PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XX. Št 31 (5714) TRST, četrtek 6. februarja 1964 PO VČERAJŠNJI SPLOŠNI STAVKI DRŽAVNIH USLUŽBENCEV — ------------------------1-- Danes bo nov sestanek Pretija s sindikalnimi predstavniki Minister je včeraj ponovil že znano stališče vlade - Resolucija CK KPI-CGIL za zaščito pravic delavcev, ki delajo v državah EGS RBI, 5. — Splošna stavka državnih uslužbencev se je za-ikljucila opolnoči. V stavki je sodelovalo nad milijon državnih nameščencev, in sicer železničarjev, šolnikov, uradnikov, poštnih nameščencev in drugih. Zadnji trenutek so se jim pridružili tudi občinski in pokrajihski tajniki, pokrajinski zdravni-r, , nameščenci državnega sveta za znanstveno raziskovanje. Opolnoči so začeli zopet voziti vlaki v vsej Italiji. Tudi telefon m telegraf sta začela opolnoči redno delovati. . 50 bii® v raznih mestih sindikalna zborovanja. Glavni zbo-rovanji sta bili v Rimu; organizirali sta ju CGIL in CISL. Na zborovanjih so govorili voditelji federacij posameznih strok. v Zaradi stavke so bile zaprte vse vozil ni noben vlak, na sodiščih so bile prekinjene vse sodno razprave, pošta in telefon sta delovala le delno. Stavka je po- vzročila motnje tudi v nekaterih pristaniščih, ker so stavkali tuli nameščenci pri carini. Jutri se bodo nadaljevala pogajanja med ministrom za reformo javne uprave Preti jem in sindikalnimi predstavniki. Preti pa je davi v razgovoru s časnikarji izjavil med drugim: »Stavka spada med pravice, ki iih določa ustava, in torej ne bi imelo smisla, če bi se zaostrilo stališče vlade do sindikatov zaradi te manifestacije. Toda stavka prav gotovo ne menja Walker o politiki laburistov če bodo zmagali na volitvah Prizadevanje za sprejem Kitajske v OZN, ugodnejše stališče do OZN, podpiranje socialne revolucije v Latinski Ameriki NEV\ YORK, 5. — Zunanji minister v laburistični vladi v senci Patrick Gordon-Walker je v intervjuju ameriškemu tedniku «The Reporter« obrazložil politiko, ki bi jo vodil, če bodo laburisti zmagali na Prihodnjih volitvah v Veliki Britaniji. 1. Kitajska: ((Sporazumno z drugimi socialističnimi strankami se bomo . mnogo bolj kakor konserva-tvci trudili, da dosežemo sprejem Ki.ajske v OZN, ne da bi nas preveč skrbela občutljivost Američanov.« Skupno tržišče: ((Temeljno vprašanje je še vedno uskladitev mteresov Commomseltha z intere-f- skupnega tržišča, tudi če bi na rhaL ceifnl kile na oblasti sociali-lio i v adc- Seveda bomo pripravljeni proučiti vsa sredstva, da se Povežemo in sporazumemo, toda ne “°"t° žurili s pogajanji, tudi z Ev-po’ , bi Di'a v celoti socialistično’ i Dkler ne bo zodeva razjasnje-ua m ne bodo sprejeti naši pogoji. mf?° iie’ da bl bil Ponoven razdor !?ad Veliko Britanijo in šestimi ko?i «n’ na^ bodo vtnde kakršne Nemčija: »Nimamo namena UftncMa. Toda čeprav no-,.J° 'oburisti predlagati nobenega nSpa' k1 b> Pripeljal do stalne Prekinitve Nemčije, smo pripravnem na večjo elastičnost do svojih v Bonnu glede nekaterih tiTpitSn ’ £ak?r. ’e n- Pr- sprejem nrJn-iv?a ^>ciri in Nisi v določenih Pogojih. Vendar pa smo še daleč lavo1 ga' kar de Gaulle odkrito pred-glede tega°» n““Ja Washingtona sninjAngleiko'ameriJki odnosi: «Na lhii ki bi se lahko ime-Bru=i ška politika Bele hi-svoif ,zapiSana neuspehu, ker kljub no i(if^enosti izraža kolonialistič-no stahšče in ji manjka tistega pristnega razumevanja, ki obstaja Brifpn((danes med IndiJ° in Veliko svot J.°’ zaradi dejstva, da je ta se mnro Pripravljena iz-sk« resolucije nedavne kair- ljev Ierence arabskih vodite- Napadi policije na perujske kmete ukinite„Je ,odredil tridesetdnevno r°Čju ^ ustavnih jamstev na pod-jani triUzco. zaradi »izzivalnih de-slični „iS0 J’b povzročili ekstremista Predsedniški od- cije bre-T aSaa Preiskave in areta-Veduie z £°unega ukaza ter prepo-izven zborovanja ali potovanja De,‘ega Področja. v n?ve in4- odločno zahtevajo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiil V ZVEZI S POGAJANJI ZA PRIKLJUČITEV IZRAELA K EGS Zunanja ministrica Golda Meir na uradnem obisku v Italiji Senatorji razpravljajo o gospodarskem stanju dežele ■ 200 milijonov za proslavo 20-letnice odpora • Danes zaseda centralni odbor PSI - Togliatti laže zbolel RIM, 5. — Medtem ko so v poslanski zbornici nadaljevali in zaključili razpravo o zakonskem osnutku, ki obnavlja pooblastilo vladi, da more izdajati določbe glede organizacije in davčnih obveznosti ENEL, so v senatu nadaljevali razpravo o resolucijah, ki zadevajo gospodarsko stanje dežele. Senator Lo Giudice (KD) je dejal, da je gospodarsko in finančno stanje dežele sicer skrajno resno, vendar pa da ni porazno in da se ne slabša. S tem v zvezi je govornik zavrnil glavne obtožbe, ki jih skrajna desnica u perja proti vladi levega centra in je v nadaljevanju pripomnil, I Kar zadeva naraščanje cen je po mnenju govornika pripisati to dejstvo pretežno pretiranemu povpraševanju po živilih, oblačilu ii.in.jua ues; :vanju prip jansko gos o strukturi gospodar-o zna- da ’so za italij sko in socialno čilna nekatera neravnovesja severom in strijo in kmetijstvom, pa pomanjkanje nekaterih bistvenih civilnih služnosti; poudaril je hkrati, da je rešitev teh vprašanj postala težavnejša zaradi neugodne gospodarske Ro-njuinkture, ki jo je tre-ba predhodno ozdraviti, da bi se nato lotili temeljinih vprašanj struktu-re Govornik je nato pripomnil, da je povečanje potrošnje, ki i-ma svoje korenine::v znatnem povečanju dohodkov od dela, po- kSVpIi*.«5? si: & tom (16 odst. v denarju, 8 odst. v blagu); nasprotno pa se je povečanje ponudbe omejilo v istem razdobju na 12 odst. v denarju In na 5 odst. v blagu. To pomeni, da se še vedno nadaljuje naraščanje proizvodnega sistema, ki smo ga opazijj že v prejšnjih letih, a to naraščanje ni bilo zmožmo za-dovoljiti povečanega povpraševa. nja. Neravnovesje trgovinske bi-lance je hkrati povzročilo motno napetost plačilne bilancet ki je zabeležila znaten pasivni saldo. Spričo tega se je po mnenju govornika treba nujno zateči k u-krepom, da bi omejili kredit za finansiranje uvoza neproduktivnih dobrin, medtem ko je treba pospeševati proizvodnjo, blaga za izvoz. in stan kij učil ba uve! anjih. Lo Giudice je za-zatrjevanjem, da je tre* uveljaviti brez odlašanja ukre-ki jih je vlada že sprejela, 9a bi pospešili razvoj živinoreje, pridelovanje sladkorne pese in proizvodnjo na drugih ključnih pod-ročjih kmetijstva in živilske industrije, na drugih sektorjih proizvodnje pa pospeševati modernizacijo podjetij, da bi znižali proizvodne stroške, ♦’ V senatu so razdelili poročilo senatorja Lepofa o zakonskem o- va Imenovanje vsedržavnega odbora pod okriljem predsednika republike, ki bo organiziral proslave po vsej državi na temelju programa, ki ga bo odobril predsednik vlade po posvetovanju s prosvetnim in obrambnim ministrom. Za te proslave bodo izdali 200 milijonov lir. Scotto in še nekateri (drugi komunistični senauvji so predložili zakonski osnutek, ki predvideva ukrepe proti zastrupljanju ozračja. Zunanji minister Saragat je danes sprejel izraelsko zunanjo ministrico Goldo Meir, ki je na obisku v Italiji, dopoldne pa jo je sprejel predsednik elade Moro. V teku razgovora je gospa M"ir obrazložila Moru vprašanja, ki za-,| zadrža' skoraj. izključno devajo razvoi izraelske industrije i cenu PSI, in kmetijstva. Golda Meir se je sestala tudi z zakladnim ministrom Colombom in z njim proučila gospodarske koristi obeh dežel, zlasti v zvezi s sedanjimi pogajanji, da bi se Izrael pridružil evropski gospodarski skupnosti. Na sedežu stranke je tajnik PS Dl Tanassi sprejel laburističnega prvaka Walkerja, ki se mudi na obisku v Italiji na povabilo zunanjega ministra Saragata, in se zadržal z njim v »dolgem in prisrčnem razgovoru«. Jutri se bo nadaljevalo zasedanje centralnega odbora PSI, na katerem bodo razpravljali o poročilu tajnika stranke De Martina. Ker mora centralni ocibor rešiti nekatera organizacijska vprsšanja po razcepu stranke, so bili v teh dneh razgovori med avtonomisti in predstavniki nove socialistične levice, da bi rešili ta vprašanja. Sporazumeli so se, da bodo število članov centralnega odbora znižali od sedanjih 101 na 91 (59 avtonomistov, 2 pristaša Pertinija in 30 predstavnikov levice). Levica bo dobila tudj, pet mest v vodstvu stranite; kandidati za ta mesta so: Bertoldi, Mariani, Lizzadri, Vigone in Veronesi. Pred razcepom je imela levica sedem mest v vodstvu stranke. Od dveh mest, ki sta tako ostali prazni, bo eno od teh baje zasedel Pertini, drugo pa senator Vittorelli, ki je avtonomist. Na zasedanju centralnega odbora KPI bi moral Togliatti danes poročati o svojem potovanju v Jugoslavijo, vendar pa je poročilo odpadlo, ker je Togliatti laže zbolel; zato so to poročilo in diskusijo o njem preložili na eno prihodnjih zasedanj centralnega odbora. Med včerajšnjo razpravo o poročilu Amendole je govoril tudi sourednik »l’Uni{ii» Pintor, ki se je na raz- sko celovistost otoka in zopet normalizirat; položaj.# Po sinočnjem atentatu na ameriško poslaništvo v Nikoziji se je stanje na otoku še bolj zaostrilo. Ameriška vlada je danes uradno protestirala pri ciprski vladi zaradi tega atentata. Razen tega je a-meriška vlada odredila evakuacijo ameriških državljanov s Cipra. Danes so sporočili, da pričakujejo prihod drugih pet posebnih letal, ki bodo odpeljala približno 700 a-meriških državljanov. Pri tem pa pravijo, da je odhod prostovoljen-Ameriško poslaništvo zatrjuje, da se je v zadnjih tednih začela ostra protiameriška kampanja na Cipru, ki se je tako zaostrila, da je prišlo do sinočnjih atentatov. Zaradi tega so sklenili evakuirati ameriške ženske in otroke. V Washingtonu so še posebno nejevoljni, ker je predsednik Makarios dejansko zavrnil angleško-ameriški načrt o vojaški intervenciji NATO na otoku. Prav tako so nejevoljni, ker je francoska vlada že v naprej sporočila, da ne misli sodelovati pri morebitni okupaciji otoka. V Atenah je danes več tisoč študentov demonstriralo pred univerzo proti intervenciji NATO na Cipru. Posebna delegacija je odšla v ameriško poslaništvo, kjer je izročila resolucijo, s katero obsojajo načrt o vojaški sili NATO ter zahtevajo, naj se zadeva postavi pred Združene narode. V Londonu so se danes ves dan nadaljevala posvetovanja v zvezi z odgovorom predsednika Maka-riosa. V političnih krogih v Londonu so mnenja, da pomeni ameriški sklep o evakuaciji ameriških državljanov s Cipra pritisk na ciprsko vlado. Britanski minister za Commowealth Duncan Sandys je imel davi nov razgovor s ciprskim zunanjim ministrom. Britanska vlada se posvetuje tudi z a-meriško vlado. Tudi francoska vlada je danes razpravljala o Cipru ter je ponovila svoje znano stališče, da ne bo poslala ne vojakov ne vojaških sredstev na Ciper v okviru NATO. Minister za informacije Peyrefit-te je po seji izjavil, da ni naloga Francije, vmešavati se v operacijo. ki temelji na zueriškem statutu, o katerem je mnenja, da ni nujno, da večno traja, in pri katerem ni Francija sodelovala, Peyrefitte je dodal, da Francija zaradi tega ne želi sodelovati Pri tej zadevi. Pripomnil je, da bi francosko stališče do angleško-ameriškega načrta moglo biti drugačno, če bi se bil ta predlog postavil na drugačno podlago, in predvsem če bi bil posledica zah- teve, ki bi jo bile postavile glavne prizadete stranke: Grki, Turki in Ciprčani. V Parizu so tudi mnenja, da je angleško-ameriški načrt že v naprej neizvedljiv, ker bi Sovjetska zveza nedvomno postavila proti njemu veto v Varnostnem svetu OZN. Ciprska vlada namreč poudarja, da mora vsako vojaško silo. Ki bi-jo poslali na otok, odobriti Varnostni svet. Spričo tega bo nedvomno prišlo do nadaljnjih N. posvetovanjin'do večjega pritiska na ciprsko vlado. Politični opazovalci so mnenja, aa bodo konec koncev sprejme! edino mogočo rešitev«; pozvali bodo Makariosa, naj sam določi države, ki naj bi poslale vojaštvo na Ciper, ker v tem primeru verjetno ne bi Sovjetska zveza postavila veta. Jasno je, da bi v tem primeru izpadle vojaške sile ZDA in bi prišli eventualno v poštev vojaki nevtralnih držav. Tajnik OZN U Tant (desno) v spremstvu alžirskega ministra Jazida (levo) ei je ogledal petrolejska ležišča v Hasi Mesaud Ciprski predsednik nadškof Makarkr« Včerajšnja splošna stavka državnih uslužbencev je popolnoma uspela in se je zaključila opolnoči. Sodelovalo je nad milijon nameščencev, in pogajanja se bodo danes nadaljevala med sindikalnimi predstavniki ter ministrom za reforme javne uprave. Toda minister je že včeraj izjavil, da stavka ne spreminja objektivnega položaja, kajti vlada je že včeraj sporočila, da ne more, razen obljubljenega poenotenja plač, prevzeti finančnih bremen, ki ne bi bila v skladu s proračunom, katerega je komaj v petek odobrila vlada na svoji seji, ter s politiko valutne stabilnosti. — Ministra za zunanjo trgovino Italije in Sovjetske zveze sta včeraj podpisala trgovinski sporazum, ki vsebuje poleg dodatnega protokola k še veljavnemu sporazumu tudi nov dolgoročni sporazum za dobo 1966 do konca 1969. Sporazum določa desetodstotno letno povečanje medsebojne izmenjave, katere sestav bo ostal v glavnem nespremenjen, s tem da bo SZ v bistvu dobavljala surovine, Italija pa izvažala končne izdelke. Medtem pa se je stanje na Cipru zaostrilo, predvsem zaradi predslnočnjega atentata na ameriško poslaništvo v Nikoziji in ponovnih študentovskih demonstracij včeraj pred univerzo v Atenah proti intervenciji NATO na Cipru. Ameriška vlada je odredila evakuacijo svojih državljanov s Cipra, zlasti žensk in otrok. Vlada ZDA je nejevoljna, ker je predsednik Makarios zavrnil an-gloameriški načrt in ker francoska vlada n"^ sodelovati pri morebitni okupaciji otoka, ker je' mnenja, da je angloameriški načrt že v naprej neizvedljiv, saj bi SZ nedvomno postavila proti njemu veto v Varnostnem svetu. Francoski minister za informacije je včeraj izjavil, da ni naloga Francije, vmešavati se v operacijo, ki temelji na zueriškem sporazumu, ki ne more večno trajati, in pri katerem Francija ni sodelovala. V Londonu pa so mnenja, da pomeni ameriški sklep o evakuaciji državljanov ZDA pritisk na ciprsko vlado. Zaradi vsega tega je glavni tajnik OZN včeraj prekinil svoje potovanje po Afriki in se bo nocoj vrnil v New York. Do zelo hudih incidentov pa je prišlo v teh dneh v Peruju, kjer kmetje zasedajo neobdelano zemlje veleposestnikov in odločno zahtevajo agrarno reformo. Med nekim spopadom policije s kmeti je bilo ubitih dvanajst kmetov, o-krog trideset pa ranjenih. Zaradi tega je predsednik republike odredil tridesetdnevno ukinitev u-stavnih jamstev na področju Cuzco. Njegov odlok pooblašča izvajanje preiskav in aretacij brez sodnega ukaza ter prepoveduje zborovanja ali potovanja izven omenjenega področja. Laburistični minister v senci je objavil smernice morebitne laburistične vlade ter pri tem poudaril, da bi se ta vlada trudila doseči sprejem Kitajske v OZN, da se ji s pogajanji za vključitev v skupno tržišče ne bo mudilo,1 da Vzhodne Nemčije ne bo priznala, pač pa bi sprejela mejo Odra-Nisa v določenih p^g .jiii, za Latinsko Amerike ps je dejal, da je «celotna latinskoameriška politika Bele hiše zapisana neuspehu.