telesu in nnpr," bolečine vzbujajoče operacije nepotrebne. Učinkujoč pr; tako starih ranah itd. 2 lončka K 3"60.
Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo v medic - >yer. trgovinah.
Glavna zaloga: Lekarna pri angelju ADBLFA TKIERRV v freijri pr' Rogaški Slatini.
Allein echtsr Balsam
I ms dtr Sehulienocl-Apathtki dti|
A.Thierry in Pregrada
i bti Rohiheh-Sauerbrunn.
Mirna stranka išče
s sobami, kuhinjo in kopalnico za majev termin. Ponudbe je nasloviti na upravo tega lista pod šifro „Mirna stranka".	1276
Zaradi S3iitve so proda dobro ohranjen
prav sa nizko oeno. Poizve se Prisojna nllca št. 7, I. nadstropje, na (Frlškovou).	1262 2
dvjet 13Čada t-ed, uspeva GCacjoatanje!
dtaovcem
fiate&i ieCi-jo imeti tvoiv
faqiyovod*tvo
t,
žalovanje
"D6e Sfa^ajia-iSflo in -piiat-ui^fto befo ti-tej c-vi o
ipzafotično ipzecfricdno zanetfjivo
6c- p-tipotoca 6ttoflotmja.il ■za o6e&no t-em^ijo in a&tcd&o
-po naj&o£jc>e.m 6ii>l"eiuti.
^E^pelv in tajno i-t ^aj-amčeita, IVo nota t zm&tcn.
m
m
is
H Si
SbS
I - ^ovmJfee ip^jema ilpiatm-ist-co ^fotfeuca •po-i tiasfocont • oJvcutcof no finji^ctroctitvc.
I« Sl^HES^UTfi 6fl 8 modnih, za gospode, od K 10■— naprej. Dober nakup, brez konkurence. — Damska konfekcija, kakor krila in bluze po znano nizkih cenah.	1253
Najnovejši in najfinejši
li strni
za Jopice, - - -- nogavice itd.
X
X X X
nudi vsakomur
dober in trajen zaslužek. K
Glavno zastopstvo in prodaja X za Kranjsko, Primorsko itd.: K
Franc Kos, Ljubljana. !i!iiti 8
mehanična industrija pl stanja modna konickcije. y
Prospekti in ceniki brezplačno, h "
XXXXXXXXXX!Ž««XS
X X X X X X X
Kdor potrebuje za spomlad
1» e	a v
naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer fino izdelane štajerske pluge za lahko, in močnejše za težko zemljo, dvojne hribovske pluge, osipalnike, jeklene univerzalne pluge (Sackov sistem), vseh vrst travniških bran in sploh vseh strojev za poljedelstvo
po nizki ceni pri
Karol Kavšeka nasled.
Schneider & Verovšck
trgovina z železnino, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Zahtevajte brezplačni cen/lc.
603
Za
New-York in London nista prizanašalo niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol| proti majhnemu pladlu delavnih moCi. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 14-40 in sicer: 6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo; fi kom. umer. pat. srebr. vilic iz enega komada; t> kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat.srebrnih kavinih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnico znjuho; |
1	kom. amer. pat. srebr. za|enialnico za mleko; ti kom. ang. Viktoria CaSic za podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša sipaluica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 14-40. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K 80— ter jih ie moči sedaj dobiti po lej minimalni ceni K 14 40. AmeriCausko pat. srebro ie znano, jc skozmsKozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, d:i le-tainseratnetemelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu n e bi bilo blago všeC, povrniti brez zariržkn
znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prili da si omisli io krasno garnituro, ki je p o sv prikladno kot prekrasno

priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljSe gospodarstvo
Dobiva se edino lc v A. Hirschberg-a okspottni hiši amer. pat. srebrnega blaga
na ncill II., Rembrandslrasse is, s. L. Telefon 14597.
PoSiija se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpošlje. — Čistilni prašek za njo 20 vin. — Pristno le z zraven natis- -njeno varstveno znamko (zdrava	-J* A.
kovinal, — Izvleček iz pohval, pi- ▼	«
sem: Bil sem spoSiljatvijo krasne • »gj « garniture jako zadovoljen. Ljub- ^ J® ^ Ijana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik ,rf v 21. pešpolku. — S pat. srebrno • garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, du mi poš-ijete Se eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael KovaCevič, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 19CR	3108
krojač
lan!, Sy. Petra cesta 14.
# „
se priporoča s!, občinstvu za mnogobrojen pos»>t, zlasli pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), u trpe-inepa in solidnega blaga, po nizkih cenah. Sil 52
za 100 kom-
jiletnib sob vedno v zalogi.
t
Vpogled prosti Redno jamstvo! Ku-lantni pogoji! Prečastiti duhovščini in razprodajalcem popust.
Glavna trgovina: Dunaj lX/4, Wahrin-gergfirtel, Stadtbahnviadukt 142—156 blizu jubilejnega gledišča.
Podružnica: Dunaj XVIII, WMhringer-strasse 109 (vogal Martinstrasse).
Tovarna: Dunaj XVIII, Edelhofergasse.
Dobavitelj dolenjaavstrijskih deželnih železnic, mnsgih družtev in somostanov.
Mnoga priporočila prečastite duhovščine.
Tvrdka obstoji od 1.1883.
3622 1	Najnovejši ceniki.
Ceniki proti poslat vi Iv P— v znamkah.
V službo za
1223
želi vstopiti fant v starosti .18. let. - Nastop lahko takoj. Več se, izve pri posestniku v Slatniku štev. 11 pri Ribnici.
Naprodaj sta na Spod. Štajerskem dve posestvi;
zraven je tudi mala hiša z malim vrtom, po* sclmo primerna za koiarjo ali čevljarje; 23/<urc oddaljeni od postaje, blizu župne cerkve, v prav lepem kroju. Prvo posestvo obsega 10-1- oralov travnikov in njiv, 7 oralov gozda, 1500sadežev hmelja, s hišo in hlevom; drugo in]a 15—20 oralov njiv in travnikov ter gozda in 4000 sadežev hmelja, s hišo in hlevom.
Več se izve pri g. Avq. Urzinu, Ljubljana, Židovski utira St. 3.	I*11
spomladanskih oblek
za gospode ln deco nagim
09 tet
MAČEK & KOMP. V UIRUffln
Trgovina je med opoldansko uro tudi odprta.
nO]nOVe]!OhOnfekCi|SkO turtlko Franca Jožefa cesta št. 3 WBGBaam v obllžiu fllavne poste zeiotrnizkVcene?0hdna tC*
832 l

