PoitntfM ptafljrm *> gotovini PROLETARCI vseh DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Posamezna Številka 6 dlnar]et DELAVSKA ENOTNOST LETNIK XII. — ST. 10. GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE LJUBLJANA, 6. marca 1953 BESEDI TUNIKI REPUBLIŠKEGI SVETI ZVEZE SINDIKITOV ZI SLOVENIJO TEMELJITA ORGANIZACIJSKA PREOBRAZBA petei nadallBle rasli in nveiiavlianla deiaisKih sindikate« Sedanja struktura sindikatov Je zelo zamotana — Pri nas imamo 3S raznih strokovnih sindikatov in združenj — Nekateri strokovni sindikati naj se združijo — Ustanovi naj se občinski sindikat — Krajevni sindikalni sveti naj bodo le koordinacijska telesa — Spremeniti je treba sistem določanja in razdeljevanja sindikalne članarine — Reorganizacija sindikata bo sprejeta najbrže konec maja ali prve dni junija — Poziv na javno razpravo Pri Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, prav tako pa tudi pri Republiškem svetu za Slovenijo so ustanovljene posebne komisije, ki proučujejo nekatera važnejša opravila sindikatov. Sest skupin odbornikov je pretekle dni obiskalo sindikalne organizacije po SlovenijL Zbirale so gradivo za razpravo o bodoči ureditvi sindikatov. O teh vprašanjih je tajništvo Republiškega sveta že razpravljalo, zato se je sodelavec našega lista obrnil na tajnika Republiškega sveta tovariša Mavricija Borca in mu zastavil nekaj vprašanj. Predvideva se reorganizacija sindikatov. Zakaj je po vašem mnenju reorganizacija potrebna? V vsem našem družbenem življenju smo doživeli v zadnjem času mnogo sprememb. Ustavni zakon je prinesel vrsto preobrazb v državni upravi Raz- našnU ureditvito vlogfobčin.' vilo Hnlotrelrn 11 nrOTT lionio t/ortnn ' ■' . Vsa ta društva, zveze in sindikati naj bi se združili v en sindikat prosvetnih in kulturno umetniških delavcev, v katerem bi bilo včlanjeno tudi vse pomožno in administrativno osebje teh ustanov. Vsak prosvetni in kulturno umetniški delavec pa naj bi bil še naprej član svojega strokovnega društva. Kakšno je stališče Republiškega sveta do nameravane ustanovitve občinskega sindikata? Kaj govori za ustanovitev in kdo naj bi prišel v ta sindikat? V Sloveniji je še okrog 40 do 50 tisoč neorganiziranih delavcev, ki so raztreseni po manjših podjetjih, ustanovah in pisarnah. Te bi zajeli, če bi jih organizirali v sindikalni podružnici pri občini. Sindikat obrtnih in komu- obstajajo večkrat na zelo velikem področju. Tudi ti imajo le malo zvez s svojo sindikalno organizacijo. Edini stik z njo je le plačevanje članarine. Ti naj bi bili še naprej člani sindikalne podružnice svoje stroke, ki naj se zanima za njihova strokovna vprašanja, sodelovali pa naj bi v rednem družbenem življenju občinske podružnice, kjer je pač njihovo delovno mesto ali stanovanje. Vse to torej govori za ustanovitev občinskega sindikata. Bistveno pri tem pa je, da omogočimo sindikalnim članom na deželi redno sindikalno življenje. Se morda predvideva združitev še kakih sindikatov? Obstajajo vsi pogoji, da se združita sindikata trgovskih uslužbencev in gostincev. Oba imata v bistvu enak značaj dela — usluge. Seveda pa bi pri republiškem odboru lahko obstajali posebni strokovni komisiji, ki bi obravna-li strokovna vprašanja danes ločenih sindikatov. Združila bi se tudi lahko sindikata usnjarjev in tekstilcev. Res je proiz- Vija se delavsko upravljanje. Vedno bolj se uveljavlja družbena samoupra- | Va na področju prosvete, kulture, so- j cialnega skrbstva. Zveza komunistov in . Socialistična zveza delovnih ljudi sta zaorali nove brazde. V tako bogatem družbenem življenju je dozorela misel, da bi vse sindikalno delovanje in or- ( ganizacijsko strukturo temeljito izenačili in vskladili z družbenim razvojem. Vsa sindikalna vodstva smatrajo, da je treba temeljito proučiti ne le organizacijsko strukturo sindikatov, marveč , tudi točneje določiti, kakšne so njihove naloge. Sedanja organizacijska struktura je tako zamotana, da se včasih niti stari sindikalni odborniki ne znajdejo, Vzame pa tudi precejšen kos sindikalne j članarine. V naši sindikalni strukturi , je tudi toliko strokovnih sindikatov kot j v malokateri industrijsko visoko razviti državi. I Bi morda vedeli povedati, kako so organizirani sindikati v drugih državah? Kolikor mi je znano, imajo v Zahodni Nemčiji le 16 strokovnih sindikatov. Pri nas pa jih je skupno z raz-nimi društvi in zvezami, ki opravljajo haloge sindikata, kar 33. V Angliji in Ameriki so sindikalne zveze bolj razdrobljene, organzirajo pa v glavnem le kvalificirane delavce. V ameriški sindikalni zvezi — Kongresu industrijskih organizacij — so pred nedavnim tudi sprejeli načelo: eno podjetje en sindikat. Pri nas se tega načela držimo Vseskozi dosledno razen pri novinarjih in prosvetnih delavcih. Ko sva že pri novinarjih, ali bi hoteli povedati svoje mnenje, kako naj bi bil po vaši sodbi organiziran novinarski sindikat? Mislim, da bi bilo pametno, če bi °ili novinarji organizirani skupno z °sebjem uprav časopisov in založb v novem sindikatu tiskarskih in časopisih podjetij. Kjer časopisi in založbe himajo svoje tiskarne, naj bi imeli svo-10 Podružnico. Kjer pa ima časopis svo-10 tiskarno, kot je to na primer pri ‘Slovencem poročevalcu«, naj bi bili Združeni v eni sindikalni podružnici, {".ostajajo pa tudi mnenja, naj bi v ta-ih primerih imelo osebje, zaposleno Pn časopisju, svojo podružnico, delavci ln uslužbenci tiskarne pa svojo. Razrila bo pokazala, kaj bo pametnejše. ■Novinarji pa bi ostali še naprej člani svojega strokovnega društva, ki ne bi lrnel nalog sindikata. Prosvetni in kulturni delavci imajo hanes kar celo vrsto svojih združenj: ^druženje univerzitetnih profesorjev, ^druženje profesorjev srednjih šol, f'druženje učiteljev, Združenje predavateljev nižjih in srednjih strokovnih °h Združenje vzgojiteljev predšolskih ustanov, poleg teh pa so še Združenje Učiteljev defektne mladine, Zveza li-ovnih umetnikov, Zveza bibliotekar-, v, muzejska društva in sindikat de-avcev kulturno umetniških ustanov, ekatera društva združujejo celo samo ,?* ljudi, ki so zaposleni v tistem ponču. Tako na primer ne more biti član , V®z.e. bibliotekarjev vsak poklicni j‘v“ničar, marveč samo tisti, ki ima oioceno šolsko izobrazbo in posebne strokovne izpite. nalnih delavcev naj bi se združila v 1 vodni proces v obeh panogah dokaj občinski sindikat, kar bi ustrezalo da- ^ različen. Z združitvijo bi zmanjšali število strokovnih sindikatov in znatno pocenili sindikalno administracijo. Tudi sindikata metalurgov in kovinarjev bi se lahko združila, prav tako tudi sindikati železničarjev, poštnih delavcev ter delavcev in uslužbencev cestnega in zračnega prometa v skupen sindikat prometnih delavcev. Pri nas promet še I ni tako razvit, da bi potrebovali ločen sindikat. Seveda pa bi lahko, kot sem dejal za trgovske uslužbence in gostince, obstajale pri republiškem odboru posebne strokovne komisije za vsako panogo posebej. Ko smo te sindikate ustanavljali, je prevladovalo mišljenje, da se mora tudi struktura sindikatov spremeniti, čim se je spremenilo kaj v državni upravi. Cim je bila ustanovljena nova generalna direkcija, že so obstajale težnje, da se tudi i» sindikata izdvoji tista proizvodna panoga in ustanovi nov sindikat. Take težnje obstajajo še danes, seveda v drugi obliki. Sindikati, kot so sindikat gradbenih Za ustanovitev občinskega sindikata je že danes veliko zanimanje. Na ne- i kem posvetovanju sindikalnih odbor- 1 nikov, ki ga je priredil Republiški svet, , je bilo le mimogrede govora o ustanovitvi tega sindikata in že so pri nekaterih občinah ustanovili take sindikalne podružnice. Te so potem priključili bodi sindikatu obrtnih, bodi trgovskih ali komunalnih delavcev, kakršnih članov je bilo pač več v tej podružnici. Člani sami si torej žele takega sindikata. V občini imamo nekaj manjših obrtnih, trgovskih in industrijskih podjetij, nekaj je administrativnih uslužbencev in manjših podjetij drugih proizvodnih panog, zlasti po manjših središčih, kot so na primer: Ormož, Železniki, Metlika, Bohinjska Bistrica itd. Takih središč je v Sloveniji kar precej. Večkrat so taki delavci in uslužbenci člani sindikalne podružnice, ki ima svoj sedež zelo daleč. Včasih je samo ena v vsem okraju in njeni člani ni- Bodo morda kakšne spremembe tudi . se, se pogovore, kaj bodo napravili, v sami organizacijski strukturi sin- potem pa gredo narazen. Zvezo z okraj -dikatov? nim sindikalnim svetom pa naj vzdr- I žujeta predsednik in tajnik. Tudi o tem se danes veliko raz- i jja isti način naj bi poslovali tudi pravlja. Na vsak način bo treba še bolj krajevni odbori sindikatov, le da bodo majo s svojo matično podružnico prav < delavcev, kmetijskih, lesnih delavcev, nobene zveze. Ce bi vse te delavce in uslužbence združili v eni podružnici v občini, bi jim omogočili redno sindikalno društveno življenje, pri njej bi lahko uveljavili svoje sindikalne pravice in se obrnili nanje za zaščito. Treba pa bi bilo iti še dalje. V vsaki občini sta tudi po en, dva poštarja, marsikje so tudi železničarji, delavci in uslužbenci državnih elektrarn Slovenije itd. Ti so sedaj včlanjeni v sindikalnih podružnicah svoje stroke. Te pa rudarjev itd., pa naj bi še ostali. Obstaja pa tudi predlog, do katerega Republiški svet še ni zavzel določenega stališča, naj bi se ustanovil poseben sindikat za neproduktivne stroke (prosvetni in zdravstveni delavci ter uslužbenci državne administracije). Gre torej za to, da imamo čim manj strok in da se sindikalna administracija čimbolj poceni. To pa bo nedvomno tudi omogočilo večjo samostojnost podružnic. okrepiti okrajne sindikalne svete, saj je danes vse družbeno življenje osredotočeno v okraju. V okraju so samoupravna telesa, zbor proizvajalcev, skupščina zavoda za socialno zavarovanje in tudi v bodoče se bo razvijalo družbeno samoupravljanje predvsem v tej smeri. V Sloveniji imamo že skoraj povsod profesionalne sindikalne odbornike pri okrajnih sindikalnih svetih, najmanj pa bi moral imeti vsak okrajni sindikalni svet plačano administrativno moč. Krajevni sindikalni sveti naj bi bili koordinacijska telesa z voljenim predsednikom in tajnikom, toda brez vsake administracije. Bili bi naj nekaj po- ti reševali predvsem strokovna vprašanja. V kolikor pa bo hotel imeti Republiški odbor močnejše in stalnejše krajevne odbore, bo moral odstopiti zanje pač tudi del kvote sindikalne članarine, da bodo lahko izhajali. To so seveda daljnosežni ukrepi. Terjajo morda tudi spremembe v sistemu sindikalne članarine? O tem bom povedal svoje mnenje. Sedanji sistem članarine boleha na tem, da se članarina določa in razdeljuje od vrha. Najprej se predvidijo sredstva za zvezne, republiške in okraj-1 ne sindikalne organe, ostalo pa dobi , . _ , ... j podružnica. Tako se dogodi, da ostane dobnega, kot so bili v stari Jugoslaviji v podružnici včasih komaj nekaj več medstrokovni sveti. Sam sem bil pred- ! kot desetina članarine, sednik kamniškega medsti okovnega p0 ni o j cm mnenju naj bi določili sveta, ki je združeval 2900 organiziranih minimalno članarino. Iz te bi krili stro-članov. S sindikalnimi odborniki srno škg vseh višjih sindikalnih organov in se sestajali najmanj enkrat, pa tudi . sredstva za sklad pomoči začasno ne-dvakrat na mesec in se pogovorili o vseh | zaposienjm članom. Minimalna člana-tekočih zadevah. Administracije nismo rina_ ki bi jo plaSal vsak član, bi bila imeli. Tudi danes naj bi krajevni sin dikalni sveti tako poslovali. Sestanejo Preti dnevom žena da je Spet je pred nami osmi marec. Morje ta dan, ki ga praznuje vse na- dredno delavstvo kot praznik borbenih delovne_ ljudi, žena, še posebej pomemben v naših izoblikovanje socialističnih družbenih ba vedeti, da z vse večjim odhajanjem odnosov in za družbeno dozorevanje žena na delo v tovarne, ni istočasno napredovala skrb za olajšanje domače- Velikokrat slišimo pritožbe, da je ga dela v družini. Zena delavka je si-vremalo žena v organih delavskega cer postopoma začela odhajati o tovar- * , . 1 v _ V i ■ V ________ _____ • M _ 7 _ .7 z7,-,7z-, družbenih razmerah. Zakaj? Z razvojem *— ------ - -----...... - .. . , , , , , delavskega gibanja je v začetku tega upravljanja, da se žene tudi še pre- ne m začela delati kot mo z. toda delo stoletja v socialističnem gibanju dozo- malo zanimajo za javno udejstvovanje, v družini ji je ostalo kot nameček. I o-relo tudi spoznanje, da predstavlja že- Te pritožbe do neke mere drže. Toda leg tega pa so se še v mnogih primerih, 7i-l-ni tflcJonni dol dolnrtelrotJn linnalr hi mislil. lcdoT TTI.PTl.i. ds. S6 80- obdrZ&li stUTOkopitlli 118Z0TI IZ ClOuG patriarhalne družine. Ženi je ostalo po delu v tovarni ose delo in opravilo doma, tako kot nekdaj, in v pretežni ve- napak bi mislil, kdor meni, da se sodobna delavka pri nas ne zanima za na neločljivi sestavni del delavskega gibanja. Ko pri nas delavski rod ures- . . ničuje socialistične družbene odnose v vsa družbena vprašanja, ki se križajo gospodarstvu, ne more mimo spoznanja, o našem času. Velika večina žena se da so družbeni odnosi v polnem smislu zanima za dogajanje naših dni, obstoja čini s takimi tehničnimi pripomočki besede lahko socialistični le, če se bo- le cela vrsta vzrokov, ki otežkočajo že- kot nekdaj. . . do zanje aktivno bojevali vsi delovni ni neposredno tvorno delovanje pri ure- Posledica takega stanja je v tem, da ljudje in če bodo socialistični za vse jevanju stvari. Ne smemo pozabiti, da je sodobna žena delavka z eno nogo v i.*. _______• _ 7 • -i.1 j j XL/in.‘ —7 o» Izmorjii Z • i n r ii cnd nhrt a rlriivna flfl m rfl svoje delovne ljudi. se socialistični družbeni odnosi pri nas tovarni, kjer ji sodobna družba odpira Morda bo kdo dejal, kaj ima bor- razvijajo na temelju dediščine, ki je vse možnosti enakovrednega družbene-beni praznik delavskih žena, ki je v bila gospodarsko silno zaostala. Ni še ga udejstvovanja,_ z drugo nogo pa je _ „ _ .7 -* ’ » »nnnO/Zi '7 0 77 0 7711 71 1 / 7 7-1 ni Tl n (I P šipi 1 7/0 l' zgodovini prepleten s trdimi spopadi delavk s protiljudskimi oblastniki in za nami niti naši deželi ve olno desetletje, ko so v v svoji družini, ki pa zaradi patriarha za družbena načela Kalnosti in tehnične zaostalosti, ki pre- pon Ijal delodajalci, skupnega z delavskim mnenja, da je žena kot delovna moc oladuje v opravljanju domačih del, ta-upravljanjem in njegovo rastjo pri nas? manj vredna, da ji pristoji samo delo. ko zaposluje ženo, da ji praktično otez-Menim, da je delavsko upravljanje da- ki ni dostojno moškega, oziroma delo, koca izrabljanje _ prve možnosti in jo nes temeljno borbeno področje za so- za katerega je škoda moških delovnih tudi miselno vleče nazaj, ker jo zapo-cialno in javno udejstvovanje vseh de- moči. Ni še minilo polno desetletje, ko sluje z množico domačih stvari. ------ ■ - - - - • ’ --L-------------- Sodobno delavsko gibanje pri nas ne uresničevanje načel. Eno največjih spoznanj naše revo- samo toliko časa, da se poroči. Vse poklicapo prav tu globoko za- „„U največjm sjsuman, nate , euu- je seveda imelo svoje posledice. Med orati ledino. Toda tega družbenega pro-lucije je v tem, da so revolucijo spo- take posledice, ki jih čutimo še danes, blema m mogoče urejevati samo, če po-sobni privesti do zmagovitega konca je prištevati tudi dejstvo, da je ogrom- znamo ženo delavko zgolj v tovarni in samo delovni ljudje s svojo ustvarjal- na večina žena, ki so zaposlene v go- družbenih^ prilikah, ki tam obs ojajo, no tvorno silo. Plod tega spoznanja je spodarstvu, strokovno slabo izvežbana in ce istočasno vzporedno s rem ne re-delavsko upravljanje pri nas. V delav- in da še danes ni čisto izginilo mnenje, šujemo problema njenega položaja in skem upravljanju torej ne gre samo za da žena prihaja samo začasno v to- razmer v družim. Vsako enostransko ureditev najbolj grobih materialnih varne. , reševanje tega vprašanja ima negativne vprašanj in pravične razdelitve plodov Poleg takega položaja, ki je bil ne- posledice. . skupnega dela, ampak gre za dejansko kdaj odmerjen ženi delavki, pa je tre- (Nadaljevanje na 4. strani) na vsak način manjša, kot je sedanja najnižja članarina. S tem bi tudi zagotovili, da bi začasno nezaposleni člani dobivali enotne podpore. Članstvo podružnice pa bi se na občnem zboru pogovorilo, koliko članarine bodo pobirali poleg minimalne za potrebe svoje podružnice. Seveda bodo morali sindikalni odborniki napraviti točen načrt in program dela. Le takrat, če bodo sindikalni člani vnaprej vedeli, kam bo šel denar, bodo zavestno plačevali članarino. Takrat bodo tudi člani pazili, kako se uporablja sindikalni denar, danes pa le več ali manj upravičeno kritizirajo višje sindikalne forume. Do kdaj pa bodo zaključene razprave o teh vprašanjih in kdaj lahko računamo, da se bodo te spremembe uresničile? V Sloveniji je danes, kot sem že dejal, šest ekip, ki proučujejo sindikalno dejavnost. Te bodo sestavile svoja poročila in predloge in jih poslale neposredno komisijam pri Centralnem svetu in Republiškem svetu. Na osnovi teh poročil in predlogov bodo v Centralnem svetu sestavili teze in jih dali v razpravo sindikalnim članom. Po novih predlogih bodo sestavili končne teze, o katerih bodo razpravljali Centralni svet, centralni