* njen. Sovjetska zveza bo v bistvu ostala dobaviteljica surovin, Italija pa bo izvažala končne izdelke. Sporazum določa letno povečanje medsebojne izmenjave za de. set odstotkov glede na višino, ki se predvideva za leto 1965. V letu 1969 bo skupna izmenjava med o-bema državama zvišana za 249 milijard lir (120 milijard v vsako smer). Med glavnimi proizvodi, ki jih bo Italija uvažala, je še vedno petrolej, katerega uvoz se bo zv:šal na 9 milijon ton v letu 1&69. Uvoz premoga se bo zvišal na milijon 200 tisoč ton v letu 1969. Uvoz neobdelanega lesa se bo zvišal na milijon 200 tisoč kubičnih metrov v letu 1969 uvoz osnovnih kemijskih proizvodov bo dosegel v letu 1969 vrednost 3,8 milijarde lir. Italija bo izvažala v glavnem stroje in industrijske naprave, katerih vrednost bo v letu 1969 dosegla 76 milijard lir. Prav tako se bo zvišal izvoz kemijskih proizvodov, umetnih vlaken in sočivja. Po podpisu sporazuma je mini. ster Matareila izrekel zadovolj. stvo zaradi stalnega razvijanja ita* lijansko-sovjetske trgovine takoj po prvem sporazumu leta 1958. Dodal je, da bo to omogočilo še nadaljnji razvoj. Ugotovil je, da danes podpisani sporazumi potrjujejo, da sq pogoji za tak uravnovešen razvoj, in da Italija vodi politiko razširitve trgovine in odpiranja trgov v prepričanju, da je to eden od elementov razvoja trgovine vseh dežel. Pripomnil je, da bosta razstava, ka jo bo Sovjetska zveza v kratkem odprla v Genovi, in obiak delegacije italijanskih gospodarstvenikov v Sovjetski zvezi, ki ga pripravlja ministrstvo za zunanjo trgovino, prispevala k boljšemu in globljemu spoznavanju medsebojnih trgov in medsebojne proizvodnje, in je zaključil, da bodo s tem konkretno prispevali k razvoju mednarodnega sodelovanja in k stvarj miru. Minister Patoličev je v svojem odgovoru izjavil, da podpis novih sporazumov pomeni znaten korak naprej v razvoju trgovinskih odnosov med obema državama. Dodal je, da se Sovjetska zveza zavzema za čim širši razvoj mednarodne trgovine, k čemur prispeva boljše politično ozračje na svetu. Govoril je zatem o sedanjem stanju italijansko-sovjetske trgovine in o možnostih njenega nadaljnjega razvoja in je dodal, da kljub dosedanjim uspehom v razvoju sovjetsko-italijanske trgovine njen obseg ni še v skladu z velikimi možnostmi obeh dežel, ki sta gospodarsko zelo razviti. Na koncu je Patoličev govoril na kratko o značilnostih sovjetske zunanje trgovine in nato analiziral danes podpisane sporazume ter poudaril, da je potrebno, da obe strani iščeta ugodnejše pogoje za trgovino in da storita vse mogoče, da sč odstranijo ovire za njen razvoj. Davi je sovjetskega ministra za zunanjo trgovino sprejel predsednik italijanske vlade Moro. Patoličev je prinesel pozdrave in voščila Hruščova. Pozneje pa je Patoličeva sprejel predsednik republike Segnl. Kakor je razvidno iz zadnjih podatkov, ki jih je objavil ameriški departma za trgovino, je ameriški izvoz z Italijo v razdobju od januarja do novembra lanskega leta dosegel 799,5 milijona dolarjev in se je zvišal za 4,8 odstotkov v primerjavi z letom 1962. Primanjkljaj za Italijo znaša v prvih enajstih mesecih lanskega leta 350,5 milijona dolarjev proti 285 milijonom v enajstih mesecih prejšnjega leta. Primanjkljaj italijanske trgovinske bilance z ZDA se je zvišal nad 65 milijonov dolarjev predvsem zaradi izredno naglega razvoja ameriškega izvoza. Ta se je zvišal za 14,8 odstotka glede Italije, za ' 6,1 odstotka pa glede na celoten izvoz. Protesti zaradi aretacije Pakase PARIZ, 5. — V Franciji se množijo zahteve, naj se odredi izpustitev kongoškega polkovnika Pakase in polkovnika Londžija, glede katerih sta kongoška in italijanska vlada zahtevali izročitev, o čemer bo sodišče razpravljalo 10. t.m. Zveza študentov črnske Afrike je objavila sporočilo, ki pravi med drugim; »Ekstradicija Pakase v trenutku, ko narodnoosvobodilna vojska, katere voditelj je, vodi borbo v pokrajini Kvilu, bi bila v nasprotju z duhom francoskega zakona. Opozarjamo, da sta bila Pakasa in Londži na poti po nalogu narodnoosvobodilnega sveta v Kongu, ko sta bila aretirana. Zaradi tega odločno obsojamo politični pritisk na sodnike, da bi jih prisilili, naj določijo ekstradicijo Pakase in Londžija. Ekstradicija Pakase in Londžija bi pomenila barantanje in obsodbo dveh nedolžnih na smrt*. »Humanite*. ki je objavil omenjeno izjavo, objavlja tudi sporočilo kongoškega narodnoosvobodilnega sveta, ki pravi med drugim: »Svet opozarja javno mnenje na posledice morebitne izročitve naših tovarišev krvolokom Mobutu-ja ter poziva francoske demokrate, naj zahtevajo takojšnjo osvoboditev Pakase in Londže*. Demonstracije v Akri proti ZDA AKRA, 5. — Večja množica je demonstrirala pred ameriškim po-slainištvom v Akri. Ganski tisk je obtožil ameriške imperialiste, da so, razširil) govorice, da je bil predsednik Nkrumah aretiran. A-menška vlada je zaradi demonstracij protestirala pri ganskem poslaništvu v Washingt«nu. ZGODBA O DALLASU j DANES ZOPET PREMIERA SG V AVDITORIJU j Kolikor bolj se približuje sodni proces proti Jacku Rubbyju, zaenkrat edini konkretni točki v vsej verigi čudno prepletenih dogodkov v zvezi z ubojem predsednika Kennedyja, toliko bolj se oči ameriške javnosti vnovič obračajo proti Dallasu, kjer bo sodni proces. Kakšno mesto je pravzaprav 'Dallas? Kakšni so njegovi prebivalci? Kakšen je značaj tega kraja? Kakšno je njegovo »prepričanje*? O teh in še e drugih pomembnih in nepomembnih komponentah iz življenja tega mesta obširno pišejo ameriški novinarji, ki so s svojimi kirurškimi posegi sestavili • zgodbo o Dallasu*. V časopisu je le malo napisanega o delu dallaškega Sveta državljanov, čeprav je — kot je izjavil eden njegovih članov — • članstvo v Svatu prva stvar, ki jo navadno omenijo v nekrologu pred vero, ki ji je človek pripadal, in delom, ki ga je opravljal: Ta nenavadna organizacija, edinstvena po značaju in strukturi, je nastala v Dallasu leta 1937. Večina ameriških- mest ima svoje vplivne organizaciie, ki se imenujejo »Business Leadership*, vendar ima težko katero koli mesto tako močno, popolno in učinkovito organizacijo kot je dallaški Svet državljanov. V njegovo članstvo se ni mogoče vpisati, temveč človeka povabijo — in to le, če izpolnjuje določene pogoje. Eden izmed petorice živečih u-stanoviteljev Sveta je to opisal takole: potrebovali smo ljudi, ki so lahko rekli »da* ali »ne* takoj in s popolno avtoriteto, če smo hoteli zares učinkovito izvesti načrte. To so bili lahko samo ljudje, ki so imeli veliko denarja in ki so vodili pomembne poslovne organizacije. Svet šteje samo okrog 200 članov, člani direktorja pa so lahko samo tisti, ki trenutno vadijo kakšno poslovno ustanovo — direktor banke, šef industrijske korporacije ali zavarovalne družbe, predsednik upravnega odbora kakega trusta ipd. Niti v direktoriju niti v Svetu ni prostora za tako imenovane intelektualne poklice — doktorje, profesorje in podobno, katerih veljava ne temelji na določeni količini denarja ali pa kakem drugem vplivu in moči. Ljudje, ki jih sprejmejo v Svet, postanejo njegovi doživljenjski člani, in ni področja v življenju mesta, kjer ne bi imeli zadnje besede. Njihova pravica je, da »svetujejo* mestni upravi, ki jim nenehno posveča dolžno pozornost. Medsebojne zveze navezujejo n/i podlagi personalnega prepletanja funkcij in neposredne moči in oblasti, ki jo ima Svet nad življenjem mesta in njegovimi prebivalci. Nekdo je zapisal, da je to prvo kardinalno dejstvo, ki ga je treba poznati, če hočemo proučevati življenje tega mseta. Drugo pa je — način dallaškega razmišljanja, ki se razvija v kategorijah črno—belo. Vse, kar ni poudap jeni patriotizem, 1» mogoče razglasiti za subverzivno dejavnost. Takšno »ali — ali* stališče, zmerom značilno za bogato jaro gospodo, še bolj spodbuja poglavitna religija mesta Dallas ima na svetu največjo kongregacionalno skupnost baptistične cerkve, ki uči, da je pekel na eni, nebo pa na drugi strani, medtem ko vic v sredi ni. Odtod tudi kategorizacija, da so stvari in ljudje bodisi dobri, ali pa hudobni. Sredine ni. Nekolikanj nenavadna in na videz protislovna značilnost je, da je Dallas na tihem integriral svoje šole. Za tem ukrepom je bil previdni in močni Svet državljanov, in to zavoljo zelo praktičnega razloga. Ugotovili so, da spopadi resno škodujejo trgovskim kupčijam in poslovnemu življenju, razen tega pa so se bali, da zaradi teh spopadov velike severne korporacije ne bi več ustanavljale v Dallasu svojih podružnic in obratov. Vendar pa je večina hotelov in restavracij sprejela integracijo samo z besedami, v resnici pa je še naprej ostala rezervirana za dallaške belce. *" Makartizem, četudi že več let mrtev, še zmerom živi v Dallasu. Nekateri vodilni državljani bi na vprašanje, »kdo jc šef velike komunistične konspiracije*, verjetno odgovorili »Earl Warren» (predsednik vrhovnega sodišča ZDA in zdaj šef predsedniške komisije, ki preiskuje Kennedy-jev uboj). Obstaja nekaj razlogov za ta bučni pečat konservativizma. Nekateri se utegnejo znajti v zapuščini agresivnega samoupravljanja — v duhovnem absolutizmu,* v nezaupanju do vlade in v nenehnem sumničenju intelektualcev. Takšna stališča prav tako odsevajo bojazen in predsodke bogatih in močnih parvenijev. Franklin Roosevelt in John Kennedy sta sicer bila milijonarja, vendar ne take vrste, da bi jih dallaški meščani lahko razumeli. Načrti, kot na pnmer zdravstvena zaščita za stare in federalna pomoč za šolstvo, so prekletstvo za večino dgllaških meščanov. Njihovo mnenje je izrazil dallaški »News», ki je zapisal: »Ali so se naši predniki, ki so stopili na obale Mississippija in se obrnili proti zahodu, da bi si ustvarili kraljestvo, obračali na vlado in pričakovali od nje pomoči? Niso. S sekiro, svetim pismom in s svojo ženo so pionirji delali sami zase*. Lahko bi dejali, da je to vodilna dallaška filozofija. Kako je sploh nastal Dallas? In kako je nastala njegova oligarhija? Kot majhno obmejno gnezdece je pritegnilo poražene oficirje Konfederacije, ki so — grobi, neusmiljeni in navajeni težavnega življenja — iskali »kotiček na zemlji*, da bi pobegnili pred «yenkiji». Od njih izvira današnja dallaška elita v vrstah Sveta državljanov. Dallas je bil mesto brez naršvnih izvorov. Mineralna in živinorejska bogastva so bila daleč od njega. Da bi uresničil svoje ambicije, se je moral spremeniti v središče, skozi katero bi se pretakalo to bogastvo. S švojo tvegano veliko igro so dallaški bankirji spremenili Teksas v ameriški rudnik tekočega zlata, Dallas pa v središče teksaškega bogastva. Njegovi poslovni mežje so se razkropili po vsej Ameriki in pooujali, industrialcem vs® mogoče beneficije, če bi svoje tovarne preselili v »veliki D*. Nikdar pa nieo pozabili duha starih polkovnikov. Ce kaj želiš, ;si pridobi denarja in kupi,' ali pa prevaraj zakonodajalce oziroma stori oboje — vendar dosezi svoj cilj. V Dallasu še zmerom prevladuje veliki elementarni »boom*. Razen New Yorka in/tfhicaga je to skoraj edino ameriško mesto z nebotičnimi pretenzijami. Ulice se imenujejo »profit*,-čdenar*, »mo-neta», »dividende* ipd. To je Dallas, tak, kakršnega so fragmentarno opisala najrazličnejša ameriška peresa. Se zmerom so nejasne okoliščine v zvezi z ubojem predsednika Kennedyja, obtožbami proti Marina, žena Leeja Osvalda, je v New Yorku, kjer jo zaslišuje VVarrenova komisija Oswaldu, dogodki v zvezi z ubojem policaja Tippita, nenadnim pojavom Jacka Rubbyja in likvidacijo Oswaldove soproge Marine. Se zmerom ni jasno, kaj se v resnici skriva za prizadevanjem odvetnikov, da bi svojega klienta Rubbyja razglasili za neprištevnega, za tiskanje Rubbyjevih spominov v nadaljevanjih, za izola-cijo in policijsko zaščito Osvvaldo-ve soproge Marin«. Se zmreom ni razjasnjen pojav njenega neznanega zaščitnika, nekega Martina, ki je avtoritativno začal nastopati v njenem imenu in ki je naznanil, da bo Marina napisala spomine. Zakaj je Marina Oswal(l v televizijskem intervjuju trdila, da je prepričana o krivdi . svojega pokojnega moža? Zakaj O*waldo-va mati vetrajno zatrjuje, do je njen sin nedolžen, irt obtožuje, da so ji onemogočili stike z njeno snah9? Zakaj odvetnik, ki ga je najela, da bi zagovarjal sina, trdi, da ga je časopisje pričakalo k zaroto molka in mu onemogočilo, da bi seznanil javnost z dokazi iz dosjeja Osvvaldove obrambe? Z odgovori na te vprašanja je povezan tudi Dallas. Prizor iz drame «Na zeleni reki čoln*. Na sliki (od leve na desno): SilvijKobal, Stane Raztresen, Rado Nakrst, Lojze Milič in Stane Starešinič ..............................................................................iiMuiiniiim.iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiuiiiii ISTOČASNOST DVEH PROCESOV V ZAHODNI NEMČIJI A Se vedno je v Zahodni Nemčiji nevarno hiti dosieden antinacist Resolucija bivših političnih preganjancev iz Verone - V Tel Avivu obsojen Zid, ki je med vojno sodeloval z nacistično policijo Ukradli so puloverje z znaki reprezentanc MILAN, 5. t- Iz neke športne trgovine v Milanu so tatovi, potem ko so z jpeko razbili steklo neke izložbe, odnesli nekaj puloverjev iz orlona, ki so prav taki, v kakršnih nastopajo v teh dneh v Innsbrucku smučarski reprezentanti Avstrije, Italije, Kanade m Španije, Tatvina je spravila v zadrego proizvajalce, ki so se obvezali, da bodo vrnili olimpijskemu odboru uradne znake raznih državnih moštev. Ti znaki pa se nahajajo prav na sredi ukradenih r»i-ioverjev. Upajo, da bo »športna vnema*, ki je prisilila tstuve na tatvino, vplivala, da bodo vsaj vrnili znake. VERONA, 5. — Zveza bivših političnih preganjancev iz Verone je zavzela stališče glede procesa, ki se vodi v -»Diisseldorfu istočasno s procesom proti rabljem iz Auschwjtza. V Diisseldorfu je proces proti trem obtožencem, ki so bili med prvimi žrtvami nacističnega terorja. V poročilu, ki ga je Izdala Zveza preganjancev, piše med drugim, da je glavni obtoženec na tem procesu založnik Jc-hanneS Fladung, ki je bil pred prihodom Hitlerja na oblast poslanec v pruskem parlamentu ter občinski odbornik v Diisseldorfu, in sicer večinoma za kulturne zadeve. Ko je prišel Hitler na oblast, je Fladung sodeloval pri odporu proti režimu in je bil zaradi tega aretiran in mučen, tako da je bil močno prizadet njegov živčni sistem, delno je izgubil vid in sluh, zaradi poškodb v rav-noteinostnem centru pa