SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman relja: = S« celo lito predplačil) 15 gld., za pol leta 8 fld.„ za četrt leta 4 g Id., xa ¡«dea ■ mesec 1 jld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za e«le leto 12 fld., xa pol leta 6 (Id., za ietrt leta 3 fld., xa jeden mesec 1 »Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 ?ld. 20 kr. v»č na leto. Potamne Številke po 7 lir. Naročnino in oznanila (inserate) viprejema upravnlitvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi te ne vračajo, nerrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniatvo j« v Semenliklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, ixvxemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 204. V Ljubljani, v soboto 5. septembra 1896. Letnili XXIV. Katoliški shod in vlada. Zadnje dni se je zelo slovesno vršil shod avstrijskih katoličanov v Solnogradu. Shod so pozdravili razni dostojanstveniki, solnograški župan in tudi cesarski namestnik grof Thun. Ker je ta pozdrav lep izraz krščanskega mišljenja in ker namestnika zaradi tega pozdrava židovsko-liberalni listi ojstro napadajo, zato ga tukaj podamo v celoti. Grof Thun ;e dejal: V Solnogradu, v mestu, katero sme svoj pre porod iz razvalin starodavnega Juvavija kot krščansko še danes cvetoče mesto edino le zmagujoči ideji krščanstva in jednemu njegovih najprosvitljenejših apostolov zahvaljevati, v tem mestu se je sešlo danes prvič zastopstvo avstrijskih katolikov, da se posvetuje o interesih katoliške vere in nje spoznavalcev. Mnogobrojni stavbeni spomeniki, da, ves značaj staroslavnega mesta pričajo o delovanju prejšnjih duhovskih deželnih knezov, kojih dedšfiino je prejela naša presvitla cesarska hiša in jo še sedaj bla-gonosno upravlja. Na teh časti vrednih tleh smejo zastopniki avstrijskih katolikov biti prepričani, da prebivalstvo njih težnje umeva in z njimi simpatizuje. (Dobro-klici.) Okrepljenje verskega duha v našem času, katero se brezdvomno v vseh pojavih življenja očitno kaže, je posebno vesela in tolažljiva resnica. To dejstvo dokazuje, da se človeštvo v okovih materi-jalizma ne bode pogubilo, marveč da bode tudi silovito krizo bodočnosti v svoj blagor prestalo. Iz tega poživljenja verskega duha bode tudi shod avstrijskih katolikov zajemal veselo zavest, da so vsa njegova stremljenja našla odmev v ljudskem življenju, in da ne zadoščajo samo večnim, potrebam človeštva, ampak tudi potrebam sedanjosti. Kot zastopniku cesarske vlade v vojvodini Solnograški mi je čast, pozdraviti veleslavno skupščino in jej zaklicati srčni: „Dobro došli!" z odkritosrčno željo, da se bode visoki smoter, katerega si je postavil shod avstrijskih katolikov, istiuito vresničil v blagor katoliškega prebivalstva in v korist splošnega prebivalstva avstrijskega. (Burno odobravanje.) Da je sploh cesarski namestnik pozdravil zborujoče katolike, to zahteva že zunanja uljudnost. Da se pa pri tem grof Thun ni omejil samo na par brezpomembnih fraz, kakor je to od strani vlade ob takih prilikah navada, marveč, da je očitno povdaril važnost krščanskih načel v javnem življenju, to je njegov greh v očeh židovsko-liberalnih listov. Na|drznejše je zarjula židovska „N. Fr. Presse", ki hoče, da so vsled tega v nevarnosti osnovni državni zakoni, ugodna rešitev nagodbe z Ogersko in pa — trodržavna zveza. Država, piše imenovani list, bo vsled tega te-pena v svojih financah, v svojem narodnem gospodarstvu in v svoji kulturi. To lajanje židovskih listov je značilno za cer-* kveno polit, razmere v Avstriji. Zui se, kakor da bi bili katoliki v Avstriji še le druge vrste državljani in^ da nas mora vlada prezirati kakor gobove, s katerimi ni imeti nikake dotike. — Ako se kedo predrzne in le rahlo omenja krščanskih načel, ki naj vladajo tudi v javnem življenju, precej je ogenj v strehi pri brezvercih. Toda poglavitno so katoličani sami krivi, ker so tako skromni v svojih zahtevah glede cerkvenopolitičnih zakonov. Ko bi se pri vsaki priliki nevstrašeno trudili za svoja načela, tedaj bi bili že davno sapo zaprli židovskim liberalcem, katerih peščica hoče obvladovati vse avstrijske krščanske narode. Židovski listi, bojimo se, dosegli bodo svoj namen. Osrednja vlada se bo vstrašila krika in v prihodnje se bodo pozdravi katoliških shodov od vladne strani vršil1 le v lepih a praznih frazah. — Od katoliških shodov do katoliške vlade je torej še dolga pot, a prikrajšali jo bodo katoličani z odločno delavnostjo, katero naj povsod poživlja tudi četrti shod avstrijskih katoličanov. Shod v Starem Trgu pri Ložu. (Izv. dopis.) V nedeljo dne 30. avgusta ob 3. uri popoludne sklicalo je ljublj. slov. katoliško delavsko društvo v prostorih Škrbceve gostilne javen društven shod. Pri vhodu bil je s zastavami in venci okrašen napis: „Ljudstvo slovensko združi se tesno, zmaga je tvoja, a delo je resno!" in potem še več drugih napisov. Poslušalcev je bilo navzočih skoro nad tisoč, večinoma mož. G. Z i 11 e r kot predsednik otvori shod točno ob 3. uri in podeli besedo č. g. P e h a r c u, ki pozdravi navzoče zastopnike katoliškega delavskega društva in poslušalce in navaja, kako potrebno je, da se organizujejo v boju, ki se vrši sedaj med reveži in kapitalom. Na to spregovori gospod Z i 11 e r in omenja, da imajo poslušalci pač prvič pred seboj krščanske socijaiiste, one, ki imajo na svojem programu prvo točko: vero! Nasprotnikom liberalnim je to privatna stvar, akoravno javno to večkrat tajé. Odkritosrčnejši so pač socijalni demokrati, ki to načelo očitno priznavajo. A vera mora imeti povsod v javnosti svoje mesto, ki ji pristaje, tako n. pr. v šoli. Pa dandanes šole niso take, kakor jih mi zahtevamo, ki jih vzdržujemo. To dokazujejo srednje in posebno višje šole, na katerih sinovi skrbnih starišev, v mladosti krščansko vzgojeni, izgubé mnogokrat svojo vero in se norčujej« iz tega, kar jim je bilo v otročjih letih najsvetejše. LISTEK M a r u s j a. (Ruski napisal V. Čajčevko. Poslovenil Iv. Steklasa.) (Dalje.) II. Oče je odšel in Marusja je ostala sama. V sobici je vse lepo pospravila in pogledala na okno, da vidi, kako je zunaj. Solnce je bilo že precej visoko. Na dvorišču je bilo veselo in nekako prijazno. Marusja je imela mnogo dela: dogotavljala je očetovo robačo, katero je sama sešila. Bilo pa je to njeno prvo delo, katero je čisto sama delala. To delo jej je bilo tako drago, da se je hitro obrnila od okna ter hitela šivati. Ko šivaš, moreš tudi misliti. Tudi Marusja je mislila o tem, kako bo, ko se bodo počeli seliti, in kaj vsega ne bode pri tej priložnosti! Ali vse jedno, naj bo kakor hoče, — dobro bode! Vlastnej hiši! Lastna hiša je mnogo in mnogo bolja, nego ta zemljanka! Kako bode tam veselo: Kako bode tam veselo: okoli hiše bode posadila Marusja cvetko ob cvetko, kakor je to bilo pri njeni materi, kakor pravijo, ker ona tega ne pomni. Tata tudi pravi, da bode on nasadil različnega drevja v onem vrtu, ki je zraven hiše. Lasten vrt, to bode lepo 1 Stopiš vanj: solnčice sije, ptičice prepevajo, višnjice se rudečijo, vse, vse tako lepo ! Marusja se je nasmejala — — in prestrašila. V svojih mislih ona ni niti spazila, da jej je igla pala iz rok in da ne šiva nič več. Malo je zarudela in začela hitreje šivati. Tako je šivala do obeda. Opoludne sliši, da žvižga stroj. To je obed de-laveem. Marusja je prenehala šivati ter gledala, kaj bo obedovala. Kuhati ni hotela, ker je hitela dogo-tavljati robačo, — hotela je, da jo na vsak način dovrši danes. Obedovala je, kar je ostalo od sinočne večerje. Po obedu se zopet vsede, da dalje šiva. — Sliši — stroj zopet žvižga — zdaj je poobedoval tudi njen oče in gre zopet na delo. Marusja je tako šivala celo uro, kar najeden-krat začuje — stroj zopet žvižga. — Ne moti li se morda? — Posluša. — Da, stroj žvižga. Deklica se je čudila. Kaj je to? O tem času se zglaša. Zakaj to? — Ne zmeni se dalje ter tudi ne misli več na to, nego marljivo dela. Ali kmalu sliši zopet na ulicah beganje, vpitje in hrum. Beže ljudje jedni za drugim, razgovarjajo se in vpijejo. „Kaj to pomeni?" pomisli Marusja in pogleda na okno, pri katerem je sedela. Čudi se, ljudje bežd in kričijo. Marusja skoči na ulico. Od ljudij ni bežal nobeden proti njej, da ni