gg Fino blago za ženske obleke
najdete v veliki izbiri po ugodnih cenah v veliki trgovini
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Stritarjeve (Spitalske) ulice štev. 5.
Došle so tudi novosti perilnega blaga, cefirja, fine svilnene in polsvil-nene rute in šerpe. Posebno omenim tudi velikansko izber bele kote-nine in modropolana blaga za rjuhe, cvillia za blazine iz prvih tovarn.
Postrežba priznano dobra.	593
V. U. Št. 2533
Razglas
o glavnem naboru leta 1911.
Podpisani magistrat naznanja:
1.	Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se vrši letos 1., 2. in 3. maja v »Mestnem domu" na Cesarja Jožefa trgu, in sicer: 1. maja za 1. in 2. razred domačih, v Ljubljano pristojnih, 2. maja za III. razred domačih in I. razred tujih, 3. maja za II. in III. razred tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani.
Začetek vselej ob 8. uri dopoldne.
2.	Nabornikom, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki se pozo-vejo k naboru, je priti o pravem času treznim in snažnim na nabirališče, ter naj vlože o pravem času potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost:
a)	kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot
nameščeni dušni pastirji (§ 31. voj. zak.);
b)	kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32. voj. zak.);
cj kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33. voj. zak.);
d)	iz rodbinskih razmer (§ 34. voj. zak.);
e)	enoletnega prostovoljstva (§§ 25.-29. voj. zak.).
3.	Naborniki, ki žele ugodnosti po §§ 31. do 34. voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletnega prostovoljstva, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti, za ugodnost enoletnega prostovoljstva pri glavnem naboru.
4.	Kdor zanemari naborno dolžnost ali vobče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnostij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 11. aprila 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
1295 5
Laschan 1. r.
G. F. Jurasek LjlMjill Poljanska cesta 1311.
prvi in edini slovenski ugiaševalec in trganj gflassroirfs®.
Prodaja glasovirje, planina in harmonije izključno le iz najslovitejših tovarn, m> prekosljivi po dobri kakovosti glasu. Solidna csne. Posojujem kar najcencje ter
prodajani instrumente brez zadatja in po najmanjših delnih vplačilih. Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni l;iij>l)ea instrument. Ugtaševanja in popravila te stroke izvršujem po nizkih cenrli. Glasbeni Matici in dr.ijrim slo- dmprt^IT^^ob venskim zavodom uglasuie glasnvirje edino lc konceslonitan? 343« »B&Sm •£s3(j el.'i!svt!.
prav dobro vpeljana, sc radi rodbinskih razmer
takoj ptoddi
Trgovino se vodi tudi lahko doma. — Naslov pove upravništvo.	1277 4-1
trgovina z železnino in kuhinjsko opravo
priporoča svojo veliko zalogo železa, šin, cementa, žičnate ograje, bodeče žice, štukatur, strešni klej, samokolnice, cinkaste in po-cinkaste pioščevine, brane in pluge, železne blagajne i. t. d.
Posebni oddelek za hišno in kuhinjsko opravo. - Morska trava (afrik), žima, peresa za žimnice, železne postelje, vsake vrste štedilniki, tehtnice, dalje nagrobni križi in železniške šine i. t. d.
Bsiroe
za
ueižno najnovejši
za pleskarje, staubrce in pohišfuene mizarje, hišne posesfciiks ter za ^
dcma£o porabo
H
za umetnike
Flrneži, ©Sjm m reffusi
za umetniško slikanje
Lake za Mm pohištvo
zsi
Sne vosiilo za posle
prsnano najboFTe
Snhe kendbie, prstene in
! L
MarSeva slaznra m tla
za
priporoča
1061)
Esss

prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zzlitenasife csnffte!
es
=21
■ -■ - ———————		
1 mm izpeljav h mm i vseh [oslcvnih irznsakcij. - Izdajanje icKov, naKaznic in 1 KREDITNIH PISEM | za vsa rlavna in strarska mesta tu- in inozemstva.	C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNlCNA DELNIŠKA DRUŽBA " Akc. kapital: 40,000.000 kron. Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. SS/'* iis > ' tik T ^SP Osrednja menjalnica: ■ * Sl ^ fl: DUNAJ L, WOLL2EILE 1. Pnrirnžnirp liail8n' Seska Kamntca, Ceškn Lipa, tfrna, Duchcnv, Galjioiza, N. Grasiitz, Krakov, litomericc, i uui utnibo. iVJ-oravs'Ki Zinrtan, Medlim, illeran, Novi JlCIn. Pizen. Prana. Uisim Hma sko Novomeito, Cvltava.	1 NMUiJ m &RODKJA 1 vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, p; akcij, prioritet, zastavnic, srečti i. t. d., i. t. d. ju
		s 2avaravania proti izji pri zrediti sreDH in vraa«. papiriov 1 Prospekte iti ceuiie premij zastonj in franko. |
		

Telefon štev. 16.
Leta 1873.
157	Telefon štev. 16.
ustanovljena delniška družba
VS	?! 9 K J9
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim
obra om v Kosezah in na uVič; kamnolomi v Podpeči ---———--<
in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.
SJMF"!5'!*^:'' T.	i 1 PT'1'1 i__J'. '.'H MN
Avstr. patent št. 46.347.
Patentovano v 7 državah.
Čudovito!
Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolov, klopi in miz celega sveta presega J. Lojk-ova iznajdba
železnih skladnih stolov, klopi in miz
ki jih Izdeluje in zalaga
845
parna tovarna lesnih izdelkov Fr. Burger vSp. Šiški
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Vzorce pošiljam po povzetju. Ako nc ugaja, sprejmem poštnine prosto nazaj in vrnem vplačani denar. Pravico za sprejem denarja imam le jaz.
	