odbori in republiški sveti, na kar bodo določili, kakšen forum bo treba sklicati. Ce bodo spremembe tako velike, da bo treba menjati nekatera statutna določila, bodo sklicali izreden kongres, če pa bodo spremembe manjše, pa vsedržavno konferenco ali samo plenum Centralnega sveta. Ko bodo ekipe zaključile svoje delo, predvidevamo, da bo to do 15. marca, bi bilo prav, in pozivam vse sindikalne člane in odbornike, da javno v tisku razpravljajo o teh vprašanjih. Končna odločitev pa naj bi padla na koncu maja ali prvi dni junija. BESEDA BRALCEV IC ODLOČBI 0 TEM, KDO JE UPMVIČEN M DRUŽINSKO POKOJNINO U prisilili® šcsiicsci moi |rc 2e določi:: Mnoge vdove, lolgo časa nas teže obstoječa glede družinske pokojnine. — žene, predvsem prizadete žene menijo, da obstoječa določila glede družinske pokojnine niso povsem pravična. O tem je bilo govora že na četrtem kongresu žena Slovenije v Ljubljani. Tedaj je predsedstvo kongresa obljubilo, da bo posredovalo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov za Slovenijo v Ljubljani, da posreduje za spremembo nekaterih določil. Za kaj gre? Zakon o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin določa v 67. členu, da pripada zavarovančevi ženi pravica do družinske pokojnine le, če je ob moževi smrti starejša od 45 let, ali pa če je popolnoma in trajno nezmožna za delo, oziroma če ima otroka, ki je mlajši od sedem let. To določilo težko prizadeva nekatere žene-vdove. Predpis, da vdova nima pravice do pokojnine, če ob moževi smrti ni starejša od 45 let, je bil delno razumljiv v času, ko ji bil zakon izdan. Tedaj je lahko vsaka za delo sposobna žena na- šla svojim sposobnostim in svojemu kojnino sobne za delo in niso mogle dobiti zaposlitve. Nekatere vdove pa so ugovarjale zato, ker so se zavedale, da zaradi poznega nastopa službe ne bodo mogle pričakovati kake prida pokojnine, ker bodo imele premalo službenih let. V zadnjem času pa je to določilo postalo še bolj krivično. V trboveljskem okraju ni take industrije, da bi mogla zaposliti vse žene. Zato tudi vdove ne dobe več zaposlitve, kadar bi jo življenjsko nujno potrebovale. Tako so povsem odvisne od dajatev, ki jih prejemajo otroci, tiste vdove, ki pa nimajo otrok, pa od podpore socialnega skrbstva. Takih vdov je v trboveljskem okraju približno šestdeset. Naj navedem samo nekaj primerov izmed omenjenih: Mož je umrl leta 1950. Imel je 33 let delovne dobe. Vdova ne dobi pokojnine, ker je bila ob moževi smrti stara 43 let. Njena delovna sposobnost je za 50% zmanjšana. Vdova se je po moževi smrti sicer zaposlila. Toda vsled slabega zdravstvenega stanja ne bo mogla izvrševati svoje službe toliko časa, da bi si pridobila osebno po- zdravstvenemu stanju primerno zaposlitev in se dostojno preživljala. Seveda so že takrat žene-vdove, ki so imele Več otrok in sicer starejših od sedem let, smatrale to določilo za krivično, saj so se preživljale na račun pokojnine in otroških doklad, ki so jih prejemali otroci. Nekatere so bile le delno spo- TLoliko novih naročnikov si že pridobil * v Drug primer. Mož je umrl leta 1950, Imel je 28 službenih let. Vdova je bila ob moževi smrti stara 39 let. Zdravniška delavsko-strokovna komisija je ugotovila, da je popolnoma in trajno nezmožna za delo. Višja zdravniška komisija pa je odstotek njene invalidnosti zmanjšala za polovico. Zaradi tega ni dobila pokojnine, zaposlitve pa tudi ni dobila. Naslednji primer. Mož je umrl leta 1950, ko se je smrtno ponesrečil pri rudniku in zapustil vdovo s štirimi otroki. Vdova je bila ob moževi smrti stara 37 let. Ker je bila za delo po V »Delavski enotnosti« št. 9 z dne 27. februarja t. 1. je bil objavljen članek I. B.: »Najprej gradimo, potem podirajmo.« V tem članku se pisec zavzema za reševanje stanovanjske krize na ta način,, da bi, po njegovem mnenju, bilo mnogo bolje prej graditi, nato šele podirati, čeprav se z njim le delno strinjam, si ne morem kaj, da ne bi tudi sam povedal nekaj pripomb k njegovemu stališču. S piscem se strinjam le toliko, da bi bilo treba zgraditi nove stanovanjske hiše na tistih, še ne zazidanih prostorih v mestu, ki leže ob sedanjih komunalnih napravah. Ne strinjam pa se, da bi nove zgradbe postavljali v mestni okolici. Za take stavbe moramo zgraditi tudi kanalizacijo* vodovod, ceste itd., nekaj nižjo plačo praviti r- o tem bi kazalo še več spre- I k§r pa je skoraj dražje kot sama grad* Celjske_ bolnice. — govoriti kakor doslej. Viktor Musar I nja. Razumljivo je, da se bo mestno SE O TEM, KJE iE TARIFNI PRAVILNIK KIH6 vsema tarifnega pravilnika $« nimamo SE O RAZLIKAH MED PREJEMKI POSAMEZNIH STROKOVNIH SKUPIN DELOVNIH LJUDI 1 ned pregledom tehtnice In operetne Zeledco se velika razlika V predzadnji številki »Delavske | zaslužki zdravnikov in zaslužki tipka-enotnosti« je vzbudil mojo pozornost | ric v podjetjih. na videz neznaten članek, v katerem i Ne nameravam obravnavati vseh teh pisec omenja občutno razliko med pre- 1 poznanih primerov. Trdim le, da takih jemki nekaterih uslužbencev v Celju, ogromnih razlik ne bi smeli dopuščati, Pisec omenjenega članka je povedal če hočemo ubraniti načelo: za enako primer, da ima vratar v Tovarni teht- delo enako plačilo. Toda, kako to na-nic v Celju samo nekaj nižjo plačo od šef-zdravnika In nad tem kratkim sporočilom sem se resno zamislil. Nihče od nas ne odreka nikomur dostojnih prejemkov. Toda zaslužki vsakogar morajo biti v nekem sorazmerju z njegovim delom in v sorazmerju z zaslužki ostalih delavcev in uslužbencev. Če tako gledamo na omenjeni primer in primerjamo napore in odgovornost, potem je jasno, da niso v pravem sorazmerju zaslužki vratarja in šef-zdravnika. Res je, da recimo vratar v Tovarni tehtnic ne opravlja samo vratarskih dolžnosti. Istočasno tudi prevzema, oddaja ter pregleduje tehtnice. Za to mora biti strokovno usposobljen. Toda njegovo delo se nikakor ne more primerjati z delom šef-zdravnika v tem smislu, da bi ju bilo mogoče spravljati v eno kategorijo. Kakšne prejemke morajo potem v primeru s tem vratarjem imeti še ostali zdravniki? Med pregledom tehtnice in operacijo želodca pa je menda le velika razlika. Tega ni treba posebej dokazovati. Če se pri tehtnici pokvari jeziček, se izravna ali zamenja, če pa pri operaciji zdrsne nož, to najpogosteje stane človeško življenje. Podobno sorazmerje ali boljše rečeno nesorazmerje, v prejemkih je tudi med moževi smrti popolnoma nesposobna, je prejemala dve leti pokojnino. Po dveh letih je odstotek njene invalidnosti padel za polovico in ustavljena ji je. bila. pokojnina. Otroci so že starejši od 7 let. Zena se ne more zaposliti, ker ima štiri otroke, ki hodijo v šolo. Taki so torej primeri, o katerih govorim. Spričo navedenega smatram, da je treba spremeniti predpise zakona o socialnem zavarovanju tako, da bodo upravičene do pokojnine vdove, ki so ob smrti svojega moža dopolnile vsaj 40 let starosti, ali imajo otroka, mlajšega od štirinajst let, ali pa je njihova delovna zmožnost zmanjšana za polovico. Vsekakor pa je treba spremeniti določilo, da vdova, ki ob moževi smrti ne izpolnjuje predpisanih pogojev, izgubi trajno pravico do družinske pokojnine. Zakon je treba dopolniti tako, da vdova, ki ob moževi smrti še nima starosti, ki je potrebna za dosego pokojnine, to dobi, ko doseže starost. — Trajna izguba pravice do družinske pokojnine je naj hujši povod za pritožbe. Marsikatera vdova bi za nekaj let prijela za to ali drugo delo, potem pa bi dobivala pokojnino po možu. SPREJMITE SE MOJ DOPIS O PIJANČEVANJU irczns pr cšofiiiiio isane sme pefctfe Veliko več gorja kot pa dobička prinaša alkohol. Tako je zapisala v »Delavski enotnosti« (št. 7 z dne 13. februarja letos) žena F. R. iz Črne pri Prevaljah. Tej pogumni ženi se zahvaljujem za to, da je javno spregovorila o stvari, ki teži ne samo marsikatero ženo. ampak mnoge družine. Sedaj pa bom še jaz povedala, kaj mislim o alkoholu . ' Ako bi ljudje znali ceniti kapljico vina, pridelanega na pravi trti, ki poživi in okrepča posebno starejše ljudi, bi ne bilo treba obsojati tegob, ki nastanejo zaradi prekomernega uživanja pijače. Toda alkohola se pri nas na žalost zaužije mnogo preveč. Koliko skritih solza in obupa Zaseje v družine pijača: omaje človeško dostojanstvo in poštenje, zastruplja družinsko sožitje in vodi zakone do razdora. Pri tem največ trpe otroci. V hiši, kjer se je kdo vdal pijači, ni za otroke niti dovolj kruha niti dovolj človeške topline. Več ali manj so prepuščeni samim sebi, doma pa vidijo stvari, ki nezdravo vplivajo na njihovo vzgojo. Iz takih družin često prihajajo pokvarjeni otroci. Pijančevanje je začetek za mnoge ločitve zakona, poboje in pretepe, ki nastajajo v zadnjem času tudi v našem okolišu. Na pijančevanje predvsem vplivajo pokvarjene druščine. Marsikdaj zaide nič slabega sluteč ta ali oni v tako , . , . , , , • druščino, pa se začne debata: »Na, pij! Smatram, da je to socialni problem, i Kaj boS babo p0Slušal, saj vendar nisi katerem je vredno resno razmisliti, copata? Zvrni ga, dobro ti bo delo.« Slavka Zavašnik, Trbovlje To vpliva na marsikaterega' poštenjaka, MISLI OB ČLANKU: »NAJPREJ GRADIMO, POTEM PODIRAJMO KAI IE BOLIŠE? Prej rušiti in potem graditi, ali narobe Ker je članek »Kje je tarifni pravilnik« povzročil v delovnem kolektivu Industrije papirnatih izdelov v Mariboru negodovanje, bi rad ves postopek okrog tarifnega pravilnika podrobneje opisal. Med drugim je v članku rečeno, da je delavski svet Industrije papirnatih izdelkov v Mariboru trikrat pretresal tarifni pravilnik. To tudi drži. Na prvem sestanku delavskega sveta so določili tarifne postavke. Ta predlog so dali vsem delavcem v razpravo. Na prihodnjem zasedanju je delavski svet o tem še enkrat razpravljal in nekatere stvari popravil. Na eni naslednjih sej, na katerih je prisostvovalo tudi precej delavcev, pa je delavski svet določil plače za vsakega delavca in nameščenca v podjetju posebej. Preden pa je začel delavski svet razpravljati o plačah, so določili osnovo, kako naj bodo plače določene. Ker je v podjetju več delavcev z enakim nazivom, v podjetju pa še niso zaposleni vsi enako dolgo, so določili za take 20 točk manj ali pa do 5 točk več na osnovo, ki je določena za delovno mesto. Na osnovi tega so sestavili nov osnutek tarifnih postavk. Nekateri delavci so se pritožili in pričakovali, da jim bodo tarifno postavko popravili. Na naslednjem sestanku delavskega sveta pa so ugotovili, da plačni fond ne prenese takšnih tarifnih postavk in so stvar morali začeti znova. Delavci se zavedajo, da jim ne koristijo visoke plače, če bi morali svoje proizvode podražiti. Vprašujejo pa, kako bo sedaj z njihovimi plačami in kdaj bodo videli nov osnutek tarifnega pravilnika. Edi Pratnemer področje v doglednejšem času tudi razširilo. Do takrat pa bo imel tudi mestni ljudski odbor več denarja, Se nekaj bi rad povedal. V Ljubljani — glavnem mestu republike, imamo namreč še vrsto zgradb iz davne preteklosti, ki Ljubljane prav nič ne krase. Prav v teh zgradbah je leglo nesnage, podgan, bolezni in podobnega. Te zgradbe zavzemajo dokaj velik prostor, v njih pa je malo stanovanj. Se tista so zelo nehigienična, vlažna itd. Ozke ulice ovirajo normalen promet in prav zares Ljubljani niso v ponos. če te hiše podremo, imamo hkrati več koristi in sicer: odstranjujemo nezdrava stanovanja, nesnago, mrčes, bolezen itd., dajemo lepši izgled glavnemu mestu republike in sproščamo promet. Z novimi gradnjami na mestu starih pa povečujemo stanovanjski fond, Reči pa moram, da je treba vse to napraviti bolj načrtno kot doslej. Če se malo spomnimo nazaj, bomo opazili tole: Stare stavbe podiramo večinoma sredi leta, v največji vročini, ko je največ prahu in smradu. Se delovno silo zaposlimo v sezoni, namesto da bi jo zaposlili v mrtvi gradbeni sezoni Na ta način bi bilo tudi manj sezonske brezposelnosti gradbenih delavcev in še gradbišče bi lahko pripravili do sezone. V tem času bi že lahko izkopali temelje, kleti, kanale in opravili druga pripravljalna dela. Tako bi lahko začeli graditi še v sezoni in do konca sezone bi bile stavbe že podstreho. Menim, da bi če bi tako delali, hkrati reševali vrsto vprašanj, ki so med seboj tesno povezana in ki zahtevajo ustrezne rešitve v doglednem času. Jože Debeljak da nasede in obsedi v druščini. To se zgodi enkrat, se zgodi dvakrat in na koncu mu popivanje preide v kri. V takih druščinah se zelo pogosto najde tudi kakšna ženska, ki se je vdala alkoholu in se obeša po moških. Vedno več gre denarja za pijačo. Moževa plača hitro skopni. Ko pa pri hiši zmanjka denarja za cigarete in za pol litra, je vsega kriva žena. Razuzdanke po gostilnah pa so nadvse prijazne in širokogrudne, Tako se zgodi, da ta ali oni pomisli: »Poglej ga dekleta, bolj luštna je kot moja ta stara, ki vedno samo godrnja.« Tu se začne nesreča za mnoge družine. Za ženo, obloženo s kopico otrok, pa je še hujše kot zapravljeni denar, če ji začne mož očitati, kot piše žena iz Črne pri Prevaljah: »Kaj te briga, saj jaz zaslužim.« To pa se vedno primeri, kadar se mož vda pijači in slabi druščini. Zena v taki družini je potrta in zagrenjena. To so stvari, o katerih bi moral vsak izmed has trezno premisliti, presoditi svoje početje in posledice vsega, kar počnemo. Zato odobravam članek iz četrte številke »Delavske enotnosti« (dne 23. januarja t. 1.) pod naslovom: »Delavsko upravljanje je nezdružljivo z moralno pokvarjenostjo« in tudi članek: »Kdo naj sedi na zatožni klopi« (šesta številka »Delavske enotnosti« z dne 6. februarja t. L). Tem stvarem moramo jasno pogledati v obraz. Ob koncu še nekaj mojih pripomb. Ponekje delijo mesečne zaslužke kar V gostilniški sobi To ni prav. Denar naj odgovorni uslužbenci dele v upravnih prostorih ali pa na delovnem prostoru, ne pa v gostilni. Prav tako bi bilo potrebno prepovedati točenje alkohola »na kredit«, kar delajo po raznih zakotnih trgovinah in točilnicah. Na tak način delavca zavedejo v to, da si tekom meseca nabere tako »ceho«, ki pobere včasih večji del zaslužka. To so stvari, ki marsikatero ženo privedo do tega, da zavzdihne: »Oh, ko bi bil alkohol le tako drag, 'da si ga moj ne bi mogel privoščiti.« Torej jaz mislim takole: Kadar uživamo vino, pijmo naravno vino in pijmo zmerno. Izogibajmo se pokvarjenih druščin in njihovih posebnih »junaštev«, ki se kažejo v tem, koliko ga kdo »nese«, da se nič'ne boji svoje »babe« in podobno. Če se bomo držali tega načela, nam ne bo treba tega sovražiti, kar Prešeren tako lepo slavi: »ki nam poživlja žile, srce razjasni in oko.« T. M., Šmarje pri Jelšah TO PA NI PRAV Na članskem sestanku sindikalne podružnice železničarjev postaje Celje so člani razpravljali tudi o zakonu o pokojninah. Prisotni so bili mnenja, da so po tem zakonu železničarji hudo prizadeti. Po določilih tega zakona pride premikač po 35. letih fizično naporne in nevarne službe v isti pokojninski razred kot gospodinjska pomočnica. Da se razumemo 1 Daleč smo od tega, da bi kakor koli zapostavljali kakršen koli poklic. Vendar pa je nemogoče spraviti v isto kategorijo omenjena dva poklica. Tudi sama prevedba železničarjev-upokojencev je precej na trhlih nogah. Skoraj 90 odstotkov železniških upokojencev se je pritožilo na upokojitvene odločbe. O teh stvareh bodo morali tudi višji sindikalni organi odločneje povedati svoje mnenje in na pristojnih mestih tudi zahtevati, da se omenjene krivice popravijo. Vinko Sušin, Celje KAJ PRAVIJO JESENIŠKI GRADBENI DELAVCI O PLAČAH USLUŽBENCEV V PODJETJIH IN DRŽAVNI UPRAVI Smo proti izenačevanja Gradbeni delavci gradbišča GRADIS IMM na Jesenicah smo odločno proti temu, da bi se izenačili prejemki uslužbencev v državnih gospodarskih podjetjih s sedanjimi plačami uslužbencev v državni upravi. V tem pogledu se popolnoma strinjamo uslužbenci jeseniške drugem primeru pa bi bili nameščenci v podjetjih zapostavljeni v primefi s tovariši iz državne uprave. Vsaka proizvodna panoga ima Svoje posebnosti. Tudi gradbeništvo. Pri nas na primer ni mogoče primerjati delovnih pogojev z delovnimi pogoji v dr- železarne. K temu pa bi tudi sami po- j žavni upravi. Pisarne so v barakah ali vedali nekaj misli. Podjetje je celota, v kateri zavisi uspeh dela od prizadevanja vseh čla- v zasilno urejenih prostorih in je delo v njih mnogo težavnejše kot v urejenih pisarnah. Gradbišča in sektorji niso nov, od navadnih delavcev do admini- stalni, zaradi česar se gradbeni usluž- strativnega in tehničnega vodstva podjetja. Vsi imajo svoje naloge, so družbeno potrebni in morajo imeti V pddjetju enake pravice in dolžnosti, če bi plače izenačili, bi vzeli kolektivu pravico, da si sam gospodari, kajti tudi določanje zaslužkov je gospodarjenje. Poleg tega pa ustvarimo v podjetju še posebno ločeno skupino. Ta skupina — uslužbenci bi imela namreč poseben položaj, če bi dobivala plače, kakršne imajo uslužbenci v državni upravi, to je, da bi bili njihovi prejemki zagotovljeni ln ne bi bili odvisni od finančnega uspeha podjetja, bi bili ti uslužbenci priviligirani. če bi, nasprotno, bili plačani tako kot v državni upravi, njihova plača pa bi bila odvisna od uspeha podjetja bi se do- godilo, da bi dobili le po 80 % pre- služil. benci ne morejo ustaliti na enem kraju, temveč se