mogla nič zvedeti. Med tem se ji približa jedna prijateljica, ki je tudi bežala za ljudmi, ki so odšli mimo. „Haljka I" zavpije Marusja, „Haljka!" Haljka postoji, da vidi, kdo jo kliče. „To si ti, sestrica Marusja? Joj, kaj seje zgodilo! Rudnik se jezalil!" Komaj je izgovorila Haljka, ker je bila vsa zasopljena. Marusja se ni mogla precej zbrati in vpraša: „Kakšen rudnik? Kje?" „Novi rudnik. — Pravijo, da je vsega voda zalila." „Pa kdo je tebi povedal?" vprašala je Marusja. „Ljudje so bežali in vpili, da se je žalil. Zato je baje tudi stroj žvižgal. Pojdiva tjekaj!" odgovori in dokonča Haljka. Marusja je molčala, ker ni mogla sploh razumeti, kako se je rudnik mogel zaliti, ko je okoli bilo vse suho — nobene reke. Ali ni o tem dolgo mislila. Druga misel jo je obvzela: v tem rudniku je delal tudi njen oče, — kaj je tudi njega zalilo? Ta misel jej je prešinila srce kakor strela, padla bi bila, da se ni prijela za zid. — Za božjo voljo! — zakriči. „Joj, Marusja — kako si ti bleda, za božjo voljo!" — zavpije Haljka in priskoči k njej, da jo obdrži, da ne pade. Marusja je molčala. Vera mora tudi uravnavati razmerje med gospodarjem in delavcem. Ako bode prvi veren, izvrševal bode gotovo svoje krščanske dolžnosti in poslednjemu se ne bode treba pritoževati. Sedanje čase se pa vidi, da ravno zgoraj je pohujšanje — in to bi se moralo zboljšati. Različni zastopi, občinski, deželni in državni, so mnogokrat krivi žalostnih in nezdravih razmer sedanjega časa. Zato morajo vo-lilci si vselej zastopnike izbirati, ki imajo srce za ljudstvo in so sami verni in narodni. Zahtevati morajo od svojega poslanca, da deluje po krščansko-socijalnem programu za blagor svojih volilcev. Naudušeno pritrjevanje je sledilo tem besedam. Na to nastopi, burno pozdravljen z živioklici, gospod poslanec F. M o d i c in poroča o svojem de-želnozborskem delovanju, zatrjevaje, da bode vedno neustrašeno zastopal koristi svojih volilcev, po načelih katoliške narodne stranke, kakor mu vest veleva. Poživlja volilce, naj mu le vselej povedo svoje zahteve in se bode vestno ravnal po njih. Pazljivo so sledili poslušalci poročanju in mu živahno pritrjevali, veseli, da imajo vestnega poslanca, ki ne zabi svoje dolžnosti, volilcem poročati o svojem delovanju. G. Jakopič nadaljuje razpravo o soeijalni organizaciji. Med drugim omenja, da so soeijalni demokrati zlasti v tem nasprotni, ker s svojimi brezbožnimi spisi in sramotenjem cerkve spodkopavajo vero. Oni pa tudi v narodnogospodarskem oziru ne morejo osrečiti ljudstva, ker imajo za vodnike svoje jude, ki imajo ves kapital skoraj v svoji roki. Ako si pa vodniki po načelih Rothschilda in Hirscha pridobivajo svoje bogastvo, tudi soeijalni demokrati ne morejo biti boljši v reševanju socijalnih razmer in zboljševanju delavskega stanja. Judje od nekdaj za delo niso marali, pač pa so bili navadno oderuhi in tudi izdajalci domovine. Nižji stanovi se morajo združevati in si sami pomagati. Obrtniki in kmetje naj si ustanovljajo svoje zadruge. Te bi se med seboj zvezale in združeno tekmovale z velikim kapitalom. Go8p. Gostinčar v navdušenem in izbor-nem govoru dokazuje iz zgodovine početek liberalizma in pogubne in brezverske njegove nauke. S hvalisano svojo prostostjo uničil je zadružno življenje nižjih stanov in tako provzročil propad kmeta in obrtnika. Svobodo so oznanovali krivi preroki sreče — priklicali pa v resnici socijalno zlo po celem svetu. — Katol. del. društvo je izdalo na črt — program, po katerem bi bilo mogoče, ako se povsod izvaja, dospeti do zboljšanja stanja delavskega in kmečkega stanu. Kmetje naj bi si ustanavljali društva, v katerih bi se shajali, podučevali in vspodbujali k skupnemu delovanju. Kmetske zadruge naj bi nakupovale pridelke in prodajale skupaj, zalagale tudi vojni erar. Kmet mora prodati, ako hoče plačevati, a sedaj kapitalist namestu pridelovalca samega določa ceno pridelkom. Velik pomoček k zboljšanju teh žalostnih razmer so Raiffeisenove posojilnice. Velike posojilnice imajo bogato plačane uradnike in dajo posojila le na največjo gotovost. Pri prvih pa se upravlja navadno zastonj. „Oh, hvala Bogu" — veselila se je Haljka — „da ni moj oče v tem rudniku. — In tvoj, Marusja, v katerem je?" Marusja je mogla komaj spregovoriti : „V novem" . .. „O, ti nesrečna!" . . . obžaluje jo Halja. — „Pojdive tjekaj!" „Pojdive! pojdive 1" — osvesti se Marusja, prime Haljko za roko ter jo potegne za seboj. „Ne tako naglo, sestrica! — ne bom te mogla dohajati." Od hišice, kjer je Marusja živela, pa do rudnika ni bilo ravno daleč, in deklici ste prišli hitro tjekaj. Kolikor bolj ste se približavali rudniku, ste srečevali vedno več Ijudij, ki so tudi tjekaj bežali, a okoli rudnika samega se je bila zbrala že precej velika množica. Tukaj so bili upravitelj in delavci iz rudnika, kar jih tisti dan ni delalo v rudniku ; bile so tudi žene z otroci. Neke žene so se jokale. Držaje se za roke prodrli ste skoz ljudstvo. Ko prideta v sredino, zagledate, kako neki človek sedi na vozičku, na katerem se vozi premog iz rudnika. Marusja ga je precej spoznala, — to je bil Semen, delavec v rudniku, ki je delal vkup z nje- Omenja delničarjev pri stavbi sueškega kanala, ki neverojetno visoke dividende vlečejo, kar jim morajo posredno le vsi nižji stanovi plačevati. Delavec pa je toliko zapuščen in izrabljevan od kapitala, da niti svojih otrok vzgojevati ali pa celo sam sebe nasititi ne more. Bog je pač Adamu rekel: „V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh." A sedaj mora v potu svojega obraza stradati. Soc. demokrati skušajo na podlagi materija-lizma človeka pripeljati do največje sreče. Oznanju-jejo jeduakost — a njih vodniki so v živem nasprotju s temi nauki. Voditelj avstrijskih soc. dem. dr. Adler, Žid, vleče mastne plače od svojega vodstva. Služabniki se mu morajo pa globoko klanjati. — Taki ljudje pa nimajo srca za ubogega trpina. Gosp. K r e g a r v svojem govoru pojasnuje, da ni res, da bi bili kršč. socijalisti si izposodili svoj program pri soc. demokratih, ker je že škof Kette-ler že pred letom 1848 sestavil isti program. Marks in drugi so se še-le pozneje poprijeti teh naukov. Nasprotje mej nami in soc. dem. se kaže posebno tudi v tem, da so nam vodniki večkrat duhovniki, zadnjim pa navadno le judje. Opisuje izrabljevanje delavcev po štrajkih, katere večkrat uprizarjajo zato, da si kapitalisti izpraznijo prenapolnjena skladišča, mej tem pa delavcev plačevati ni treba. Ob s/47. uri zaključi predsednik zborovanje s trikratnim „živio"-klicem na sv. Očeta Leona XIII. in presvetlega cesarja. Poslušalci so govornikom pazljivo sledili in navdušeno pritrjevali. Vztrajali so skoro 4 ure, ako-ravno je deževalo. Prišli so na shod tudi možje iz Blok, Grahovega, Cirknice, Babinega Polja. Vladal je najlepši red, katerega je hotel motiti samo soc. demokrat Maks Prezelj, trgovec iz Loža s svojim kričanjem. Na poziv predsednikov, naj utemelji svoje ugovore med govorom gosp. Jakopiča, ni vedel ničesar druzega povedati, kakor to, da so soc. dem. verni ljudje, le duhovniki spodkopujejo vero, ker uide za njimi kak pes v cerkev. Obudilo je to največjo veselost mej poslušalci. Kislih obrazov so poslušali njegovo temeljito dokazovanje njegovi pristaši. Videti je bilo tudi nekaj Narodovcev, ki so skušali nemir uprizoriti, pa se jim ni posrečilo. Nasprotniki so kaj lepo svojo izobraženost pokazali s tem, da so na hišo nabili papir z grdilnim napisom. V ponedeljek po noči pa so strgali vence, namazali hišo, zastave in napis pri vhodu. Na hišo so pa zopet svoj „pereant" napisali. To je olika naših starotrških Narodovcev in socijalnih demokratov — naših nasprotnikov. Politični pregled. V Ljubljani, 5. septembra. Katoliški shod v Solnogradu se je sijajno završil predvčeraj popoludne s slovesno božjo potjo na bližnjo goro Marija Plain. Radi primanj-kovanja časa so morali omejiti na zadnjem shodu vsi govorniki svoje razprave. Posebno znamenit je bil sklepen govor kardinala Hallerja. »Govori se,« pravi kardinal, »včn s praktičnim krščanstvom, jaz pa spopolnujem ta rek z : notri s praktičnim krščanstvom v hišo in družino, da ostaneta krščanski. nim očetom. On je bil ves moker, a po tem, ker je sedel, moglo