še zdaj težko sam hodi. Po več letih zapora in preganjanja se je Fladun-gu posrečilo zbežati v Švico, nato pa s pomočjo skupine angleških kvekerjev v ^London, kjer je sodeloval pri ustanovitvi kulturne organizacije «Der freie Kultur, bund*, katere namen je bil obramba in širjenje nemške kulture, končno osvobojene škodljivih vpli-vov nacionalizma in militarizma. Med ustanovitelji in podporniki te kulturne organizacije so bili Thomas m Heinrich Mann, Albert Eistein, Oskar Kokoschka, nadškof iz Canterburyja, škof iz Chicheste. ra, glavni rabin dr. Hertz, J. B* Pristley, Aldous Huxley. Anglikanska cerkev je temu društvu dala tudi sedež. Po koncu vojne se je društvo preselilo v Nemčijo, kjer je nadaljevalo svoje delo v o- brambi nemške humanistične tra- sobni za delo, in tiste, ki so bili aicije ter v borbi proti militariz- namenjeni v taborišča smrti. Oh- mu in proti nevarnosti nacističnega povratka. Kot tajnik tega društva — navaja poročilo bivših političnih preganjancev iz Verone — in tudi kot lastnik založbe »Progress Ver-lag* je moral sedaj Johannes Fladung s svojo ženo Klaro ter sodelavko Grete Iloffmann pred sodišče v Diisseldorfu. Na nedavnem kongresu ANPI so bivši politični preganjanci Verone predložili resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno. Med dfugim pravi resolucija, da kongres veronskega odporništva opozarja italijansko in mednarodno javno mnenje na ta žalosten in značilen dogodek, ki kaže, kako močne so še v staro usmerjene tendence v sedanji Nemčiji, kjer Združenje bivših nemških političnih preganjancev ovirajo, prepovedujejo omenjeno kulturno društvo in tako skušajo odstraniti glavne priče nacističnih zločinov in jim zapreti usta prav v času, ko se vodi proces proti rabljem iz Auschvvitza in drugih koncentracijskih taborišč. TEL AVIV, 5. — Hirscha Ba-renblatta, 47-letnega židovskega glasbenika so spoznali za krivega sodelovanja z nacisti. Obtožen, da je izročil gestapu na tisoče drugih Zidov med drugo svetovno vojno v poljskem mestu Bendin, je bil obtožen na pet let ječe. Sodišče v Tel Avivu je ugotovilo, da je Barenblatt sodeloval z nacisti pri zboru vseh Zidov iz Bendina (okrog 3000 oseb) na dveh športnih igriščih tega mesta v avgustu 1942. Na teh dveh igriščih so «izbirali» Žide, ki bi bili spo- tožba zatrjuje, da je Barenblatt. ki je bil na.čelu židovske policije v službi nacistov v Bendinu, vedel za usodo, ki je čakala deportirance. «Rdeči teden* pred 50 leti v Anconi ANCONA, 5. — Junija bodo na pobudo federacije republikanske stranke proslavili v Anconi 50-let-nico «rdečega tedna«. Pod tem imenom je znan dogodek v Villi Rossi Junija 19341 ko je po zborovanju v nekem republikanskem krožku prišlb do neredov in spopadov med množico in pripadniki varnostnih sil. S streli it pištole so bili ubiti trije moški: dva republikanca in en anarhist. Sledila je proglasitev splošne stavke, pri kateri je zlasti sodeloval sindikat železničarjev, ki je imel svoj sedež v Anconi. CAMERINO (Macerata), 5. — Iz I še neugotovljenih vzrokov je «volkswagen«, ki ga je vozil poslanec Rinaldi (KD), zavozil s ceste. Pri tem je bil Rinaldi ranjen, pretor iz Vissa dr. Achille Greco, ki je imel 68. let, pa je pri nesreči izgubil živpenje. Stanje Rinaldija je zelo resno. iinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiii Ministrove izjave razburile kanclerja Zadnje dni je v zahodnonemškl javnosti močno odjeknila »afera* okrog intervjuja, ki ga je zahod-riobetlinsRčrnu listu »Morgenpost* dal bonski pravosodni minister Ewald Bueher. Izjavil je namreč, da bi vzhodpipa Nemcem prepovedali zapuščati zahodpi Berlin, če bi DR Nemčija odstranila berlinski zid. Bueher je bil ninčp-ja, da bi na ta način lahko ponovno vzpostavili normalen promet med vzhod* nim in zahodnim Berlinom. Sodij je, da bi bila vghodnonemSka v)a- , t . .. ,. da gotovo pripravljena porušiti!*?’ s0 *a 'nterpretirali. »Mi-berlinski zid, če bi se Zvezna re»jn‘*ter Je ^>1 mnenJa, da bi naj po publika zavezala, da Pe bo podpi-1 odstranitvi zidu ne uvajali dodat- hovala beguncev m da jim ne bo ‘ ukreP°v « *** }'zhod"ih omogočal, preselitve n. Zahod. | lirLf*n.°; v ZR Nemčijo*, je dejal. takn da' Značilno je, da zahodnoberlinaki bomo več *"Pan W1'ly Bra"dt iVl,,0V) f in da ne s*covn* referent Egon Bahr nista hotela z nobeno besedo komenti-i Intervju je prestrašil bonske politike in vzbudil hudo krizo. Kancler Erhard je bil menda strahovito jezen zaradi Bucherjevih izjav. Erhard je dopisniku AP dejal, da za svobodno gibanje vseh Nemcev jamči ustava in da tega vprašanja ne bi smeli omenjati niti tedaj, če bi bilo mogoče olajšati promet iz vzhodnega Berlina v zahodni. Predstavnik pravosodnega ministrstva je takoj po tej Erhardovi izjavi »omilil* Bucherjev predlog in dejal, da minister ni mislil ta- • Predstavljam si to vzhodnim Nemcem ne izdajali letalskih kart bomo organizirali posebnih prevozov za ljudi, ki bi radi v ZR Nemčijo*, je dejal, V Atenah napadajo patriarha Athenagoro ATENE, 5. — List «Typos», organ panhelenske pravoslavne zveze, posveča svojo zadnjo številko besnim napadom na ekumenskega patriarha Athenagoro, ki ga obtožuje, da izdaja pravoslavje, ko je naklonjen združitvi cerkva. List, ki je za to priložnost izšel v 100.000 izvodih, katere so zastonj delili po atenskih ulicah, zatrjuje, da uživa podporo ((pravih nosilcev patrističnega duha«, ki strogo obsojajo »filopapistično politiko Athenagore ter njegov sestanek s Pavlom VI«. Naspro-tpo pa list brezpogojno hvali atenskega nadškofa, grškega primasa Chrysostoma, ki ga označuje za »nezrušljiv steber pravoslavja in pravoslavne cerkve, ki edini n« sprejema tujih vplivov«. Chrysostomos, 'dostavlja «Ty-pos«, je edini, ki je v svoji božični poslanici povedal, da je pravoslavje v veliki nevarnosti. It 11(11/P w r/lvrlnlibče t w* AAA/ glnbku * ..Pogledi na dramo" Vladimira Kralja Da smo v naiem založništvu resnično napravili velik korak naprej, je dokaz tudi knjiga, kakršno bi v nekdanjih pogojih slovenskega založništva težko izdali. Ort za zbornik« gledali. I kih kritik Vladimira Kralja, ki so v izredno okusni opremi izšle pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, za obširno knjigo z naslovom »Pogledi na dramo«. Ce vemo, da so si V zadnjih letih esejistika, publicistika in kritika končno vendarle utrle pot v uredništva slovenskih založb in s knjižnimi izdajami tudi do naših bralcev in če se pri tem spomnimo že na nekdanje prilike, potem moramo biti tega dejstva vendarle močno veseli. Posebno še take knjige kot so ((Pogledi na dramo«, ki o tako le-pi opremi (zasnovala jo je akademska slikarka Pada Šuštar) in z avtorjevim uvodom prinaša obširen del Kraljevih gledaliških kritik in tako posredno obravnava znaten del našega gledališkega žioljenja zadnjega časa. Prav v tem pa je glavni pomen te knjige, Ne toliko v samih kritikah kot predvsem v tem, da posredno prikazuje gledališko življenje v slovenskem kulturnem središču, prizadevanja osrednje slovenske dramske hiše, stvaritve naših pisateljev in tudi gledaliških delavcev, režiserjev in igralcev. Tako bo tudi knjiga Kraljevih gledaliških kritik, tako kot nekatere podobne knjige, ki so izšle pred njo, ohranila dokumentacijo o tokovih in vrenjih v slovenskem gledališkem življenju, o prizadevanjih in dosežkih, pa tudi spodrsljajih. Vladimir Kralj, ki je sicer profesor na Akademiji za igralsko umetnost, je književnik in kritik, ki ne samo s peresom gledališkega kritika, temveč že kot literarni in gledališki zgo. dovinpr, spremlja življenje v slovenskih gledališčih. Svoje dognane, pretehtane in koncizne kritike, ki kažejo široko kulturo avtorja, objavlja predvsem v naših revijah, zlasti Naši sodobnosti in periodičnem tisku, pa tudi v gledališkem listu Akademije za igralsko umetnost. Iz vseh teh svojih številnih kritik zadnjih let prinaša zdaj njegova knjiga obširen izbor. V njem je avtor razdelil snov po tema. tiki, od antične tragedije, Shakespearovega gledališča, francoske klasične komedije in španskega baročnega gledališča, an gledališke avantgarde v svetu, sodobnega ameriškega gledališča in avantgarde pri nas doma. Vsem svojim tekstom je dodal uvod, v katerem je na štirih, peiih straneh nanizal nekaj misli o bistvu, značaju m nalogah gledališke kritike. Pri tem pa je glede na značaj kritik še označil svoje kritike kot take p katerih je poudarek na literarnih in estetsko kritičnih vidikih. Na koncu pa je dodal že originalen razgovor s samim seboj v katerem se v polemični obliki dotika vprašanja e- rati Bucherjeve in Erhardove izjave. Negodovanje bonskih krogov je Bueher je član liberalne Svobod- V2budila tudi odločitev Informa-ne demokratske stranka (FDP), ki tivne agencije ZDA (USiS), da se zavzema za zbližanje med ukine deveturne oddaje za DR Vzhodom in Zahodom. Minister Nemčijo preko radijskega oddajni-v Adenauerje vi koalicijski vladi ka .Glasu Amerike* v Miinch-je postal leta 1962. j nu, To oddajo so oficiaino ukinili V svojem intervjuju je med dru- zaradi tega, ker vzhodne postaje g;m dejal, da si tienutno ne more ( »motijo« to oddajo, sodijo pa, da zamišljati, na kak način bi prepo- se ta ukinitev nanaša na nedavno vedali beg, ker so letalske družbe | izjavo predsednika Državnega sve-svobodne in neodvisne. Do zgradit- ta DR Nemčije (Valterja Uibrichta, ve berlinskega zidu so iz zahodne-j da mora ameriška radijska posta-ga Berlina prepeljali z letali v ja v Miinchnu prenehati z napadi ZR Nemčijo po več sto beguncev | na njegovo državo, ker sicer nape- Pakete tudj drugim ministrom, dnevno. V genovskem pristanišču izkrcavajo enega izmed ogromnih jeklenih podpornikov za pridvignjeno cesto. Te stebre Izdelujejo -v zavodih Ital sider v Tarantu. Pridvignjena cesta v Genovi bo široka 15,60 m. Namesto najmanj pol ure vožnje bo 'zadostovalo le nekaj minut za pot iz zahodnega v vzhodni predel mesta. Cesta bi morala biti dokončana najkasneje do začetka 1965 . iiiiiiiiiiiriiifiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniviiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimmiiimiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiii Koliko krompirja za miaistre! PARIZ, 5. — Pridelovalci krompirja v severni Franciji so našli poseben način protestiranja proti preveč nizkim cenam: od včeraj so začeli pošiljati vsem ministrom. tudi predsedniku Pompi-douju, poštne zavoje, v katerih je krompir, ki ga ne morejo prodati po primerni ceni. Tako je Pompidou prejel priporočeni zavoj z 1 kg krompirja, ki mu je potem sledilo še 13 enakih zavojev. Poštarji so izročili vedali, da bodo še nadaljevali pošiljanje in da bo na koncu tega tedna vsak minister imel vsaj tri tone krompirja. Kaže pa, da se — vsaj za tedaj — ministri ne razburjajo preveč. Sklenili id, da se krompii, ki bo tako prihajal, razdeli ubogim. Megla TURIN, 5. — Zelo gosta megla se je v prvih jutianjih urah spustila nad mesto, ter povzročila “" _ - etun asovi uicntu, tet JJUV41UUI« tost okrog Berlina ne bo popustila. Pridelovalci krompirja so po-1 znatne zastoje v cestnem prometu. Ponekod, zlasti na obrežju Pada, sivi zastor ne dopušča vidljivost čez 10 do 15 metrov. 120 milijonov pri športni stavi LA CORUNA (Španija). 5. — Prodajalec časopisev Basiiio Lopez Meyo je pri španskem »totocalciu* zadel 11.875 pešat (okrog 120 milijonov lir). Dobitnik je dejal, da namerava še naprej • delati, ker se na želi dolgočasiti. stetskega vrednotenja gledaliških del. S svojimi širokimi pogledi, globokim znanjem in zanimivim obravnavanjem domače gledališke problematike, se uvršča Vladimir Kralj med aktivne gledališke delavce. Njegova knjiga pa ni samo dokaz njegove aktivnosti, temveč predvsem podoba našega gledališkega življenja v današnjem času. Zato bo tudi ohranila trajno vrednost Sl. Ru. Kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo Ljubljanska Opera bo v okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo tudi letos gostovala v Celovcu in v Mestnem gledališču priredila dve predstavi. O tem gostova-nju so se dogovorili pred nedavnim, ko sta se v Ljubljani mudila vodja kulturnega referata koroške deželne vlade dvorni svetnik dr. Othmar Rudan in direktor celovškega Mestnega gledališča Otto Hans Boehm. Sekretar republiškega sekretariata za kulturo in prosveto Miloš Poljanšek je za celovška predstavnika priredil kosilo, ki so se ga• udeležili tudi predsednik odbora izvršnega sveta za prosveto, kulturo in znanost Ludvik Gabrovšek, upravnik Slovenskega narodnega gledališča Smiljan Samec ter zastopniki kulturnih ustanov, ki bodo sodelo- , vale v letošnji kulturni izmenjavi. Na razgovorih med predstavniki kulturnih ustanov Koroške m Slovenije- so se konkretno dogovorili o izmenjavi gledaliških ansamblov in bo ljubljanska Opera ob svojem gostovanju v celovškem Mestnem gledališču uprizorila 7 marca Verdijevo opero ((Macbeth«, s katero bo počastila jubileja Shakespeara in Verdija, ter 8. marca komično opero Wolf-Fer-rarija »Zdraho na trgu«. Celovško Mestno gledališče bo obisk vrnilo konec marca iv bo v Ljubljani gostovalo z Ragmondovo opereto ((Maska v modrem». Prav tako bo tudi letos gostovala v Celovcu Slovenska filharmonija; ki bo v začetku maja izvajala na koncertu v Domu glasbe med drugim Sl oven-sko noviteto Uroša Kreka «Koncert v d-duru«. ■«- Ob tej priložnosti so se razgnvorjali tudi o možnostih izmenjave drugih ansamblov. vendar se bodo o podrobnostih domenili pozneje. Pač pa je bila načeta možnost razširitve kulturnega sodelovanja tudi na iemenjaoo filmov, kratkometražnih mJ celovečernih■ pri čemer b: za predvajame n Celovcu prišel v poštev zlasti najnovejši slovenski film po Prežihovih ((Samorastnikih«, posebno še, ker je to Prežihovo delo pred nedavnim izšlo v Celovcu tudi v nemškem prevodu, Splošno pa je bila med razgovori v Ljubljani z obeh strani izražena želja, da bi se to že tradicionalno sodelovanje med Koroško in Slovenijo v bodoče še poglobilo — kot bistven prispevek k izboljšanju in utrjevanj u prijateljskih odnosov med sosednima deželama. («Slovenski vestnik*' Proteus Februarska številka Proteusa, ilustriranega časopisa za poljudno prirodoznanstvo, objavlja zelo zanimiv članek Zmaga Bujona Ob stoletnici prvih slovenskih naravoslovnih učbenikov. Slovenci pod Avstrijo slovenske sred-nje šole >ploh niso imeli, toda po vsej Avstriji so se uporabljali matematični in zemljepisni učbeniki Slovencev ranča Močnika in Blaža Kocena. L. 1864 sta izšli knjigi Rastlinstvo in Živalstvo, ki jih je v nemščini napisal moravski Ceh dr. Alois P°-korny, prevedla pa sta jih Ivan Tušek in Fran Erjavec. Oba prevajalca sta bila sicer sama strokovnjaka, toda za Šolske učbenike je bilo potrebno potrdilo ministrstva. Tako potrdilo sta Pre' vedeni knjigi že imeli, veliko vprašanje pa je bilo, če bi g“ dobili učbeniki, napisani v slovenskem jeziku. — Sodelujejo pa še v tej številki: Lavo Čermelj, Anton Romovi, Lado Kham, Majda Seliškar, V. Ravnik, M. Aljančič, F. Dominko, V. H. Marun, R Pavlovec, A. Polenec. Pogreb Peppina Amata RIM, 5. — Danes dopoldne j< bil pogreb filmskega producenta Peppina Amata, ki je nenadoma umrl ponoči 3. februarja. P°f greba *o se udeležili predstavniki vseh filmskih kategorij od režiserjev do tehnikov. Poleg drugih so se prišli poslovit Vittorio De Sica, Gino Cerni, Carlo Ponti> Maria Mercader, Dino De Laur rentiis, Luigi Zampa, Luciana Salce, Ugo Pirro, Federico Fel’ lini Sandra Milo, Angelo Kizzo-li, Eduardo De Filippo, Carmine Gallone, Alessandro Blasetti. * * * RIM, 5. - Dne 18. februarja bosta izšli dve spominski znam-ki za Michelangela Buonarrot* ja, in sicer po 30 lir in 185 !