selijo z gradbiščem ali sektorji. Kako neprijetno je to, je poznana stvar. Večina uslužbencev živi ločeno od svoje družine, pravega družinskega življenja sploh ne poznajo. Opraviti imajo s sezonsko delovno silo, vsako leto z novimi ljudmi. To še poveča delo in težave, ker novih delavcev ne poznamo, zanje so vedno znova potrebne vse formalnosti, ki jih za stalnega delavca opravimo le enkrat. V državni upravi dobivajo poviške prejemkov po službenih letih in napredujejo v višje plačilne razrede. V državnem podjetju pa so le službena mesta, za katere so predvidene tarifne postavke. Nikjer ni zagotovljeno, da bo nameščenec v podjetju z leti več za- I Z MEDNARODNE POLITIKE SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNIH LJUDI IN MEDNARODNO DELAVSKO GIBANJE Socialistične sile se moralo zbližati jemkov, torej manj kot. tovariši v državni upravi. V prvem primeru bi bilo kršeno načelo enakih pravic v podjetju, v Vse to govori proti temu, da bi uvedli v podjetjih take plače, kot jih imajo uslužbenci v državni upravi. Viljem Zrim Četrti kongres Ljudske fronte Jugoslavije je zaključen Socialistična zveza delovnih ljudi, ki je bila tokrat osnovana je zaorola svojo prvo globoko brazdo v našem družbenem življenju. Kongres, na katerem smo ustanovili Socialistično zvezo, pa je globoko .odjeknil ne samo v naši domovini, ampak je tudi po vsem svetu sprožil val razprav, ugibanj in želja, pohval in graj o naši domovini, naši poti v socializem, o delovanju socialističnih strank v njihovih deželah, o mednarodnem socializmu. Posebno veliko razpravljajo v teh dneh po svetu o vlogi, ki jo lahko odigra jugoslovansko delavsko gibanje v razvijanju in utrjevanju socialističnih sil v svetu. Govori in izjave predstavnikov in opazovalcev tujih socialističnih strank (Anglije, Nemčije, Francije, Norveške, švedske in predstavnika Azijske socialistične konference). ki so se udeležili kongresa so te razprave še poživili in mnoge tudi usmerili na principialna Vprašanja razvoja socialističnih sil Da bi razumeli poglede, s katerimi spremljajo in ocenjujejo v tujini naš prispevek k mednarodnemu socializmu, je potrebno poznati nekaj osnovnih značilnosti današnjega mednarodnega delavskega gi banja. Mednarodno delavsko gibanje preživlja danes resno krizo. Za gibanje je tre nutno značilna velika mednarodna in notra nja neenotnost, ideološka zmeda, brezperspektivnost in nejasnost glede metod boja za socializem Vodstva kominformističnih strank so postala poslušno orodje v rokah sovjetskih državnikov in so zato odtujujejo od delovnih množic. Socialističnim strankam Pa manjka ideološko enotnosti in perspek tive v boju za socializem. Zaradi obstoječe ideološke neenotnosti in manevriranja med takoimenovano »levico« in buržnazijo, niso bile te stranke doslej sposobne združiti okrog sebe vseh, ki vidijo v Socializmu izhod iz sedanjih stisk in težav. Na delovanje socialističnih strank v zahodnih deželah, ki so združene danes v Socialistični internacio n ali, pa tudi močno vpliva strah pred so vjetsko napadalnostjo Tu je Vzrok za s trn je v teh strankah, ki popuščajo pred bur žoazijo in ameriškim imperializmom. Kljub tem slabostim moč delavskega gi banja v svetu vendarle ne upada. Želja po socializmu, prepričanje, da le socializem lahko zagotovi mir in napredek, prodira v svet kljub ideološki in organizacijski neenotnosti. čedalje močnejše želje po zdru- blrojevskih strank in protldelavski značaj teh strank. Toda vse kaže, da so se ušteli. Mnogi od njih danes že vedo, da bo boj a ko-minformizmom dolg in težak, da v tem boju majhne in slabotne skupine ne predstavljajo velmko, ampak da se samo močno in Ideološko prekaljeno delavsko gibanje lahko uspešno bojuje s kominformizmom. Leon-žitvi socialističnih sil v svetu, ki se kažejo bardi Wolfgang — eden izmed voditeljev v Socialistični internacionali, v azijskih de- nemških komunistov, ki so izstopili iz in-želah (kjer so pred nedavnim ustanovili fonnbirojevske stranke, je pred nedavnim, Azijsko socialistično konferenco kot svoj ko je obiskal Jugoslavijo, izjavil, da so stalni organ), nam govore, da se voditelji nemški »neodvisni komunisti« kakor jih nesocialističnih strank zavedajo krize, v ka- kateri imenujejo, že zbližali s socialdemo-terem je delavsko gibanje in da iščejo poti krati, ki predstavljajo danes v Nemčiji jz sedanjih težav. Izhod iz sedanjih sla- »edino politično silo, ki se je sposobna bosti pa je le v boju za »široko in združeno upreti kommformizmu. Podobne izjave lah-so el ali stično fronto, ki bo dovolj demokra- ko slišimo tudi v Franciji in Avstriji Med tična, da bi mogle najti v njej svoje mesto vse socialistične struje: dovolj združena, da bi mogla vse te struje združiti k skupnemu cilju; dovolj politično in idejno produktivna, da bi mogla razbiti dozdevna socialistična gesla kominformizma in dovolj močna, da bi se mogla uspešno upreti hladni vojni in napadalnim težnjam«. (Iz poročila Edvarda Kardelja na kongresu Ljudske fronte). če bo ta sila sedanja Socialistična internacionalna, bo to pokazala bodočnost. Vse kaikor pa se bo morala Socialistična lnter ftacionala, če bo hotela izpolnjevati svoje poslanstvo, mnogo bolj obrniti k delovnim ljudem, in to k delovnim ljudem v deželah, ki jo sestavljajo, še posebno pa k delovnim ljudem nerazvitih in kolonialnih dežel, ki danes vidijo v socializmu pot k napredku in neodvisnosti. Ker so nos v našem odnosu do socialističnih strank in skupin že do sedaj vodila taka načela, smo se trudili, da bi spoznali te stranke, da bi one spoznale nas, našo pot. v socializem m da bi tako uveljavili med nami in svetovnim socialističnim giba njem čimbolj prijateljske odnose. V tem :mo naleteli pri nekaterih socialističnih voditeljih na razumevanje, pri drugih spet na veliko nerazumevanje, ki je občutno škodovalo našim odnosom. Kmalu po resoluciji Informblroja. smo navezali prijateljske stike z mnogimi komu cističnimi voditelji, ki so se razočarali v iufoimbirojevskih strankah. Tako smo za čeli sodelovati s skupino nemških komuni stov ki je ustanovila svojo neodvisno delavsko stranko S skupino francoskih ko munlstov, ki je obrnila hrbet francoski partiji. Poskušali smo navezati etike s Gu-chijevo in Ma^nanljevo skupino v Italiji, toda pri njih nismo naleteli na dovolj razumevanja. Tudi z avstrijskimi komunisti, ki «o izstopili iz avstrijske komunistične stranke. smo navezali- nekaj stikov. Nekateri od teh tovarišev so mislili, da bo njihovo delovanje zelo hitro razkrilo člane Inform- Vsemi temi ljudmi pa ima socialistična Jugoslavija veliko iskrenih prijateljev, ki se trudijo, da bi prepričali socialistične stranke v njihovih deželah o potrebi sodelovanja z jugoslovanskim delavskim gibanjem. Obenem pa smo se trudili, da bi s socialističnimi (uekominformiatlčnimi) gibanji v tujini navezali čimbolj prisrčne odnose. Vabili smo njihove voditelje v Jugoslavijo, da bi se prepričali o resničnem položaju v naši domovini Naši voditelji pa so hodili v tujino, da bi proučevali pogoje, v katerih delujejo druge stranke. Tako smo si z delom doma. pa tudi z dosledno obrambo miroljubnih in socialističnih teženj v svetu na mednarodnih tribunah, priborili precej iskrenih prijateljev Kolikor več pa imamo prijateljev, ki nas razumejo, ali pa nas vsaj poskušajo razumeti, toliko bolj se trudijo nekateri ljudje na Zahodu, da bi preprečili prijateljstvo med nami in socialističnimi strankami. Največji ^ nasprotniki tega prijateljstva so v zadnjih letih, vazen in form biroje vškib vatikanskih nazadnjaških skupin, tudi predstavniki ameriških sindikatov v Evropi-Lahko celo trdimo, da ie pariška pisarno Invinga Broivna — predstavnika Ameriške federacije dela v Evropi deni er protijugoslovanskega delovanja v evropskem delavskem gibanju Ljudje, ki se zbirajo okrog te pisarne. Se pod krinko boja proti »komunizmu in diktaturi v Jugoslaviji«, ter za »osvoboditev jugoslovanskih narodov Izpod komunističnega nasilja« bojujejo proti prodiranju resnice o Jugoslaviji v svet. S pomočjo izdajalcev jugoslovanskega delavskega razreda, kot Je Živko Topalovič, sodelavec nekdanjih jugoslovanskih protiljud-skih režimov in kasneje nemškega okupatorja, so sestavili poročilo (bolje rečeno zbirko loži, e katerimi ohmetuje naše narode Vatikan, tnformbiro in nazadnjaki na Zahodu) ki ga je na sestanku izvršnega odbora Mednarodno konfederacije svobodnih sindikatov prečitaI Oldenbruck - eden izmed voditeljev te konfederacije. Na tak način so hoteli preprečiti razvijanje prija- OKROG LETNIH OBČNIH ZBOROV VTISI Z OBČNEGA ZBORA GRADBENIH DELAVCEV NA GRADBIŠČU STRNlSCE Pred razpravo so bile volitve o delavskem upravianin po se niso skoraj nič pogovorili Pred dnevi sem bil na občnem zboru sindikata gradbenih delavcev Gradisa Strnišče. Prostorna dvorana je bilo nabito polna. Še na dvorišču so stale skupine delavcev. Čez ‘00 delavcev in uslužbencev tega našega največjega gradbišča v Sloveniji je prišlo na občni zbor. Kdor koli je bil kdaj na občnem zboru ve, da je dobro poročilo najboljši napotek za razpravo. Zato se ustavimo kar ob poročilu. V poročilu so prezrli delavsko samoupravljanje. Na enajstih straneh poročila so o tem zapisali le nekaj vrstic. Med drugim tole: Sindikalna organizacija ni dovolj vestno spremljala dela delavskega sveta, ni vzpodbujala članov sveta, da bi sprejete sklepe tudi izpolnjevali. Sindikat je premalo skrbel za široko in nenehno razpravo o tarifnih pravilnikih. Sodelovanje sindikata v delavskem svetu in upravnem odboru je bilo še kar zadovoljivo, ker je bil v teh dveh organih zastopan vsaj en član izvršnega odbora. Ta je na sestankih grajal, kar je misli, da delavski svet ni prav ukrenil. Mislim, da je odveč govoriti o »sodelovanju« sindikata z delavskim svetom. Delo sindikata pri upravljanju ne more biti izčrpano v »sodelovanju«, marveč obstoja v tem, da sindikat vzpodbuja člane za upravljanje podjetja, za aktivno delo pri upravljanju. če pa se stvar omeji na to, da posamezen član izvršnega odbora »zastopa« sindikat v delavskem svetu, potem delavci mislijo, da je vse prav, kar je delavski svet sklenil, saj je njihove interese »zastopal« predstavnik sindikalne organizacije. Če Pa spoznajo, da delavski svet dela napake Pa menijo, da je sindikat slab. Tako »zastopanje« torej ni dobro. V poročilu niso bile omenjene nobene gospodarske napake. I zgled a, da je vse v redu, da nimajo nobenih težav. Potem je tudi tarifna politika kar v redu. Tako izgleda. Če Pa človek povpraša tehnike, vedo ti marsikaj povedati o nesorazmerju med zaslužki tehnikov pri Gradisu in gradbenih tehnikov. železarna ravne na koroškem Toplo, prisrčno slovo od upokojencev Nedavno je ravenska železarna na Koroškem doživela majhno toda toplo in prisrčno slavje. Nekaj članov kolektiva je odšlo v pokoj. Podjetje jim je takrat priredilo večerjo. Osiveli bivši pudlarji, kladi var ji, valjarji, kotlarji in livarji so se porazgovorili in v spominu so se povrnili desetletja nazaj, ko so začeli delati. Med temi, ki so šli v pokoj je tudi znani livarski strokovnjak Franc Torkar, večkr ni novator, ki je sedaj po šestdesetih letih trdega dela dočakal zaslužen počitek. Med njimi je tudi Gradišnik, ki je bil v ravenski železarni nepretrgoma 50 let. Kličemo jim tudi mi: Še na mnoga leta. M. H. ki so zaposleni pri enaki ali celo manj pomembnih delih v Tovarni aluminija in glinice. Tu poročilo ni dalo nobene prave slike. V tem se mi zdi tudi največja pomanjkljivost poročila o delu izvršnega odbora sindikata. Danes, ko je delavsko upravljanje v središču vse naše pozornosti, ko ob krepitve ročilih predsednika in člana odbora, ki je poročal o prosvetnem in fizkulturnem delu, je občni zbor razrešil stari izvršni odbor. Takoj nato so volili nov odbor. Ko so bile volitve zaključene, je več kot polovica prisotnih odšla na vlak Za nje je bil občni zbor s tem zaključen. Slišali so poročilo ___ ____________ ______ in izvolili nov odbor. Potem je bila raz- in rasti delavskega upravljanja upravičeno I prava. K besedi so se oglasili trije člani pričakujemo materialnih in duhovnih do- ' Eden je zelo na splošno govoril o delavskem brin, je potrebno, da na občnem zboru sin- ] upravljanju, druga dva pa sta spregovorila dikata delavsko upravljanje postavimo na o drugih stvareh. S tem je bil občni zbor mesto, kamor spada in kjer je v praktičnem j končan. O razpravi pravzaprav ne moremo življenju kolektiva. i govoriti. To pa ne more nikogar zadovoljiti. Taka kot je bilo poročilo je bila raz- Umestno bi bilo, da o vsem tem razmislijo prava. Toda o tem nekoliko pozneje. Po po- novi odborniki izvršnega odbora in vsi člani USTANOVNI OBČNI ZBOR SINDIKATA DELAVCEV IN USLUŽBENCEV GOZDNE UPRAVE LITIJA Vsi delate* Bede naredil Hniisc Prešernove družbe V Šmartnem pri Litiji je bil ustanovni občni zbor sindikata delavcev in uslužbencev Gozdne uprave Litija. Na občni zbor so prišli vsi delavci bivše gozdne manipulacije. Ustanovni občni IZ VELENJSKEGA RUDNIKA Enodnevni režijski zaslužek bodo dali za holandske poplavljence Ko je izvršni odbor podružnice velenjskih rudarjev razpravljal o veliki nesreči, ki je zadela Holandijo, je tovariš Klančnik predlagal, da naj bi se sindikalni odborniki pogovorili z rudarji, naj odstopijo enodnevni režijski zaslužek za poplavljence v Holandiji. L. F. Obrtni servis bi bilo treba ustanoviti Sindikalna podružnica delavcev v Vuzenici je imela v ferbuarju občni zbor. Na občnem zboru so prisotni predlagali, da bi dosedanja majhna podjetja ustanovila obrtni servis, oziroma nepotrošno skupno uslužnostno podjetje. Dosedanji obrati, v katerih dela večinoma samo poslovodja, nimajo zagotovljenega gospodarskega življenja. Ce bi vse sorodne obrate enake stroke združili, mislimo, da bi bili manjši denarni izdatki Leopold Potočnik GOZDNI DELAVCI VELIKE NEDELJE SO ZBOROVALI Čudno stališče predsednica delavskega sveta Delavci Gozdne uprave Velika Ne- i službi. Razen tega pa upravitelj zamu-delja smo imeli sredi februarja občni ! jeni čas nadomesti, saj prav vestno de-*bor naše sindikalne organizacije. Med " i-1'*— "~’"L— —J drugim smo razpravljali o delu našega Upravitelja. Pri zadnjih občinskih volitvah je bil izvoljen za odbornika. Kot izvoljen odbornik mora obiskovati seje. Predsednik delavskega sveta in dva člana sveta sta zahtevala, da je treba Upravitelju vse zamude zaradi sej šteti v redni letni dopust ali pa naj bodo seje samo ob nedeljah. Ostali člani kolektiva, med njimi tudi jaz, pa smo ?avračali takšno zahtevo. Predsedniku *U članom delavskega sveta smo doka-zali (menim pa, da bi to morala že sUBia vedeti), da upravitelj na sejah občinskega odbora prav tako opravlja državljansko dolžnost, kakor če je v la. Mislim, da je takšna zahteva predsednika delavskega sveta nerazumevanje za delo v ljudski oblasti. Peter Fujs S PRVE SEJE ODBORA SINDIKATA POLJCANSKIH ŽELEZNIČARJEV Delavski praznik bomo proslavili na Boču Izvršni odbor sindikata se je že sestal. Na prvi seji smo razpravljali, kako proslaviti delavski praznik — Prvi maj. Takole smo sklenili: priredili bomo izlet na Boč, proslavo pa bomo imeli tudi v Poljčanah. Štefka Verle zbor je bil sklican na podlagi ankete, kjer so se vsi gozdni delavci odločili, da želijo imeti samostojno podružnico, ki naj bo priključena Republiškemu odboru sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev Slovenije. Delovni kolektiv Gozdne uprave Litija je prvi, ki je po reorganizaciji v lesni industriji ustanovil svojo samostojno podružnico. Na ustanovni občni zbor je prišel tudi predsednik Republiškega odbora sindikata tovariš Feliks Razdrih. V nov izvršni odbor so izvolili večinoma same delavce. Izvolili so tudi zastopnika »Delavske enotnosti«. Člani novoustanovljene sindikalne podružnice so sklenili, da bodo prav vsi naročili knjige Prešernove družbe. Razpravljali so še o odpustitvi presežnih delovnih moči. Prizadeti so z razumevanjem sprejeli prizadevanje gozdne uprave, ki je nekaterim poiskala delo pri kmetijskih posestvih, gradbenih podjetjih ali pa bodo lahko opravljali sezonska dela. Otmar Tupy PRETS6DNIK REPUBLIKE 3eograd,JO.1.1953 ICO DSC! IVU GSADJ27III3TC0G PCDUZSČA "IBHSIKA" L .1 u b 1 .1 a n a Ifajljepše zahvaljujem za telegram ko j im ste ml čestitali izbor za Predsjednika EKRJ. Želim vašem kolektivu mnogouBpjeha u bu» .dux"a rada. SINDIKALNI PODRUŽNICI DRŽAVNIH USLUŽBENCEV ST. 32 Polje - Ljubljana SINDIKALNI PODRUŽNICI IN DELOVNEMU KOLEKTIVU TERMOELEKTRARNE Brestanica Najlepše se vam zahvaljujem za čestitko, ki ste mi jo poslali ob moji izvolitvi za Predsednika FLRJ. Vaši sindikalni podružnici želim veliko uspehov pri njenem delu. Tito Lr. Najprisrčneje se zahvaljujem za čestitke, ki ste mi jih poslali ob moji izvolitvi za Predsednika FLRJ. Vaši sindikalni organizaciji želim veliko uspeha v ideološko-političnem in kultumo-prosvetnem delu med vašimi člani. Tito 1. r. sindikat Železničarjev v bohinjski Bistrici JE IMEL OBČNI ZBOR . Zaščitam oble# niso dobili Na občnem zboru naše sindikalne , je treba preskrbeti zaščitno obleko, podružnice smo razpravljali o delavskem samoupravljanju. Marsikakšna graja bi odpadla, če bi bile rešene upravičene zahteve delavcev. Ze lani smo na občnem zboru zahtevali, da je treba