se je opaziti, da se je ž njim nekaj zgodilo: aH je bil bolan, ali se je pa v rudniku ponesrečil. Zraven njega je stal upravitelj rudnika, visok, črn človek, in on reče onemu, ki je ravnal stroj : „Vzemite dvajset Ijudij iz rudnika! obe sesalki s strojem I Hitro I" Voditelj odleti. Upravitelj se obrne k Semenu: „Tedaj, kako je to bilo?" „Takole" — odgovori Semen, ter ni niti vstal, bržkone od bolečin. — „Mi dva sva tolkla premog vkup, jaz in Ivan; kar iznenada nekaj zašumi I Mi dva zbeživa, ali voda je nama že za petami I — Morala sva bežati — ali mar moreš ti temu uteči?! — Kako je naju samo zgrabilo, kako potegnilo I Hitro sem jaz izgubil Ivana — gotovo se je utopil, siromak. — A jaz sem se samo silil, da se čim prej umaknem, da se čim prej do stene privlečem, da se med stebri izvlečem. — Kar tudi mene kar naenkrat zavrti; — ko me zavrti, a jaz z glavo ob steber — tresk I Zavrti se mi v glavi — zdaj je, pomislim, konec I — Ali hvala Bogu, ni nič hudega — morda tudi ni velika rana. Potem še en- KrSčanstvo mora najpreje prodreti v naša srca, da se izvrši vse naše mišljenje po krščanskih načelih, prodreti v vsako občino, da se prične v oji krščansko življenje. Krščanski duh mora prevejati volilce in izvoljene in po teh preiti na vse družabno živ^enje.« Po tem krasnem sklepu je podelil kardinal zborovalcem apostolski blagoslov in s krščanskim pozdravom zaključil tridnevno zborovanje. Na tem shodu se je v teku posamnih razprav rešilo lepo Število prevažnih vprašanj in se sklenile resolucije, katerim mora pritrditi vsak treznomisleč človek. Treba je le, da te resolucije ne ostanejo samo v zapisniku tega shoda, marveč da se predložč in naglaSajo na takem kraju, kjer se lahko tudi na nje ozira. Protiframasonski shod v Tridentu. čim bolj se bližajo razne priprave za ta shod svojemu zavrSetku, tem očitneje se kaže velevažen pomen, ki se namerava doseči na tem zborovanju. Od vseh stranij dohajajo osrednjemu odboru v Rimu priznalna pisma. Na tisoče štejejo že pisem, v katerih se želi shodu zaželenega vspeha. Ude-ležnikov se je že oglasilo lepo število. Protiframa-sonski shod se bode pečal z dvemi vprašanji, namreč: teoretično proučevanje prostozidarstva in praktična izvajanja v svrho zatiranja prostozidarstva. Za posamna opravila se osnujejo Štirje odseki, ki se pečajo z nastopno tvarino: 1. prosto-zidarstvo, 2. prostozidarsko delovanje, 3. združenje v molitvi, 4. zatiranje prostozidarstva. Oficijelni zapisniki o razpravah se bodo sostavljali v francoskem jeziku. — »Osservatore Romano« objavlja papeževo pismo na osrednji odbor in katoličane, v katerem jih poživlja, naj se bojujejo na vseh črtah proti pogubnemu delovanju framasonov in srčno odbijajo vse navale od njihove strani. Kakor že objavljeno, izjavil se je tudi katoliški shod v Solnogradu proti pogubnemu počenjanju prostozidarjev in si načrtal pot, po kateri je hoditi katoličanom v boj proti največjim sovražnikom oltarja in prestola. Položaj Armencev postaja vedno bolj žalosten in čim dalje se vrši pogajanje mej armenskimi zastopniki, tem slabeje se godi krščanskemu prebivalstvu, tem v večji nevarnosti se nahaja. Največji sovražnik armenskega naroda je sultan sam, v njegovi grozovitosti ga pa še podpirajo ministri in ostali uradniki turške vlade. Marsikdo je morda dosedaj menil, da je sultan sam še nekaj prijatelj zatiranih narodov, in da so le njegovi uradniki tako kruti nasprotniki vsega, kar se ne obrača proti Mekki. Poročilo „Voss. Zeitg." iz Carigrada nam pa dokazuje, da se to mnenje ne uresničuje. Dopisnik imenovanega lista navaja namreč sledeče stavke : „Sultan bi lahko na mah ustavil grozovito klanje, ko bi le hotel; on je pa cela dva dni mirno opazoval vse početje krvoločne druhali, da v palači so se celo radovali nad klanjem in bili celo ponosni na to, da je druhal tako dobro udrihala po ubogih Armencih. Isti dopisnik dostavlja, da je sedanji osebni prijatelj in svetovalec sultanov neki Amerikanec Whitman, zastopnik newjorškega „Heralda". Ta je baje naznanil sultanu, da je prijatelj Bismarkov in skrajni sovražnik Krečanov in Armencev. S to izjavo si je naklonil Whitman brezmejno naklonjenost sultanovo krat, ali po sreči ne v glavo. Da ni rudnik izkopan poševno — izgubljen bi bil I Ali iz tega poševnega rudnika me je iznesla voda na beli svet. „Resnica I" — pravi neki rudar, „v navpičnem bi te bilo skončalo I Ali iz poševnega more voda iznesti, tako da se ne utopiš. — Sreča tvoja! „Ali odkod je ta voda prodrla?" — vpraša nekdo. Jeden rudar odgovori: „Iz starega rudnika. — Že več nego jedno leto je poln vode — in zdaj je iz njega to prodrlo. Oni so bodisi izpod njega prekopali bodisi vanj prodrli, pa je potem seveda tudi voda predrla in zalila novi rudnik." „Kaj ti veš?" „Kako ne bi vedel? — Saj je v starem rudniku bilo vedno polno vode, a zdaj se je naenkrat izpraznil in voda je splahnila." „Slabo, slabo!" „A koliko Ijudij je delalo v rudniku?" vpraša upravitelj desetnika. „Hvala Bogu, ne mnogo: bilo jih je deset, enega so iznesli, a devet jih je še tam", odgovori le ta. (Dalje sledi. Lep Q' itii@?ii]i v visokem pritličji. Štiri prostorne sobe, pred-izba, popolno vravnano kopališče, soba za posle, kuhinja, podstrešje, klet in del pri vrtu je oddati za novembrov obrok 1.1. Natančnejše Dove lastnica hiše, Šubi-ceve ulice Št. 3, I. nadstropje. 595 3-1 eieln.1 priporočen od naslovltejšlh medicinskih avtoritet. Templjevi TrelecaS^'04 Styria vrelec je preizkušeno zdravilno sredstvo za obolele prebavne organe Razpošilja kopeliščno oskrbništvo v Hoguftki Slatini na Štajerskem. 223 20-1(5 Dobi se v vseli speeerljsklh prodajalnicali. V Ljubljani pri M. Kastnerju in J. Liningerju. G} J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem maščoba za mjdikaiiji je najboljše sredstvo za ohranjenje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki Karol Weber T Špltalskili ulicah. Pred ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—1G aiuomum nmninmgagw—imM^f|——— «asu® Ignacij Camernik, kamnosek V Ljubljani Poljske ulice Št. 28 (polef? Schreinerjeve pivarne) se priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu v naročevanje afflp nadrobnih spomenikov tudi iz ornega slanita in granita izdelanih, katerih ima veliko v zalogi v najrazličnejši obliki in iz različnega kamenja izvršenih. Prevzema tudi vsa druga v kamnoseško stroko spadajoča cerkvena dela kot: altarje, prižnice, krstne kamne, obhajilne pregraje, tabernakeljne, polaganje tlaka po cerkvah in kapelah zagotavljajoč izvrstno in strokovnjaško delo po konkurenčni ceni. Najzanesljiveje izvršuje tudi vsa stavbinskn kamnoseška dela. Prenavljanje in popravljanje točno, natančno in ceno. 615 6—1 Stavbisca po najmanj 200D° ali več, na najlepšem kraji ob Tržaški cesti v Ljubljani prodaja 608 3-1 Konrad Stoecklinger, Rimska cesta št. 15. 100 HO 300 l\l na mesec lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez lastnega premoženja in brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke. Ponudbe pod naslovom : „leiehter Verdienst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (574 10-3) J. Klauer-jev pravi kranjski liker iz planinskih zelišč dobil je pri slavnosti na Triglavu dne 16. avgusta t. 1 ponosito ime mr „TllIGLAV« Edino pod tem imenom bode odslej — da se izogne zamenjevanju z drugimi tako-zvanimi planinskimi likč.-i — v trgovini označen z oblastveno potrjeno varstveno znamko „Triglav" na prodaj. Ta domač izdelek potrdilo je tudi e. kr. keraiško - fiziloško preizkuševališče v Kloster-neubur«u, analizovalo pa kmetijsko preizkuševališče na Dunaju ter sta se izjavila in potrdila s certifikatom j?g. ravnatelja dr. L. Roesler in dr. C. Meisel da ta liker nima v sebi škodljivih snovij, da je torej izvanredno dobre kakovosti. Planinski liker „Triglav" je jako priljubljen vže tudi izven njega ožje domovinejter ga osobito rada rabi gospoda pri obedih. — Spričevala so na razpolago. 589 31—2 Razglas. 618 3-1 Št. 2952. 