*r (letalska pošta) Na prvi bo u-podobljen detajl s Pieti, na ka' terem je Michelangelov avtop°r' tret, na drugi pa obraz Madon* iz Brugesa. -^ ... ..n-..-....... Četrtkova črtica Babica Oprostite mi, prosim, ampak v zgodbah, ki jih izberem, ba biča ne more biti takšna, kot si običajno predstavljamo babice v kriminalnih zgodbah mora biti babica oseba, ki daje najslabši zgled vsem svojim potomcem, najslabši zgled. ALFRED HITCHCOCK Halperinovi so bili zelo enotna družina. Wade Smith — eden od dveh gostov, ki nista bila člana fužine — jim je zavidal, ker sam ni bil oženjen. Toda njegovo zavist je omilila vsebina čaše, ki jo je držal v roki. Proslavljali so osemdeseti rojstni dan babice Halperin in vsi, kar jih je hilo prisotnih, razen Smitha in še nekega gosta, so Posili ime Halperin. Babica je imela tri sinove in eno hčerko xn vsi so bili sedaj prisotni. Sinovi so bili oženjeni in tudi njihove žene so bile tu. Skupno, torej, osem Halperinov, vštevši sem babico. Tu so bili tudi štirje člani druge generacije — vnuki. Eden njih je prišel z ženo, torej je bilo vseh Halperinov trinajst. Smith je naštel trinajst Halperinov. Z njim in z onim drugim gostom, ki ni bil član družine Halperin in ki mu je bilo dejansko ime Cross, je bilo torej petnajst gostov. Spočetka so s avju prisostvovali tudi trije pravnučki. Toda te so v zgodnjih večernih urah spravili v posteljo. Smith, ki je bil že precej okajen, je mislil, da jih ima vse rad, čeprav je postalo v sobi nekoliko preveč bučno, odkar so Poslali otroke spat in so vsi, kar jih je bilo, brez izjeme, popili zs malce preveč alkohola. Pili so vsi. Tudi babica, ki je sedela v globokem naslanjaču, je držala v roki že tretjo čašo. — Čudovita stara gospa, — je pomislil Smith. — Polna življenja in energije. Pravi poglavar družine. S svojo ljubko ročico upravlja družino, držeč železno šibo v velurnih rokavicah. Smith je popil prav toliko čez mero, da se je v svojih °eenah nekoliko prevaral. Prišel je sem,-ker ga-je bil povabil Bill Halperin, eden od babičinih sinov. Bil je Billov odvetnik in prijatelj. Drugi tujec, neki John Cross, pa je bil prijatelj enega od babičinih vnukov. Nenadoma je opazil, da ha drugem koncu sobe Cross razpravlja s Hankom Halperinom in da postaja njun razgovor vredno bolj glasen in da so njuni glasovi vedno bolj razburjeni. ' Smith je upal, da se ne bosta stepla. Zdaj je bila družba tako Pijana, da niso smeli dopustiti, da bi se slavje sprevrglo v Prepir, ali celo v pretep. Toda nenadoma je Hank iztegnil svojo desnico in z njo udaril Crossa v brado. Cross se je zamajal in treščil na tla. Vdam je z glavo ob kamniti rob kamina in se ni več ganil. Hank je naglo stopil k njemu, pokleknil in se ga dotaknil. Nato uvignii glavo in prebledel. Počasi se je vzravnal. —- Mrtev je, — je rekel z zamolklim glasom. — Moj bog, nisem ga hotel. ...ampak rekel mi je... Babica se ni več smehljala. Počasi je .»pregovorila: — On te je poskusil prvi udariti, Hank! Jaz sem to videla. Vsi smo to videli, kaj ne? Ko je izgovarjala ta stavek, se je obrnila in strogo pogleda Smitha, edinega preživelega tujca. Smithu je postajalo neprijetno in je pričel jecljati. ~ Jaz ...jaz nisem videl začetka, gospa Halperin ... — Videli ste, — je dejala babica počasi. — Gledali ste, go-sPod Smith. . Se preden je Smith utegnil spregovoriti, je Hank Halperin dejal: — Zal mi je, babica... ampak ‘to ni rešitev. Spomni se, da szm sedem let preživel na boksarskem ringu kot poklicni boksar. festi. boksarja, oziroma bivšega boksarja pa veljajo za orožje, Ki lahko prinese smrt. To se pravi: naklepni umor, pa čeprav °l bil on prvi udaril... Vam, gospod Smith, je to dobro piano, ste pravnik. Ce bo policija upoštevala mojo preteklost, me. °° grdo pritisnila. — Bojim se... bojim se, da imate prav, —- je dejal Smith, K1 juu je bilo skrajno mučno. — Mar bi ne bilo bolje, č$ oi nekdo telefoniral po policijo ali zdravnika. .<■. ali oba? • . — Trenutek Smith, — je dejal Bill Halperin, njegov 'pri- — Najprej se moramo sporazumeti, da je šlo za SAMO-uBRAMBO. Saj je bila samoobramba, kaj ne? — Jaz ... jaz... domnevam... nisem natanko videl... w — Počakajte vsi, ga je nenadoma prekinil babičin glas. — ~~u-nk bo imel neprijetnosti, čeprav je jasno, da je šlo za samoobrambo. Mar mislite da lahko zaupamo temu Smithu, ko bo ‘■upustii našo hišo? Ali pa tudi na razpravi? Bil Halperin je dejal: — Ampak, babica, prisiljeni bomo ... ~ Neumnosti, Bill! Jaz sem videla, kaj se je zgodilo. Vsi Sm° videli. Cross in Smith sta se sporekla, se pričela mlatiti J1 sta drug drugega ubila. Cross je ubil Smitha, nato pa je Še um, omamljen od udarcev, ki jih. je dobil, izgubil ravnotežje, Padel in si razbil lobanjo. Ne bomo dovolili, da odide Hank v ‘-upor, kaj ne, otroci? Ne samo Hank, temveč noben Halperin. nank. premlati to truplo, da bo videti bolj podobno pretepu in e udarcu s pestjo. Vi drugi pa... Moški člani družine Halperin, razen Hanka, so zdaj obkolili Piitha Zenske, razen babice, so stale za njimi... Krog se je zoževal. m j^udvie, kar je Smith jasno videl, je bila babica v našla-mču, podobnem prestolu. Njene oči so se bleščale od vznemirjanja in odločnosti, čutil je, da s svojim glasom ne more skaliti Orozeče tišine, ki je nenadoma zavladala v sobi. Nato ga je zadel prvi udarec.,. F. BROWN — Mihec moj, jest sta zrni-ri bol kontent. — Pej zakej? — "Žntu ke me gre zmiri bol po misli. Jn Tee Videm, Je vselih ledje niso prou toku zabiti, ku zgleda. Jn tudi če so on cajt naumni, de vselih pridejo anbot h pameti. Sej Jn pole pride dan, ke morejo, če če jo al če nečejo, spoznat de vsa njeh glorja je samo an kapri c jn de glih ta ku hitro zgine, ku je pršla, Ti be mogu videt fotografijo od Modunjata, kaku se uan drži, kadar je zveu, de ni več ta prvi. Prou se uide, de navsezadne vsak nardi vsako tolko kašno na- je jezen na ceu svet. uninost. Tudi tu more bet zatu, de nam zabeli žiulertje. Ma bet naumen kar naprej, tu pej ne! ... — Pej kej te je spravilb na tašne misli? — Kej? Ma tisti Sanremo pej. Sm forte kon-tent, de so dištrigirali tište Kričače. Sej je tu šlo vre tolko cajta naprej, de je res dosti od E, jest rečem, de počasi bomo mogli le spoznat, de vse novo ni zmiri tudi lepo jn dobro jn de tudi ta stari so nekej znali, — Zna,? Mihec, jest ti nekej rečem: narbol gi išen jn siguren, de nekej zna, je tisti, ke je turnej namalo povohau kašno reč. Ce be znou od tiste reči kej več, ne be biu več tak u gvišen, , • V t lO 1 C * — *— l /VOJ IZ y O j * • O z O v — o vi. v i* v mi v ii’' - ir/ r?eh mislelo, de je tisto krčanje lepo Ma z ej fiuče je biu oviŠen. de uan je vre vse po- 1 -----„1 .. . - —-.z: /SnL 1 _ pej je zmagalo nomalo pameti jn so dali vso telavo bol človeškemi petji, — Ja, ja, sm siišou, (te je iobila prvi premjo ana mulka od šestnajst let in de je pojala fi rte presrčno. — Sej ni velika reč. Tudi glasa nima buhvej-kej: Ma za k e pojejo Vse sez mikrofoni jn nima neč glasa, mu ga nardi mikrofon. Ma meni tekre samo tu, de >'o vsi glasovali Za bol krščansko petje jn de so pomedli ses tistem zlivanjem. De be ti vidu ungj Modunjata, kaku se ja napenjau, skakau jn se zvivau jn pole je dau še. dva klofa! Je mislu, revež, da tu gruntau jn de vse zastope. Jn pole smo pej vidli. Ma norcou. ke tašnem diletantom verjejo, pej nikoli ne manka. Videš, tu je slabo. — E, ni vse dobro, Kai je novo, ne! Vidi, postaumo reč, medicine. Kej so u zadneh leteh tisto"“petje pa““nanka“ni'"trebar zat'u vsega znajdli: pej penicilin, pej streptomicin, taIct( tudi če vej žarke, pej vse sorte mjeejonov jn kar ces. Jn pole čez 'nekej ca;ta pej pride ven, de tista medicina nuca za ano, ma te nardi pej drugo bolezen jn de je treba bet forte previden, kadar, se jama medicine. Glih uni dan je oblast prepovedala prodajat nekšer, Tomanol, ke so rekli, de je dober za reumatizme. Ma /vej je an komišjdn najdu ven, de tu je strup. to zmiram nardilo’ efekt jn de bojo, ledje zmiri , », ostali taku zabiti ku uan, Ma je ostou z dou- o, vi . - — Jn tudi zmiri bol se oglašajo dohtarji g-m nusam. -- Cuj, ma so mogli, forte čekirat vsi ti stari kanoni, kadar so vidli, de je zmagala tista mulka? — Se zna. Znaš, ti ledje so vsi forte korigirani. Uani. ke uidejo aplauze jn ke jem pride nutre dosti dnarja, pole mislejo, de so nekej. jn drugi štedirani ledje, ke priporočajo, de se je treba zdravet rajše bol po domače,. ke ni sirupov. Taku, s kašnem: čaji od vseh sort zelenjave, sez djeto jn tašne reči. — Ja, ja taku, ku so se zdrauli naši nonoti. .— Eko! Taku, taku! modni kotiček || Deljena mnenja o pariški »visoki modi' Pomanjkanje novih idej ali zbližanje z množico Modne revije v Parizu so še kar naprej na dnevnem redu. Zato se tudi me ne moremo izogniti ;emu vprašanju ter se moramo še ukvarjati z »visoko modo«, čeprav nam je v številnih primerih tuja in pogosto tudi nesprejemljiva. Ker modnim revijam ne prisostvujemo. temveč jim sledimo le po člankih, ki jih objavljajo številni modni dopisniki, bo tudi naš današnji članek o «visoki pariški modi« kritičen, oziroma ibjektiven le v toliko, v kolikor so lahko objektivni članki, ki povzemajo misli in mnenja drugih kritikov in ekspertov. Nekateri ?o v svojih kritikah modelov najbolj znanih pariških modnih hiš zelo ostri. Zanje_ je italijanska moda letos pariško prekosila ter ji odvzela prvo mesto, ki ga je ta vsa leta držala. Isti so mnenja, da so bili letos pariški modni ustvarjalci premalo originalni ter da so pomanjkanje originalnih idej in zamisli hoteli prikriti s pretiranimi kroji, s povratkom k modi iz leta 1930, ter z uporabo vse prebledih in prepastelnih barv. Vse drugačno je mnenje drugih. modnih kritikov. Ti so mnenja, da so pariški modni ustvarjalci, prav zaradi manjše uporabe preoriginalnih idej «visoko pariško modo« približali večjemu številu ženskega sveta, predvsem tistemu, ki je smatral pariško modo za nekai nedosegljivega, torej za nekaj takega, kar si sicer nekatere lahko privoščij^ toda le, če imajo veliko denarja in dovolj poguma, da takšne'mo-dele tudi nosjo. Tem je letošnja pariška moda všeč, všeč so jim mladostni kroji plaščev Ives Saint — riaurenta, originalni kostumi Griffija in popoldanske ter večerne obleke Bal-maina. Všeč jim je tudi izbira pastelnih barv, ki po njihovem mnenju poudarjajo pri ženskah nežnost in lahkotnost, všeč jim je tudi izbira krojev, ki so sicer manj enostavni, a so zato bolj efektni tei pripomorejo marsikateri do lepše in vitkejše linije brez shujševalnih kul in diet. Komu naj sedaj verjamemo? Prvim ali drugim? Lastniki pariških modnih hiš trdijo, da so zadovoljni, kar so tuji kupci pokupili v glavnerr. že vse modele in ker si je pariška moda letos osvojila tudi tržišča, na katera do sedaj še ni prodrla. Predvsem so zadovoljni, ker so bili Amerikanci in Japonci navdušeni nad njihovimi letošnjimi mudeli za poletje, ki poieg elegance upoštevajo tudi praktičnost in enostavnost. Zadovoljni so tudi s pisanjem modnih dopisnikov in kritikov, ki so pravilno razumeli usmeritev letošnje pariške mode in ki so z zadovoljstvom pozdravili povratek k bolj ženski in romantični liniji. ..................................................................iiiiiiiiiiiiminiiiiiliii|iiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimitiiiiiiiiiiiiiiiiinmM*"Hi'i»i.1,11111,111.. PO VSEM DOLGEM IN BOLEČEM PROCESU DEKOLONIZACIJE... Ameriški privatni in državni kapital prodira na «črno celino» Afrika,- ki je bila ob koncu zadnje vojne tako rekoč ena sama kolonija nekaterih evropskih kolonialnih držav, se je v nepolnih desetletjih skoraj povsem osvobodila. Kaj je stoletja in desetletja trajajoča kolonialna oblast belega človeka v Afriki zapustila, je znano, sai je ta celina nasoli zaostala. V zadnjih časih na se veliko govori o novi vrsti kolonializma, o tako imenovanem neokolonializmu. List «New Africa« objavlja članek, ki nam ta pojav zelo nazorno prikazuje, na čeprav neokolo-. rW!zm3 niti ne omenja. Kaj «New Africa« piše? Eden od zanimivih pojavov, ki spremljajo dekolonizacijo A-frike, je naglo prodiranje ameriškega kapitala 'no to celino. Pred zadnjo vojno so ameriške investicije v Afriki znašale manj Kot 200 milijonov dolarjev in se nikakor niso mogle primerjati z britanskimi investicijami. Leta 1969 pa so ameriške državne in zasebh^ investicije v Afriki že prekoračile vsoto dveh milijard dolarjev, pri čemer so državne ' investicije bile močnejše in to ali v odkriti obliki ali pa v obliki v nekaj letih so se ameriške investicije za deset krat povečale in danes se govori že o treh milijardah ameriških dolarjev v afriški ekonomiji kreditiranja raznih poslov Danes ta vsota — po računih ameriških strokovnjakov — je prekoračila tri milijarde dolarjev. Tako je na primer v Libiji skoraj- ysaka od ameriških petrolejskih skupin samo v letu 1960 investirala najmanj 50 milijonov dolarjev, v letu 1962 pa je bilo v Libiji že deset ameriških petrolejskih skupin, Koncern »Mattison«, ki je bolj vojaškega značaja, je objavil načrte, da bo povečal investicije v aluminijski industriji Gvlnej^ za 140 milijonov dolarjev. Pri takšnih razmerjih in pri tolikšnem obsegu ameriškega sodelovanja v »osvajanju* Afrike, Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja £latba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 asbeno potovanje; 12.15 Orke-Miramar; 13.30 Glasba po 17.00 Ansambel Russo; ‘'•30 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 *lijhjanščina; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.15 ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 1964 in poezija; 18.10 Znanstvena oddaja; 18.30 Plesna glasba; 21.00 M. Dussi: »Stefano Pelloni«. //. program 7.35 Jutranja glasba; 8.35 Poje U. Harcato; 9 00 Ital. pentagram; 9.15 Ritem in fantazija; 10.35 Nove pesmi; 12.00 Roman- 9.25 Zabavni orkestri; .10.15 Pihalna godba; 10.30 Nova pesmica; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Slovenski napevi; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Ansam- r-eaitve; 18.30 Koncert; 19.15 tično potovanje; 14.00 Pevci; bel Nat ' ci P2nnnS|nje’ nat0 Znani- pev* 14 45 Nove plošče; 15.00 Neapelj- Ime1- 18 30 kestr0-00 SP°rt; 20 30 Parada or- ske popevke; 15.15 Kolesa in mo- g, ‘P °L:vPUir aA 2100 *Boter Andraž., torjj; 15.36 Koncert; 16.00 Rap- Zvofn' »OZ^k*. KultuMlA k0meH......... 1 ’ ' ------- sodija; 16.35 Opereta; 1,7.35 Ma- la enciklopedija; 18.35 Enotni ?lc,^ a20,xLhJ^ 91 00PKšernove rs.reH- 18 50 in 19.50 Zimska Lahka 8'asba, 21.00 Prešernove pdezij^; 21.40 L. M. škerjarict Južn dobn ‘Ja v treh dejanjih; nato “ameriški ritmi; 22.50 So-a glasba l,1.2:0® Plošče; 12.25 TrVia stran; Pesmi brez besed; 14.10 Do- Pe kitnreSbeniki ’ H'25 Elcktrič‘ Koper utranja glasba; 7.00 Pre-”L; 7.15 Glasba za dobro v«, j- 9 00 Za delovne kolekti-li»i, -“P in 12.50 Glasba po že-14on’ J,3'40 Orkestralna glasba; ti,» G,asba po željah; 14.30 Ak-uainoatj; 15.30 Zbor RTV; 16.15 - retJa stran; 16 30 Simf. kon- razred; 18 50 in 19.50 Zimska olimpiada; ^^^"asba^ 2?M Osem skladb; 22.10 Plesni ritmi; 21.00 Simt. glasba, 21.30 21_05 Godala v nofi; 23.20 Za šče; Plesna glasba. ///. program 18.45 M. Peragallo: »Fantazi- ja.; 19.00 Zgodpvina ustavnosti; 19.30 Koncert; 20,30 Revija; 20.40 Hayden in Beethoven: 21.20 Sodobna Jndija; 21.50 Hindemith. Slovenija 6.20 Tečaj ruskega jezika; 8.05 S koncertnih odrov; 8 55 Sola; rV’ in7^() Pfcvci; 18.00 Prenos j .. S4'! 