delavcem v predorih priznati dodatek za delo, predvsem pa jim OBČNI ZBOR KRAJEVNEGA ODBORA SINDIKATA JESENIŠKIH Železničarjev PrihrolSani smo Krajevni odbor sindikata železničar- | železničarji preveč prikrajšani pri p rajev jeseniškega volišča je imel v fe- vicah delavskega samoupravljanja. Cen- bruarju letni občni zbor. Po poročilih predsednika, tajnika in blogajnika je bila živahna razprava. Okrajni sindikalni svet je krajevnemu odboru sindikata nudil vse premalo pomoči pri reševanju lokalnih vprašanj. Železničarji so razpravljali o delavskem samoupravljanju. Menijo, da so ZA POPLAVLJENCE V HOLANDIJI En delovni dan Člani novoustanovljene sindikalne podružnice pri splošni KZ v Zrečah so na svojem zadnjem sestanku sklenili, J da bodo dali vsak po en delovni dan ‘ kot svoj prispevek za poplavljence v Holandiji. Podobno kot v tej podružnici so se o tem menili že tudi v drugih ter je pričakovati, da bodo delavci razumeli njen namen. Tako so na sestanku sindikalnega aktiva v tovarni usnja v Konjicah sklenili, da bodo imeli po vseh oddelkih sestanke z delavci, kjer se bodo z njimi pogovorili o višini prispevka. V. L. tralnemu svetu Zveze sindikatov Jugoslavije in sekretariatu za gospodarstvo so poslali spomenico, v kateri pravijo, naj komisija, ki pripravlja načrt samoupravljanja železnic, čimprej zaključi svoje delo. Sindikalna podružnica je gospodarska vodstva na to opozorila, toda odgovora ni dobila. Zaščitnih oblek pa tudi še nismo prejeli. Zadnji zdravniški pregled v Ljubljani je pokazal, da naši progovni delavci niso zdravi. Nič čudnega ni. Delavci, ki delajo v predorih, so vedno mokri, zaščitne obleke, ki jih imajo, pa so vsemu drugemu prej podobne, kakor oblekam in delavca prav nič ne zaščitijo pred mokroto. Mislimo, da je zaščitne obleke treba čimprej preskrbeti, da bomo zmanjšali število obolenj in izostankov od dela. Razpravljali smo tudi o zdravstveni službi železničarjev v Ljubljani. Ta je tukajšnjemu dentistu Ediju Pezdirju odpovedala zdravljenje in popravilo zob na račun socialnega zavarovanja. Kakor smo zvedeli, se bomo morali voziti na Jesenice, s čemer se bodo povečali stroški in čas bomo brez potrebe Na občnem zboru so govorili o ure- potrošili. Zahtevamo, da zdravi zobe janju prejemkov premikalnega in voznega osebja. Med drugim so se dogovo-! rili, kako bodo proslavili 15. april — Dan železničarjev. Karlo Jurečič dosedanji dentist, ker bodo tako tudi zmanjšani stroški. Izvršni odbor sindikata železničarjev v Bohinjski Bistrici OBČNI ZBOR KRAJEVNEGA SINDIKALNEGA SVETA SLOVENSKE KONJICE PomaniKHiioslI drožocnc evidence Miških odnosov med našim delavskim ga- »preganjanje vere in svobode misli v Jugo- je res demokratična«. Pred nedavnim j' “anjem in mednarodno sindikalno organi- siaviji«. Organ avstrijskih socialistov na nemški socialdemokratski voditelj celo __ ,?c‘jo. Hoteli so postaviti prepreke, da ne Štajerskem »Neues Zeitung« se je zelo raz- jal, da toliko časa ne bodo sodelovali z ju-. jugoslovanski sindikati prisil v medna- veselil izjav francoskega predstavnika na goslovanskim delavskim gibanjem, dokler tOnnr, -a „ ..-.i. „ -,■»; c ^ m- i x j i_. v _ i _ » • _ t.. — x _ __u - j_____ul„ mm x __________: _e nek .o de- u®y6m. naAih narodov, Te grožnje pa se niso ko odstranil vsa nasprotja. Zahodnonemške- demokratje. Kaj Bjork — sekretar za med- £=trašili voditelji Mednarodne federacije mu socialističnemu listu »Westfalieche Rund- narodna vprašanja Švedske socialdemokrat- 1^5arjev in sprejeli naše rudarje v to de- schau« pa se je zdelo vredno napisati iz ske stranke, je med razpravo s čolakovičem vsko organizacijo. razprave na kongresu le nekaj besed o bal- o socializmu in demokraciji trdil, da »si — — — —„ — — — - v-v -v -- —»—w u(*l v »u uviuvasoviji H u« z t ua "sr* ^ Pred nedavnim sem bral da je Irwing kanskem paktu. Medtem pa so celo nekateri zelo težko zamislimo resnično demokracijo, ilSiSS« ^kemu imperializmu, mi <ž>tane£ozv«^ Mfzm^oiuiel? fiSf* ditis. Principom svobode in svobodnega^ sin- Jugoslaviji b 3 '1'1 t d protl socialistični eibnn • v n°benem mednarodnem delavsk te TU-’ - k* bi kompromisarsko gledalo. strank na Zahodu (angleške, francoske, nem-ške itd.), je dokaz, da nazadnjaki v delavskem gibanju ne žanjejo kdo ve kaj uspehov. Tisti socialistični voditelji, ki cializem svetinja. Človek bi vprašal vse te »prijatelje opozicije«, zakaj se vendar tako bojijo sprejeti naše delavsko gibanje v So- govarjali dosledna socialistična načela, predstavljali nekakšno opozicijo? Kje je tukaj načelnost? rodni ‘ ‘ • Obžalujem, ker je medna- hov. Tisti socialistični voditelji, ki so v Zelo prijateljski pa so na6i odnosi z azij- stvn .8ekretariat rudarjev sprejel v član- zadnjih letih obiskali našo domovino (ge- skimi socialisti. To pa zato, ker so sociali- Br in. informbirojem. v mišljenju, da razumeli tudi predstavniki zahodnih socia-tem i zveze in načel, ki so jih sprejeli na b;ez opozicijske stranke, m možna socali- lističnih gibanj, ki so sodelovali na kon-sedai ,gresu- Značilno je, da so se tudi 8t’151na demokracija Kljub vsem tem pred- gresu. Vsi so se strinjali, da moramo v bo-kak°r vedno doslej srečali na istih sodkom pa smo se že zelo zbližali s sociali- doče bolj skrbeti kot doslej, da bi se čim-iQ ri;Jan vsi sovražniki nove Jugoslavije s^c-nimi strankami v Angliji, Franciii, Bel bolje spoznali in postali resnični prijatelji nek at p nazadnjaki, ki vedrijo s pomočjo KijU in Norveški. Posebno med socialsti ti- In ker vemo, da jo v Socialistični in tern a-v mb ameriških sindikalnih voditeljev stih zahodnih dežel, ki se danes upirajo cionali še precej močna skupina, ki je proti jim ^°a'r?dnem delavskem gibanju s svo- ameriškemu gospodarskemu in političnemu sodelovanju z Jugoslavijo, vemo tudi, da goslovflnaMnim Plsai?j©ni o kongresu in ju- pritisku, smo naleteli na mnogo razume- so izjave teh socialističnih voditeljev velik sin,— , ®kl resoluciji nomasrali orotiiiiffo- vanj a. V svobodni in pinnk prepričan v demokracijo sov predstavlja mišljenje, da smo bili »sta Po Svoio^^talijanski novinarji so seveda linisti« in smo odpadli od »komunističnega Noskih ,bes® veliki meri odvisen nadaljnji socialistični razvoj o naši domovini. -> O C I A L N A POLITIKA PRISPEVEK K RAZPRAVI O ZNIŽANJU STROŠKOV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Vzdržuje te bolnica, pa še hranorin® a@Diš p® vrhu Zadnje čase piše »Delavska enot- i spremenila v denar, se ni nihče spornost« precej o socialnem zavarovanju. , nil, da bi za ta čas bolniku znižali tirata tej razpravi bi tudi jaz prispeval narino vsaj za vrednost teh nakaznic, nekaj misli. Tako favoriziranje bolnikov, ki se Ali je prav, da ima zavarovanec, ko zdravijo v bolnicah, v primeri s Ustite v bolnici, enake dohodke, to je, da mi, ki ostajajo v domači oskrbi, je ne-dobi hranarino prav tako kot tisti, ki opravičljivo. Če že govorimo o izplače-se zdravi v domači oskrbi? j vanju kakšnega dodatka, bi ta prej Poglejmo, koliko so prejemali zava- pripadal tistemu bolniku, ki se zdravi fovanci, ko so bili v bolnici, prejšnje , doma. čase. Po zakonu o socialnem zavarova- Na ta način se poraja pri lažjih bol-nju delavcev iz leta 1922 so dobivali nikih težnja, da bi se zdravili v bol- svojci za čas, dokler so se zavarovanci oskrbovali v bolnicah, polovico hrana-rine, do katere je bil zavarovanec upravičen, če se je zdravil doma. Kako je to praktično izgledalo? Nekemu delavcu specialistu, ki je imel visoko plačo, recimo 60 dinarjev na dan, zavarovan pa je bil za največ 48 dinarjev na dan (XII. razred), je pripadala polovica zavarovane plače (24 dinarjev) hranarine. Njegova družina je dobila četrtino, to je 12 dinarjev. Če je tak delavec imel dvoje otrok in ženo, je odpadlo na vsakega 4 din na dan. (Vzeli smo skoraj najugodnejšo možnost.) Z zakonom iz leta 1946 je bila hra-narma določena od 50 do 88 % zavarovančeve plače. Denarna podpora za vzdrževanje družine, dokler se je zavarovanec zdravil v bolnici, je znašala 2a enega svojca 50%, za dva 65 %, za tri 80 %, za štiri 90 %, za pet in vel 10'J %, plus 175 dinarjev mesečno otro škega dodatka za vsakega otroka. — V Trstu znaša hranarina polovico zavarovane plače (ki je manjša od dejanske). Zavarovanci, sami, dobijo za čas Zdravljenja dve petini hranarinske osnove, poročeni pa dve tretjini. Pri nas je danes hranarina enaka Plači. Zavarovanec, ki se zdravi v bolnici, dobi polno hranarino, ne glede na to, kakšno družino ima. niči in da bi bilo tako zdravljenje čim I daljše. Obstaja pa tudi možnost, da v ! bolnicah takim ne bodo gledali preveč 1 pod prste, ker je socialno zavarovanje | zanesljiv plačnik bolnišničnih stroškov. Niso še časi, da bi sredstva socialnega zavarovanja tako široko trošili. Kaj menite? Bogomil Bitežnik To ic za nas invalide hud udarec Ko prebiram »Delavsko enotnost«, najdem kritiko krivice, ki se je dogodila upokojencem z novim zakonom o socialnem zavarovanju. O invalidih dela se še ni nihče oglasil. Zato bi rad jaz povedal o tem nekaj besed. Govorili so nam, da bomo dobili po novem finančnem sistemu desetkrat več kot leta 1939. Delovni invalidi tega nismo dobili. Po starem zakonu smo dobili ne glede na leta polne invalidnine po odstotku invalidnosti. Po novem zakonu pa si pri letih prikrajšan v razredu, tako, da je osnova precej manjša. To je za nas invalide iz stare Jugoslavije precejšen udarec in bi ga bilo treba popraviti. Krivično je tudi, da stare rudniške nadzornike upokoje kot uslužbence. Krivica je v tem, ker nimajo ustreznih šol, pa pridejo zato v nižji pokojninski razred. Po mojem mnenju naj bi jamske nadzornike, ki nimajo zadostne šolske izobrazbe upokojili le za razred nižje od tistih, ki imajo šole. Alojz Dragar, Velenje Brez sončnih lomov ni zdravja Neporočenemu zavarovancu, ki osta- V dunajskem časniku »Die Press e« št. 33, 1952 piše inženir H. G. Oberleitner o »biološki terni« in o onih delavcih, ki zaradi svojega dela v rudnikih ali onih, ki ponoči delajo, tako da ne pridejo zlepa na dnevno svetlobo. Tu prinašam kratek izvleček iz tega za delavce in uslužbence zanimivega in koristnega članka. Da človek potrebuje za svoje zdravje tudi sončno svetlo-bo, je znana stvar. Delavčevo zdravje in delovna sposobnost trpita škodo, če nima dovolj prilike priti na sonce. Nevarnost pa tiči v tem, da tak človek, ki ne uživa dovolj in več ! 8,0,11 čn e svetlobe, ne čuti, da boleha, ne , čuti nobenih pravih bolečin, tako da se ' nTrr)"* 1 svojega nevarnega stanja niti prav ne zaveda. Zdravniki imenujejo to poklicno bolezen delavcev (zlasti rudarjev in dr.) »an-heliozo«, to je bolezen brezsončnosti (helios je po grško sonce). Značilni znaki te bolezni so: izredno bleda, sivkasta barva kože, slabotno (plos-ko) dihanje, pojemajoče delovanje mišic, hitra utrujenost, oslabitev duševne jakosti, večja podvrženost raznim boleznim, zlasti gripi in jetiki. Zdravnik dožene pomanjkanje rdečih krvnih telesc in slabo presnavljanje telesnih organov. Vsi ti pojavi nastanejo, če ljudje pri delu v rudnikih, pa tudi v pisarnah in v prašnih s delavnicah niso deležni ultravioličastih ža.r- V bolnici del j časa, se V Času zdrav- j kov, ki jih sonce pošilja na zemljo. Od tega Ijenja v bolnici naberejo precejšnji j poleg rudarjev zlasti vsi delavci in Prihranki plače, kar danes res m opravičljivo. Ce pa ima družino, že tako dobiva otroški dodatek. Poglejmo sedaj tisto družino, kot v začetku. Sedaj pride za čas zdravljenja zavarovanca v bolnici na vsakega družinskega člana po 180 dinarjev na dan (plača 8000 dinarjev), otroški dodatek 6000, deljeno s 26 delovnih dni in trije družinski člani). V prejšnjem finančnem sistemu tisti Zavarovanci, ki so se zdravili v bolnici, Piso dobili živilske nakaznice. Sedaj pa, se je vrednost živilskih nakaznic KISIKARNAM JE POTREBEN TEHNIČNI PRAVILNIK Prejšnji teden je bilo v Tovarni du-*ika v Rušah dvodnevno posvetovanje Zastopnikov tovarn kisika in inšpektorja parnih kotlov iz vse države. Delali s° v treh komisijah. Prva je proučila Podlog uredbe in tehničnega pravilnika. druga je razpravljala o gradnji no-/th naprav za proizvodnjo plinov, tretja Pa je obravnavala vprašanja razpošiljanja stisnjenih plinov. Komisije so se-tavile elaborate, ki bodo služili kot os-n°Va za izdelavo pravilnika in uredbe. V naši državi namreč še nimamo teh-aicnega pravilnika, ki bi predpisoval, pi1.0 je treba ravnati s stisnjenimi plini. | ljn proizvajajo pod visokim pritiskom }n je rušilna moč ene jeklenke takšna letalske bombe. Da doslej še ni bilo *®zjih nesreč, je zasluga le izkušenih Strokovnjakov in veliki pazljivosti pri avnanju z jeklenkami, i Tehnični pravilnik bodo izdelali strokovnjaki Tovarne dušika v Rušah. uslužbenci v industrijskih mestih, kjer nečisti zrak izpije (izfilt.rirai) ultrarijoličaste za zdravje nujno potrebne žarke. Ker pa je dejansko nemogoče, da bi večina delovnih ljudi toliko- prišla v prosto naravo, da bi se dovolj mogla naužiti teh dobrodejnih žarkov, zato si je treba pomagati z umetnim obsevanjem z žarnicami, ki dajejo ultravijoličaste žarke. Praktični poiskusl kažejo, da delavci in uslužbenci, ki so bili s takimi žarnicami obsevani, hitro dožive vidne spremembe glede zdravja, že po nekaj obsevanjih jih je minil občutek zdelan osti in utrujenosti, morečemu občutku je sledilo spet veselje do dela in življenja, nervozne motnje so izginile in telesna delovna sila se je močno povečala. V inozemskih premogovnikih, katerih moštvo so redno obsevali, se je povprečna storilnost zvišala za polovico in več. Tudi število nezgod in zaradi bo-lezni zamujenih ur se je zmatno zmanjšalo. Statistike sestavljene iz več kot 20 letnega opazovanja, so pokazale, da se je prejšnja meja invalidnosti, ki je že pričela pri 50 letih starosti, dvignila^ aa starost 60 let. To pa pomeni,- da so najbolj izkušeni delavci ostali najmanj 10 let dlje v obratu, kar pomeni velik dobiček v gospodarskem in socialnem oziru, za človeka in za obrat, kjer je delal. Seveda je povišanje storilnosti odvisno od vrste dela in od osebnih lastnosti delavcev, ve-ndar pa so statistike zapodinoevrop-akih in prekomorskih dežel dognale, da se da doseči pri delu težkih delavcev za polovico večjo storilnost, pri običajnih industrijskih delavcih pa 35 do 50 odstotkov, pri uslužbencih pa .15 do 30 odstotkov, ako so jih po dolu obsevati z lil travi joličasbimi žarki. Te številke o povečani storilnosti dovolj zgovorno pričajo, da bi kazalo uvesti vsaj v najnujnejših primerih obsevanje odnosno urediti potrebne naprave za obsevanje v ambulantah, ki jih že imajo v mnogih industrijskih centrih. Če vidimo iz izkušenj drugod, da se število obolenj, zlasti pri epidemično nastopajočem prehladu, pri gripi in drugih boleznih, znatno zmanjša, iz tega spoznamo, da je prihranek za stroške zdravljenja im za sicer zamujene delovne ure veli-lc dobiček za delavca in podjetje. Ta dobiček v denarju lahko gre v druge koristne namene. Naprave, odnosno prostori za obsevanje, ki bi bili po končanem delu kvečjemu eno do dve uri uporabljeni za bolehne in ob- sevanja potrebne ljudi, bi lahko potem uporabljali tudi za druge, to je aa člane družine in druge bolnike. V Avstriji imajo razmeroma še malo takih naprav in ambulant za obsevanje, čeprav imajo moderno urejeno tovarno, kjer izdelujejo Kremenove žarnice za obsevanje z ultravijoHčastimi žarki. Mnogo takih žarnic razpošiljajo v za-padne, deloma tudi v vzhodne države in prekomorske dežele. V naši socialistični domovini ho lahko uvesti tako potrebne naprave, ako bodo sindikati. zlasti v rudarskih in industrijskih središčih, to stvar dobro preudarili. Informacije pa bodo lahko- dobili pri avstrijskih sindikatih, odnosno delavskih organizacijah. Ivan Faval Sc zavedale odgovornosti? Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko v Trbovljah hoče ukiniti reševalne postaje v Zagorju, Hrastniku in Radečah ter vso reševalno službo centralizirati v Trbovljah Na skupščini okrajnega zavoda za socialno zavarovanja v Trbovljah je zastopnik zdravstvene službe okraja na vso moč zagovarjal stališče, da je treba vso reševalno službo v okraju združiti. Ukinejo naj se reševalne postaje v Zagorju, Hrastniku in Radečah, češ, da bodo na ta način precej prihranili, vozni park bi lažje vzdrževali, manj bi bilo treba šoferjev. Povsod streme za tem, da reševalno službo organizirajo tako, da je čim bližje podjetjem in da so reševalni avtomobili čimprej dosegljivi. Če bodo vsi reševalni avtomobili v Trbovljah, bo treba najprej čakati na medkrajevno telefonsko zvezo in preden bo prišel avtomobil v oddaljeni okraj, lahko ponesrečenec ta čas že umre. Naj se dogodi kakšna večja rudniška nesreča v Zagorju ali Hrastniku, kjer bi morali , biti reševalni avtomobili takoj pri roki, | kdo bo takrat odgovarjal, če ne bi po- 1 nesrečencem mogli takoj pomagati? Po- i leg tega si je zagorski rudnik celo sam nabavil svoj avto. Preden se odločimo za centralizacijo reševalne službe, dobro premislimo! Pri I tem manjši stroški vzdrževanja voznega parka nikakor ne smejo biti odločilni. V. J. NEKATERI OBRTNIKI V ŠKOFJI LOKI še izkoriščajo vajence V škofjeloškem kotu je nekaj obrtnikov, ki se ne drže predpisov o delovnem času vajencev. Mizarski mojster Peternel iz Škofje Loke zaposluje pet pomočnikov in šest vajencev. Vdova po umrlem mizarskem mojstru, Okornova, pa ima tri pomočnike in tri vajence. V obeh delavnicah delajo po 10 ur na dan, razen ob sobotah, ko delajo samo 5 ur. Na ta način znaša delovni čas 55 ur na teden, namesto 48. Niti delavci, niti vajenci ne dobe plačanih nadur. Ko je pred nedavnim predsednik Republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev obiskal mizarskega mojstra Peternela in ga opozoril na to, mu je dejal, da vajencem ne bo več dajal oskrbe, če bi moral skrajšati delovni čas. Dogodi se tudi, da kolektivne pogodbe ne sklene sindikat. Neko kolektivno pogodbo sta v imenu sindikata podpisala dva delavca, ki pa nista niti sindikalno organizirana. Prav bi bilo, če bi se za vse take in podobne primere pozanimala inšpekcija dela in obrtna zbornica in vse kršilce odredb ostro kaznovala. —an SESTANEK KOLEKTIVA TEROELEKTRARNE BRESTANICA Tanim pravilnih so spreten Sredi februarja je bil v Termoelektrarni Brestanica setanek kolektiva. Člani kolektiva so na sestanku razpravljali v novem tarifnem pravilniku. Tarifna komisija je uspešno opravila j svoje delo, saj člani niso predlagali | bistvenih pripomb k tarifnim postav-| kam in posameznim določilom. Kolektiv i je tarifni pravilnik sprejel in ga po-| trdil. i Na sestanku so člani kolektiva tudi razpravljali o spremembi zakona o socialnem zavarovanju. Mnenja so, da bi bilo treba spremeniti določila o pokojninah vdov delavcev in uslužbencev, ki so se pri delu smrtno ponesrečili, vdove pa še niso izpolnile 45 let starosti. V. F. IZ DELA LJUDSKIH ODBOROV S SEJE LJUBLJANSKEGA MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA Zbora se nista zedinila Posojilo ali samoprispevek? — Zbor proizvajalcev je za samoprispevek, mestni zbor pa za ljudsko posojilo — Računajo, da bi zbrali s posojilom okrog 300 milijonov dinarjev, s samoprispevkom pa 430 milijonov dinarjev v enem letu — Je to rešitev? Prejšnji petek sta oba zbora ljubljanskega ljudskega odbora najprej zasedala loče ho. Razpravljala sta med drugim o ukinitvi nekaterih podjetij in ustanovitvi novih, o ukinitvi enega otroškega vrtca ter razlastitvi zemljišč, ki jih potrebujeta društvo »Partizan« v Sent Vidu ter podjetje »Slovenija-Impex«, ki bo gradilo svojo stavbo na vogalu Kidričeve in Beethownove ulice. Oba zbora sta na ločenih sejah po daljši razpravi potrdila sklepe gospodarskega sveta, da se ustanovi podjetje prehrambene industrije »Adrija« ter novo pleskarsko podjetje, ki ga bodo osno- krat prouči. V Ljubljani je le osem vrtcev, pa še te ukinjajo namesto, da bi ustanavljali nove. Težava je morda tudi v tem, ker dobe otroci v vrtcu tudi hrano, kar starše precej stane. Na skupni seji obeh zborov so razpravljali največ o tem, kako dobiti denar za gradnjo stanovanj in šol. Ugotovili so, da stanovanjska stiska v Ljubljani ne bi bila tako velika, če bi bila najemnina tolikšna, da bi zadostovala za vzdrževanje in gradnjo stanovanjskih hiš. Gospodarski odbor izvršnega sveta Zvezne ljudske skupščine je proti podražitvi stanovanj, ker bi s vali nezaposleni pleskarski pomočniki, tem znatno znižali življenjsko raven Okrog predloga, naj bi se iz sedanjega podjetja »Radiocenter« ločila delavnica in se ustanovili novi podjetji »Radio-servis« kot obrtni obrat ter trgovsko podjetje »Radiocenter«, so v obeh zbornicah živahno razpravljali. Nekateri so bili mnenja, da nima smisla deliti podjetja, ker bi bilo treba še enega upravnika, nove administrativne moči itd. S tem pa bi se usluge samo podražile. Trgovsko podjetje bo moralo itak imeti svojo, sicer manjšo, delavnico. Drugi pa pravijo, pustimo, kolektiv sam tako hoče. V zboru proizvajalcev so predlog gospodarskega sveta, da se podjetje razdvoji, soglasno odobrili, v mestnem zboru pa jih je nekaj glasovalo proti. Tudi ob razpravi o ukinitvi otroškega vrtca se je zataknilo. Zbor proizvajalcev ni imel nič proti ukinitvi otroškega vrtca v Šiški, mestni zbor pa je naročil svetu za ljudsko zdravtsvo in socialno skrbstvo, naj vso stvar še en- prebivalstva. Mestni ljudski odbor zato išče rešitve, kje bi dobil denar za gradnjo stanovanjskih hiš. Obstojata dva predloga: razpis ljudskega posojila in uvedba obveznega samoprispevka. S posojilom računajo, da bi zbrali v Ljubljani okrog 300 milijonov dinarjev, s samoprispevkom pa 430. Mnenja so bila močno deljena. Zagorovniki ljudskega posojila trdijo, da bi volivci ob današnjih življenjskih prilikah na samoprispevek pristali. Zelo malo verjetno je, da bi referendum uspel. Pravzaprav bi s samoprispevkom napravili isto kot s podražitvijo najemnin: življenjska raven bi se občutno znižala. Danes je življenje že tako težko in bi se trije odstotki plače (nekateri so predlagali celo 5 odstotkov) premočno poznali. Z ljudskim posojilom pa je stvar drugačna. Res bi danes vsak težko utrkel tisoč ali več dinarjev, vendar bi denar čez nekaj let dobil nazaj. Zgradili bi nekaj stanovanjskih blokov in denar bi vrnili. Zagovorniki samoprispevka pa pravijo, da bi s posojilom premalo nabrali. Že ob zadnjem ljudskem posojilu smo nabrali v Ljubljani komaj 84 milijonov dinarjev. Če hočemo stanovanjsko stisko korenito rešiti, potem naj se bremena enako razdele na vse prebivalce. Ko so glasovali, se je pokazalo, da je večina zbora proizvajalcev za samoprispevek (19 proti 10) mestni zbor pa za posojilo (33 proti 17). Večina je bila res za posojilo, le ta predlog ni bil sprejet v obeh zborih. Zato bo mestni ljudski odbor o tem še enkrat razpravljal na prihodnji seji. Bodi kakor koli že, naj odločita zbora tako ali tako, z gradnjo stanovanj bodo obremenjeni dohodki mestnih prebivalcev. Vsaka predlaganih rešitev namreč predvideva prispevke od prejemkov prebivalcev. Drži namreč, da v Ljubljani ne morejo najti toliko denarja, da bi se rešili stanovanjske stiske. Napraviti bi bilo treba drugače: prvič naj bi delovni kolektivi podjetij razmislili, kako bodo porabili svoje sklade za samostojno razpolaganje, drugič pa bi morali dobiti nekaj denarja iz družbenih sredstev, če pa še ne zadošča naj se uravnajo stanarine. V mestu, kjer je življenje že tako dražje kot na deželi, prebivalcev ne moremo obremenjevati še s posebnimi dajatvi, pa naj st bo to v obliki posojila, ali v obliki obveznega samoprispevka. Včasih so dobili mestni prebivalci celo draginjske doklade za življenje v mestu. Vsi se dobro zavedamo, da je stanovanjska stiska, ne samo v Ljubljani, zelo velika. Zato bi bilo potrebno večino razpoložljivih sredstev uporabiti za gradnjo stanovanj! Res, treba bo ta vprašanja rešiti, toda slab izhod je, če gre na račun življenjske ravni prebivalcev. V. J. Nekaj misli ob reorganizaciji socialnega zavarovanja Položeni so temclll družbenega samoupraiiiama socialnega zavaronanla ČaJž socialnem zavarovanju posebno zadnje s6 „ Precej široko razpravljamo. K besedi so mnogi delavci, uslužbenci, stadi-svnV odborniki. Tudi zdravniki so razložili lunin- st,y*šča. V razpravi smo pogrešali za odbornikov skupščin okrajnih zavodov ao vii° zavarovanje. Prav ti bi nedvom-ijj vedeli povedati marsikatero tehtno misel 1 f/abšče že iz izkušenj, tj Jorda se bo kdo začudil, kako to, da prav mi ai se skoraj vsak dan srečujejo s proble-vorir Clfin ga zavarovanja, niso še sprego-nj ,, Dovolj prepričljivih razlogov za to ložit -° P6*1® mere bi se dal njihov molk raz-nam„ z nekaterimi okolnostmi, o katerih tudi spregovoriti v tem članku. dvnU;01 kakor koli že, razprava je dala ne-Vftj01110 Precej koristnih pobud in misli. Seliču« Pj -i® teh mnenj toliko in so tako raz-n.da jih je v kratkem sestavku skoraj e|Uogoce nanizati. je Izvrtiihii svet Zvezne ljudske skupščine tenr si-.fi “vojih zadnjih sej sklenil, naj bi skli i, 1 zavodi za socialno zavarovanje ne razsSz ustanovnih skupščin, dokler ne bodo anflsCeun glavna stališča glede bodoče ure- ditvi u-iu,: samouprav socialnega zavarovanja in pjirifvega financiranja. Zato se nam zdi Uor« •da "ugledamo, do kod smo v samo-kčLki-T1 8°cialnega zavarovanja že prišli, čnuof®, 80 dosedanje izkušnjo,in katera vpra-■la še niso rešena. ^krajne skupščine še ni,.-o na trdih nogah za smo skupščino okrajnih zavodov i Zvuznlfu 0, z av aro v an j e. Te so izvolile svoje tih niPev?d ’"re in sprejele statute po kate-'lelol,- . ,se uravnavalo celotno zavodovo fasnTani?' ^ republiki imamo še vedno za-ZiivdL™”0.1 republiškega zavoda za socialno voai]roTau.ie. Ta je v dosedanji prehodni dobi vo,v* ln. y nekaterih vprašanjih še vodno žn i.?°cialno zavarovanje. Okrajni zavedi so odločati o vseh pravicah zavaro- vancev (odločajo o bolezenskih dopustih, ki trajajo več kot dva meseca, sami odločajo o prošnjah za pokojnine in invalidnine, priznavajo otroške dodatke, odobravajo kli-I matslko in kopališko zdravljenje Itd.) Seveda se povsod bore z začetnimi tehničnimi težavami (nimajo odgovarjajočih prostorov, dovolj usposobljenih moči in tu porabijo precej svojih si!). Tako so izvršilni odbori še močno obremenjeni z reševanjem drobnih vsakodnevnih nalog. gospodariti v pravem samoupravnem smislu pa pravzaprav niso niti še začeli. Skupščine okrajnih zavodov na ta način stoje ob strani in še vedno vise v zraku. Medtem ko so zbori proizvajalcev že, lahko rečemo, odločilno posegli v gospodarsko življenje okraja, tega za skupščino zavodov za socialno zavarovanje v splošnem še ne moremo trditi. No, tega niti skupščine same, niti njihovi izvršilni odbori v veliki mer> niso krivi. Preden pa bi govoril o vzrokih, poglejmo še kako je z republiškim zavodom? Po sedanji uredbi je republiški zavod zamišljen kot instuktorski, revizijski in pritožbeni organ, ki bi naj obenem vodil tudi statistiko socialnega zavarovanja. Približno tak naj bi bil po mnenju nekaterih tudi v bodoče. Nekateri še vedno sodijo, da je bila predaja poslov socialnega zavarovanja na okraje prenranjena. Nekateri pa celo mislijo, da bo pokojninska služba spet centralizirana pri republiškem zavodu. Ta mnenja prav gotovo no bo vplivala na bodoče oblikovanje republiškega zavoda, ker nasprotujejo načelu okrajne samouprave socialnega zavarovanja, i Večina misli, da je osnovno, kar bo po njihovem mnenju tudi najbrž zelo odločilno vplivalo na bodočo obliko republiškega zavoda in njegove, skupščine, kako bo rešeno financiranje socialnega zavarovanja, če bo namreč republiška skupščina zavoda" za socialno zavarovanje razpolagala s sredstvi, ki jih bo dobila iz republiškega proračuna in če bo lahko gospodarila z njimi, ne da bi pri tem krnila samostojnost okrajnih skupščin, potem bo imela dovolj široko področje svojega delovanja in uveljavljanja. Nekateri zagovarjajo stališče, naj bi republiška skupščina dobivala tudi del prihrankov okrajnih zavodov. Iz teh sredstev bi gradili take bolnišnice in sanatorije, kakršnih si okraji sami ne bi mogli zgraditi in tudi — zaradi premajhnih potreb v okraju ne kaže, da bi si jih vsak okraj gradil- Zagovorniki tega stališča seveda predpostavljajo, da bi imelo socialno zavarovanje svoje zdravstvene ustanove kajti danes so vse zdravstvene ustanove ločene od socialnega zavarovanja in jih upravlja ter vzdržuje država. Mnenja so torej različna in vsa se vrste okrog bodočega načina financiranja socialnega zavarovanja. Poglejmo torej, kako je s temi Financiranje socialnega zavarovanja Po uredbi, ki je izšla konec lanskega leta, plačujejo državna gospodarska podjetja in ustanove 10"/« sklada plač okrajnim zavodom za socialno zavarovanje. Zasebna in zadružna podjetja nekatera komunalna podjetja in ustanove že plačujejo prispevke po plačujejo poleg teh 10 •/• še 35 •/• republiškemu zavodu za socialno zavarovanje. Za tista podjetja in ustanove, ki plačujejo le 10 V«, dobi republiški zavod še okrog 38 iz državnega proračuna. Okrajni zavodi bi imeli na ta način denar za plačevanje v glavnem vseh kratkoročnih dajatev (bolniško in nezgodno zavarovanje, pogrebnine, po talna zavarovancev, invalidnine do dveh let, za izplačevanje polovice oskrbnin za začasno nezaposlene, za klimatska in kopališka zdravljenja itd.) Pri republiškem zavodu pa se zbirajo sredstva za pokojnine in ! invalidnine nad dvemi leti. Ta denar naj I hi republiški zavod dodeljeval okrajem po potrebah. i Tako je danes načeloma postavljen sistem I financiranja socialnega zavarovanja. Pod-I je tja in ustanove žu plačujejo prispevke po ( tem sistemu, okrajni zavodi pa niso dobili • še ničesar, niti ni republiški zavod še dobil denarja iz proračuna. Vsa plačila stroškov i socialnega zavarovanja gredo torej še ved- | no po starem. To je tudi razlog, da okrajni ; zavodi, oziroma njihove skupščine, še ne gospodarijo s sredstvi socialnega zavarovanja ta se ne morejo še postaviti na noge in uveljaviti. Postavljeni so torej res šele temelji družbenemu samoupravljanju socialnega zavarovanja. Kdaj bodo lahko razpolagali in gospodarili s sredstvi po tej uredbi se ne da nič določenega reči. Okrajni zavodi tudi še nimajo nobeno zakonske osnove, da bi lahko zahtevali dodatne prispevke od tistih podjetij ta ustanov, za katere so dajatve socialnega zavarovanja nesorazmerno visoke. Vsi okrajni zavodi so sicer že sestavili svoje proračune (največkrat jih niso spre- j jele skupščine, ker je bil rok zelo kratek), toda ti proračuni so bolj orientacijski, bolj I poskus kot pa vodilo za delo okrajnega zavoda. Medtem ko so izdatke za bolniške oskrbnine, zdravila, pogrebnine potnine itd. I izračunavali lahko po približni oceni iz | prejšnjih let, nimajo niti približno točnih pokazateljev, kolilko bo stal oskrbni dan v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustano- i v ah. Republiški zavod je dal sicer orientacijske številke, ki pa temelje tudi na približni oceni. V čem je stvari Za samoupravo zdravstevnlh ustanov Zdravstvene ustanove so bile doslej (in so še) proračunske ustanove. To se pravi, da marsikje ne morejo z gotovostjo reči koliko jih stane oskrbni dan. Obenem z vsem sistemom socialnega zavarovanja bo treba rešiti tudi, kako se bodo upravljale zdrav- j stvene ustanove in kako so bodo financirale. Otem pa je več mnenj. Vsi smo za to, da se tudi v zdravstvenih ustanovah uveljavijo načela samoupravljanja. Okrog tega vprašanja pa so mnenja deljena. Zdravstveni delavci — danes morda že manj — so mnenja, naj bi ustanovo upravljal sam delovni kolekti v. Gospodarnost, varčevanje zavisi samo od kolektiva, ki dela v i i ustanovi. Delovni kolektiv naj sam gospo- I ' d ari in če bo ka j prihranil, naj bo za to tudi 1 | nagrajen, če pa bo slabo gospodaril naj 1 prav taiko kot v podjetjih sam trpi. 1 Drugi pa pravijo, da zdravstvenih ustanov v nobenem smislu ne moremo primerjati s podjetji (bolnišnica ne more v kon-kurzl) ta se vsa komunalna skupnost živo zanima, kako njihova zdravstvena ustanova uspeva. Poleg množičnih organizacij je skupščina okrajnega zavoda za socialno zavaro-vanje_ še najbolj zainteresirana, kako je v bolnišnici, saj je večina bolnikov zavarovancev. Nekateri so celo mnenja, da bi morale zdravstvene ustanove (predvsem bolnišnice, zdravilišča in sanatorije) upravljati skupno s kolektivom skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje ker je med bolniki ta oskrbovanci največ (okrog SOTo) zavarovancev socialnega zavarovanja. Zavod za socialno zavarovanje bo najbolj ta prvi prizadet, če bodo v zdravstveni ustanovi slabo gospodarili. Svoje stališče utemeljujejo tudi s tem, da je okrajna skupščina socialnega zavarovanja tisti demokratični organ komune, ki bo sčasoma prevzel poleg socialnega zavarovanja vse družbeno varstvo državljanov. Zarodek tega, pravijo, je že v tem, ker morajo okrajni zavodi za socialno zavarovanje plačati iz svojega deset odstotnega prispevka polovico oskrbnin za začasno nezaposlene. Kako se bodo zdravstvene ustanove v bodoče vzdrževale, ali bodo na državnem proračunu, ali bodo ustanove s samostojnim financiranjem, stvari v bistvu mnogo ne menja. Eno je gotovo, zavodi za socialno zavarovanje bodo morali plačati stroške zdravljenja zavarovancev v celoti. Drugo je stvar, če bodo te na proračunu socialnega zavarovanja. To so torej važnejša vprašanja, ki še čakajo rešitve ta od česar zarisi tudi bodoča zgradba socialnega zavarovanj pri nas. Danes so položeni šele temelji družbene samouprave socialnega zavarovanja. Stva.ri so mnogo bolj zamotane, kot bi si človek na prvi pogled mislil. Jasno pa je dokler ne bodo rešene, dokler samouprava socialnega zavarovanja ne bo dobila gmotne osnove, toliko časa tudi skupščine zavodov za socialno zavarovanje ne bodo zaživele in se bodo njihovi izvršilni odbori bavili le s priznavanjem pravic iz socialnega zavarovanja. če ne bodo dobili kmalu solidnega denarnega merila za svoje delo, se nam bo zavlačevanje lahko občutno maščevalo. KULTURNI ZAPISKI S filmom „Jara gospoda44 nas je Triglav film prijetno presenetil Lep napredek naše filmske proizvodnje V začetku tega meseca je Triglav , film predstavil slovenski javnosti nov ’■ film domače proizvodnje — »Jaro go- | spodoz. V režiji Bojana Stupice so na filmskem traku oživeli ljudje in utrin- j ki iz dobe, ki jo obravnava Janko ’ Kersnik v svoji povesti »Jara gospoda«. j Smatram, da je rojstvo tega novega slovenskega filma lep in razveseljiv dogodek v našem kulturnem življenju. Ne bom pisal o zgodbi. Tudi ne bom razglabljal podrobno o umetniški izvedbi zasnovanega dela. Smatram namreč, da imamo na Slovenskem dovolj , revij in publikacij, ki bodo o stvari obširneje spregovorile. Menim pa tudi, da je za oceno take umetnine, kot je celovečerni film, treba več časa in I globlje presoje, kot sem si ga mogel i vzeti jaz za te skromne beležke. Torej — zapisal bom le nekaj naj- j bolj splošnih vtisov, ki mi jih je zapustil film »Jara gospodaz. ' Iskreno povedano! Film »Jara gospoda« me je prijetno presenetil. Obiskovalcu nudi ta film prav zanimiv kulturni užitek. Z nekim notranjim zadovoljstvom sem odhajal iz dvorane. »Kulturni kirurgi« bodo seveda našli pri podrobnem seciranju filma marsikatere motnje, ki motijo povprečnega Mira Stupčeva v vlogi Ančke O »SVOBODI* IN LAŠKEM KINOPODJETJU Zakaj ne bi igrali z odprtimi kartami Več let sem že upravnik laškega kinopodjetja in tudi odbornik »Svobode« v Laškem sem, pa skoraj ne verjamem, kar piše v eni od zadnjih številk »Delavske enotnostih. Je torej res, da je prav odbornik laške >Svobodet zagovarjal na nedavni konferenci >Svobodz o Ljubljani težnje, da bi >Svobode< prevzele kinopodjetja, ker po njegovem predvajamo filme '-zgolj zaradi denarja, za vzgojni pomen pa se ni zavzemal nihče::? Ker dobro vem, kako so se rodile te težnje, bi jih hotel nekoliko pojasniti. Pravilneje bi bilo, če bi ta odbornik ^Svobode* dejal: >Naj ,Svobode' prevzamejo kinopodjetja, da pridemo do denar ja.z Tako bi pravilneje opisal svoje težnje in ni prav niti lepo, če se on in njemu enaki poslužujejo neresničnih trditev, da bi uveljavili svoje zahteve. Ker že ravno govorim o laškem kinu, bi spregovoril še nekaj besed, kako deluje naš kino. Vsako leto potrebujemo pri nas 104 filme, ker imamo dva sporeda na teden. To pomeni, da vrtimo vse domače in tuje filme, ki jih kupujemo v inozemstvu, pa še se ne-, kajkrat dogodi, da predvajamo filme po ves teden, ali pa jih čez nekaj časa ponovno vrtimo. Vidimo torej, da ne moremo izbirati filmov po željah, in nas zelo zanima, kako bi odborniki vSvobodez to napravili. Obenem pa smo v našem kinu predvajali že skoraj vse kratke filme, ki jih imajo pri Razfil-mu. Predvajanje teh filmov smo združevali s predavanji Ljudske univerze, s predvojaško vzgojo itd. Priredili smo tudi predavanje o zgodovini filma. Ob lanskoletni Novoletni jelki smo za pionirje priredili brezplačne kinopredstaoe. Razumljivo pa je, da tudi denarno stran ne zapostavljamo. 