617 1-1 Prostovoljna dražba. C. kr. okrajno sodišče na Vranskem naznanja: Na prošnjo postavnega dediča po 24. julija 1896 brez oporoue umrlem posestniku Mihaelu Puncerju se dovoljuje dražba na 2245 gld. 16 kr. cenjene zapuščine (posestva) vložna št. 89 katastralue občine Letusch in se za to določuje dražbeni dan na 21. septembra 1806 dopoldne ob 11. uri na mestu posestva v Podgorju s pristavkom, da se bo oddalo posestvo le za ali čez eenitveno vrednost. Dražbeni pogoji, vsled katerih je posebno vsak ponudnik dolžan vložiti kot varščino 225 gld. v roke dražbene komisije, cenitveni zapisnik in 2emlje-knjižni izpisek se lahko vpogledajo v tusodni registraturi. €. kr. okrajno sodišče na Vranskem, dne 24. avgusta 1896. j Uljudno naznanjam vsem častitira gostom in obiskovalcem stare #V krčme „pri Tišlarju" $ Kolodvorske ulice v Ljubljani, W da sem to staroznano hišo z vsemi pritiklinami od prejšnje lastnice kupil in da bom vodil gostllnliki obrt, kakor tudi glede prenodliča, po stari šegi, nizki ceni in z izborno postrežbo, ter se s tem za mnogobrojni obisk priporočam. 600 3-2 L. Blumauer, krčmar. Na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču se začne šolsko leto 1896/97 dne 18. septembra 1896 s slovesno sv. mašo. Na c. kr. moškem učiteljišču bo vpisavanje prvoletnikov, gojencev, ki imajo ponavljalni izpit, in učencev vadnice dne 14. septembra od 8. do 12 ure. Ponavljalni izpiti bodo dne 15. septembra od 8. do 12. in od 2. do 5. ure, in 16. septemora od 8. do 12. ure. Na c. kr. ženskem učiteljišču bo vpisavanje prvoletnic dte 15. septembra od 8. do 12. in od 2. do 4. ure, gojenk, ki imajo ponavljalni izpit, učenk vadnice in otrok za otroški vrtec dne 16. septembra od 8. do 12. ure. Ponavljalni izpiti se bodo vršili isti dan od 2. do 5. ure. Gojenci, oziroma gojenke, ki so že bili na tem učiteljišču, se imajo oglasiti dnč 17. septembra med 8. in 12. uro. Pismeni vsprejemni izpiti prosilcev >n prosilk za vsprejem v I. letnik bodo 16. septembra od 8. do 12. ure, ustni pa 17. sept. iu sledeče dni od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. Redni pouk se začne dne 19. septembra na obeh vadnicah ob 8. uri, v otroškem vrtcu ob 9. uri, ua učiteljiščih pa po koncu vsprejemnega izpita. V Ljubljani, dne 4. septembra 1896. llavnateljstvo. I00000000000C30G0CCU Trgovina i lesom J. Tito na Dunajski eesti št. 35 (Bežigrad) priporoča svojo bogato zalogo stavbinega lesa, desk in lesa za kurjavo kakor tudi apno, pesek in premog. Vse po najnižjih cenah in brezplačno na dom postavljeno. Pri naročilih zadosti natančno ime, pa da se določi jasno, ka-tero blago in koliko naj se pošlje. O Dostavlja se točno in natanko po naročilu. O Les za kurjavo na željo na drobno razkosamo ter tudi v O malih partijah v vrečah oddajamo. 594 6 — 1 ■oooooooocooooooooooooooooi &emenf9 železniške sine, 264 42 g traverze, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štor je za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zelo znižanih cenah ¿In d rej ti) ruš Rov ič, trgovec z žoleznino Glavni trg 9j 10. Ljubljana. Glavni trg 910. _ B^i^/M^rkAi v. domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. rripOlOClina naznanila naši naročniki in čitatelji „S 1 oveno a" blagovolijo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in s|etinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaiu 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbniStvom v izvrševanje í» w. t »L ar-t> in vsakovrstnih poprav. — Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav. Priporočilna pisma najboljših veščakov so na raznolaao. Matij» Horvat ! čevljarski mojsterv Ljubljani, sv. Petra oesta 32 f priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstva • v naročanja raznovrstnega SC obuvala '•o t katera izvriuje cen naapro i c. kr. gimnaziji Hj ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [}j stvu v naročila na duhovniško in ci- [{] nj vilno obleko po poljubnem kroju zago- in lil tavljajoč trpežno, natančno de'o, ul udno fu postrežbo in kar možno nizko ce?o. ¡{] Q'HSHSHSasaHHS^aSH5aSHS3SE5[h- ! FB. TOIEC ^ pozlatar v Ljubljan' St"-e,:ške ul ce št. 14 i se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 5 činstvu v izvršitev vseh pozlaiarskih del • in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, . krlževlh potov, podob sveinlhov ud. z?- i 5 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče P h o e a ¿3 .5. o to I | LUKA V1LHAR f | Vodnikove ulice4 poleg Katol.tiskarne f priporoča svojo zalogo ^ zlatih in srebrnih f žepnih ur, * nihalnih, stenskih f in ur budilnic po najnižjih cenah. W W | S Poprave izvršuje natančno in točno. $ 0 «w>> >M> «M> <4^91 <040> # 1> W <«M> # | S*?-©.»..© Bo».6asr | | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 4 |i činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- % fskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo • J incenč.Prenavljatudiobrabljencpredmete. i « ^ * X)4fl> » t Fr. SisU.t ded.VT^Vani'* | § Marije Terezije oesta št. 6 § 0 £ t se priporoča v podkavanje konj in razno- a vrstnih voz, ima tudi v zalogi » f raznovrstne voze in sani f J ter jih izdeluje po najnižji ceni. J mizarski obrt ln zaloga pohištva y Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, Zim-stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. me, omar, Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kaineelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. Njega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stekleničice C Tapetniška kupčija j v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 % dobroznana preč. duhovščini, priporoča ^ svoje izvrstne modroce na peresih (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje ilm-% nloe, dlvane ln vsa v tapetnliko 7 obrt spadajoča dela D •o» § •te •(v « g »o K 1 ~ I 1 c w -SL I S •g 3 S ® 81 "S V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku "ag® dobava se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno In sladščičarsko pecivo iz različne moko po ni^ki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosili in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob prlmlcljah, svatovščlnah, imen-dneh in raznih slovesnostih. - S (Oena Jednl steklenlčlol 10 kr.) želodec. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim Plccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, po-speSuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila točno izvršuje proti povzetju G. Piccoli, lekarnar „pri Angelu" v Ljubljani, na Dunajski cesti. in gi prav dobro podpira ▼ njegovi krutosti. Z ozi-rom na Bismarkovo izjavo o Kreti niso njegova pojasnila po vsem neverojetna. Tedenski koledar. Nedelja, 6. septembra: 15. po Binkoštih, evang. Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. Ponedeljek, 7. sept. : Anastazij m. Torek, 8. sept.: Marijino rojstvo. Sreda, 9. sept.: Gor-gonij, Hermogen in Fortunat m. m. Četrtek, 10. sept.: Nikolaj Tol. Petek, 12. sept. : Danijel prerok. Sobota, 12. sept.: Pelagij m. — Lunin s prem in: Mlaj dne 7. septembra ob 2. uri 41 min. pop. — Solnee izide: 10. sept. ob 5. uri 44 m.; zaide ob 6. uri 6 min. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. septembra. (PrevzT. gospod knezoškof) ljubljanski so se danes odpeljali v Hrenovice delit zakrament svete birme. (Oddaja gledališčnih lož.) Ker se je lanska dražba gledališčnih lož tako slabo obnesla, sklenil je deželni odbor letos lože oddati ne več po dražbi — temveč po stalno odločenih cenah. (Škofijski list za ljubljansko škofijo) nazuauja: Razpisane so župnije: Rateče v radovljiški deka-niji, Vranja Peč, Brusnice, Javor, Horjul, Vrhnika, Idrija in baron Rauberjev beneficij pri stolnici ljubljanski. — C. gosp. Anton Brodnik, kaplan v Smartinu pri Kranju, je stalno vpokojen. — V bogoslovno semenišče so še nadalje vsprejeti gg.: Anton Bartol iz Ribnice, Kane Pavel iz Šent Vida na Ljubljano, Sever Josip iz Škofje Loke in Z o r k o Valentin iz Cerkelj na Dolenjskem. (Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Prestavljeni so gg. kaplani: Karol C i k iz Radeč v Hrenovice , Martin N e m a u j i č iz Hrenovic v Mirno Peč, Franc I n d o f iz Mirne Peči v Prečino, Jožef K o b I a r iz Gorij v Škotjo Loko, Auton Medved iz Smarij v Boh. Bistrico, Tomaž Rožnik iz Zagorja v Mengeš, Jožef C e g n a r iz Zirov v Moravče, Janez Trpin iz Tržiča na Ig, Frančišek Cešarek iz Metlike v Šmarje, Ignacij Na dr ah iz Metlike