19.00 Orkester Brun; 19.30 I Ultra |>«t|iruvila 22"°RifmLi:: °Pro%LLal0; ,.r,Mlaja I V aparatov NnhmM program J | 8 35 “., ^reme na ital. morjih; , . lQ Olasbeni sejem; 9.10 Psiho- pmlltlHov S& $S% zaokroženo, vendar ne preburno celoto Obe sceni Milana Butine sta bili s svojim kontrastom (Yvonnma in Made. leinina soba1 okusno m smislu primerno zvedeni. Kostumi Alenke Bartlove, prt katerih pridejo zlasti ženske ’> poštev, so bili zanimivi >n ustrezajoči Osebno me e igralsko presenetita zlasti Metka Pugljeva kot Yvonne. Bila ie v resnici estraš-nas žena in mati. V svoji bolezni. histeriji in zaljubljenosti v sina je bila na moč naravna. Ni ena zahtevnost do soljudi j« bila tako pristno prinesena, da si čutil, Kako se ji morata zlasti Georges n Michel podrejati. Vladoša Simčičeva je dala liku Lčonie dostojanstveno zadržanost. B pate odrske izkušnje je uporabila za minuciozno izdelan karakter. Dobro ugrana v celoto je bila tudi ostala trojica. Franci Preset-nik je podal v Georgesu nebogljenega in cd žene nerazumljenega moža, ki pa ume v odločilnih momentih stopiti iz sebe. Prisrčni in čustveno še neuravnovešeni lik Michela je s pravšnim temperamentom ustoaril Milan Kalan. Pogumno in samostojno dekle Ma. dzleine je z ljubkostjo in čustveno prepričljivo odigrala Anka Cigojeva,. Predstava je bila zanimiva in ubrana *n je pri polni dvorani vžgala. VLADIMIR BARTOL Gospa EUen Craufurd Je velika ljubiteljica psov, posebno onih, ki pripadajo pasmi tako imenovanih japonskih «španjelov». Njeno vzga-jalLče omenjenih živali je morda eno najlepših svoje vrste na svetu. V njem je najmanj 60 psov omenjene pasme, se pravi četrtina vseh, kolikor jih danes premore Anglija iMiiiniMiiiii!iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiimi!iiiii<»unniHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiMiHiiWiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiniiiiiiiniiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Posta- vite se po robu sklepu od zgoraj, ki nasprotuje vašim interesom. Ne brigajte se za zlobne jezike. BIK (od 21.4. do 20.5.) Rešite čimnrej neko nevšečno finančno zadevščino. Otresite se ljubosumnosti. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ce boste bolj pazili na vsebino kot na obliko, vam je uspeh zagotovljen Napetost med sorodniki. RAK (od 22.6. do 22.7.) Z vztrajnostjo boste dosegli to, kar vam je sreča odrekla Vaše razmerje zastruplja ljubosumnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne igrajte se z ognjem. Vaš predstojnik HOROSKOP vas utegne zasovražiti. Udeležite se nekega izleta. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z uveljavitvijo vaših zaslug se vam bo dvignil ugled. Ne dovolite, da bi vas izkoriščali. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte si s pomočjo uglednega prijatelja utrditi položaj. Pozabite na neko žalitev. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dosegli boste lep uspeh, zahvaljujoč se povsem enostavni zamisli. Ne zahtevajte nemogočih stvari. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne jemljite svojih obveznosti preveč na lahko. Pokažite več razumevanja do neke osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte prepričati svoje znance, da bi podprli vaš načrt. Premagajte svoj odpor do nekega sorodnika. VODNAR-(od 21.1. do 19.2.) Prejeli boste odlično ponudbo od nekega nasprotnika. Uresničili boste svoj čustveni načrt. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S tem. da boste obrzdali pretirano navdušenje nekega mladega sodelavca se boste obvarovali pred nesrečo. Raffaellova slika za 120 tisoč lir Slika, ki jo je leta 1938 na neki dražbi kupil znani petrolejski magnat Paul Getty, bo menda ona. ki jo je bil naslikal Raffaello in je zatem okrog leta 1591 izginila .z neke rimske cerkve. Tako je mnenje strokovnjakov, ki so si sliko ogledali, potem ko so z nje strgali vrhnjo plast barv kompozicije, predstavljajoče slabo kopijo loretske matere božje od istega slikarja. Imenovani milijarder je zanjo plačal 40 funtov šterlingov (okrog 120 tisoč lir), vtem ko znaša danes njena vrednost najmanj 620 milijonov. Kako je do odkritja prišlo? Nekega dne je Geltyja obiskal znani strokovnjak Colin Andrew. Brž ko je med ostalimi slikami zagledal tudi to, ki se je takrat še skrivala pod že omenjeno slabo kopijo loretske matere božje, je posumil, da se pod njo skriva neka druga. Storil je odstraniti gornjo plast barv, pod katero se je res nahajala druga slika. Zelo je spominjala na slavne Ma-donne ki jih danes hranijo v francoskih muzejih. Čeprav še ni dokončno ugotovljeno, pa so strokovnjaki vendarle prepričani, da gre delo pripisati Raffaellu. PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,5, najnižja 3,9, ob 19. uri 6,6, vlage 92 odst., zračni tlak 1024,5 narašča, veter 3 km zah,-sev.-zah., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7,9 Tržaški dnevnik Danes. ČETRTEK, 6. tebruarja Dora Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.17. Dolžina dneva 9,54. Luna vzide ob 1.26 in zatone ob 11.35, Jutri, PETEK, 7. februarja Ksenija OB POVIŠANJU DRAGINJSKE DOKLADE ZA 3 TOČKE Pred ponovnim porastom cen mesa in tudi drugih živil Mesarji zahtevajo nove maksimalne cene v prodaji na drobno ■ Goveji zrezki v kratkem po 3000 lir kg? ■ Zmrznjeno meso že v devetih mesnicah - Podražitev masla in kave Včeraj smo poročali, da se dra-ginjska doklada v tromesečju fe-bruar-april poviša za tri točke. Vsedržavna komisija za indeks življenjskih stroškov tromesečja november 1963 — januar 1964 je ugotovila, da je indeks v omenjenem tromesečju skočil na 131 točk, proti 128 točkam v prejšnjem tromesečju. Povišanje draginske doklade in predvsem ugotovitev tako visokega skoka cen navzgor v zadnjih treh mesecih je zelo slabo znamenje zlasti za prihodnje tromesečje, ki je bilo vsako leto najbolj kritično predvsem zaradi velikega povišanja cen kmetijskih pridelkov. Tem povišanjem pa so v preteklih letih verižno sledila povišanja drugih proizvodov široke potrošnje. Ta verižna reakcija cen navzgor sproti zmanjšuje kupno moč plač, česar povišanje dragihj-ske doklade še zdaleč ne dopolnjuje. Ze sedaj se slišijo glasovi o novem povišanju cen zlasti nekaterih živil. Tako je združenje mesarjev zahtevalo od prefekture, naj popravi najvišje določene cene prodaje mesa na drobno, češ da so sedanje cene prenizke in da mesarji nimajo skoraj več nobenega dobička. Združenje mesarjev ugotavlja, da se je cena govejega mesa pri grosistih v preteklem mesecu povišala od 20 do 30 lir za kg, telečjega pa celo 50 lir za kg. Zato mesarji zahtevajo, da pokrajinski odbor za cene določi nove najvišje cene za prodajo govejega mesa na drobno, čeprav se mnogi mesarji že dlje časa ne držijo uradno določenih najvišjih cen in prodajajo goveje zrezke po 2.500-2.800 lir kg. Pokrajinski odbor za cene še ni razpravljal o tej zahtevi mesarjev, vendar na je znano stališče prefekture glede spremembe nai-višjih cen. Po mnenju nadzornih oblasti, se cene na drobno določajo, na osnovi cene pri proizvajalcu, se pravi na osnovi cene, ki velja pri živinorejcu in ne na osnovi cene, ki jo grosisti nudijo trgovcem na drobno. Zato se zdi, da pokrajinski odbor za cene sploh ne bo vzel v poštev te zahteve, dokler ne bo ugotovil, da so se cene povišale pri živinorejcih. Po drugi strani pa mesarji upravičeno protestirajo proti oblastem, da so samo njim določili najvišje prodajne cene, medtem ko imajo grosisti proste roke, da nastavljajo cene kot se njim najbolj izplača. Zato združenje mesarjev zahteva od prefekture, naj se določijo najvišje prodajne cene tudi grosistom in naj se najvišje prodajne cene na drobno oblikujejo {jo najvišjih določenih cenah na debelo. Sicer pa se pojavljajo na italijanskem trgu z govedino vedno večje težave. Potrošnja mesa raste, število goveda v Italiji pa de- jansko upada. Hkrati so nekatere evropske države, ki izvažajo meso v Italijo, v glavnem izčrpale svoje velike rezerve in so v zadnjih mesecih ponovno povišale cene, obenem pa skrčile izvozne kontingente. Vse to bo seveda v prihodnjih mesecih še bolj negativno vplivalo na trg z mesom. Zato strokovnjaki napovedujejo, da se bo v bližnji prihodnosti cena govejega mesa (zadnji del brez kosti povišala na 3.000 lir kg. Po drugi strani pa tržaški potrošniki v vedno večjem številu segajo po zmrznjenem govejem mesu, ki ga sedaj prodajajo že v devetih mesnicah. Potem, ko se je prodaja zmrznjenega mesa v prvih petih mesnicah zelo dobro obnesla, so začeli prodajati zmrznjeno meso še naslednji mesarji: Lo-vicich, Ul. Rossetti; Minkusc, Istrska ulica, Lazzari, Trg Ponterošo in Suppancich, Trg sv. Ivana. Doslej so v Trstu prodali okrog 150 llllllllllllllllll|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiqillllll,lll,I1„l,l1ll,lllllllll|||||||ll|||lllll|||||||||||)||||||)||||||)I||||J|)|||||rit|ll||||1| ZARADI STAVKE DRŽAVNIH USLUŽBENCEV V TRSTU Paraliziran železniški promet pošta, sodišča in šolski pouk Stoodstotna udeležba delavcev v stavki v železarni Italsider Stavka radijskih uslužbencev in kemičnih delavcev stotov zmrznjenega govejega mesa. Mesarji, ki predajajo zmrznjeno meso, so zelo zadovoljni tudi z dobičkom, ai presega dobiček, ki so ga imeli poprej s svežim mesom. Pričakujejo, da se bo sedaj prodaja, ko se je povečalo tudi število mesnic, znatno povečala in da bodo še drugi mesarji zaprosili za dovoljenje za prodajo zmrznjenega mesa. Hkrati pa je še vedno odprto vprašanje cene kave. Govori se, da se bo kava v najkrajšem času podražila za nekatere vrste tudi za 30 odstotkov, kar bo seveda vplivalo tudi na ceno kave v lokalih. Tudi cene nekaterih vrst tako domačega kot uvoženega masla so se v zadnjih tednih povišale za 20-30 lir pri kg. Kot torej vidimo, cene še vedno ležijo navzgor in je zelo težko reči, kdaj se bodo ustavile, če ne bo prišlo do takšnih ukrepov, ki bodo zaščitili kupno moč delavskih plač. KLJUB MNOGIM SKRBEM, KI NAS TAREJO Živahne priprave za pustovanje v Trstu, Miljah in v Boljuncu Pustna povorka alegoričnih vozov v Miljah bo v nedeljo dopoldne Na pepelnično sredo v Skedenj - Pustovanje na Koprskem Letošnji pust se bliža svojemu stvu palčkov», ki ga za naše maič- koncu. Danes je pustni četrtek, nato pustna nedelja, pustni torek in za zaključek-pepelnična sreda. Na sporedu so plesi in zabave, vabila, plesne obleke, maske. Čudno, toda letos, ni takega pustnega razpoloženja kot pred leti. Morda zaradi tega, ker je predpustni čas sorazmerno kratek. To pa še ne pomeni, da ne bo pust zadnje dni ponorel in da se ljudje ne bodo zabavali, saj je spored zabavnih prireditev precej pester. V soboto zvečer bo v dvorani stadiona 1. maj že tradicionalni «Novinarski ples,» ki ga priredi Primorski dnevnik. Igral bo orkester Miramar. Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi tudi v soboto zvečer «Družabni večer» v svojih društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. P nedeljo popoldne bo v dvorani na stadionu Prvi maj o-troško «Pustno rajanje v kralje- Stavka državnih uslužbencev je tudi na Tržaškem popolnoma u-spela. Delo v vseh državnih uradih je v celoti zamrlo, saj je bila udeležba skoraj povsod stoodstotna. S tržaške postaje ni odpeljal niti pripeljal noben vlak, tako da je vladalo na njej popolno mrtvilo. Računajo, da je stavkalo okrog 98 odstotkov vseh železničarjev; poleg tega so stavkali tudi železniški zakupniki, to je tisti, ki opravljajo delo na malih postajah in pri zapornicah na cestnih prehodih. Vozilo je le nekaj avtobusov, ki so nadomestili nekatere vlake na krajših progah. Stavkali so tudi vsi poštarji, tako da pismonoše sploh niso delili pošte, poštni uradi pa je niso sprejemali. Stavkali so tudi vsi gasiloi, ki niso bili zaposleni pri nujni gasilski službi. Pri gasilcih je treba .namreč upoštevati njihovo posebno delo; vsekakor pa ni v samih gasilskih domovih nihče delal. Prav tako so se v celoti udeležili stavke uslužbenci bivše ZVU, ki spadajo sedaj v posebni stalež. liiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiilliiiiliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiimili NAMESTO V PROSTORIH ŠOLE V UL. DONADONI Slovenski vrtec v mestu v novi šoli v Ul. Vasari? Če naj bo vrtec v tem novem poslopju, potem naj se vanj preseli tudi slovenska osnovna šola iz Ul. Donadoni Spričo okoliščine, da so se v zvezi z ustanovitvijo slovenskega o-troškega vrtca v središču mesta razširili glasovi, da nameravajo oblasti odpreti tak vrtec v novem šolskem poslopju v Ulici Vasari, ne pa v šolskem poslopju v Ulici Donadoni, kjer je tudi sluve.nska osnovna šola, sta se občinska svetovalca dr. Teofil Simčič in Dušan Hreščak zglasila pri županu dr. Franzilu in mu prikazala negativno plat take rešitve vprašanja slovenskega otroškega vrtca v središču mesta in poudarila nujnost, da se tak vrtec ustanovi tam, kjer že obstaja slovenska o-snovna šola, kakor je to primer slovenske osnovne šole v Ul. Donadoni. Na županovo pripombo, da je že posredoval v tej zadevi pri šolskem skrbništvu in naletel na negativen odgovor, češ da na tej šoli nimajo ustreznega prostora (zaradi česar se je občina odločila, da odpre slovenski otroški vrtec v novem šolskem poslopju v Ul. Vasari), sta občinska svetovalca predlagala, naj