	

Oblastveno autorizirani in sodno zapriseženi g
Ingenieur Ig. Stembov
Ljubljana, šubičeva ulica 5 Ljubljana
prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbeno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije i. t d.

in druge
1208
z rujavo zlatim	gjj
okvirjem.	H |
Velikost podob:
72 cm široke, 84 etn visoke,	p |
Gena komadu 8 JI	fl*
u u
priporoča svojo veliko zalogo	| |
velespoštovanjem	p *
Hlojzij Fauschin	\ \
zaloga porcelana in stekla
£jubljana	5 S
] "JVolfova ulica štev. 6.	p i

£
I Berite kje se dobijo
najcenejša in najugodnejša 1204
larila
vsled velike zaloge po tovarniških cenah.
Nikel ura, trpežno kolesje z verižico K 5'50
n	»	n	M n	»	O"
,,	„	j, „	7 50
srehr.cil.rem.ura. dobro idoca z veriž. „ 9'50 n » » « » 5) n	»10 50
srebrna cil. rem. damska ura z veriž. „ 9'50 li	)i » ;,))!) r> 10*50
Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše, svetovno znano švicarsko blago, na primer: Seeland, Ornega, Schaffhansner, posebno pre-cizijska, natačno regulirana znamka Zenith zdrži natančni čas v vseh legah.
Za vsako, pri meni kupljeno blago, večletno jamstvo.
cesta št. 12.
Z
m ■

II O
u Ljubljani, Dsina^a cesta £f. 22 (siaspr
irnfiii			Hi W					
	k:	■		£11	£ 1	m	pra	OB
»»
konccsion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in pretrolin ter Dicsel-ovih motorjev. - V zalogi vedno v veliki izbiri: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalacijski materija), mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse ==-	-	- ~	= tehnične potrebščine.---——----------------------■ -— .. .......—
iraa dscaunsca
sprejema vs;ikovrst m meh m Cua dela in popravila v akovrstilh strojev. Dela se izvrše solidno, toCuo in po tin n žjih cenah. Prorafuni nn znhlpvo z;islo'ij — Zavod za to!inifine in elDldrntnlin. naprave.
7'(8|
—
Kje se Do volilo v LluDljoni?
Vse ženske - volilke volijo v poslopju mestnega dekliškega liceja, Blehvei-jicva cesta št. 23, v treli voliščih, za ko-jili vsako se postavi ena volilna komisija, in sicer po sledečem redu:
Ženske - volilke začetnih črk volijo: A do J
v telovadnici v pritličju,
K do P
v učilnici v I. nadstropju,
R do Ž
v risalnici v II. nadstropju.
Vst ostali volilci - upravičenci, t. j. oui moškega spola — bodisi da izvršujejo volivno pravico osebno ali kot zastopniki, odnosno pooblaščenci, volijo po skupinah v naslednjem določenih na nastopnih voliščih:
[Volilni upravičenci začetnih črk volijo:
A in B
vrtni dvorani hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica.
C, Č in D
|v telovadnici 1. drž. gimnazije, nova ulica.
Toma-
E, F in G
v telovadnici II. državne gimnazije Poljanska cesta.
H, I. potem J do vštete št. 2700 imenika
III. volilnega razreda v dvorani »Rokodelskega doma«, Komenskega ulica št. 12, I. nadstropje.
J (vsi ostali, vštevši vse dodatne vpisane) in K do vštevše št. 3400 imenika III. volilnega razreda veliki dvorani hotela »Union«, vhod skozi duri v Frančiškanski ulici.
L
v šolski dvorani mestne dekliške osem-razrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg.
M
v pritlični veliki učilnici mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg.
N, O, potem P do vštete št. 5400 imenika III. volilnega razreda r telovadnici I. mestne dekliške ljudske šole, Komenskega ulica.
P (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisa-fnc) v pritlični učilnici I. mestne deške ljudske šole, Komenskega ulica,
R
mali dvorani v »Narodnem domu«, pritličje, dvorana trgovskega društva »Merkur«.
S
do vštete št. 7000 imenika III. volilnega razreda
v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod od Streliške ulice.
S (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) in š v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod nasproti mestni ledenici.
T in U
v telovadnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta.
V in W
v pritlični učilnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta.
Z in Ž
v mali dvorani v »Ljudskem domu«, Streliška ulica št. 12, I. nadstropje.
Sromeljsko vino
7. goric majorja Fridolina Kavčiča jo na prodaj, in sicer ■'>() lil rdečega in 20 hI belega. Pojasnila daje iz prijaznosti prof. Fran Brnnet, Tivolski grad, Ljubljana.	1