v Tržič, Ivan Je-1 e n e c iz Iga kot župni upravitelj na Sv. Goro, Leopold Zaletel iz Mengša kot župni upravitelj v Goriče. — Nastavljeni so novomašniki: Auton Plešic v St. Jurij pod Kumom, Peter K o p r i-v e c v Radeče, Ivan Godec v Gorje, Ivan M i-helčič v Zatičino, Jakob Benedičič v 2ire> sem. duhovnika Alojzij Jarec v Metliko in Jožef Novak v Metliko. (Promocija.) Doktorjem filozofi;« je bil na gra-škem vseučilišču promovan gosp. Josip Gruden iz Ljubljane. (Iz Bele Krajine) se nam poroča, da je te dni obiskal svoje volilce državni poslanec gospod Viljem Pfeifer. Bil je v Semiču, na Vinici, v Dragatušu in v Metliki. Prišlo je mnogo volilcev ; pazno so poslušali svojega vrlega poslanca, ki v resnici vestno zastopa interese kmetijstva. G. poslanec Pfeifer se pri vsaki priliki poteguje za kmeta in skuša mu pridobiti pomoč in polajšavo. Belokranjski volilci so z g. Pfeiferjem povse zadovoljni, izrekli so mu svoje zaupanje, in pri prihodnjih volitvah za državni zbor ga bodo kakor doslej jednoglasno volili za svojega poslanca. (Premovanje konj v Kamniku 3. septembra.) Obdarovani so bili: Za kobile z žrebeti: I. darilo 35 gld. Matija Muhič iz Trzina, II. 20 gld. Janko Krsnik iz Podpeč, III. 15 gld. Jan. Čebul iz Potoka, IV. 15 gld. Karol Frlin iz Stoba. Svetinje so dobili: Jakob Jerala iz Polja, Mat. Lipar iz Lahovč. Za mlade kobile: I. darilo 25 gld. Janez Golob, Podgorje, II. 20 gld. Jakob Skok, Pristava, III. darilo 15 gld. Anto Ovšak, Repnie. Za žrebeta : I. darilo 10 gld. Franc Sofic, II. 10 gld. Mih. Zmrzlikar iz Kosez. (Iz Radeč), 4. sept. Cesarjev rojstni dan smo praznovali s peto sv. mašo in zahvalno pesmijo. — Te dni grade v našem trgu tehtnico za vozove. V kratkem bode gotova. — Sejm, ki se je tu vršil dne 1. t. m., je bil slabo obiskan. — Dne 3. t. m. smo imeli prvo sv. obhajilo otrok. 53 jih je letos sprejelo prvikrat zakrament presv. R. T. — Škarla-tinka še vedno razsaja. — Vina bode letos malo in ie to bode kislo. (Ogenj.) Včeraj ob 11. uri ponoči pričel je goreti v Dravljah 22 „štantov" dolgi kozolec s 4 štanti plašča, pod katerim je bilo okoli 200 centov slame, 2 sani in 1 velik voz. Kozolec je lastnina Janeza Florjančiča. Ljudje so prihiteli hitro na pomoč, med temi tudi šentvidsko gasilno društvo z 2 večjima in 1 manjšo brizgalno. Ogenj se je kmalo omejil in pogasil; posestnik je bil za prazen kozolec zavarovan za 200 gld., škoda se ceni okoli 400 gld. Sodi se, da je bilo po zlobni roki zažgano. (Nova stajališča za izvožčeke) so vsled magi-stratnega odloka odločena — na Tržaški cesti pri jahalnici, na južnem, državnem in dolenjskem kolodvoru. Na južnam kolodvoru bode stalo 6, na drugih imenovanih krajih — po 2 izvožčeka. (Vožnja z omnibusi) se je razširila tudi na St. Jakobski in Stari trg. Postajališče je pred Virantom. — Tretji omnibus pa je začel danes voziti s St. Jakobskega trga po Cojsovi, Emonski in Rimski cesti k tobačni tovarni ter od tod po Tržaški cesti na državni kolodvor. (Neroden kolesar,) polir kranjske stavbene družbe, je podrl 8 letno deklico. Otrok je hudo poškodovan. * * * (Iz Ljutomera) 4. sept. Volitve volilnih mož v našem okraji se vrše dne 5. sept. v Ljutomeru za občine : Slamjak, Cveo, Stara cesta, Bra-noslavci, Cezanjevci, Kamenščak, Pristova, Presika. Dne 9. sept. v kolodvorski restavraciji v Radencih za občiue: Boračeva, Kapela, Radenci, Ribtarovci. Dne 10. sept. pri Ivanu Vavpotiču pri Sv. Juriju naŠčavnici za občine: Kralovci, Slanetinci, Sv. Jurij, Grabo-noše; dalje isti dan priKarluSpirkuv Nego v i za občine: Negova, Ivanjci, Sčavnica in Ivanjšovci ; dalje isti dan pri Vincu Maier vStarivasi za občine: Staravas in Bunočini in isti danvVeržeji za trško občino: Veržej in Gerlova. Dne 11. sept. pri Ivanu Vavpotiču pri Sv. Juriju naŠčavnici za občine : Terbegovci, Galušak, Slabtinci, Brlohnejci, Oko-slavci in Očeslavci ; dalje isti dan v Mali Nedelji p r i g. S e k u za občine Godunarci, Mala Nedelja, Moravci, Radislavci. Dne 14. sept. pri K i r b u s za obč.: Gor. Radgona, Polica, Sratovci in Zbigovci. Dne 14. sept. priHauptman-u v Križevcih za občine: Križevci, Hjaševci, Boreči, Logarovci, Lohavci in Ključarovci in isti dan v Noršencih za občine: Noršenci in Krištanci. Dalje isti dan pri Volčji vasi pri g. Antonu Heric za občine : Hrastje-Mota, Bučečovci, Volčja vas in Murščak. — Nadjati se je, da bodejo narodnjaki povsodi storili svojo dolžnost in ne bodejo tekali za Bračkotom. (Volitve volilnih mož) se vršijo okolu Konjic, kakor se nam od tam poroča, tako mirno, da najbližji sosedje volišč komaj zanje vedo. Tako sta dne 2. septembra volili obe občini, trška potem pa oko-ličanska svoje volilne može, a na trgu nisi videl toliko ljudij, kolikor jih je, kadar je pri c. kr. okr. sodišču „tožni dan". Za okolico so bili soglasno izvoljeni vrli narodnjaki: župan Sepic, odvetnik dr. Rudolf, oba iz trga; potem posestnika Anton Pajek-Prežigalec in Anton Klančnik iz Bukovelj. Za trško občino so bili soglasno izvoljeni nasprotniki, ker so bili Slovenci za dobro spoznali, se te volitve zdržati. Bodo li ti volilni možje šli 21. septembra oddajat svojih glasov našim nasprotnim kandidatom, je pač jako dvomljivo. * * * (Iz Brestovice) se nam piše: Zadnje dni meseca septembra delili bodo prevzvišeni gosp. knezo-nadškof goriški zakrament sv. birme v devinskem dekanatu v naslednjih vaseh : V petek popoludne 25. septembra pride prevzvišeni v Opatje Selo. V soboto dne 26. septembra bo konsekracija cerkve; v nedeljo, dne 27. septembra birma ravno tam. Pod noč due 27. septembra pride prevzv. v Devin, dne 28. sept. birma v Devinu, 29. sept. v Zgoniku in 30. septembra v Nabrežini. (Iz Buzeta) due 2. sept. Solze silijo človeku v oči, ko vidi, da se osrečuje narod — trpin. Skrivajo se sovražniki, ki so do sedaj mislili, da imajo pravico v žlici vode utopiti Ščave — sužnje. „Zora puca, bit' če dana". Lahko vam navedem fakta, ki bi osvedočila mojo trditev. Buzet je pal prod malo časom v hrvatske roke. Občina je naša. Kmet se zamore lepo „po naše" razgovoriti, kako in kaj je potreba. Tudi Buzečani sami radi govorijo hrvatski, posebno, kadar je treba kako posestvo — prodati. Res je, da se še kakšenkrat pošalijo s Hrvati, toda kaka ironija I Dne 17. avgusta na predvečer rojst- nega dne Nj. Veličanstva, so poslali Buzečani pri razsvitljavi navzočim Hrvatom pet koščekov dinje. Misleči, da so te došle iz prijateljskih krogov, so nekateri tudi vzeli. Evo vam, kaj so govorili Buzečani malo za tem: „Zopet enkrat smo nasitili sestradane Hrvate". Počasi I Vsi Hrvatje, stanujoči v Buzetu samem, imajo toliko — da nijeden ne prosi milostinje. pri Italjanih, Hrvatje pa izvan Buzeta imajo svoje polje. Da, bili so zadolženi, in večkrat morali pogledati po kakem Buzetskem — „šintaru", toda prošli so časi tiranstva. Njim ni treba več pobirati drobtin iz bogataševe mize, niti ne pričakovati dinj od stranij nekaterih buzetskih neolikancev. Mestni ljudje ne delajo nič, zaslužka ni, denarja ni, kako torej nasititi kot volkove sestradane Hrvate ? Ironija, saj ti se še drži naših Buzečanov, spremljaj jih ter bodi jim rožica na trnjevem potu do boljše bodočnosti I Toda so-li zadnje imenovani tako ironično mislili včeraj dne 1. sept. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša in „Veni Creator" za početek šolskega leta. Dolga procesija se vrsti iz cerkve proti hrvatski šoli. Spremljajo jo štirji učitelji. — Ita-ljani so bledeli same jeze, našim pa ponos napolnjeval Brce, ko so zvedeli, da imamo hrvatsko šolo — četverorazredno. L. 1890 je bila ustanovljena prvorazrednica. Koliko vriša takrat I A danes ? Šolske oblasti javno priznavajo, da imajo Hrvatje „zlate glave, ki se ne smejo pokopati med pastirji na paši". V prostorih, kjer se je nekdaj šopirila blažena italijanščina, podučava se sedaj hrvatska mladina, ki bode lahko zavedno vzdigala narodno zastavo. Pomniti je, da je Buzetska hrvatska šola prva četvero-razrednica na tej strani Istre. Toda ne smete misliti, da stariši otroke pošiljajo v šolo le iz strahu pred precej strogim šolskim zakonom, kot je bilo nekdaj. Sami previdijo, koliko so jim Italijani škodovali za časa gospodstva ; zavedajo se, da zamore Hrvat stati le na hrvatskih nogah. Zato naši ljudje jako radi ustanavljajo in podpirajo društva sv. Ciri in Metoda. Od treh stranij oblegajo tri podružnice mesto Buzet. Na četrti strani ni tega treba, ker tam kraljujejo le hribi in gola pustinja. A vendar ide Hrvat v svoji zavednosti naprej. Zaletel se je nad eno nabolj zagrizenih italijanskih trdnjavic nad Roč. Zadnji teden smo se začeli pismeno pogovarjati med Ročem in Buzetom o zborovanju. Pisma so hodila celi teden in še danes dne 2. sept. niso prišla na svoje mesto. Menda ima gospod Fermeglia na Ro-škej pošti dober nos in je vtaknil dva pisma lepo v koš. Jeli pošta v Roču samo za Italjane ? Seveda Hrvatje še ne znajo pisati 11 Le malo še in se bomo zopet videli. (Iz Gorice) se nam piše : Ministerski predsednik grof Badeni pride po soški dolini v Gorico dne 9. septembra. Želeti bi bilo, da bi šel tudi v Trst in Istro ter da bi se preje poučil o resolucijah in govorih, ki so se čuli na zadnjem občnem zboru društva „Edinost". Spoznal bode potem, da so za Slovane na Primorskem nastopile neznosne razmere, katere mora spremenili, ako hoče Avstriji dobro. — Slovenski starši v Gorici se opozarjajo, da se prične vpisovanje šolskih otrok v „Slogine" zavode dne 13. t. m. ter traja do 15. sept. — Otroška vrta v Gorici in v Pevmi sta se pričela 1. t. m. — Glede slovenske ljudske šole v Gorici se štrena še sedaj ni razmotala. Tudi to kaže, da vladi ni resno mar, da bi dala Slovencem take šole, kakor so jim po ustavi zagotovljene. * * * (Dalmatinski prašiči.) Ker v Dalmaciji ni prašičje kuge, postavili so na ribniški trg 190 prašičev iz Dalmacije, katere so hitro poprodali. # * * (Sejmi po Slovenskem od 7.—12. septembra.) Na Kranjskem: 7. v Zagradcu, na Premu; 9. v Cermošnjicah, Leskovcu, Vrhu (idrijski kant.), Bušeči Vasi, Vel. Laščah ; 11. v Senožečah. — Na Slovenje Štajerskem: 7. pri sv. Vidu blizo Ptuja, v Mozirji, v Kozjih, pri sv. Petru na sveti Gori, Slivnici, Sv. Jederti. — Na Koroškem: 7. v Pliberku. — Na Primorskem: 7. v Isoli; 9. v Kačiču, Pesji Vasi. Društva. (S h o d s 1 o v. k a t o 1. d e 1. društva) napovedan na dne 13. t. m. v Križih pri Tržiču, se je odložil na poznejši čas. (Efektno srečkanje „Glasbene Matice",) katero se je vsled lanskega velikonočnega potresa moralo preložiti za leto dnij, vršiti se ima, kakor je bilo svoječasno objavljeno, dne 15. oktobra 1897. leta v Ljubljani pod vodstvom c. kr. vladnega komisarja. Dunajska zahvalna koncerta in dela za po potresu porušeni društveni dom pretrgala so redno poslovanje loterijskega odseka. — Sedaj pričel je zopet ta odsek redno delovati in prosi vse one čestite dame in gospode, kateri so dobitkov obljubili, pa do sedaj ne še izročili, naj izvolijo loterijskemu odseku čim preje naznaniti, kam in kedaj mu je po-nje poslati. Člani loterijskega odseka so gospe: dr. Gregoričeva, dr. Hudnikova, dr. Jenkova, dr. Ferjančičeva in gospica Lozarjeva ter gg.: Hrast Ivan, tajnik mestne hranilnice; Pe-trovčič Anton, c. kr. računski oficijal; Ravnihar Fr., deželni knjigovodja v pokoju; Trdina Fran, mest. rač. revident iu Vencajz Ivan, c. kr. dež. sodnijski svetnik. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden darovali: č. gosp. Avguštin Skočir, kurat v graški bolnišnici, 5 gld. kot mesečni prispevek. — Gospa Franja dr. Tavčarjeva 10 gld., dar »prvega vpisatelja Visoškega Srednika«. — Gospod primarij dr. V. Gregorič v Ljubljani 10 gld. — Č. g. Ljud. Jenko, župnik pri Sv. Duhu, 3 gld. — Gospod stavbeni vodja Josip Lat 50 kr. — Gospod slikar Strnad 50 kr. — Gospa Matilda Sebenikar na Rakeku iz nabiralnika 4 gld. in sama darovala 6 gld. — čast. gospod župnik B. Grča v Sempasu iz nabiralnika 2 gld. 30 kr. — Za prvih pet Skatljic cirilskih vžigalic so darovali: gdč. Mici Kopačeva, Ivanka Školičeva in g. Iv. Štefe po 50 kr., gospod Dušan Dragan in g. Ivanov po 20 kr. — Gdč. Umberger je nabrala v gostilni »pri Kolovratarju« v Ljubljani s »sokolskim strelcem« 3 gld. — Podružnica Gorenjska dolina v Kranjski Gori 44 gld. 2 kr., in sicer 36 gld. 70 kr. članarine in 7 gld. 32 kr. iz nabiralnika v župnišču. — Gospod Ivan Stefe v Ljubljani 50 knjig. — Prisrčna hvala darovalcem! Spominjajte se, rodoljubi, naše družbe, ker je blagajnik zopet v veliki stiski! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana") ima jutri ob 4. uri popoludne klubovo dirko na Vrhniki. Iz Ljubljane in okolice pridružilo se bode klubu, kakor čujemo, mnogo prijateljev kolesarstva. Po dirki je prosta zabava na vrtu gospoda Jurce, pri kateri bode svirala vrhniška godba. Kakor obetajo priprave, utegne biti dirka zanimiva. (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Skofji Loki) ima z zastavo (pri lepem vremenu) izlet k Mariji pomočnici na Brezje v nedeljo, t. j. 6. t. m. 1. Odhod iz postaje Škofja Loka ob 7. uri 52 minut. 2. Na Brezjah sveta maša s pridigo ob 10. uri dopoludne. 3. Skupni obed društvenikov pri gostilničarju Josipu Finžgar. 4. Pete litanije popoludne ob 3. uri. 5. Odhod iz Otoč zvečer ob 7. uri 42 minut. — Somišljeniki so povabljeni! — Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo I (Shod podružnice sv. Cirila in Metoda.) Iz Buzeta 3. sept.: V vasi Ciritezu bilo je dne 30. avg. zbranih do 150 ljudij. Hrvatske tro-bojnice ni bilo razobešene. Bajoneti so se bliskali. Stresel sem se. Kaj, Hrvat še na svojih tleh ne sme biti sloboden ? Pa hudega ni bilo. Zbrali smo se v zborovalni sobi, ki je bila vsa okrašena z zelenjem. Po govoru č. g. kapelana Kante, ki je otvoril skupščino, prevzel je nadaljevanje bivši poslanec gospod Fran Flego. Poljudno in lahko razumljivo je razlagal svrho društva sv. Cirila in Metoda. „To ni društvo, ki bi učilo člane krasti tujcu, kar je njegovega, temveč le tako, ki uči poštenjake junaško se bojevati proti neprijateljem." Z izgledi iz najbližje okolice svaril je ljudi na složno delovanje. „Ne vsak za se, vsi skupaj zamoremo premagati še dovolj mogočnega zatiralca." Ako bi vsaka ženska vsak mesec vsaj 2 jajca položila na oltar domovine, zbrano se prodalo in darovalo Ciril in Metodovi družbi, oj potem bi stalo kmalo veliko šol v svarilen opomin : neprijateljem: „Do tu in ne naprej ni za ped". Ako je bil kak talijanaški vohun (brez dvojbe!) na shodu, misliti si je moral: prav ima, ostanem pa le pri svojem. No, prosimo jih ne, saj bi delali le zdražbo. Po nastopnem govoru je bilo vpisovanje udov. Oglasilo se jih je ravno pol stotine. V odboru so možje trdnega značaja. Predseduje priprost kmet. Ako bi vi njegov govor čuli, rekli bi: Človek, ti si veliko skusil radi Italijanov. Proseč pomoči svoje društvenike, je obečal, da bode stal kot kamen trden, če bi tudi trebalo preliti kri. Oglasil se je na to buzetski kapelan. Kazal je velikanske napore, katere sta morala prestati slovanska blagovestmka zato, da sta pridobila naši materinščini veljavo tudi med tujimi narodi. Oziraje se na zgodovinske podatke spodbujal je navzoče, da obrane neomadeževan prvi dragoceni biser, katerega zamore mati podat' svojemu detetu. Tombola je pomnožila za precejšnjo svoto društveni denar. Da je po napornem trudu tudi malo razvedrila, nastopili so vrli buzetski tamburaši in pevci ter s tem pripomogli slavnosti do vrhunca. V prijaznem razgovoru družili smo se za tem poznati in nepoznati prijatelji, d& bratje, saj smo vBi sinovi ene matere Slave. — A ko je pa zadnja pesem „Slovo" nas opominjala, da je čas odhoda, stisnili smo še enkrat roke v prijateljski pozdrav s trdnim prepričanjem, da nova podružnica ne bode mejnik naših narodnih društev, temveč le kot kres v turških časih bila opomin spečim: „Dvigni se dvigni narode in brani Tvoje svetinje." A bajoneti naj se pa bliskajo tu ali tam, oni nam bodo le z venci oviti mlaji in vojaški „Di-rection," kamor imamo iti. In če se jih tudi zbere 20—30 nasprotnikov pod oknom zborovalne sobe (kot se je to dogodilo v Ciritezu) in prepevajo izzivajoče pesmi, če se imamo tudi bati, da vsak trenotek prileti kamen skozi okno na glavo — brez strahu I Saj vemo, da je pravica na naši strani, ker daje Hrvat Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, a sebi zahteva svoje nazaj in priznanje samostojnosti od neprijateljev. Telegrami. Kozje, 4. septembra*). Za kozjanski