bi preselili v to novo šolsko poslopje v Ul. Vasari tudi slovensko osnovno šolo, ki je sedaj v Ul. Donadoni. Dr. Franzil je pokazal takojšnje razumevanje za ta predlog, zlasti še, ker v novem šolskem poslopju v Ul. Vasari ni stiske glede učilnic in ker ima občina v tem primeru možnost, da rezervira zase določeno število prostorov za potrebe otroških vrtcev. Občinska svetovalca sta se županu zahvalila za njegovo razumevanje, hkrati pa podčrtala potrebo, da bi ta slovenski otroški vrtec odprli čim-prej, vsekakor pa še pred koncem šolskega leta Mnenja smo, da bi se preselitev slovenske osnovne šole iz Ul. Donadoni v novo šolsko poslopje v Ul. Vasari in ustanovitev slovenskega otroškega vrtca na tej šoli moralo izvršiti takrat — in to bo razmeroma v kratkem — ko se bo v novo šolsko poslopje vselila tudi italijanska osnovna šola. Skupščina in povorka policistov bivše ZVU Včeraj je bila na sedežu Delov. s"ke zbornice skupščina sindikata uslužbencev bivše policije ZVU, katerim je njihov tajnik De L/uca orisal vzroke stavtke javnih nameščencev. Nato je tajnik sporo-čil številnim udeležencem, da so prišle iz Rima neugodne vesti, po katerih naj bi se vladni organi izrekli proti zakonskemu pred-logu poslancev Belcija in Bologne za zvišanje plačnih koeficientov teh bivših uslužbencev ZVU, ki so najbolj zapostavljeni. Vlad. ni organi utemeljujejo te svoje namene s tem, da se mora tudi to vprašanje rešiti v okviru reforme javne uprave, kar pa se bo uresničilo šele ob »svetem nikoli«. Vsi so to ravnanje obsodili, saj kaže na nerazumevanje za vprašanje te skupine, ki ga pretresajo že tri leta. Udeleženci skupščine so zato pooblastili sindikalno vodstvo, naj proglasi stav. kovno pripravljenost. Po skupščini so šli udeleženci v povorki do prefekture, kjer je podprefekt dr. Molinari sprejel njihovo delegacijo, nato pa so odšli po središčnih ulicah do Tr. ga S. Giovanni kjer so se razšli. Sindikalni predstavniki so intervenirali tudi pri vodstvih nekaterih strank. Na sodišču ni bilo zaradi stavke nobene razprave in sodne dvorane so bile zato zaprte. Stavkali so namreč vsi kanclisti in sodni sluge, brez njih pa ni moglo biti razprav in pravd. Zato so pač tudi sodniki proti svoji volji počivali. Po podatkih italijanskega sindikata srednjih šol se je udeležilo stavke 99.8 odstotka vseh šolnikov. V slovenskih srednjih šolah je stavkalo okrog 75 odstotkov učnega in upravnega osebja in je bil pouk le v nekaj razredih, in še to komaj uro ali dve. V osnovnih šolah pa je bil odstotek stavkajočih znatno večji. * * * Včeraj je bila tudi 24-urna stavka delavcev škedenjske železarne Italsider. Udeležili so se je vsi delavci razen tistih redkih, ki so jih sindikati oprostili stavkanju zaradi varnosti naprav. * * * 2e predsinočnjim in včeraj ves dan so stavkala radijski tehniki, zaradi česar ni radio oddajal krajevnih poročil. Stavko je napovedal avtonomni^ sindikat tehnikov RAI. Od polnoči pa stavkajo tudi drugi uslužbenci radia in televizije, to je umetniško osebje, tehniki, uradniki in delavci. Vse o-srednje sindikalne organizacije so napovedale 48-umo stavko do jutri opolnoči, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Za stavko samih tehnikov pa še ni določeno, kdaj se bo končala. Uslužbenci zahtevajo zvišanje mezd, 14. plačo, skrčenje delovnega umika, podaljšanje dopustov itd.. * * * Danes ob 6. url se prične tudi 4&-urna stavka delavcev kemične industrije, tudi zaradi razbitja pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe. Ce ne pride do sporazuma, se bo stavka ponovila 11. in 12. februarja. SPOROČILO AVTO KLUBA Plačevanje takse za motocikle Tržaški avtomobilski klub sporoča, da bo zato, da olajša plačevanje prometne takse motociklistom, ki bivajo liven mesta, odprl v nedeljo 9. tebruarja posebna urada za plačevanje takse na županstvih občin Devin-Nabreilna in Milje. Urada bosta odprta od 9.30 do 12. ure. točka pa naj se računa na družin, siko doklado. Pri tem se industrija ci sklicujejo na sporazum iz 15. januarja 1957, ki je določal, naj se vsaka peta točka zvišanja dragonjske doklade nameni za družinske doklade. Sindikati pa te-mu odločno nasprotujejo, ker so nastale glede teh doklad nekatere spremembe, ki bi jih bilo šele treba uskladiti z omenjenim sporazumom. Zato odrekajo delodajalcem pravico, da bi samovoljno odločali o tem. Seveda bi se delodajalcem splačalo zvrniti e--no točke na družinske doklade, ker se plačujejo iz posebnega sklada pri IN1PS in ne iz njihovih žepov. C Tržaški sedež Banca dTtalia je dobil novega direktorja v osebi dr. Binda Ciprianija, ki je doslej bil direktor banke v Padovi in ki bo v Trstu prevzel posle po poslovode-čem višjem nadzorniku dr. Mariami Boilomiju. Včeraj dopoldne je Ciprianija in Bonomija sprejel vladni generalni komisar dr. Mazza, danes pa bosta obiskala župana in druge mestne osebnosti. Nenamerno so jo sunili Včeraj okrog poldne so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 72-letno gospodinjo Pierino Piraghijevo iz Ul. Artisti 7. Sprejeli so jo na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi rane na čelu in zgornji ustnici. Ponesrečenka je povedala, da je malo prej stala na pločniku na vogalu Ul. Battisti z Ul. Palestrino, ko je prišla mimo skupina dijakov, ki so jo nenamerno sunili in povzročili njen padec. Z avtom ju je podrl 26-letni radiotelegrafist Nevio Va-letich iz Ul. Sinico 32 in 29-letni učitelj Giovanni Bogateč z Drevoreda D’Annunzio 66 sta včeraj popoldne prišla v bolnišnico in zaprosila za zdravniško pomoč. Valenti-chu so nudili prvo pomoč zaradi prask po desni nogi in desni meči ter bo okreval v 7 dneh, 6 dni pa se bo moral zdraviti Bogateč, ki je imel udarec po levi meči in rano na levem gležnju. Povedala sta, da sta malo -prej prečkala Ul. del Bosco na vogalu Ul. Bemini. Ko sta bila skoraj na pločniku, ju je z avtom Fiat 1100 TS 17103 podrl 62-letni delavec Giovanni Iugovaz iz Ul. Mollno a Va-pore 3, ki je tedaj privozil mimo. ke priredi Slovensko gledališče. V torek zvečer bo spet v dvorani na stadionu Prvi maj uVeliki pustni ples,» ki ga priredi Športno združenje Bor, popoldne pa bo v društvenih prostorih pd. Ivan Cankar otroški itLila ples.» Osrednja, oziroma glavna prireditev pa bo, kot običajno, v nedeljo popoldne v Miljah. Miljski karneval je postal že tradicionalen in privabi vsako leto veliko število gostov iz raznih krajev. Sprevod alegoričnih vozov in skupin se bo začel ob 14. uri in bo krenil po Ul. d’Annunzio, Ul. Roma, Ul. Mazzini in Ul. 25. aprila. Razdeljevanje nagrad bo ob 17. uri v občinski telovadnici v Ul. d’Annunzio. Na pustni prireditvi v Miljah bodo sodelovale že znane skupine «Ongia», «Brivido», «Forte brac-cio» in ne bo opremljen s televizijskimi in snemalnimi napravami, da bi lahko oddajal posnetke s svojega poleta. Zadeva je namreč kočljiva in bi lahko sprožila tudi mednarodne zapletljaje, ker je blizu meja in se ne ve, v katero smer jo bo «Boljunik 111» popihal. Vsekakor pa je boljunski pust mož beseda. Vsako leto zapusti doto in poskrbi, da za prijatelje dobre domače kapljice deluje ob njegovem pogrebu — izstrelitvi osmica, v kateri točijo vino brezplačno. Po mastni pustni hrani pa se prav prileže repa, ki je postala b o-Ijunska pepelnična specialiteta. Pestro pustovanje bo tudi ha Koprskem. Razne restavracije m hoteli priredijo pustne plese v soboto in v torek zvečer. Glavno pustovanje pa bo v Izoli. V soboto bo v Izoli pustni ples v dvorani parka «Arrigoni». V nedeljo bo ob 15. uri eksibicijska nogometna tekma med debelimi in suhimi za «pokal» obalne Primorske. Istega dne bo popoldne otroški maškarada, zvečer pa ples v maskah. Glavna pustna prireditev pa bo na pustni torek. Ob 15. uri se bo začel razvijati po izolskih ulicah pisan karnevalski sprevod. Najboljše skupine in posamezne točke bodo seveda nagradili. Vseh nagrad bo 20 v zneskih od 30 do 5 tisoč din. Nagrade bodo razdelili na zaključnem karnevalskem plesu zvečer v parku «Arri-gonh. V Izgli se seveda še bolj pripravljajo kot drugod, da bi privabili in ustregli vsem domačim in tujim gostom. No, po vsem tem ne moremo trditi, da nihče ne pripravlja zabave za slovo od pusta. Toliko je priprav in povsod bo lepo, da izbira ne bo lahka. Predavanje v Lonjerju Upamo, da bo po dolgem času v Lonjerju zopet oživelo prosvetno življenje. Pred dnevi smo namreč pisali v naši prosvetni prilogi, da je nastalo v tej vasi na tem področju precejšnje mrtvilo. No, včeraj pa smo še prepričali, da vlada med Lonjerci želja po vsem novem in zanimivem. To je pokazalo predavanje, ki ga je i-mel fotoreporter Mario Magajna o svojem potovanju po Turčiji. Udeležilo se ga je zelo veliko šte. vilo vaščanov in sosedov s Kati. nare, ki so z velikim zanimanjem sledili predavateljevim besedam in uživali lepote diapozitivov, ki so spremljali predavanje in ga dopolnjevali. Lonjerci si želijo Se mnogo takih lepih večerov. Slovensko gledališče v Trstu Danes 6. februarja ob 20.30 premiera jutri 7. februarja ob 20.30 repriza V AVDITORIJU V TRSTU ARSEN DIKLIC Na zeleni reki čoln Osebe: Kondor Rado Nakrst; Kapablanka - Stane Raztresen; M. Marčič - Stane Starešinič; E Marčič - Stane Sever; Stipič . Alojz Milič; Irena Zlata Ro-doškova; Slavec - Danilo Turk; Vrdjuka - Silvij Kobal; Sarkič .- Jožko Lukeš; Štimac • Dušan Jazbec. Prevod: VIKTOR KONJAR Scena: VLADIMIR RIJAVEC ZVok: EDVARD MARTINUZZI Režija: ADRIJAN RUSTJA Prodaja vstopnic od srede, 5. februarja dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. OB POKRAJINSKEM KONGRESU ANPI Izjava pokrajinskega odbora ob pristopu članov ZP TO Resolucija poudarja nujnost okrepitve vezi bratstva in solidarnosti med vsemi odporniškimi gibanji PROSVETNO DRUŠTVO •SLAVKO ŠKAMPERLE. obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo danes 6. II. t. 1. ob 20.30 predaval v društvenih prostorih MARIO MAGAJNA O SVOJEM POTOVANJU PO TURČIJI in predvajal zanimive skioptič-ne slike v barvah. Vljudno vabljeni! Prosvetno društvo •IVAN CANKAR* Ul. Montecchi 6/IV. vabi člane in simpatizerje na «DRU2ABNI VEČER* ki bo v soboto, 8. t.m. ob 21. uri v društvenih prostorih. Rezerviranje miz v četrtek, 6. t. m. in v petek, 7. t. m. od 19. do 20. ure na sedežu društva. Vljudno vabljeni! P. d. «Ivan Cankar* vabi tudi na otroški « LIL A PLES*, ki bo v torek, II. t. m. od 16. ure dalje v društvenih prostorih V soboto bo pokrajinski kongres Vsedržavnega združenja italijanskih partizanov ANPI. Ob tej priliki je izdal pokrajinski odbor ANPI izjavo v katerem pravi; Odbor je proučil zaključno resolucijo, s katero so na občnem zboru Zveze partizanov tržaškega o-zemlja 19. januarja sklenili, da razpustijo lastno organizacijo ter pozvali svoje člane, naj se vključijo v ANPI ter sprejmejo njena pravila in združevalne smotre, izražene v programatičnih dokumentih, ki so bili doslej izdelani. Odbor ugodno ocenjuje sprejeti sklep in izjavlja, da ga sprejema v duhu tega, ker je vedno bil eden izmed temeljnih ciljev delovanja ANPI. to je enotnosti vseh udeležencev odporniškega gibanja in antifašistov. Potrjuje, da so vrste Združenja vedno odprte vsem, ki so se udele- Tatvine avtov in (Luarja Znanemu primariju Francescu Tecilazichu so predvčerajšnjim zvečer neznani tatovi odpeljali avto »Giulietta SS» TS 50792, ki je vreden dva milijona 800.000 lir. Zdravnik je svoj avto pustil na Obrežju Grumula in odšel na večerjo v restavracijo «All’Orso». Ko se je vrnil ni več našel svojega športnega avtomobila. Predvčerajšnjim ponoči so neznanci odpeljali fiat 1300 TS 60031, ki ga je 56-letni Mirko Vittor iz Ul. Crispi 23 pustil v Ul. Ginna-stica pred stavbo štev. 38. Neznani tatovi ne delujejo samo na cesti, temveč tudi v javnem prenočišču v Ul. Pondares 5. 30-letni delavec Bruno Zigante je predvčerajšnjem prišel v prenočišče okrog 22. ure zvečer. Slekel se je, položil obleko na stolico zraven postelje in legel. Ponoči se je ob nenavadnem šumu nenadoma zbudil, bilo je okrog 3.30, skočil s postelje in pregledal po žepih svoje obleke. Na veliko presenečenje je ugotovil, da mu je iz hlačnega žepa izginila listnica v kateri je hranil 61.535 lir in o-sebne dokumente. Ni izključeno, da je nenavaden šum povzročil tat, ko se je oddaljil od Ziganteje. ve postelje. Spor o eni točki dravinjske doklade Včeraj smo poročali, da se bo dragimjska doklada v tromesečju februar-april zvišala za tri točike. To je razburilo industrijce, ki pravijo, da se je ta doklada od februarja 1962, to je v dveh letih, zvišala kar za 20 točk, kar naj bi stalo samo vso industrijo 660 milijard na leto, ker jih stane vsaka točka 33 milijard. Zato predlagajo, naj se zviša draginj ska doklada le za dve točki, tretja POSLEDICE COSTE MEGLE NAJ VSEM TRŽAŠKIM PODROČJEM Italijanska ladja trčila v tinsko zaradi megle v Tržaškem zalivu Italijanska ladja je plula iz pristanišča, finska pa je v zalivu stala in čakala, da se megla nekoliko dvigne > Škoda znatna, toda brez žrtev Sedemtisočtonska tovorna ladja »Lucrino« pomorske družbe «Adria Lines« je včeraj zjutraj ob 7. uri v Tržaškem zalivu v gosti megli trčila v 3.800-tonsko finsko ladjo »Sommaroe*. 