1946. leta smo imeli po oknih namesto stekla še ovojni papir in nismo imeli čakalnice in blagajne. Morali smo znati obrniti vsak dinar, če smo hoteli popraviti vse, kar je kinodvorani prizadejala vojna. Ne trdim, da ni nikjer takšnega kina, za katerega bi bilo bolje, da bi ga prevzela >Soobodaz, prav gotovo pa je, da tega v Laškem ne bo treba storiti. Upravnik laškega kina obiskovalca, kot so nekateri preveč razvlečeni prizori, kot je preobširno razglabljanje v dialogih, preveč teatrsko utesnjena igra, nekatere nepotrebne epizode, motnje v tonu in podobno. Toda, ko razmišljam o teh napakah, menim, da so v primeri z vrlinami filma o občutni manjšini. To pa je za film velik napredek. Tvorcem »/are gospode« je uspelo oživeti v filmu nekaj značilnih likov iz naše narodne preteklosti in z zares izvrstno igro, predvsem naslovnih igralcev (seveda nekoliko teatrsko utesnjeno), podati utrinke iz življenja tedanjih ljudi. Film je, razen začetnih prizorov, prepleten z dogajanjem, ki se niza okrog glavnih likov in je poln človeško utemeljenih nasprotij in duhovito vpletenih epizod, ki v glavnem ne drobe osnovne zgodbe, ampak prispevajo k njeni barvitosti. Nekateri zapleti so naravnost mojstrsko močno podani. S tem pa seveda ne trdim, da ne bi marsi-kaka epizoda brez škode za celotno zasnovo filma odpadla. V mislih imam predvsem pretirano karikiran direndaj ob prihodu prodajalca suhe robe, ki služi v glavnem le za ilustracijo natakarice Ančke in podobno. Fdm »/ara gospodah je tak, da si ga je vredno ogledati. Verjetno bodo tudi drugi kaj več zapisali o njem. Delovni kolektiv Triglav filma, igralci in ostali sodelavci pri tem filmu pa zaslužijo za to lepo filmsko umetnino res javno priznanje in pohvalo. Drejče Fran Tratnik: Berači, 1919 Še nekaj besed o kranjskih „Svobodah“ in o njihovih odnosih s kinopodjetjem Pozabimo na razprtije in spomnimo se ciljev, ki smo sijih zadali V prvi februarski številki našega lista smo med »Kulturnimi zapiski* objavili članek vod naslovom: »,Svoboda' si lasti pravice, ki ji ne vritičejo«, ki ga je vodpisalo 12 delavcev in uslužbencev Mestnega kinopodjetja v Kranju. V tem članku delavci kinovodjetja višejo, kaj so do sedaj že storili za razvoj kranjskega kinovodjetja, kaj še nameravajo storiti in kako jih je odbor mestne občine »opeharil*, ker je dal prosvetni dom v Stražišču v upravljanje »Svobodi«. Pritožujejo se nad delovanjem ! »Svobode«, »ki želi upravljati tudi s kino-podjetjU, kar pa je po njihovem mišljenju nepravilno. Pred nedavnim pa smo prejeli pismo, v katerem upravni odbor »Svobode* v Stražišču odgovarja na trditve v tem članku. V pismu člani upravnega odbora »Svobode« priznavajo, da je imelo kinopodjetje precej uspehov, obenem pa pišejo o nekaterih slabostih kinopodjetja, ki se jim zdijo vredne, da jih zve slovenska javnost. Pravijo, da so si »uslužbenci kinopodjetja v lanskem letu dvakrat delili dobiček, obenem pa prosili ljudski odbor mestne občine naj financira nekatera obnovitvena dela v kinopod-jetjih. Kulturno društvo »Lucian Seljak«, ki je do nedavnega obstojalo v Stražišču in se je v glavnem bavilo z dramatiko, je moralo plačevati za uporabo dvorane v prosvetnem domu najemnino Upravi nepremičnin in ob-nem pa je moralo plačevati še kinopodjetju lahko uredili za svoj dom. V sindikalnem domu, ki ga bodo letos povečali in popravili, bodo lahko jeseni dobili pisarno. Šele drugo leto pa morda tudi dvorano. Ker kranjska »Svoboda« nima prostora, kjer bi se zbirali njeni člani, zato tudi le životari in odborniki se v glavnem zado-&e. voljujejo z načrti, ki se začenjajo in kon-IjuasKi -{ čujejo pri domu. Je pa veliko zanimanja Prizor iz filma: »Jara gospoda«. — Na sliki vidimo igralce glavnih vlog: Bojana Stupico v vlogi Vrbanoja, Miro Stupčevo kot Ančko in Staneta Severja v vlogi Pavla Skuška delovanje »Svobode«, saj ima kranjska »Svoboda* danes že 490 članov. Delujeta pa samo pevski zbor in godba. Ustanavljajo še en pevski zbor *mlajših grl«, kakor pravijo, pa tudi dramsko skupino želijo ustanoviti. »Svobodi« v Stražišču in Primskovem pa sta imeli več sreče. V Stražišču je prosvetni dom, kjer je tudi kino, na Primskovem pa so po vojni zgradili lep in velik zadružni dom, z veliko moderno opremljeno dvorano in odrom. Tudi v tem domu je kino. pa je posegla »Svoboda«, ki si je dom tudi pridobila. Odtod, vsa jeza kinopodjetja. Gotovo pa je, da so se tudi med odborniki »Svobode« pojavile neke slabe težnje. Nekateri so verjetno mislili, da si bodo s kinom, lahko pridobili nekaj denarja in so te svoje težnje skrivali za »ideološkimi razpravami o vzgoji ljudi«. Zdi se mi potrebno povedati še, da bi bilo bolj prav, če bi odborniki »Svobode« razširjali svobodaške ideje po tovarnah, med delavci, ki bi jim v denarnih stiskah lahko najbolj učinkovito pomagali. Dokler pa ne bo prodrla ideja »Svobode* med delovne ljudi, dokler bodo delavci gledali na »Svobode« kot na neka povsem navadna kulturna društva, toliko časa bodo blagajne »Svobod* prazne in odborniki bodo lahko še veliko premišljevali, od kod dobiti sredstva. »Svoboda« v Stražišču je dobila prosvetni dom v upravljanje, »Svoboda« na PrimskO- Primskovega nega doma v Kranju.« Tako obtožujejo drug drugega in vsakdo zatrjuje, da ima prebivalce Stražišča, na svoji strani. Odborniki »Svobode« trdijo, da si niso hoteli lastiti monopolnih pravic nad predvajanjem filmov in da so bile razprave o prevzemu kinopodjetja v Stražišču le plod mišljenja posameznih odbornikov, nikakor pa ni odbor sklenil kaj takega. Danes postaja dom »Svobode* žarišče kulturnoprosvet-nega življenja v Stražišču in odborniki »Svobode« zatrjujejo, da je toliko zanimanja za kulturnoprosvetno udejstvovanje, da bo dom kmalu pretesen. Kaj je torej resničnega v vsem tem kreganju okrog prosvetnega doma v Stražišču? V Kranju imajo tri »Svobode«. Prva deluje v mestu samem, druga v Stražišču in tretja na Primskovem. Vse tri so še mlade in se v glavnem bojujejo z začetnimi težavami. Razumljivo je, da so si odborniki teh »Svobod« zaželeli najprvo urediti prostore, kjer bi se njihovi člani zbirali in razpravljali o različnih vprašanjih in kjer bi se lahko razvijalo tudi prosvetno delovanje. »Svobodi« v Kranju se te želje še do danes niso izpolnile. V vsem Kranju ne morejo dobiti niti enega prostora, ki bi ga Konec aprila izide knjiga Vladimir Dedijer: JOSIP BROZ-TITO PRISPEVKI ZA BIOGRAFIJO Knjiga bo tiskana na brezlesnem beljenem papirju. Obsegala bo nad 700 strani in nad 60 izvirnih fotografij, tiskanih v bakrotisku. Vezana bo v polplatno in polusnje, s ščitnim ovitkom. Za naročnike, ki jo naroče do 20. marca t. 1. in znesek vplačajo najkasneje do 20. aprila t. L, bo stala: vezana v polplatno 480 din, v polusnje 700 din. Naročnike sprejemajo vse knjigarne in naši zaupniki. CANKARJEVA ZALOŽBA - LJUBLJANA, NEBOTIČNIK Tek. račun pri NB štev. 604-T-138. — Telefon štev. 22-022 In ker sta hoteli »Svobodi« ta dva domova zase, kinopodjetje pa zase, so se razvili prej omenjeni prepiri. Zdi se mi, da bi bilo potrebno pograjati obe sprti stranki, zakaj ena kakor druga sta videli samo svoje želje in načrte, o željah drugega pa nista hoteli ničesar slišati. Kinopodjetje je nameravalo pri prosvetnem domu v Stražišču napraviti letni kino in v prostorih, k\ jih ima sedaj »Svoboda« odpreti restavracijo. V te načrte lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!!l!lllllll!llllllll!lllll!l!lllll!ll!lll KULTURNI RAZGLEDI vem pa veliko pravic v zadružnem domu. i Obe pa sta sklenili s kinopodjetjem pogod-I. bo, s katero so uredili medsebojne odnose j Prav bi bilo, da bi odborniki teh »Svobod* ; sedaj, ko so dobili prostore, pozabili na raz-• prtije s kinopodjetjem in začeli bolj misliti na tiste cilje, zaradi katerih so »Svobode« | tudi ustanovili. Napisal sem te vrstice z željo, da bi j kranjske »Svobode« čimprej prebrodile za-! četne težave in da bi se kaj kmalu slišalo j o njih kot o dobrih delavskih društvih. iMiiiimiiiiiiiMiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii o POUKU ROČNEGA DELA NA NAŠIH ŠOLAH Delati naj se navadijo naši otroci že v šoli Sestra, ki obiskuje učiteljišče, mi je ored tedni povedala, da na učiteljišču ae poučujejo ročnih del. Začudil sem se. Na ljubljanskem učiteljišču sem o lem povprašal, napotil pa sem se tudi ra osnovno šolo. Zvedel sem zanimive \tvari. Na osnovnih šolah imajo doslej 'e po eno uro pouka ročnih del in to id drugega do četrtega razreda. Tako ;o mi vsaj na šoli povedali. V teh urah ■očnega dela pa otroci izdelujejo razne \katlice ali podobno. Dekleta torej ne iletejo in vezejo, kakor je bila nekdaj lavada. Na učiteljišču poučujejo ročno telo v prvem in drugem letniku. Ven-iar je tu pouk omejen predvsem na to, la učiteljiščniki pridobijo potrebno zna-ije za samostojno izdelovanje nekaterih razornih učil in učnih pripomočkov, la urejajo herbarije, oblikujejo glino td. Lani so na ljubljanskem učiteljišču začeli izdelovati tudi lutke. Vse to bi imeli imenovati strokovno ročno delo, ti bo sicer koristilo bodočim učiteljem ori opravljanju njihovega poklica, po-isem zadostilo pa jih prav gotovo ne bo. In tu nastaja vprašanje, ali je pouk ročnih del o šolah potreben in v katerih je potreben. Ne bo preveč, če ugotovimo, da smo glede poučevanja ročnih del v naših šolah stopili korak nazaj. Nekdaj se je tudi v nalih šolah posvečalo razmeroma I Wi recej pozornosti pouku ročnih del. 'čenči osnovnih šol, na primer na deželi, so na šolskih vrtovih ob nazornem pouku pridobili vsaj osnovne pojme o sadjarstvu, vrtnarstvu itd. Dekleta so vezla in pletla. Marsikaj lepega so se ob tem naučila, kar jim je pozneje v življenju koristilo. Takrat je bil pouk ročnih del, torej tudi vezenje in pletenje, obvezen vse do takrat, ko si izstopil iz šole. Dijaki bivših meščanskih šol so na primer izdelovali lične lesene škatle, obložene z raznovrstnim furnirjem. Škatle so bile izdelane tako lepo in vest-I no, kakor da jih je izdelala izurjena roka starega obrtnika. | Kaj je bilo s tem doseženo? Otrok | se je tudi pri ročnem delu vzgajal. Pri-! dobil je pravilen čut do dela, znal je uporabljati razno orodje, na deželi je dobil osnovne pojme o kmetijstvu itd. Kmetje na primer še danes zelo cenijo tistega učitelja, ki zna otroke kaj poučiti o sadjereji, cepljenju in tudi vrt-| narstvu. Žene pa so vesele, če zna nje-I no dekle vezti in plesti. Otrok je ob uspelem izdelku pridobil vero v svojo spretnost, kar ga je vzpodbujalo, da se je loteval vse bolj. zamotanih in težkih nalog. Sicer tudi nekdaj maloštevilne ure tega predmetnega pouka, so torej dečkom in deklicam koristile. Tudi v drugih državah, na primer v Angliji, zelo upoštevajo poučevanje ročnih del, saj imajo šole lepo opremljene delavnice. Pri nas pa smo vse to doslej kar precej zanemarili. Kdor si je ogledal letošnji osnutek predmetnika za osemletne šole, more soditi, da smo se vendar zganili. Pod naslovom predmeta »Ročne spretnostU bodo o osnovnih šolah od tretjega razreda naprej poučevali po eno uro tedensko tudi ročno delo. Razen tega pa bodo pri tem predmetu poučevali še po eno uro risanje in pisanje. Toda to je še premalo. Poučevanje ročnih del bo ose dotlej šepalo, dokler tega predmeta ne bodo uvedli tudi v učne načrte učiteljišč. Ce učitelj ne bo znal otroka poučevati o ročnem delu, kdo bo potem otroku razložil vse, kar bo potrebno. Ker pa na učiteljiščih in tudi na pedagoških tečajih doslej ni tega predmeta v učnem, načrtu, stvar ne bo tako lahko stekla. Tovariši, ki so v Ljubljani na pedagoškem tečaju, sami priznavajo, da jim zelo manjka znanja iz kmetijstva in ne vedo, kako bodo kmečkim otrokom pojasnili stvari, ki jih še sami ne znajo in ne razumejo. Nič preveč ni rečeno, če trdimo, da najbrž polovico učiteljev, tu mislim predvsem te, ki so pred vojno nastopili učiteljski poklic, ne zna poučevati ročnih del. Tega se na primer prav dobro zavedajo upravitelji ljubljanskih osnovnih šol. Nedavno so sami dali pobudo, da bi bilo treba prirediti v poletju kratek tečaj, kjer si bodo pridobili, nekateri le obnovili, osnovno znanje iz tega predmeta. Za uspešen pouk predmeta ročnih del pa bo treba zagotoviti tudi materialne pogoje. Vseh ročnih del ne moreš pod-učevati kar takole v razredu v šolskih klopeh. Marsikje bo treba za to poiskati primeren prostor. Poskrbeti bo treba za material, za orodje itd. To najbolj občutijo učiteljišča, vsaj ljubljansko. V ljubljanskem učiteljišču imajo na primer zelo preprosto delavnico kar v v kletnih prostorih. Kadar predavatelj popelje učiteljiščnike v delavnico, pa dostikrat zaide v težave. Dve sto uči-teljščnikom je treba dati v roke orodie in material. Ilovico sicer imajo, toda pravijo, da tudi ta ni kaj prida. Manjka papirja, kleja, blaga za izdelovanje lutkovnih oblek in kar težko mi je napisati, za 200 učiteljiščnikov imajo reci in piši, troje kladiv in štiri klešče. Njihova stružnica je šele po sedmih letih dobila prepotreben jermen. Zakaj vse to? Ali so bili premalo samoiniciativni. Ne. V prejšnjih letih, ko je bilo kolikor toliko denarja na razpolago, ni bilo materiala, sedaj pa, ko je materiala na pretek, ni denarja. Lani je na primer učiteljišče zapisalo, da potrebuje 14 milijonov dinarjev proračunskih sredstev in — dobili so jih samo ? milijonov dinarjev. Ker pa je ročno delo, kakor je videti, precej potisnjeno v stran, so v dveh letih za orodje in material pridobili na ljubljanskem \ učiteljišču le 8000 dinarjev. Prav tako, ; kakor drugim predmetom, bo treba tudi i ročnemu delu posvetiti vsaj malo več pozornosti in materialne podpore. Proslava v čast Socialistične zveze v Postojni V Postojni so priredili na predvečer kongresa Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije veliko zborovanje v kinodvorani, ki se ga je udeležilo zelo veliko število ljudi. O pomenu kongresa in o delu Osvobodilne fronte je govoril Mirko Lokovšek. Dva dijaka sta nato recitirala nekaj pesmi, pevski zbor sindikalnega kulturno-umetniškega društva pa je zaključil proslavo. Ob koncu proslave so Postojnčani poslali kongresu Socialistične zveze pozdravna pisma. IZ SINDIKALNE PODRUŽNICE GORIČANE Igralska skupina se je postavila Zadnjo nedeljo v februarju je igralska skupina sindikalne podružnice n Goričanah uprizorila dramo Milke Tr-ček-Peterneljeve »Odpoved< v tovarni celuloze in pinotana Goričane, kjer j« tovarišica Trčkova v službi. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička in gledalci so z odobravanjem sprejeli prvo uprizoritev drame izpod peresa njihove delovne sotovarišice. K. F. PREKLIC SINDIKALNIH KNJIŽIC Sindikalne knjižice so izgubili in jih proglašajo za neveljavne: Franc Gasparič« Direkcija železnic Ljubljana. Rudi Umek, Direkcija železnic Ljubljana. Mihaela žagar, Ljubljana in Franc Žnidaršič, številka sindikalne knjižice 107077. OB DNEVU ZENA Prva plača Križnarjevega Marka Tistega večera so tovariši Marka zastonj pričakovali. Ni ga bilo, čeprav se je kazalec na stari Petrovi uri nagibal že k osmi in je nad dolino legel mrak. Kaj takega se še ni zgodilo. Marko — ugledna oseba med doraščajočimi fantiči jeseniške kotline, jih še nikdar ni pustil na cedilu. Vsak večer so se sestajali in uganili kakšno poredno, nocoj pa so se jezno razšli na svoje domove. Marko pa je sedel v majhni in na novo pobeljeni kuhinji že dokaj stare delavske hiše, iztegoval pod mizo dolge noge, ki so kakor ustvarjene za nogometaša, in ogledoval mamo, ki je pomivala posodo. Na čelo mu je poredno visel čop las, ki si ga je od časa do časa porinil med kodraste kostanjeve lase, pa mu je vedno takoj ušel v prejšnji položaj. Očeta ni bilo; prav gotovo je pri sosedu. Sestrici sta se igrali gospodinje v kuhinjskem kotu. Marko je molčal, stegoval noge pod mizo, Si popravljal lase in premišljeval. Danes je prejel svojo prvo plačo. Prvo plačo! S svojimi rokami, s svojim umom je zasluzil ta denar. Sam sebi se je zdel pravcat možakar, eden izmed stebrov družine. Ni več otrok in tudi s fantalini se ne bo več pojal po cestah, postal je fant, mož in globoko v žepu stiska v roki svojo prvo plačo. Kako nerodno mu je bilo, ko je med starimi izkušenimi delavci prišel pred blagajnikovo okence. In ko je slišal svoje ime, ni vedel, kam bi se dal. Zdelo se mu je, kot da bi se zagledali vanj vsi delavci, ki so stali pred blagajno. Kar čutil je poglede, čeprav ga, resnici na ljubo povedano, nihče ni opazoval. Kdo bi se zmenil za smrkavca, ki prejema prvo plačo? Visokorasel, koščen delavec ga je sunil v hrbet, češ, naj izgine s poti. Marko se je kakor v sanjah z okorno roko podpisal z velikimi otroškimi črkami, segel po denarju in zbežal. In ko je hitel domov, se mu je zdelo, kot da ga opazujejo vsi ljudje, kot da vsi vidijo d njem moža, dozorelega človeka, ki nese domov svoj težko prisluženi zaslužek. Kar slišal je, kalco ljudje govorijo; ■pPoglejte, Križnarjev Marko gre domov. In v žepu nosi svojo plačo...« Sestrici sta legli in zaspali, očeta še ni bilo; mati je pobrisala posodo, se osedla k mizi in krpala očetove hlače, Marko pa je molčal in misli so mu begale od okenca, kjer se je tako otročje vedel (kar sram ga je), pa do denarja, ki ga je stiskal v roki. Mati ga je od časa do časa za trenutek skrtvaj pogledala in se hitro nagnila nad svoje delo, Vedela je, kaj se linjem dogaja. »Kdo ve, če je opazil,« si je mislila, ko je vdevala nit o šivanko. Štruklje je skuhala, jih z maslom zabelila, za Marka, za njegovo prvo plačo. Saj danes je pravzaprav praznik. Človek le enkrat v življenju prvič prejme denar, ki ga je pošteno, sam zaslužil. In Marko tako rad je štruklje. Prav gotovo je opazil, da jih je skuhala nalašč zanj. Križnar jeva Franca, Markova mati, je preživela malo lepega o življenju. Dokler ni spoznala Toneta — svojega moža, prav gotovo ničesar. Delala je v tovarni in potem še doma, hrepenela po nečem, česar si niti predstavljati ni znala. Ko jo je nekoč Tone ogovoril, je mislila, da se ji je izpolnilo njeno hrepenenje. Vzela sta se, preživela nekaj tednov kakor v sanjah, toda življenje ju je hitro in neusmiljeno pritegnilo nase. Kratkotrajne sanje ji niso utešile hrepenenja. Nekaj je, za kar se splača živeti in bojevati se z življenjem. Toda kaj? Rodila je otroka. Med veliko jeklarno stavko je umrl. In ko se je ob nje- govem grobu zjokala, je spoznala, da velja živeti za otroke, da se velja bojevati z življenjem, za srečnejše življenje sadu svojega telesa. Še je rodila •— dečka. Potem dolgo ničesar. Tone se je po hostah bojeval s Švabi. Več let ga ni bilo na spregled. In ko se je vrnil, sta zavekali še dve deklici. Franca je zopet skrivoma pogledala Marka. »Tak bo kot oče. Iste iskrene oči, ki sta jim tuji laž in hinavščina, isto ponosno čelo, krepke roke ...« »Da se le ne bi izgubil!« Kolikokrat si je to v mislih želela. Rasel je in z njim vred je rasla njena skrb. Koliko je pretrpela zanj, ko Toneta ni bilo. Majhen je bil in jesti je moral. Ni vprašal, od kod. Le zahteval je. Kolikokrat je bila lačna in izmučena, kot da bi jo pretepli. In ko je shodil in Čebljal, mu je govorila o očetu, o delavcih in štrajkih in kasneje o partizanih. Poštenja ga je učila, delavskega poštenja. In kako vesela je bila, ko ji je prvič prinesel vode in nabral suhljadi za kuho. »Svoje srce sem mu dala. In po očetu se je vrgel; ne more se zgubiti,s si je večkrat dejala. Marko je potegnil iz žepa roko, v kateri je stiskal denar, in jo neodločno spustil na koleno. »Kaj bo z denarjem? Najraje bi ga nekam spravil in ga večkrat ogledoval. Ob pogledu nanj bi se spominjal dneva, ko so prvič plačali njegovo delo.« »Ve, srajco bo kupil, tisto živo barvasto za poldrugi tisočak in kravato.« To ga bodo gledala dekleta. In rekla bodo: »Marko lahko, saj sam zasluži.« »Pa tudi za Štefan vina bi moral dati. Tako je navada in tiste, ki se je ne držijo, postrani gledajo. Fantje jih nočejo sprejeti medse.« »In sestricam bi kupil bonbončke. In mami...« »Mama/* Vse misli so mu splahnele, ostala je le ena sama. — Mama! — »Da le nisem prej pomislil nanjo. Kaj naj ji kupim, da bi jo razveselil?« Takrat se je spomnil štrukljev. Ko jih je jedel, ni pomislil, da mu jih je mama skuhala njemu na čast; toliko je bil zavzet z drugimi mislimi. »Kako sem mogel pozabiti nanjo?« Pred očmi so mu začele ostajati podobe iz rane mladosti; kako je skrbela zanj, koliko noči žrtvovala, kako ga je učila, naj bo pošten, dober človek. Ni bil navajen kazati svojih čustev. Ni pomnil, da bi ga mati kdaj poljubila in objela. Tudi sam je ni nikdar poljubil, toda ob mislih na mater je j občutil nekakšno nežnost, nekaj, kar za ' nič na svetu ne bi pokazal in tudi za | nič na svetu žrtvoval. »Mati, kako sem mogel pozabiti nate?« Franca je čutila, da se v sinu nekaj dogaja. Radovedna je bila, kaj bo sklenil, in skoraj ,? strahom je pričakovala njegove odločitve. Ponosna je bila na sina, ki že zasluži, in bala se je obenem. Vedela je, da ne bo nikdar več tako njen, kot je bil do sedaj.- Zaslužil bo, lepo se bo začel napravljati, odštel bo ob mesecu nekaj denarja za hrano in stanovanje: za dekleti se bo začel ozirati in ni več tako daleč čas, ko bo pripeljal snaho v hišo. Vse to se bo moralo zgoditi, čeprav ji bo težko. Zato ga je rodila, varovala in učila. »Da bi vsaj ostal dober človek. Denar včasih pokvari človeka. Da le ne bi prišel v slabo družbo. Kako žalostna bi bila ...« V premišljevanju jo je zmotil Marko. Nežno, skoraj boječe jo je prijel za hrapavo roko in ji s hitro kretnjo stisnil v dlan denar — vso svojo mesečno plačo. »Mati, za vas...« Samo to je dejal in s težkim, očetovim korakom odšel v sobo. Nikdar ga ni objela in poljubila, toda v tem trenutku si je zaželela, da bi ga lahko stisnila o naročje in poljubljala. »Ne, ne bo se zgubil naš, moj Marko. Delavec je v njem ...« Janže Dore Klemenčič-Maj: Borka Karel Destovnik-Kajuh: Pesem m tere treh partizanov Sini moji, moji fantje zlati, ki borite se v gorah, naj ne bo vas zame strah, zdrava sem in delam spet pri vas. A o zaporu mi bilo jc, kot bi konji me steptali, z mano so tako ravnali, sini moji, moji fantje zlati, da bi skoraj vam umrla mati. Sini moji, moji fantje zlati, krila bi vam morala ob rojstvu dati, krila in roke, mogočne kot so hrasti, ki nad nami zdaj šume ... Pa sem dala vam le eno srce, a tega iz prs izrujte in viharjem ga darujte! Sini moji, sini moji zlati, vas bom še gladila po laseh? Če ne vrne se noben od treh, sini moji, moji trije fantje zlati, žalostna bo, a ponosna vaša mati, Rudarske žene pripoveduieio (Iz spominov na nekdanje dni) Malokateri na! kraj ima za seboj tako burno zgodovino delavskega gibanja, toliko stavk in spopadoo, kakor Zasavska dolina. Rudarjem ob strani pa so o vsakem boju '/ur,to etate lene in jih s svojimi dejanji podpirale. Njihov delež v boju za pravično ttoar je velik. Obiskal sem nekaj trbooeljskih žena sedaj pred njihonim praznikom, da bi mi kaj povedale o stavkah in spopadih pred petnajstimi in dvajsetimi leti. Justa Ravnikarjeva, Francka Unetičeoa, Štefka Bivičeva so mi povedale spomine iz tistih dni. Rešetava mamica se je ob tem pripovedovanju kar mladostno razživela. Sama je. Pred dvanajstimi leti je izgubila sina-talca. Toda tudi prej sta bila le malokdaj skupaj. Velikokrat ju je ločil taboriščni ali kaznilnižki zid. Sin je bil večkrat zaprt. Pred kapitalisti ni klonil glave, boril se je za delavsko stvar in zato so ga zapirali. Naj sta bila skupaj ali daleč narazen, sina in mater je vezala ena sama misel — misel na svobodo in srečnejše življenje Preberimo, kaj so žene povedale o težkih dneh, ko je Zasavje pretresal val staok in demonstracij. V svetel dan, ki je oblil vedno zaprašeno zasavsko dolino, se je zarezal en sam pretresljiv krik: »Kruha in dela hočemo, kruha za naše otroke!« Tisočero grl je ponavljalo to odločno zahtevo. Z vseh strani so se zgrinjale žene. Med krike, grožnje in zahteve, 1 med grozeče hrumenje tisočerih rudarskih žena pa se je mešal jok otročičev. Žene so jih nosile na prsih, v naročju. Krvosesi naj vidijo bledična lica, rahitične ude otrok in kruha željne oči. Pred direkcijo rudnika se je reka ljudi ustavila. Ravnatelj - tujec se je uklonil sili. Prišel je na prag. Premagal je gnus, iz strahu seveda, in vzel najbližjega otročiča v roke. Ženam je obljubljal — laži — da bo poskrbel za zaposlitev brezposelnih, za večje zaslužke. Lagal je sam sebi — lagal iz strahu, saj je bilo hrumenje žena vse bolj in bolj grozeče. »Nad župana pojdimo,« je zaklicala ena od tisočerih. In živ plaz se je razlil po cesti v gornje Trbovlje. Z vsakim trenutkom je reka žena naraščala. Po ulicah, poteh in stezah, iz vsake hiše, so prihajale nove in nove skupine žena. Po obronku trboveljskega gričevja pa so drug za drugim tekli žandarji. Puške so nosili kar v rokah. Tekli so, kolikor so jih noge nesle. Oblast je hotela zavarovati oblast. Pred staro občinsko hišo v zgornjih Trbovljah se je množica razsrjenih žena ustavila. »Župan, pokaži se! Poglej naše otroke! Kruha jim daj! In našim možem priskrbi delo!« Druga drugo so prevpile. Res, župan se je tresoč pokazal na pragu. Ko pa je videl, da so začeli žandarji s puškinimi kopiti in bi-kavkami nabijati po ženah, je pomirjen zaprl vrata občine. Vnel se je neenak, toda srdit boj. Za vsak udarec s kopitom, Za vsak zamah z bikovko je dobil žandar pljunek v obraz. Sem ali tjn je prifrčalo kamenje. Med množico se je preril mlad I fant. Orožnikom je zagrozil, da bodo j brezposelni napadli žandarje, če bo le eden od njih zamahnil po ženi. Prijeli so ga. Žene pa so fanta iztrgale žan-darjem iz rok in ga potisnile v gručo med se. Premirje. Žandarji so zahtevali, da se žene razidejo. Vendar so tudi te postavile svojo zahtevo. »Pred nami bost* Sli v Trbovlje, da ne bo kdo mislil, d& žandar žene rudarjevo ženo.« Osramočeni žandarji so potlej korakali pred ženaml-zmagovalkami. • Sedem in še več suhih let. Leta sve-‘ tovne krize. Rudarji so »praznovali«. Toda slabi »prazniki« so bili. Rudarji so le po tri dni delali v jami, tri dni pa prekladali roke, željne dela, in tri dni poslušali stok otrok, ki so prosili le boren košček koruznega kruha. Nekaj rudarjev, malo je bilo takih, pa je bilo priliznjenih. Prilizovali so se gospodarju. In zato so takšni Aelali tudi ob »praznikih«. Nekega £ne je bilo ženam dovolj. Zbrale so pred rovi. Dan in noč so jih stražile. V rove so puščale Samo paznike, da bi varovali rudnik pred požarom. Priliznjene stavkokaze so obmetavale s kamenjem. Rudnik je stal. Tlak trboveljskih cest je zaječal pod petami policajev. Od drugod So prišli. Prišli so trboveljskim žandarjem na pomoč, da ukrotijo bojevite žene. Tokrat pa so dobile pomoč tudi žene. Od Zagorja do Trbovelj je dobro uro hoda. To pot so pa kaj hitro prevalile žene zagorskih rudarjev. Veliko zborovanje žena pred Delavskim domom.. Med govore, zahteve po kruhu, delu in pravici so vrisnili kriki napadenih žena. Policisti in Žandarji so se z bikovkaml in puškinimi kopiti zagnali v množico Razgnati so hoteli zbo-rovalke. Trboveljčanke in Zagorjanke so se branile. Zopet je frčalo kamenje po zraku, hlapcem kapitalistov so tr-' gale orožje iz rok. ERSKINE CALDWELL 9 At NA c^i »Daj ml še kako repo«, je dejal Dude, »in Pusti te čenče. Nič ti ne bodo pomagale. To name ne vpliva. Ne boš me preslepil, ne!« »Saj si jih dobil že pet, a«, je odgovoril Jeeter in preštel repe, kar mu jih je bilo še ostalo v žepih. »Dovolj si jih dobil.« Toda Dude je segel z roko v najbližji žep in privlekel iz njega toliko rep, kolikor jih je mogel držati v roki. Jeeter ga je s komolcem udaril, toda Dude se za. to ni zmenil. Jeeter Je bil zanj prešibak. »Nobene več ne dobiš«, je rekel Jeeter. »Ostale dam Adi in Ellie May. Mislim, da sta tudi onidve lačni, kakor sem bil jaz. Tudi onidve pričakujeta svoj delež. Ali je Lov že odšel?« »2e zdavnaj je odšel proti skladišču«, je odgovoril Dude. Po košenici sta jo ubrala domov. Že mnogo Prej, preden sta prispela na pov, sta zagledala Ado in Ellie May, ki sta ju čakali na dvorišču. Babica je čepela na pragu, ker si naprej ni upala. »Kaže, da našim babnicam pošteno kruli po trebuhu«, je rekel Dude. »Želodec Ellie May je snoči vse noč krulil. Zjutraj pa je začel znova, tako da me je zbudil.« Ellie May in Ada sta sedeli na stopnicah, ko sta zagledali Duda in Jeetera. Potrpežljivo sta Čakali, dokler sta se Dude in jeeter prebijala skozi košenico, in ko sta prišla bliže, se je Ada presedla na drugo stopnico. Babica je čepela na pragu in se z obema rokama držala za podboje. Nihče izmed njih ni bil bolj lačen od nje. V veži je sedela še neka žena. Sedela je kinkajoč naprej in nazaj na gugalnem stolu in na ves glas pela neko cerkveno pesem. Kadarkoli je dosegla najvišjo noto, kar jo je zmogla, jo je držala, dokler ji sapa ni odpovedala, potem pa je začela znova. Jeeter je preskočil jarek in prišel na dvorišče, Dude pa mu je sledil. Brž ko je opazil ženo na gugalnem stolu, se mu je obraz zjasnil in malo je manjkalo, da mu ni spodrsnilo, ko je hitel proti njej. »Hvala bogu!« je vzkliknil Jeeter, ko je zagledal v veži sedečo Bessie Rice. »Saj sem vedel, da bo bog poslal svojega angela, da me bo rešil greha. Setra Bessite, bog dobro ve, kaj mi je potrebno. Bog želi, da bi opustil grešno življenje, je-li?« Ada in Ellie May sta skočili k Jeeterovim žepom in v obupni naglici potegnili iz njih preostalo repo. Jeeter je vrgel tri najdrobnejše repe v vežo, proti vratom. Babica je padla na kolena, jih pobrala in jih jela željno žvečiti v svojimi brezzobimi čeljustmi. »Bog ml je rekel, naj grem k Lesterovim« je rekla pridigarica »Bila sem doma in pometala sem kuhinjo, ko se mi je prikazal, rekoč ,Sestra Bessie, Jeeter Lester je spet grešil. Pojdi k njemu In takoj moli zanj, dokler še ni prepozno, in skušaj ga odvrniti od njegove grešne potit Ozrla sem se na boga in odgovorila: .Gospod, Jeeter Lester je velik grešnik, toda molila bom zanj, dokler ga satan ne bo pustil pri miru in dokler se rogač ne vrne naravnost v pekel1.« Da, to sem mu rekla, zdaj pa sem tu. Prišla sem k vam, Jeeter, da bi molila zate in za tvoje domače. Morda še ni prepozno, da prideš na desnico boga očeta. Ljudje, kakor si ti, morajo biti dobri in ne smejo dovoliti satanu, da bi jih zapeljeval v grehe.« »Saj sem vedel, da usmiljeni bog ne bo dovolil, da bi se spotaknil in prišel satanu v kremplje!« je vkliknil Jeeter in zaplesal okrog Bessie. »Da, to sem vedel! To sem vedel! Zmeraj sem bil zvest bogu, tudi takrat, ko mi je bilo najhuje, in vedel sem, da me bo rešil iz peklenskega ognja, dokler še ni prepozno. Saj nisem zakrknjen grešnik, sestra Bessie, ne. Samo ta stari satan me zmeraj zapeljuje, da storim kak mal greh. Toda zdaj tudi tega nočem več storiti. Želim, da bi po smrti prišel v nebesa.« »Kaj mi ne misliš dati nobene repe?« je vprašala Bessie. »Danes sem jedla malo. Prišli so hudi časi za dobre in za hudobne ljudi, čeprav v časi mislim, da to ni prav. Dobrim ljudem se nikoli ne bi smelo goditi slabo, marveč samo grešnikom.« »Prav praviš Bessie«, je rekel Jeeter in ji ponudil nekaj rep. Izbral je najdebelejše, kar jih je mogel najti. »Vem, kako rada ješ, enako kakor mi. Veselilo bi me. če bi ti mogel dati kaj, da bi vzela s seboj. Ko sem imel nekoč vsega dovolj, sem dajal bratu Riceu polno culo piščancev in sladkega krompirja. Zdaj pa imam samo prgišče prhle repe, toda sram me tega ni. Bog jo je negoval. Zadovoljen sem z njegovim darom. Pa tudi ti si zadovoljna, je-li?