Priznano na:uečja, resnično domaČa, ie 25 let obsfofcCa ekspertna tordka.
,, nrar
LMana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske ccrkve
3® dfclsaičar
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu
on tssrei lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legali in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
Sipina uit
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
637 1
Ceniki
Ncdosežno velika izbira. — Večletno jamstvo.
zastonj in poštnine prosti.
: Pristno brnsko igo:
za pomladansko
= Kupon =
3-10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
in polelno
1911.
kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon
sezono
7 kron 10 kron 12 kron IS kron
17	kron
18	kron 20 kron
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
Kupon za Črno salonsko oblc' o K 20 -, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reclna in solidna, dobroznunu 107 CIO)
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj ln franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri tvrdki Sicgei-ImlioS Iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega biagovueqa prometa vedno največja izbira povsem šve2etja blaqa. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila sc izvrSe najskrbneje, natančno po vzorcu.
Naznanilo.
Usojam se opozarjati slavno p. n. občinstvo kakor tudi svoje cenj. odjemalce, da sem poveril samoprodajo za Kranjsko slovitoznanega pisalnega stroja
se zaradi opustitve modistovske obrti prodajo za vsako primerno ceno! ioas 10
® «t
Telefon štev. 53.	Telefon štev. 53.
Jin
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno
—BwamcaMiBeaeMMB


s*
V
■BnHBMramgHV.
tukajšnji tvrdki
The Rex Co
Šelenburgova ulica štev. 7
in prosim, da se izvolijo radi nabave ali popravil »Untlerwood« pisalnih strojev obračati
SSSS samo innMHnanBBm
na gorenjo tvrdko.	1261
Velespoštovanjem
C!. A. Moliovich, Trst
Glavno zastopstvo pisalnega stroja »Underwood«.
M
vtV
? N
Vtotefc, 25. aprila, dopoldne ob 10. uri in po^ poldne ob r23. uri
po
Hm
preda na javni dražbi v vsakem slučaju proti gotovemu plačilu onemu, ki največ ponudi.
Ogledati jih je možno do ponedel-ka zvečer.
Vodstvo razstave. Ceniki se dobe ssfoJam.	1270
u
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike aa živcih,
histerične, bolne na srcu, želodcu,
pa take ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — pro-spekii na zahtevo zastonj.
pr. pran Čeh, Gornja šv.l^ungota
pri /Mariboru.
i
I
ič &
I
^■murmmimarttmKNi
z jako imenitno lego v lepem kraju v veliki vasi pri Celju, obstoječe iz lepih rodovitnih njiv travnikov, hmeljskih nasadov, sadnih vrtov, gozda za domačo potrebo, z lepo zidano hišo, gospodarskim poslopjem, separatni svinjski hlev. dva močna kozolca itd. - Tik omenjeno hiše jc separatna lepa hiša z dobro idočo gostilno, vse ob državni cesti. -K temu spada tudi jako dober vinograd v slovečem vinskem kraju. - Omenjena posestva se prodajo zaradi bolehnosti lastnikov z ali brez gostilne in vinograda; kje, pove uprava lista.
Ustanovljeno v letu 1842.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkoslikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
, Miklošičeva cesla
Jantarjevi laki in laščilo za sobsia tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
nasproti hotela Union
Telefon 155. Telefon 154. |

Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-Ijive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za .............................-— sobne slikarje. zzzzz^zzz-----zzr
03je za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje 1. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake |9| za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete |$j	slikanje, zzzzzzzz

Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
Ljubljana,
Solidno

Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen, cefir, batist, kreton, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
ntofce cene.	Vzorci poštnine prosto.
! Ugodna prilika!
Ker iinam veliko zalogo opeke, ki je izdelana šc iz cenenega cementa, oddajam
V e
ustanovljena leta 181S.
ustanovljena leta 1818.
(z zarezo srs brez zareze) ps
CieRifla stresna opeha prenaša po svoii (rpeznosli tirane opclie ler u\m n nio vsaha poljubno garancijo.
I^aeis Jeiačin, Ljubljana.
Zaloga w Ljublsanl Metelkov s ulica št. 19.
prrica* svoje izborno vležano marčno, jlvojno marčno in bavarsko pivov sodčkih in steklenicah.
274 I
©
Pri nakupovanju blaga za obleke zahtevajte povsod blago, ki ima napis:
/ASSBkJL.
iu varslv dobro in
Zahtevaj znamko
eno znamko zlate repate zvezde. Zvezdna tkanina je zanesljivo trpežno bombažno in platneno blago, y.a moške in ženske obleke, srajce, rjuhe in razno drugo perilo.
vsak v lastno korist od vsakega trgovca le: Zvezdno tkanino z zlate repate zvezde! Naravnost pošilja le trgovcem podjetje „Z4č££Dft{H THHmn" »HŠ-SmES" Milijona.
1083 nova z najmodernejšimi stroji 20 in električnim obratom urejena
•	-v
4	J; I
sil, rolet, les zasiorov za \iWto, prodolalne Hi itd.
Tjiiiiii sm. 1324 Zagreb »u »**» u i
Ceniki, prospekti in vzorci zastonj in franko!
IfcSjT Izprašan optik
F7ainr Liubljana'
R £ . £»<«1811 Stari trg 26
priporoča veliko zalogo očal. ščipalcev, toplomerjsv, barometrov ter vse optične izdelke.
Očala in ščipalet po zdravniškem rccplu.c
Popravila se izvršujejo dobro in ceno.
Ceniki bre?p3,->čno.	071
Bfllvrii Meri • lilijimi«
r«
ie strešne
irvevrstG
jriporoea
Grešnikov.
a ns
S-e
cc
<!« XI
Ut
O-
•M
03
Z/i
e« >
o
ra
cts >
1=1

1247
Novo urejena
So. Petrs nasip št, 3?
Z odličnim velcspoštovanjem
Štefan itfliftolič.
Dva m seiffert - niilarda
C3
<!
M
SS
O <
as
CD
w> *-*»
CD f-S
ss-
Mala
aa' >-s sa. sa
lf ii
a®
VB «5$	f V<
m wm m m m i m ii $ p1 i i®ni»a-*i iri #1m*ri
ii.
12,9una!sfti cesta Ji ionsprgi: MmUs dvora v milini milnice).
Na prodaj je
u Spodnji Šili
pripravna za železničarja ali upokojenca. lliša ima tri stanovanja in klet, zraven nov svinjak, drvarnice in 1000/»2 vrta. Ona 10.000 K. Več so izve Linhartova ulica št. 8 v pritličju. 1227 ;i
Hranilne vloge obrestuje po
brez odbitka.
v.

=9E
Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 45ln °/o in 5°/o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
ii
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. 542
Hranilne vloge obrestuje po
brez
odbitka.

—mEB II BWHBHBBBWBBBB^WWHWPWWWWBWBHM
■OHHMH

= I G. Rumpel, Ing., Dunaj i Vodovodi, centralne knr-jliipogoji 1 508	S jave, kanalizacije i. 1.d.
«w*>

BjBDS.Ul.rf