okraj so se danes volitve sijajno izvršile. Levov, 5. septembra. Z današnjim dnem se zaključijo vojaške vaje konjiških oddelkov. Cesar se poda ob 6. uri zvečar v Kryvovice, kjer bode stanoval v palači grofa Stanislaja Stadnickega. Dunaj, 5. septembra. Titularni deželno-sodnijski svetnik Štefan Vidulich v Trstu je imenovan državnim pravnikom v Gorici in sodnijski pristav Henrik Pederzolli v Trstu za namestnika drž. pravnika. Dunaj, 5. septembra. Razni listi poročajo, da se poda ministerski predsednik grof Badeni dne 8. t. m. čez Trbiž in Predil v Gorico in 10. t. m. zvečer v Trident. Zader, 5. septembra. Včeraj ponoči so prodrli roparji v sodnijsko poslopje v Obro-vozovem, pokradli so vrednosti in zažgali večino aktov. Ogenj se je pravočasno loka-lizoval. Most, 5. septembra. Poljedelski minister grof Ledebur dospel je včeraj sem ter se takoj podal na mesto, koder se zemlja seseda. Od tod se je odpeljal v Toplice. Budimpešta, 5. septembra. Poslanska zbornica je razpravljala včeraj o predlogi glede pravic državnega pravdnika nasproti porotnikom. Potem ko je minister Erdelyi priporočal predlogo in je govorilo več govornikov pro in contra, se je odložila na-daljna razprava na današnjo sejo. V današnji seji je odgovoril ministerski predsednik baron Banffy na interpelacijo poslanca Szeterkenyja glede razpuščenja državnega zbora. Ostrogon, 5. septembra. Več oseb se je hotelo z vozom in konji prepeljati čez reko. Valovi so odnesli vse seboj. Število vtop-ljencev dosedaj še ni znano. Vratislava, 5. septembra. Car in ca- rinja sta dospela ob polu 2. uri popoludne. Vojaške in civilne oblasti so imele na kolodvoru svoje zastopnike. Navzoča množica ju je navdušeno pozdravljala. Atene, 5. septembra. Iz Krete dohajajoča poročila javljajo, da vlada sedaj po-polen mir mej prebivalstvom, ki je zelo hvaležno evropskim zastopnikom za toli ugodno rešitev krečanskega vprašanja. Le v Kandiji vlada še razburjenost, katero pro-vzročujejo Mohamedani, ker so nezadovoljni z dovoljenimi spremembami in nameravajo ostaviti otok ter od sultana zahtevati odškodnine za zapuščena posestva. Carigrad, 5. septembra. Včerajšni dan je bil popolno miren. Velika večina proda-jalnic je zopet odprtih. Policija je ustavila dve ladiji z orožjem. Vodji ladije so Mohamedani ubili. Armenske prebivalce vlačijo še vedno v velikih četah v zapor. London, 5. septembra. Iz Stornowaya došli parnik je donesel vest, da je obiskal Izlandijo v noči od 26. na 27. avgusta potres, ki je najmočnejši, kar se jih je pojavilo od 1. 1784. Središče katastrofe je bila Hekla. Mnogoštevilne naselbine z dvema cerkvama so razdejane, veliko živine ubite. Mesto Reikiavik je le malo trpelo. *) Z» včerajšni list došlo prepozno. Proti revmatičnim bolečinam uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antirrheumon lekarja Plccollja v Ljubljani (Dunajska cesta). Cena steklenici 25 kr. 126 (60—2?) 5 Umrli so; , 2. septembra. Leopold Cvek, umirovijeni učitelj, 82 le», Rožne ulice 5, ostarelost. 3. septembra. Ivan Juretič, sprevodnikov sin, jeden mesec, Cesta na Rudolfovo železnico 12, božjast — Tomaž Šetina, delavec, 69 let, Poljanski trg 1, mrtvoud. 4. septembra. Vineeno Lukner, krojačev sin, tri mesece, Opekarska cesta 25, vsled katara v črevih. — Marija Kramar, mestna uboga, 68 let, Karlovska cesta 7, mrtvoud. V deželni bolnišnici v Vod matu.- 22. avgusta. Janez PleSko, vdovec, bivši strojnik v tiskarni, 75 let, apoplexia. — Anton Theuerschuh, samski občinski ubožec, 58 let, cirrhosis hepatis. 25. avgusta. Gašper Rožnik, vdovec, gostač, 76 let, starostna oslabelost. — Janez Arh, oženjen kajžar, 45 let, pljučni snet. 26. avgusta. Matija Dobrovolec, vdova krojača, 60 let, jetika in starostna oslabelost. — Ferdinand Maček, oženjen gostač, 77 let, starostna oslabelost. 27. avgusta. Marija Vojska, omožena delavka, 40 let, typus abdominalis. — Uršula Žiberf, vdova, gostja, 86 let, gangraena senilis. 1. septembra. Fran Ferjančič, gojenec na pomorski akademiji, 15 let, periionitis. 3. septembra. Anton Šajn, oženjen kajžar. 54 let, kronično vnetje trebušnice. — Marija Potokar, žena kurjača v tovarni, 52 let, srčna hiba. Tujci. 2. septembra. Pri Bavarskem dvoru: Kraxner iz Inoinosta. — Pet-kovšek iz Velesovega. — Balz, Povše iz Mokronoga. — Sa-mide s Kočevske Reke. — Doller z Dunaja. — Kahr iz Šmarija. Pri avstrijskem, čaru : Achtschin iz Gorice. — Bilna iz Trsta. — Baron z Ogerskega. Pri Juinem kolodvoru : Uruner z Reke. — Boge iz Erfurta. — Kenieh iz Trsta. Tržne cene v Ljubljani dne 5. septembra. W kr. gl. kr. Pšenica, m. st. . . 8 20 Špeh povojen, kgr. . — 70 Rež, „ . . . 6 50 Surovo maslo, „ . — 78 Ječmen, „ . . . 6 — Jajce, jedno . . . — 3 Oves, „ . . . 6 — Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 8 — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 — Telečje — 58! Koruza, „ . . . 5 40 Svinjsko „ „ . — 68 Krompir, „ . . g 40 KoStrunovo „ „ . — 86 Leča, hktl. . . 9 — Piščanec .... — 43 Grah, „ . . . 9 — _ 15 Fižol, „ . . . 8 — Seno, 100 kgr. . . 2 23 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 1 70 Mast, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 9 Speh svež, „ . . — 70 „ mehka, 4 „ „ 4 80 Meteorologično porodilo. a se a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 4 9. zvečer 736-9 16-8 brezv. jasno 0-0 5 7. zjutraj 2. popol. 735 5 7337 112 22-2 si. svzh. sr. jzah. jasno pol oblačno malom. Eksekutivne dražbe. Viktorja Močilnikarja zemljišče v Jaršah (40 gld.) dne 16. sept. in 16. okt. v Kamniku. Izidorja in Marije Ve i d e r posestvo v Mengšu (2000 gld.) dne 19. septembra in 20. oktobra v Kamniku. Vpis tvrdke. Pri deželnem sodišču se je izvršil vpis tvrdke: „Posojilnica in h r a n i 1 n i c a v P o 1 j a n a h nadškofjo Loko, zadruga z neomejeno ¿Svežo". Zadruga se opira na pismena pravila z dne 12. julija 1896 in ima namen, pomagati svojim udom v nravnem in gmotnem oziru. Načelstvo obstoji iz načelnika in štirih mož. Začasni udje na-čelstva so: Fr. Grošelj, posestnik v Poljanah, načelnik; Pavel Dolinar, posestnik v Srednji Vasi, namestnik; Pavel Debeljak, posestnik na Visokem, Janez Peternel, posestnik na Vinharjih, in Anton Jesenko, posestnik v Poljanah, odborniki. Zahvala. 616 1-1 Podpisana izrekam tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sočutje in tolažbo, kojo so mi sliazovali ob bolezni in smrti mojega nepozabnega očeta, gospoda Leopolda Cvek-a, učitelja v pokoju, dalje prečastiti duhovščini, gospodom učiteljem, slav. pevskemu zboru „Slavec" in sploh vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je vršil pogreb tako veličastno. V Ljubljani, dni 4. septembra 1896. Amalija Cvek. »O I - f| SI. občinstvu naznanjamo, da se je pričela dn6 2. avgusta ^ vožnja z omnibusi (za osebo 3 kr.) cd stajališča na Glavnem trgu čez Valvasorjev trg, Resljevo cesto do južnega kolodvora in nazaj. Intotako se vrši kot doslei vožnja od stajališča v Zvezdi čez Dunajsko cesto na juž. kolodvor in nazaj. Cena vožnje za osebo 5 kr. » ♦ Društvo ljubljanskih izvoščekov: eos 3-2 Josip Turk. Sj I i Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema (udi vezenje, preuovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaj« hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča Ana Hofbauer, i«> «■^ imejiteljica zaloge cerkvene obleke v LJubljani, Gledališke ulloe 4. -T—* 1 »-j 603 3-2 Razglasilo. Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1896/97 dné 18. septembra s slovesno službo božjo v stolni cerkvi. Učenci, ki želč na novo vstopiti v prvi razred, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglasé dné 15. septembra med 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prinesó rojstveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. — Vsprejemne skušnje za prvi razred se prično dné 16. septembra ob 8. uri. V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo vspre-jemali dné 16. septembra od 9. do 12 ure. Ti naj s seboj prinesó rojstveni list, Šolsko spričevalo zadnjega polletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda) in ako so bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglasé dné 17. septembra od 8. do 12. ure s šolskim spričevalom zadnjega polletja. Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igralne pripomočke, vsak na novo vzprejeti pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzprejemnine. Po naredbi veleslavnega c. kr. deželnega šolskega svéta od dné 28. avgusta 1. 1894, št. 2354, sn.ejo se učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadalo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, na tukajšnji gimnaziji vzprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega svčta. P. n. stariši onih učencev, ki hoté tukaj na novo vstopiti ter potrebujejo takega dovoljenja, opozarjajo se torej, da si je pravočasno po posebni prošnji priskrbe pri veleslavnem c. kr deželnem šolskem svetu. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani, dné 2. septembra 1896. YA YA Valentin Accctto, zidarski mojster i6i 45-28 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v Izvršitev novih stavb, oerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja al' povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih ¿tedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, o:;obito cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršilev z uporabo dobrega materijah. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinske in strešne opeke VšfT iz lastne opekarnice, z» katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. Na žslio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. Restavracija Pufltsch v Žabnici, _ob vznožju gore sv. Višarij._ Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti postaje Žabnica c. kr. avstrijskih železnic novo restavracijo ter jo opremil z vsemi potrebščinami najbolje. — Osobito bodi romarjem, kateri nameravajo obiskati slovito 465 15—11 božjo pot na sv. Višarjih najbolje priporočena, ker Je od tu najbllinja pot do oerkve sv. VlšarlJ. Za zanesljivo dobro kuhinjo ln pijačo, istotako za pazno ln uljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno in zaloino pivo, zajamčeno pristna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. — Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času Nosačl spremljevalci, Jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago. V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjem Frano WoŽitZ, restavrater. Rudolf Pufitsch, posestnik. Pleskarski in lakirarski obrt tvrdko Josip Itako vec v Ljubljani = na Bregu štev. 20 = se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se deia, osobito v prostoročno Izvršeno imltaoijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 380 52—16 ir*i L™ I £ Priporočamo svojo brezdimno, brezsajasto in V brezvonjavo sjJ oglino (koks) ¡j kot izvrstno kurivo za ognjišča, sobine peči, kakor tudi za obrtniško kurjenje, kakoršno rabijo ključarji, kovači, slaščičarji, kavarnarji, pralnice in likalnice, krojači, klo- i M sčičarji, kavarnarji, pralnice m likalni M bučarji, za sušenje stanovanj in sob itd. rH Cena iz tovarne do 50 kg. 2 kr. kg. 50 „ 95 100 „ 180 »» n Hj Večja naročila po dogovoru ceneje razpošiljamo vnanjim na- iHi 'S ročnikom v žakljih ali vagonih. ^ k J Jedna vožnja na dom dostavljena stane 1 gld. SO kr. L ^ iHj TDHnrkTTO fnrrouno [Hj Plinova tovarna „ - V lijubljani. Jjj] Hj 586 10-2 K g Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, t) o urar, 105 2i"16 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst ir žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do naifinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihrlnih. stenskih in budilnih ur i.o vedno v zalogi, asar Poprave se dobro in solidno izvršujejo. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v knrznem listu zaznamovanih «anic in vrednosti) Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 >Vien, I Bezlrk, tefansplatv Nr. 11, Parterre TJ» tauov|l] o 11 o lota. 187O. Izdelava perila za gospode, gospl in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Srajo» za gospode, boli chiffon, gladke na prilh, bril ovratnika, ■ brez mani«», 27 Trat jodna od gld. 110 do S-70 'M* . „ S-85 „ 15 _ Srajce za deSk», T4 velikostih, alcor kukor gornjo jodna od gld. 1— do 140 '•«» .< ,, 5-75 „ 7-75 Svltloe za gospode, 6 vrat jedne 80 kr. do gld. 140 leat gld. 4-50 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1B0 do S to. Dvanajst maniet od gld. S SO do 4 60. 12 predlog (Vorhemdon) od gld. 8*25 do 6-— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka J. O. Hamaiiii v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. in kr. mornarloo. Zf Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 36 V popravljanje in natančno vglašenje gla-sovirov in pianinov se priporoča 611 6—2 Alojzij Lesjak v Ljubljani, Streliške ulice 5. Bi, I ose balzam K» 'Jr.«»i «>«l«^«> mmmmi iz lekarne 47 26—13 B. FRAGNER v Pragi je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo, katero pospešuje slast in prebavljenje ----^ ter odvaja počasi in lahkotno. ' Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko. Glavna zaloga ^SSSfJ Lekarna B. Fragner „pri črnem orlu" v Pragi, Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice. Velika steklenica velja 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — Razpošiljanje sleherni dan. Zaloge v Tseh avstro-ogerskih lekarnah."«! Služba organista in cerkvenika oddá se 609 3—3 v Št. Juriju pri Šmariji, p. Grosuplje. Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene ! IG. HELLER na Dunaju H/2 Praterstrasse 49 208 20-13 29 6 Zastopniki se iščejo! Pred ponarejanjem se je treba posebno varovati! Konjski cvet (pomnoženi restitucijski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc>jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. Mena Milna stepa za živi, za konj'e rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro401et z najboljšim vspe-liom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. ~ —- ——■— Zainotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 is Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po mzki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Accetto, 554 62-13 zidarski mojster. Radi podiranja moje hiše v Špitalskih ulicah premestil sem svojo prodajalnico z raanufakturnim blagom 11a 583 5-3 Mestni trg h* s t. 19 (poleg- glavne trafike). P. n. občinstvu se za nadaljno naklonjenost in obisk priporočam. S spoštovanjem 13 u n a j 8 k a borza. Dn6 4. septembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta ...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drl. bankovci ra 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld. 70 kr. 101 80 . 123 35 . 101 25 . 122 HO „ 99 60 . 951 374 119 60 . 58 60 „ 11 73 . 9 521', , 44 30 „ 6 n 64 . Dne 4. septembra. 4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860- 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3* . „ „ južne železnice b% . „ , dolenjskih železnic 4 * 143 gld. 75 kr. 156 „ - 188 . 75 99 . 50 „ 139 . 25 „ 127 . - 108 „ 25 112 . — 95 . 50 99 „ 45 225 . — 172 . 50 128 . 25 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 142 . - „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — , Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — , Salmove srečke, 40 gld................69 . 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld. ......VO „ -- . Waldsteinove srečke, 20 gld......60 . — „ Ljubljanske srečke..................22 , 75 , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 157 . 90 „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3435 — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 427 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 , — . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 63 , 90 . Montanska družba avstr. plan.....86 , — , Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 159 „ 50 „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 12 „ iKT Nakup ln prodaja iv vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. £ Xavarovanje za zgube pri irebanjlh , pri izžrebani« najmanjšega dobitka. \ Ktlantna izvršitev naročil na borzi. ttenjarnična delniška družba „M E H C 17 R" follzeile it. 10 Dunaj, Ririahilfintraiie 74 B. Pojasnila-»* vvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visouega oorestovanja pri popoini varnosti af naloženih tC lavnic, m