« Sestra Bessie se je blaženo nasmehnila Jeeteru in njegovi družini. Zmeraj je bila srečna, kadar je mogla moliti za grešnika in ga reševati vsega hudega, ker je bila tudi sama greš-nica, preden je brat Rice izgnal hudiča iz nje in se oženil z njo. Njen mož je bil že mrtev ona pa je nadaljevala njegovo delo po peščenih gričih. Ko je v minulem poletju umrl, ji je zapustil osem sto dolarjev v vrednostnih papirjih, ona pa jih je hranila, da bi jih porabila, ko bi bila v največji stnski. Denar je imela naložen v banki v Avgusti. Nekateri prebivalci peščenih gričev so govorili, da so pridige sestre Bessie daleč od božje zamisli o tem, kaj naj posvečeni ljudje govore in delajo. Kadarkoli je Bessie to slišala, je odgovarjala, da navadni ljudje ne morejo vedeti o pravi božji veri več kakor pridigarji, ki jo širijo. Večina prebivalcev ni pripadala nobeni sekti, ostali pa so bili trdovratni baptisti. Bessie je trdovratne baptiste sovražila enako ognjevito kakor satana. Pristaši sestre Bessie niso imeli svoje cerkve in tudi ne organizirane občine, ki bi jih podpirala. Zato je morala Bessie hoditi po peščenih gričih od hiše do hiše, ki so večidel stale na grebenu, po katerem je držala stara tobačna pot, in po hišah moliti za ljudi, ki jim je bila molitev potrebna in ki so jo želeli. Stara je bila že nad petintrideset let in bližala se je štiridesetim, toda izvzemši nos je bila neprimerno mladostnejša kakor večina žensk njene starosti po peščenih gričih. Njen nos pa se ni bil razvil tako kakor bi bilo treba. V njem ni bilo kosti in tudi ne hrustanca. Zato so bile njene nosnice tako velike, da je Dude nekoč rekel, da se mu ta nos zdi ko konec dvocevke. Bessie je bila zelo občutljiva nanj in si je prizadevala skriti ga pred svetom in ne poslušati tujih komentarjev. Ada je bila že povedala Bessie, kako je z repo, ki jo je bil Jeeter ukradel Lovu. Bessie je prišla k njim, da bi molila za Jeetera in njegove grehe kar tako na splošno; zdaj pa jo je veselilo, da ima določen greh, za katerega bo lahko prosila boga. Pridigar, je govorila, lahko zmeraj Več doseže s človekom, ki ima na vesti kaj, česar se mora sramovati. Vendar pa je najprej pojedla vso repo, ki ji jo je bil dal Jeeter. »Rad bi, da bi bil Lov tu, da bi ga mogel prositi odpuščanja,« je rekel Jeeter. »Jutri bo moja prva skrb oditi k njemu in mu povedati, kako strašno mi je žal. Upam, da ni tako jezen, da bi me pretepel. Res, takšne nature je, da kar pobesni, kadar se zaradi česa razjezi.« »No, zdaj pa malo molimo,« je rekla Bessie, ko je pogoltnila zadnji grižljaj repe. DELAVSKO GIBANJE PO SVETU PODPISAN JE SPORAZUM 0 PRIJATELJSTVU IN SODELOVANJU MED BALKANSKIMI NARODI Prijateljstvo med balkanskimi narodi utrjuje miroljubne sile v svetu NASILJE FAŠISTIČNEGA REŽIMA V ŠPANIJI BOŽJI SLUŽABNIKI UBiJAJO DELAVSKE VODITELJE Francova policija je ubila delavskega voditelja Tomasa Sentena — Aretacije socialističnih voditeljev po vsej Španiji — Protest predsednika Socialistične internacionale Sporazum vsebuje tudi določila o vojaškem sodelovanju in organizaciji skupne obrambe — Podpisnice sporazuma bodo skupno varovale svoje koristi — Balkansko prijateljstvo ni v nasprotju s sodelovanjem Turčije in Grčije v Atlantskem paktu — Odprta vrata vsem deželam, ki bi hotele sodelovati po načelih tega sporazuma — Glasovi v Italiji in simpatije po vsem svetu Vatikanski cerkveni poglavarji so že večkrat | pakta. Uradni predstavniki ameriškega zunanje- imenovali španske fašiste »božje služabnike«. Po- I ga ministrstva menijo, da bo sporazum imel I glejmo, kaj delajo v zadnjem času ti služabniki »velik psihološki učinek« na balkanske države, j Vatikana, i ki so za »železno zaveso«. Podobno izjavljajo I Španske republikanske skupine v Parizu so tudi v Avstnji, Franciji, Nemčiji in drugih de- r minulem tednu sporočile, da je fašistični re- želah Zahodne Evrope. žim generala Franca začel ostreje preganjati PO VOLILNI ZMAGI AVSTRIJSKIH SOCIALISTOV Za revolucionarneiša socialistična načela Zmaga socialistov je dokaz krepitve Socialistične stranke in močan udarec politiki Vatikana v Avstriji — Nevarnosti koalicije — Notranja nasprotja med socialisti — Pogledi, ki omogočajo razvoj državnega kapitalizma Zastopnik norveške delavske stranke Andreas Anderson na kongresu Socialistične zveze Parlamentarne volitve v Avstriji so dokazale, da je avstrijska socialistična stranka edina politična skupina v deželi, ki se razvija in krepi, ko vse ostale stranke izgubljajo .svoj vpliv med volivci. Socialisti bo dobili skoraj 300 tisoč glasov več in si ta-vo pridobili šest novih mest v parlamentu, klerikalna Ljudska stranka je - izgubila tri mandate, nacistična Stranka neodvisnih je izgubila dva, informbirojevci pa en mandat. Le volilnemu zakonu, po katerem je v zahodnih poljedelskih pokrajinah potrebno manj glasov za poslansko mesto kot v industrijskih pokrajinah, gre zahvala, da so klerikalci dobili 74 poslancev ter tako po številu poslancev prednjačijo pred socialisti« Fred nedavnim je nek novinar na Zahodu napisal tele besede: »Vznemirjujoč veter piha v zadnjem času na odnose med Združenimi državami in Latinsko Ameriko.« Mi pa lahko rečemo, da to ni več veter, ampak začetek ostre burje, ki lahko precej škoduje interesom Združenih držav Amerike tinski Ameriki. v La- Južnoameriške dežele so že desetletja gospodarsko (nekatere pa tudi politično) odvisne od Združenih držav. Te dežele niso samo potrošnik industrijskega blaga, ampak tudi bogat izvoznik surovin. Združene države so v Južno Ameriko vložile veliko investicij in danes drže v svojih rokah sko-ro vse velike rudnike. V zadnjih letih pa opažamo, da se južnoameriške dežele iz dneva v dan bolj prebujajo. Ameriški imperializem je naletel na močan odpor. Argantinci so se uprli, v Boliviji so nacionalizirali rudnike kositra, Čile in Mehika sta jim pokazala zobe in še mnoge druge dežele so sklenile, da se bodo otresle gospodarskega in političnega vpliva ameriških bogatašev. Južnoameriške države so začele nastopati solidarno in ta njihova solidarnost se danes že jasno kaže v odnosih do Združenih držav, pa tudi v odnosih do vsega ostalega sveta. Šesta- DEŽELE LATINSKE AMERIKE SE ZBLIŽUJEJO In navček bo zapel ameriškim bogatašem nek argentinskega predsednika Perona in predsednika čileja Ibaneza bo nedvomno nadaljnji korak k utrjevanju te solidarnosti. čile in Argentina enako gledata na odnose z Ameriko. Zmaga Ibaneza na nedavnih volitvah v čileju je bila v Ameriki neprijateljsko sprejeta. Seveda — težko je pozdraviti volilno zmago človeka, ki je obljubil, da bo takoj ko bo prišel na oblast nacionaliziral industrijo bakra, ki je od prvega do zadnjega stroja last ameriških bogatašev. Zato pravijo v Ameriki, da ima ta sestanek »protiameriški« značaj. Toda to je šele začetek. V kratkem bo predsednik Bolivije obiskal čilsko prestolnico, zunanji minister Ekvadorja bo odšel v Argentinijo in Bolivijo, predsednik Brazilije pa bo odšel v čile. Vsi ti ljudje zagovarjajo načela, ki niso nič kaj ugodna za Združene države. In to so načela popolne nacionalne neodvisnosti. Nekateri celo govore, da nameravajo v Južni Ameriki ustanoviti federacijo in da bosta postavila temelje tej federaciji Argentina in čile. Drugi govore o južnoameriškem bloku, ki bi popolnoma prekrižal ameriške načrte v tem delu sveta. ki imajo 73 poslanskih mest. Stranka neodvisnih se je morala to pot zadovoljiti s 14 mandati, informbirojevci pa samo s štirimi, čeprav so v predvolilnem boju uporabljali vse mogoče in nc-mogoče spletke (tiskali so celo plakate, ki so bili na eni strani podobni denarju, na drugi pa so bila napisana predvolilna gesla. Ljudje so jih pobirali, ker so mislili, da so šilingi). Lahko trdimo, da je bila Ljudska stranka kljub 'podpori duhovščine na teh volitvah poražena, čeprav je debila en mandat več, kakor pa socialisti. 300 tisoč glasov, ki so si jih socialisti pridobili, je velik udarec klerikalcem in Vatikanu, ki hoče s pomočjo Ljudske stranke obdržati v Avstriji svoj vpliv. Zmaga socialistov pa je tudi dokaz, da avstrijsko ljudstvo odklanja lažna socialistična gesla infoirmbirojevcev in nazadnjaška gesla nekdanjih nacistov. Volilna zmaga socialistov pa je postavila v ospredje tudi razpravo o načelih Socialistične stranke, o njenem programu, nadaljnjem boju za socializem, o odnosih do koalicijske vladavine in slabostih, ki izhajajo iz sodelovanja s klerikalci. Koalicijska vladavina, ki vlada v Avstriji že vsa leta po osvoboditvi ho ostala i že naprej. Vse kaže, da je to želja sociali- I stičnih voditeljev, pa tudi voditeljev Ljudske stranke, čeprav so med njimi nasprotja, ki jih nikakor ne bodo mogli odpraviti. To so v glavnem različni pogledi na odnose do kapitala, proti kateremu so klerikalci zelo prijateljsko razpoloženi in ki se kažejo tudi v različnih pogledih na varčevanje. Klerikalci se zavzemajo za varčevanje pri socialnih dajatvah in javnih delih, socialisti pa zagovarjajo večje obdavčenje zasebnega kapitala. Toda, ker sta obe strani v parlamentu skoraj enako močni in nobena ne more zbrati več kot polovico glasov, navadno taka nasprotja prebrodijo z začasnimi kompromisi. Oskar Polak, eden izmed voditeljev in najvidnejših teoretikov avstrijske Socialistične stranke je nekoč izjavil: »Avstrijska socialistična stranka je v političnem pogledu stranka, ki sodeluje v vladi, toda v socialističnem pogledu je opozicijska stranka. Koalicija je potrebna za ohranitev države, hi jo odobravamo. V Avstriji je zaradi razdelitve prebivalstva na dva. približno ena- ko močna tabora, obstoj solidne vlade, ki jo zahtevajo težkoče okupacije in obnove možen le s koalicijo dveh velikih strank.« To je tudi uradno mišljenje Socialistične stranke. Ne moremo pa trditi, da sodelovanje s klerikalci ne vzbuja pri avstrijskih socialistih — med člani, pa tudi v vrhovih — ostro grajo vodstva stranke. Eden izmed socialističnih voditeljev — Oskar Hundels na primer meni, da se je potreba po koaliciji razvila v filozofijo, ki postaja za končne cilje socializma zelo nevarna. Pa tudi glede vsebine, vloge in ciljev države se Hundels ne strinja z uradnimi pogledi stranke. Tako kot v vseh socialističnih strankah na Zahodu, tudi v avstrijski socialistični stranki niso enotni glede vloge države v upravljanju gospodarstva. Zaenkrat še prevladujejo težnje po krepitvi države, ki mora biti »pri uresničenju novih oblik gospodarstva in družbe odločujoč činitelj«. Posledica tega pa je, da socialistično načelo samoupravljanja proizvajalcev ostane le pri navadnem »soodločanju« in to tudi v podržavljeni industriji. Taki pod ledi omogočajo razvoj državnega kapitalizma, birokratizma, in krepijo državo do take meje, ki je popolnoma nasprotna socialističnim načelom odmiranja države. Ker je v Avstriji zelo velik del industrije nacionaliziran, je to zelo nevaren pojav, V 1950. letu so dali podržavljeni avstrijski rudniki 92% vse proizvodnje premoga, 99.6% železne rude, rudniki cinka, svinca, bakra pa kar 100%. Surovega železa so državna podjetja izdelala 99%, surovega jekla, aluminija 70%, električne energije pa 93%. Iz teh številk vidimo, da je državno kapitalistični sektor ne samo močan, ampak celo odločujoč činitelj v avstrijskem gospodarstvu. Pozabljanje na osnovno- načelo socializma — samoupravljanj© proizvajalcev — hromi avstrijsko socialistično stranko in slabi njen boj za socializem. Ob teh parlamentarnih volitvah so se nekateri avstrijski socialistični voditelji resno zamislili nad programom svoje stranke in že se močneje slišijo težnje po revo-lucionarnejših socialističnih načelih, če bo avstrijska socialistična stranka, kljub notranjim nasprotjem i,n sodelovanju z Ljudsko stranko razširila svoj delovni program in ji bo osamosvojitev in osvoboditev izpod okupacije le eden. izmed začetnih ciljev, potem lahko pričakujemo, da v boju za socializem ne bo ostala na pol poti. Minuli teden je bil telikega pomena za utrjevanje miroljubnih sil v svetu, saj je zaključil rvo obdobje sporazumevanja in zbliževanja treh alkanskih držav: Jugoslavije, Grčije in Turčije. V Atenah in Ankari podpisani prijateljski sporazum je rezultat poglabljanja medsebojnih odnosov med balkanskimi narodi, izmenjave parlamentarnih vojaških in diplomatskih delegacij, temeljitih razgovorov o vseh pomembnih političnih, obrambnih, gospodarskih in splošnih vprašanjih, je naravna posledica miroljubnih prizadevanj balkanskih narodov. Prav zato smo narodi v balkanskih deželah, pa tudi vsi miroljubni ljudje v svetu, s takimi simpatijami pozdravili ta sporazum. Sporazum o prijateljstvu in sodelovanju mod balkanskimi narodi ima širši pomen, kakor ga imajo navadno prijateljske pogodbe, ker vsebuje tudi določila o vojaškem sodelovanju in organizaciji skupne obrambe. Toda ta skupna obramba je predvsem opozorilo napadalnim silam in zato ni namenjena samo obrambi miru na Balkanu, ampak tudi opozarja vse agresivne sile na svetu, da bodo svobodoljubni narodi sprejeli napadalca dobro pripravljeni braniti svojo svobodo in neodvisnost. Sovjetski cirkuški problem Komite za umetnost pri vladi Sovjetske zveze ostro graja glavno cirkuško upravo, češ, da slabo upravlja s svojimi cirkusi in moskovsko šolo cirkuških umetnosti. Zanemarja namreč vzgojo jahačev in »ne ustvarja novih in originalnih del cirkuške umetnosti«. S to grajo in člankom, ki ga je objavil časopis »Sovjetsko izkustvo« so v Sovjetski zvezi ponovno začeli urejevati »cirkuški problem«. »Sovjetsko izkustvo« piše, da je v cirkusih premalo »idejnosti«, da je premalo klovnov in še ti so slabi, »nedorasli nalogam« itd. , Sporazum^ je zasnovan po načelih Ustanovne i listine Združenih narodov in izraža željo ter I stremljenja treh držav, da bi živele v sožitju z , vsemi narodi, razvijale medsebojne prijateljske stike in čim več prispevale k utrditvi mednarod-| ne varnosti. Razen tega pa je sporazum name- I njen obrambi svobode in neodvisnosti balkanskih narodov. Z njim je domenjeno, da se bodo podpisnice sporazuma dogovarjale in skupno varovale svoje koristi. Temu smotru bodo služili redni letni sestanki zunanjih ministrov vseh treh * držav. Balkanske države so se tudi sporazumele, | da ne bodo sklepale nobenih posebnih paktov, ki bi bili naperjeni proti koristim ene izmed podpisnic. Sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med balkanskimi narodi pa ni v nasprotju s katero koli obrambno organizacijo, ki v njej sodelujejo balkanske dežele, in tudi ne z Atlantskim paktom. Ob koncu pa je še poudarjeno, da se temu prijateljstvu balkanskih dežel lahko priključi vsaka druga država, katere sodelovanje se bo zdelo vsem pogodbenim strankam koristno za uresničevanje smotrov prijateljstva na Balkanu. In prav ta zadnja določila ustrezajo vsem tistim zlobnim glasovom, ki hočejo zaviti balkansko sodelovanje v plašč nezaupanja in neiskrenosti. Prav zelo zlobni so ti glasovi iz Italije. Spomnimo se le, s kakšno naslado so v Rimu zagrabili vest, da bodo razgovore v Atenah preložili. Dejansko pa je šlo samo za enodnevno odgoditev pogajanj zaradi bolezni turškega predstavnika. In ko so sporazum podpisali, je italijanski ljubosumnosti ostalo le obrabljeno geslo, da sporazum brez Italije ni mogoč. Res bi lahko sodelovanje med balkanskimi narodi in Italijo utrjevalo sile miru na svetu, toda to sodelovanje bi moralo biti zgrajeno na načelih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja, ne pa na težnjah po nadvladi in osvajalnem pohlepu. I Vsi važnejši svetovni listi so pozdravili balkanski sporazum kot vel*k prispevek silam mini. Pa tudi diplomatski predstavniki v zahodnih deželah so že povedali svoje mnenje. V Londonu poudarjajo, da bi sedaj, ko je podpisan sporazum, pomenil napad na Jugoslavijo novo svetovno vojno. Zato bo Velika Britanija izrazila svoje simpatije do balkanskega sporazuma na prihodnjem sestanku Sveta severnoatlantskega Zastopnik angleških laburistov Sam Watson in namestnik generalnega sekretarja francoskih socialistov Georges Bruttelles na kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije španske socialiste. Pred dobrim tednom dni so po daljšem trpinčenju ubili v policijskem zaporu v Madridu eneea izmed najuglednejših voditeljev španskih socialistov in Splošne delavske zveze Tomasa Sentena. Policija je prvotno objavila, da je Sentena napravil samomor. Zvedelo se je, da so Sentena zadnji dan strahovito mučili, ker ni hotel priznati, da je sodeloval v sabotažnih akcijah, ki so se v zadnjem času dogajale v Španiji. Policija v Barceloni je te dni aretirala novo skupino uglednih katalonskih socialističnih voditeljev, delavcev in študentov ter objavila njihova imena. Med njimi pa ni imena enega izmed najbolj znanih katalonskih sindikalnih socialističnih voditeljev Ramona Porguerasa, ki je bil aretiran v Barceloni, toda ni zaprt v barcelonski jetniš-nici. Vsa prizadevanja njegovih prijateljev, da bi zvedeli% kje se nahaja, tso bila brezuspešna. Porguerasa so informbirojevski elementi v Francovi Španiji že večkrat ovadili policiji, češ da je sodeloval v različnih akcijah proti režimu. Španski socialisti v Španiji in Franciji se boje, da ne bi Porguerasa zadela podobna usoda kot socialističnega voditelja Sentena. Predsednik Socialistične internacionale Morgan Phillips in tajnik Julius Braunthal sta poslala španskemu diktatorju Francu protestno brzojavko zaradi trpinčenja sindikalnih funkcionarjev, ki so bili aretirani v Madridu, Barceloni in Bilbau. Phillips in Branthal zahtevata v imenu Socialistične internacionale, naj ravnajo z aretiranimi v skladu s človečanskimi pravicami in naj jih javno sodijo. V INDIJI JE IZŠLA KNJIGA O JUGOSLOVANSKI REVOLUCIJI V Bombaju so izdali knjigo pod naslovom »Jugoslavija deže