2e predvčerajšnjim ponoči sta bila ves Trst in zaliv v gosti megli, ki je proti jutru postajala vedno bolj gosta in praktično onemogočila vsako delo v pristanišču. Tudi mesto je bilo skoraj paralizirano. Včeraj zjutraj je ladja »Lucidno« dvignila sidro izpred skladišča 53 v pristanišču Duca d’Aosta m obrnila pramec proti odprtemu morju. Toda ko je komaj zapustila pristanišče, je s prvim delom treščila v stranico finske ladje »Som-nnaroe«, ki je na odprtem morju čakala na razjasnitev, da bi priplula v pristanišče. Trčenje ni bilo posebno hudo, ker je »Lucrino* plula z majhno brzino. Kljub temu sta obe ladji poškodovani. Pramec na ladji «Lucrino» je ves zmečkan, na ladji »Sommaroe« pa je nastala velika vdolbina pri po- veljniškem mostu. Obe ladji nista bili sposobni za nadaljnjo vožnjo ter sta morali z lastnimi sredstvi pripluti v pristanišče za potrebna popravila. Finska ladja »Sommaroe« je priplula ob pomol pred skladiščem štev. 9 pristanišča Vjt-torio Emanuele, medtem je »Lu-:rino» priplula v arzenal, kjer bodo okvaro popravili. Pomorske oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile škodo, ki ie precejšnja, ter odgovornost za nesrečo. Zaradi megle štiri ladje, ki bi morale pripluti v pristanišče včeraj zjutraj, niso prispele. Gre za ladje »Borea«, «Kraljevica», «Treči majo in «Calipso». Včerajšnja gosta megla je ovirala tudi promet na cestah in zaradi nje je bilo tudi nekaj nesreč. Najhujša se je dogodila včeraj ponoči okrog 1.30 na obrežni cesti. Približno ob tisti uri se je s svojo Kgiulietto« GO 16302 vračal proti domu 24-letni uradnik Luciano Zoff iz Tržiča, Ul. San Gregorio 8- Zoff je v megli privozil do sesljanskega Kamnoloma pri km 127 + 900, ko ie na spolzkem asfaltu izgubil nad-iorstvo nad avtom, ker se je nenadoma znašel v najgostejši megli. Avto je najprej zavozil na levo in laporedoma trčil v pet obcestnih Kamnov ograje nad prepadom, nato je zavozil na desno in se končno po divji vožnji ustavil sredi cestišča z zmečkanim prednjim delom. Pri nesreči se je Zoff pobil po sencih ter po zatilju, po rokah in po obrazu. Neki avtomobilist, ki je privozil mimo, se je podvizal in poklical rešilni avto RK ter policijske a-gente, ki so kaj kmalu prihiteli na kraj nesreče. Zoffa so bolničarji odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu. Medtem so na kraju nesreče agenti cestne policije opravili vse potrebne formalnosti, poškodovano »giulietto« pa so odpeljali s pomoč-10 žerjava uslužbenci karoserije »Zampa«. žili borbe proti nacifašizmu v Italiji in v inozemstvu in ki hočejo — ob popolnem spoštovanju statuta im politične linije, ki si jo je začrtala ANPI neodvisno od strank in vlad in ki jo bo spo-polmila in poglobila na bližnjem Šestem vsedržavnem kongresu — sodelovati, s tem da bodo delovali v obrambo in za popolno u-resmičenje republiške ustave, ki se je rodila iz antifašistične borbe. Združenje je odprto vsem, ki hočejo ohraniti in obnoviti proti vsem diskriminacijam razumevanje med vsemi silami odporniškega gibanja in italijanskega ljudstva ter zvestobo vsedržavnemu soglasju; vsem, ki bodo delali na tem, da se spoznajo dobrine enotnosti, junaštvo im žrtve odporniškega gibanja, tako da se bo ob njihovem nauku in opominu vedno navdihovala družba ki jo je treba osvoboditi vseh ostankov fašizma, pod katero koli odkrito ali prikrito obliko: da bodo na narodnem in mednarodnem torišču valorizirali de-janski prispevek k stvari nacionalne neodvisnosti in k svobodi narodov, ki ga je dalo italijansko odporniško gibanje in ki so ga dali v lem okviru tržaški partizani, Italijani jn Slovenci, borci proti nemškemu okupatorju in fašističnim izdajalcem; da bodo okrepili in razvili vezi bratstva in solidarnosti med italijanskim odporniškim gibanjem in odporniškim gibanjem drugih držav, s čimer bodo prispevali k temu, da se onemogoči vojna ter da se ustvarijo mednarodni. odnosi, sloneči na spoštovanju neodvisnosti drugih in na mirnem sožitju: da bodo slavili padle borce o-svobodilne vojne in trajno ohranili njihov spomin; da bodo zaščitili čast in ime partizana proti vsaki obliki klevetanja in špekulacij ter da bodo hkrati delovali, da se za borce osvobodilne vojne doseže popolna juridična zaščita in da se prizna vsem tistim, ki je zaradi posebnega položaja v Trstu še niso dosegli. Pokrajinski odbor bratsko in prisrčno pozdravlja vse tiste, ki so zaprosili za vstop v enotno družino ANPI ter poziva vse borce o-svobodilne vojne: partizane, patriote, sodelavce partizanskih sil, starše in sirote padlih, naj obnovijo svoj pristop k Združenju ali naj pristopijo k njemu prvič tik pred pokrajinskim in vsedržavnim kongresom v duhu zvestobe in poveličevanja vzorov, obveznosti in moralnih dobrin osvobodilne borbe, katere slavna dvajsetletnica se proslavlja. Razna obvestila Mladina iz Vel. Repna priredi kulturno zabavni večer, ki bo dne 8. t. m. z začetkom ob 20. uri v dvorani gostilne Križman št. 76. Vljudno vabljeni! Otroško pustno rajanje •> kraljestvu palčkov Hej zavriskajmo veseli na otroškem rajanju: hahojl Z vilami in palčki bomo se vrteli, sestrica in bratec brž z menoj/ Slovensko gledališče prireja v nedeljo 9. februarja ob 15.30 v dvorani pri Stadionu 1. Maja, Vrdel-ska cesta 7 otroško pustno rajanje. Palčki in vile bodo rajali z otroci, plesi in zabavne igre jih bodo pa razveseljevale. Zato ne pozabite in prihitite na to rajanje. Rezervacija miz v petek in soboto v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20, prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom v dvorani na stadionu «1. maj*. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. februarja se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. Umrli so: 98-letna Fllomena Zala-teo vd. Rlttmeyer, 54-letnl Antonio Poropat, 59-letna Andreina Zorn por. Hollas, 73-letna Teresa Valentič por. G-iacomin, 86-letn.l Fellce Ferri, 65-letna Teresa Vretenar, 60-letnl Eml-lio Peris, 72-letnl Duilio Gugllelml, 79-letni Pnmo Tamburini, 854etnl Carlo Cravatarl. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuj' prodaja vstopnic za prvo gala pr**, stavo Verdijeve opere »Moč usodil ki bo v petek (naslednje predstav' bodo popoldanska v nedeljo ter in 14. t.m.). V glavnih vlogah našlo pajo Marcella De Osmo, Anna Mari Rita. Luigi Ottolini, Ličimo Mont'’ fusco, Renato Cesari in Nicola Zat’ caria. Dirigent Franco Bartoleti. Ztu rovodja Giorgio Kirschner. Orkester zbor in balet gledališča Verdi. Režij' Carlo Faraboni. Plesalca-solista Vio-letta Toso in Bruno Fusco. TEATRO STABILE Danes 6. t. m. ob 21. uri v A'1’ ditoriju (vhod iz Ulice Tor Bande na) 17. ponovitev Anstofanove «Zene v parlamentu* v priredbi b', na Carplnterija in Mariana FarajU ne. Režija Fulvio Tolusso. scene kostumi Laura Sabatelli. Izvirna gl** ba Doriano Saracino. Absolutna nu vost. Rezervacija in prodaja vstopnj' pri centralni prodajalni v Pasa! Protti (tel. 36-372). Cene: parter A 1200 lir, part" B 700 lir, balkon 300 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 3.2.-9.J. AlTAlabarda, Ul. deUTstria 7, Centauro, Ul. Buonarrotl 11, Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26, Mlz-zan. Trg Venezia 2, Barbo-Carniel, Trg. Garibaldi 4, de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5, Vlelmettl, Trg della Borsa 12, Mlanl, Drevored Mirama-re 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN 3.2.-».2. AlTAlabarda, Ul. dellTstria 7, Centauro, Ul. Buonarrotl 11, Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26, Mizzan, Trg Venezia 2. Nazionale 16.00 «Tom Jones*. 7ecW' color. Albert Finney, Susanna*1 York. Prepovedano mladina. Arcobaleno 16.00 «Una pallottola neI' la schiena*. Bruce Gordon. Ezcelsior 15.30 «La ragazza dl Bu' be». Claudia Cardinale. Fenice 15.30 «Frenesia deiTestatf Vittorio Gassman, Sandra Milo, W!’ chele Mercier. Grattacielo 16.00 «Sedotta e abbai>’j donata*. Stefania Sandrelli, Sa(° Urzi. Supercinema 16.00 »Uno strano tipd»-Adriano Celentano. Alabarda 16.00 »La vatle del lunžb* coltelli*. Technicolor. Lex Barke" i Pierre Priče. Zadnji dan. Filodrammatico 16.00 «Le confessio"1 di una sedicenne*. Barbara FreJd Ivan Desny. Aurora 16.30 «Mondo cane N.o 2*' Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 «La donna d'estate*-1 Capitol 16.00 «Sciarada». Technicolo'1 j Gary Grant, Audre Hepburn. Garibaldi 16.30 «Notti e donne pr d1’ bite«. Technicolor. Prepovedan0 mladini. Masslmo 16.00 «11 terrore di nott*" Joachim Fuksberger. Impero 16.00 «La cuccagna«. PrepoV" I dano mladini. Moderno 16.00 «Tom e Jerry bott{! e risposte«. Barvne slikanice. Astoria 16.30 «7.o parallelo*. Techi>:'. color. Astra 16.30 «La donna nel mondoi Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 16.00 «Smog». An"* Glrardot, Enrico Mana Salerno, B" nato Salvatori. Abbazia 16.00 «La spada del desertu" Technicolor. Gloria Grahame, C*- [ sar Romero. Ideale 16.00 «FBI Cape Canaveral" Marconi 16.00 «11 paradiso deli’110" j mo*. Technicolor. Prepovedano Bil*’ I dimi. Skedenj Danes zaprto. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Adalbc(' ! ta Stubla daruje Ana Bratuž 500 D( za Dijaško Matico. ★ PUST v o Skednju ☆ 1964 VOZOVI. MAŠKARE - GO Pubtni plet) igral bo kvintet orkestra I «MIRAMAR» v prijetni dvorani kina Skedenj V soboto, 8. februarja od 21. do 4. ure (Veglione) nočni ples V nedeljo, 9. februarja od 21. do 2. ure (Ballo delle bambole) ples lutk V ponedeljek, 10. februarja od 21. do 2. ure (VcguMicino) večerna zabav* V torek, 11. februar}* od 21. do 4. ure (Veglionissimo) nočni ples VSTOPNINA: moški 600; ženske 400 Ur Postrežba bar - Cotillon» Rezervacija miz v kino dvorani Skedenj od 16. do 22. ure danes 6. in 7. t. m. od 17. do 19. ur« V sredo, 12. februarja velika ceremonija - pokop Pusto Mali oglasi POKRIVANJE PODOV in podi iz stike, guma, linoleum od 450 M " t lje kv. meter. Preproge In plast^K [ preproge za hodnike vseh vrst jr zelo ugodnih cenah. Zagotovljena " mestitev izkušenih delavcev lT"]e, ! PLAST. Trst, Trg Ospedale 6, fon 95-919. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v starosti 80 let zapustil naš dragi mož, oče, tast in nono JOŽEF ČERNJAVA Pogreb dragega pokojnika bo danes, v četrtek ob 15.30 i* hiše žalosti na proseško pokopališče. Žalujoči: soproga, sinovi, hčere, snahe, zet in vnuki Gabrovec, Prosek, Barkovlje, Trst, 6. februarja 1964. NOVE ZANIMIVE UGOTOVITVE OBTOZENCEVECA ZAGOVORNIKA Kdo je umoril Giuseppa Pietrobona: njegov brat Giovanni ali kdo drug? Branilec zahteva ponovno proučitev izsledkov obdukcije pokojnikovega trupla in ugotovitev točnega trenutka njegove smrti Kdo je v resnici umoril Giusep- , njerji baje našli blizu trupla nje-pa Pietrobona? Ali je bil mogoče govega umorjenega brata. Ali gre njegov brat Giovanni, ali pa neki res za tisto ovratnico, ki jo je neznanec? Vsa ta vprašanja se Giovanni Pietrobon nosil nekoliko ze ve« kot en mesec in pol po- prej? Obtoženec trdi, da se ne spo- stavljajo pred preiskovalne organe. Gotovo pa je, da je Giovanni Pietrobon sedaj v zaporu pod hudo obtožbo, da je umoril svojega brata. Giovannija Pietrobona so karabinjerji aretirali 19. decembra lani ne...i PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I NA SEJAH OBČINSKIH SVETOV Municipalizacija mestnega prometa je aktualno vprašanje v Tržiču in Gorici Jutri zvečer bo občinski svet v Tržiču nadaljeval obravnavo o tej zadevi Municipalizacija mestnega prometa je postala aktualna tema obravnav tako na sejah občinskega sveta v Gorici kakor v Tržiču. Medtem ko se je v Gorici to vprašanje obravnavalo mimogrede in z načelnega stališča, so občinski svetovalci v Tržiču veliko bolj naprej. O municipalizaciji mestnega avtobusnega prometa so razpravljali že na večjem številu sej in so že precej blizu dokončnega sklepa. Jutri bodo imeli ponovno sejo, na kateri bodo po vsej verjetnosti izglasovali ustrezen sklep. Sprejeli bi ga že na seji v pone- sek 100 milijonov lir. Svetovalec, deljek ponoči, če ne bi bila tako ki pripada komunistični skupini, kasna ura. Sejo so namreč zaklju- je odločno zahteval municipaliza- čili okoli druge ure po polnoči, čeprav so nekatere skupine želele, da bi jo nadaljevali toliko časa, dokler se ne pride do sklepa. V teku zadnje seje so svetovalci izrazili pomisleke, da bo usluga pasivna in bo bremenila občinsko upravo. Svetovalec Saggini je dejal, da bi se občinska uprava ne smela strašiti 10 ali 15 milijonov lir deficita, če pa so za popravilo mestnih cest določili zne- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiimitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiH OSEBNI OBMEJNI PROMET V JANUARJU Skoro 109.000 prehodov na Goriškem s prepustnicami in potnimi listi Tudi v Beneški Sloveniji vkljub slabemu vremenu okrog 21.000 prehodov Precejšen porast prometa v primerjavi z lanskim januarjem Količina razdeljenega blaga proste cone V mesecu decembru je 41.000 prebivalcev iz Gorice prejelo 66 ton sladkorja, 10 tom kave, prebi. valci iz Sovodenj (1359) pa 1.9 tone sladkorja im 310 kg kave. Kavo so razdelili tudi med 93.000 prebivalcev goriške pokrajine, ki so prejeli 13 tom kave. V mesecu decembru je prejelo bencin proste come 2400 lastnikov motociklov in 5700 lastnikov zasebnih avtomobilov, 158 motoka-rov in 630 večjih tovornikov. V preteklem mesecu januarju je dosegel osebni obmejni promet na goriškem področju 13.739 prehodov v obeh smereh. Od tega je šlo na mejnem prehodu pri Rdeči hiši preko meje s potnimi listi 10.072 italijanskih in 3967 tujih državljanov, ali skupno 13.739 oseb, i,9 ,,j\ u . •, Z dvolastniškimi dovoljenji in propustnicami raznih vrst pa jfe šlo na drugo stran 33.100 italijanskih in 62.142 jugoslovanskih državljanov ali skupaj 95 242 oseb. 7, dvolastniškimi dovoljenji je šlo čez mejo 2077 italijanskih in 3321 jugoslovanskih državljanov, z na. vadnimi propustnicami 30.163 Italijanov in 56.371 Jugoslovanov; s posebnimi propustnicami 825 it. m 168 jugoslovanskih državljanov, s tranzitnim dovoljenjem pa se je okoristilo 2272 Jugoslovanov. V celoti smo torej imeli v januarju na Goriškem 108.981 mejnih prehodov. Ce primerjamo' te podatke z o-nimi za pretekli december, bomo ugotovili precejšnje nazadovanje prehodov jugoslovanskih državljanov ž navadnimi proipustnica-trli in sicer za preko 21.000 manj, kar je sezonskega znača:a. Pač pa jp. celokupen osebni promet v. letošnjem januarju precej višji od prometa v istem mesecu lani, ko je dosegel komaj 89.831 prehodov, Tudi maloobmejni promet v Beneški Sloveniji se je obdržal v januarju na precejšnji višini, saj so zabeležili okrog 21 tisoč prehodov v obph smereh. Od tega je šlo na drugo stran 5882 italijanskih ter nad 15.000 jugoslovanskih državljanov, kar je za ta zimski mesec vsekakor rekordno število. Največ prometa so?, kot po navadi, zabeležili na prehodu pri Stupici. Z italijanskim avtobusom na progi čedad-Tolmin se je prepeljalo 510 ljudi, z jugoslovanskim v nasprotni smeri pa 1215. aiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitmnuMiiiiiimiiMiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Pri prehitevanju trčil v tovornik in zakrivil smrt enega šoferja Tudi drugi šofer tovornika je bil hudo ranjen Izgubljeno - najdeno Na uradu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7 hranijo naslednje najdene predmete: Tri ženska in dve moški kolesi, en čevelj za nogomet, uhan lz dragocene kovine, uro z obeskom, dve vsoti denarja, par očal za vid, otroško zapestnico iz dragocene kovine, dva para moških usnjenih rokavic ter nekaj šopkov ključev. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem' uradu. Poštena najditeljica Pretekli torek popoldne je 8-let-na Antonella Gallarotti iz Gorice, Korzo Italia 245, našla blizu Spominskega parka zlato zapestnico. Deklica je najdeni predmet odnesla na urad mestnih stražnikov v Ul. Mazzini, da-bi ga izročili zakonitemu lastniku, ki ga je izgubil. Najden ukradeni avto Včeraj so našli osebni avtomo-bll fiat 1100, last 26-letnega Fran-ca Tiberia iz Ul, Lungo Isonzo, ki so ga neznanci uikTadli prejšnji teden. Avtomobil so pustili na krožni cesti v Tržiču. Voz je kazal znake trčenja in je na njem š1' ode za kakšnih 20.000 Ur. Vozilo so vrnili zakonitemu lastniku. 2upanstvo iz Doberdoba vabi po naročilu trgovinske zbornice iz Gorice, vse živinorejce, ki želijo rediti govejo živino za proizvodnjo mesa, naj se čim prej zglasijo na županstvu za izpolnitev predpisanih obrazcev in plačilo stroškov za žigosanje bikcev za pitanje. Stroški znašajo po 500 lir in 17 lir za kolek IGE za vsako glavo živine, ki pride v poštev za tako žigosanje. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo cijo, kei se zanjo zavzema večina občinskih svetovalcev. Socialistični svetovalec Semola je predlagal, naj se delno zvišajo voznine na avtobusih, da bi dosegli izenačenje med dohodki in izdatki, vendar pod pogojem, da bi meščani z nižjimi prejemki ne tr-peli zaradi podražitve. Odbornik Marchesan (PSDI) je navedel nekaj podatkov o tem vprašanju. Med 294 občinami, ki imajo nad 20.000 prebivalcev, jih .je samo 34 poobčinilo mestni avtobusni promet. Navedel je priporočilo konfederacije občinskih podjetij, ki odsvetuje municipalizaci-jo mestnega prometa občinskim upravam z manj kot 60.000 prebivalci. Socialist Semola je znova posegel v diskusijo in obsodil zadržanje večine, ki gleda na socialno uslugo samo skozi številke. V živahni diskusiji, ki je sledila, so komunisti obdolžili izdelovalce študije o municipalizaciji, da so ponaredili podatke. Večinski svetovalec Versace je zagovarjal svoje vire, dokler mu niso opozicijski svetovalci predlagali naj študijo o tem vprašanju pripravi zastopstvo občinskega sveta. Danes četrtkov sejem v Gorici Za ljudskim vrtom v Ul. Cadorna v Gorici bo danes dopoldne običajni četrtkov sejem, ki je še vedno le po dvakrat mesečno, čeprav bi kramarji radi, da bi bil tedenski. Kot običajno bodo tudi tokrat razstavili najraznovrstnejše blago, da prizadeti na županstvu, ob delavni- bi privabili kupce s te in z druge kih od 9. do 12. ure. | strani meje. iiiiiiiiiiiiiiiiiimtiimiiiiiiiiiiiiMiiiiimniiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiii SPREMEMBE SODNIH OKRAJEV Sovodnje spadajo pod gorišKo sodnijo Tudi Steverjan, ki je bil poprej pod krminsko sodnijo, je s tem dekretom vključen v jurisdikcijo goriške sodnije V uradnem listu od 1. februarja navedejo površino stanovanja od- Je izšel odlok predsednika republike, ki določa nekatere spremembe sodnih okrajev, ki spadajo pod prizivno sodišče v Trstu. Kar se gorlškega sodnega okrožja tiče je razdeljen na štiri sodne okraje, ki imajo sedež v Gorici, Kr-minu, Gradiški in Tržiču. Pod go-riški okraj spadata tudi slovenski občini Steverjan in Sovodnje (ta Slednja je spadala prej pod Gradiško s katero ima tudi najbolj prikladne zveze. Pod Krm in spadajo občine: Kapriva, Krmin, Dolenje, Medea, Moraro, Moša in Slovrenc. Pod Gradiško spadajo: Fara, Gradiška, Mariano, Romans, Zagraj in Villesse. Pod Tržič pa spadajo: Doberdob, Foljan, Redipuglia, Gradež, Tržič, Ronke, Škocjan, Speter ob Soči, Starancan in Turjak. kabine na prav tolikih križiščih s semaforsko ureditvijo prometa. Kar zadeva kabino pred sodiščem, sodimo, da izbira prostora zanjo ni najbolj primerna. Stražnik bi imel boljši pregled nad celotnim križiščem in prehodu za pešce, če | gov tovariš Gastone Barchetta iz bi Jo postavili na vogal kapucin- Bor gnana, ki je šofiraj težak to-skega obzidja. * vomik. Naši čitatelji se morda še spominjajo tragične prometne nesreče, ki se je pripetila dne 24. oktobra lani na državni cesti med GradiSko in Marianom. Pri tej nesreči je bil ubit šofer Lucio Gal-las iz Medee, hudo ranjen pa nje- predvaja danes 6. t. m. ob 18. uri film: Alle frontiere del Far West (Na mejah Far VVesta) Igrajo: JIM DAVIS in MARY CASTLE MIMO «11118» PBOSEK Predvaja danes 6. t. m. ob 19.30 uri Paramount film: «// pozzo delle tre verita» (Vrelec treh resnic) ^rajo: MICIIEL MORGAN, JEAN CLAUDIE BRILEY, ČATHA-RINE SPAAK in FRANCO FABRIZI Prepovedano mladini pod 16. letom! iimmiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimimiiiiMMiiHiiiiiiMiiiiiiiMUiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiimmiimHiiimiiiiiimmiiiiiiimiiiiiimiiimutimiiiiiiiiiiiiiiiii Seznam plačevalcev družinskega davka Salis Aldo, uradnik 3.000.000 (109.314),; Ticcozzi Federico, trgov- 1.500.000 ( 781)00); Zotti Virgilio, (217.524), Sampiero Matteo, zobozdravnik 1.600.000 (85.260); Santi Silverie, učitelj 1.500.000 (78.000); Schiozzi Guido, inženir 2.100.000 (126.696); Scollo Paolo, špediter 1.500.000 ( 78.000); Seculin Bruno, notar 2.400.000 (154.770); Selenati Gino, trgovec 2.200.000 (135.780); Serravalle Fausta, vd. Boschian, posestnica 1.800.000 (101.016); Sfiligoj Avgust, odvetnik 1.600.000 (85.260); Siena Modesto, upokojenec 1.700.000 ( 92.994); Silvestri Silvio, pomorski kapetan 1.500.000 (78.000); Silvi Miriam, vd. Sussi 1.600.000 (85.260); Šinigoj Oscar, mesar 1.600.000 (85.260); Solza Pie-tro, industrialec 1.500.000 (78.000); Soranzo Italo, lekarnar 1.500.000 (78.000); Šorli Ljubuslava, vd. Bratuš gostilničarka 1.800.000 (101.016); Sorrentino Enio, zdravnik 3.200.000 (240.318); Stafuzza Bruno, notar 2.950.000 (219.938); Stilli Marcello, trgovec 1.800.000 (101.016); Storto Carlo, sodnik 2.500.000 (164.694); Suppani Bruno, uradnik 1.800.000 (116.016); Sussi Carlo, prodajalec 2 milijona (117.200); Sussi Luigi, uradnik 1.650.000 (89.088). Tacchini Paoli Aldo, trgovec 4 milijone 950.000 ( 480.430); Tacco Maria, posestnica 1.500.000 ( 78.000); ski zastopnik 1.800.000 (101.016); Toffoli Egidio, 1.700.000 ( 92.994); Tommasi Giuseppe, 1.500.000 ( 78 tisoč); Tonkli Ničolč, odvetnik 2.000.000 (117.900); Torcello Carlo, sodnik v pokoju, 1.700.000 ( 92.994). Valassi Giuseppe, 1.600.000 ( 85 tisoč 260); Valent Luigi, uradnik 1.800.000 (101.016); Valentinuzzi An- dreina 2,250.000 (140.424); Vecchia Gogliardo, uradnik 1.550.000 ( 81 tisoč 498); Venturini Ernesto, industrialec 3.000.000 ( 217.524); Venu-ti Marcello, zdravnik 1,750.000 ( 96 tisoč 972); Verizzo Olga, hotelirka 1.500.000 (78.000); Veronese Eerruc-cio, uradnik 1.600.000 ( 85.260); Vetrih Giovanni, trgovec 3.000.000 (217.524); Vianello Leopoldo, načelnik kmetijssega inšpektorata 1 600.000 ( 85.260); Viatori Stefano, trgovec 5.300.000 ( 537.066); Viertha-ler Augusto, šolski ravnatelj 1 milijon 500.000 ( 78.000; Vogrič Giuseppe, 1.500 000 ( 78.000); Volk Adolfo, mesar 3.000.000 ( 217.524); Vplk En-rico, upokojenec 4.000.000 ( 341.316); Vriz Vittorio, industrialec 13.500-000 (2.387.436). Žani Alderlco, podjetnik 1.800.000 (101.016); Zorzenon Egidio, indu- uradnik 1.600.000 ( 85.266); Zuecal-li Rambaldo, učitelj 2.100.000 (126 tisoč 696); Zuliami Giulia, poir. Žulil,' gospodinja 2.000.000 (117.900) V dodatnem seznamu so še naslednji obvezanci za družinski davek z nad poldrugim milijonom dohodka; Ceccese Francesco, industrialec 4.400.000 ( 396.192); Cantelli Agide, avto prevoznik 1.700.000 ( 92.994); Carella Giorgio, zdravnik 1.500.000 (78.000); Chiozza Aintonino, uradnik 2.200.000 (135.780); De Nicolo Edoardo, kavarnar 1.500.000 (78 tisoč); Devetag Cesare, odvetnik 2.100.000 (126.096); Ousterle Gio-v«rini, avto prevoznik 2.400.000 (154 tisoč 770); Leardi Leardo, učitelj 1.500.000 ( 78.000); Maniacco Ervi-no, uradnik 2.000.000 (117.900). Orzan Terzo, posestnik 1.600.000 (85.200); Pedroni Carlo, odvetnik 1.500.000 ( 78.000); Osbat Giorgio, industrialec 1.500.0000 ( 78.(K0); Pe-lican Ernest, uradnik 1.5 0.000 (78 tisoč); Piotti Ferrante, industrialec 5.000.000 ( 486.544); Perna Aldo, uradnik 1.500.000 ( 78.000); Riosa Martino, mehanična delavnica 1.600.000 <85.260); Tacchino Mario, strialec 2.200 000 (153.780); Zorze- Industrialec 4 300.000 ( 332 116) in non Prim.o, uradnik 2.000.000 (117 Zitter Arturo, trgovec 1.500.000 juaiiu, *• 'vvv.vvu \ iv.vvvj . nun * i ------ . Tiberio Mario, uradnik 1.900.000 tisoč 900); Zorzin Ovidio, uradnik (78.000). Zaradi tega incidenta se je moral zagovarjati pred goriškim o-krožnim sodiščem 43-letai Vale-riano Zaiparo iz Vidma, Ul. Petra rc a 24, ki je zakrivil nesrečo ko je hotel s svojim tovornikom prehiteti neko avtocistemo prav v trenutku, ko je iz nasprotne strani prihajal gorišiki tovornik z omenjenima šoferjema. Pri razpravi je obtoženec Izjavil, da se ne spominja ničesar, 'ker je bil pri incidentu tudi sam ranjen. Sodišče je zaslišalo kapetana cestne policije, šoferja goričkega tovornika Barchetto in pomožnega šoferja neke avstrijske avtocisterne, ki je sledila goriške-mu tovorniku, ki so več ali manj skladno opisali dogodek. Zastopniki civilnih strank odv. Campeis iz Vidma in Devetag ter Blessi iz Gorice so zahtevali naj se prizna obtoženca za krivega, ker je iz izjav prič in poteka dogodkov jasno razvidna njegova krivda. Obtoženca ata branila odv. Cossa iz Gorice in Sartoretti iz Vidma, ki sta ugovarjala, da bi bil pri nesreči Zamparo v takšnem položaju, kot bi hotela prikazati obtožba, ter da je prazni Zamparov tovornik praktično kar odskočil proti desni in zadel ob težak tovornik, ki je bil naložen z železnimi palicami. Sodniki so spoznali obtoženca za krivega ter so ga obsodili na osem mesecev zapora in odvzem voznega dovoljenja za 12 mesecev. Poleg tega bo moral plačati odškodnino vdovi umrlega šoferja Gallasa Teresi Rosini in njegovemu očetu Antonu, odškodnino, glede katere mora plačati takoj na račun dva milijona. Vendar pa Zamparo ne bo sedel v zaporu, ker je kazen pomiloščena. Drž. tož. dr. Diez; preds. sod. dr. Storto, sodnika Areuleo in De Carlo, nosno trgovine ter tip posode, ki jo nameravajo kupiti. Smrt zavedne slovenske žene Pretekli torek popoldne so znanci in prijatelji v velikem številu pospremili Lojzko Fifelj, iz Gorice, Ul. Don Bosco 42, k zadnjemu počitku na pokopališču v Pevmi. Pokojnica je bila stara 67 let in je bila zadnje dneve v goriški bolnišnici. Preteklo nedeljo so jo svojci obiskali in našli zelo dobro ter računali, da bo šla lahko v kratkem zopet domov. Ko so šli potem po stopnicah pfotl izhodu, pa so jim sporočili da umira. Podlegla je srčnemu napadu. Pokojnica je bila zavedna slovenska žena In dobra mati. Z možem Andrejem sta Imela dva sina, ki pa sta oba odšla že pred njo in hčerko, ki je poročena v Podgori. Bila je tudi stalna čita-teljica našega lista. Posode za smeti razdeljujejo v Ronkah Občinska uprava v Ronkah je nakupila posode za pobiranje smeti, ki jih bo razdelila med ob. čane. Posoda za 100 litrov bo stala 6100 lir, za 80 litrov 5600 in za 60 litrov 5300 lir. Občani naj se zglasijo na županstvu, kjer bodo povedali, kakšno posodo želijo. Če ne bodo plačali takoj, jim bodo vpisali na davčno kartelo in bodo plačali v dvomesečnih obrokih. Y prošnji, ki naj jo vložijo najkasneje do 20. februarja, naj Kratke iz bolnišnice Včeraj zjutraj ob 5.45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 82-letno Giuseppino Comel iz Gorice Ul. Pavia 18, 'ki se je pri padcu doma udarila na glavo in na desno ramo. Pridržali so jo za 8 dni na zdravljenju. Ob 12. uri so pridržali na zdravljenju redovnico 23-letno Annama-rio Lago iz zavoda v Ul. Brigata Pavia, ki se je poškodovala pri cestni nezgodi v isti ulici na desnem sencu. Pridržali so jo na o-pazovanju. Pol ure pozneje je prišel v bolnišnico tudi 13-letnd Giancarlo Ri-tella iz Gorice Ul. Udine 169, ki si je zlomil levo nogo v gležnju ko je igral košarko, V bolnišnici bo ostal 20 dni. Prvo pomoč so ob 14.30 nudili 27-Ietni Adriani Costessi iz Gorice Ul. Škodnik 14 zaradi rane, ki si jo je z nožem povzročila na levem zapestju. Okrevala bo v sedmih dneh. Uro pozneje pa so sprejeli na zdravljenje tudi 13-letnega Giu-li»na Brandolina iz Krmina Ul. D*nte, ki si je pri padcu dom« Izpahnil levo koleno. V bolnišnici bo ostal 4 dni. VERDI. 17.: «Cirano e d’Artagnan», J. Ferrer in S. Koscina. Barvni film, zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.15: «Sed Otta e abbando-nata», Stefania Sandrelli in Saro Urci. Italijanski film režiserja Pietra Germija. VITTORIA. 17.00: «La grande pecca-trice«, J. Moreau in C. Mann. Francoski čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «11 fantasma del marl della Cina», David Brion ln Lynn Bernay. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI v Raštelu St. 26, tel 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 3,4 stopinje ob 16.45, najnižjo 3,4 stopinje pod ničlo ob 4.30. Povprečne dnevne vlage Je bilo 73 odstotkov. V SOBOTO 8. FEBRUARJA priredi gorlška mladina v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št, 13 pustni ples Igral bo odličen orkester. Vstop z vabili. Vstopnice in rezervacija miz na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1 ter pri poverjenikih po vaseh: za Steverjan Milena Koren od Aščevih, za Pevmo Marjan Sošol, za Oslavje Karlo Primožič, za Standrež Karlo Nanut, za Sovodnje Miro Kuzmin, za Gabrje Vid Primožič, za Poljane Bruno Lavrenčič in za Doberdob Janko Gergolet v zadrugi. S. DAN IX. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER f 329 ;cj-: Danes v Innsbrucku 9.30 štiriscdežni bob 10.00 hitrostno drsanje na 1.500 m (moški) 13.00 smuk za ženske 19 00 umetno drsanje za mo-skc HOKEJ NA LEDU B skupina: Italija . Avstrija, Poljska - Japonska, Romunija • Norveška, Madžarska - Jugoslavija Olimpiada na ekranu ITALIJANSKA TV 12.55 direktni prenos smuka 20.00 športne vesti 22.40 vesti iz Innsbrucka (II. kanal) JUGOSLOVANSKA TV 12.55 direktni prenos tekmovanja v smuku 16.50 registriran prenos tekmovanja v smuku 19.45 filmski pregled dogodkov v Innsbrucku 20.00 umetno drsanje 22.40 drugi filmski pregled olimpijskih dogodkov Po razburljivi borbi na 50 km prepričljiva zmaga Šveda JERNBERGA v _ ____________ _ Švedu Roennlundu srebrna, Fincu Tiainenu pa bronasta kolajna ritem, da so mu le redki vzdržali. Sicer je bila to zelo nevarna taktika, kar se je izkazalo v zadnjem delu proge. Haemaelainen je ostal v vodstvu vse do 35. km. Tedaj so mu sile popolnoma odpovedale in ■nimii...............................iiiiih.iiiimmimiiiinmiimuiiiiiiiiii V štirisedežnem bobu (po dveh vožnjah) Kanadčani v vodstvu Montijeva posadka na drugem mestu INNSBRUCK, 5. — Kanadska posadka z Victoriem Emergyjem, Douglasom Anakinom, Johnom Emreyjem in Petrom Kibyjem je po današnjih dveh vožnjah v štirisedežnem bobu v vodstvu začasne lestvice za olimpijski rekord. Kanadčani so zabeležili s časom 1’02’’99 tudi nov rekord proge. Na drugo mesto se je uvrstila druga italijanska posadka z Montijem, Ri-gonijem, Gildom in Sergiom Sior-paesom, medtem ko je Zardinijev bob, ki nosi št. 1, šele na šestem mestu. Številni tekmovalci, med katerimi so bili najbolj glasni Italijani in Britanci, so se pritožili, da so nekateri bobi ostro zaorili v led in tako občutno poškodovali progo. Številni so tudi kritizirali sklep žirije, ki je odločila nadaljevanje tekmovanja z drugo vožnjo. In to kljub temu, da je bila proga precej pokvarjena in temperatura razmeroma visoka. Najbolj se je pritoževal Anglež Nash, ki je osvojil v dvosedežnem bobu zlato kolajno. Ta je izjavil, da je ob koncu proge praktično že voda. Izvedenci so mnenja, da je ta položaj proge precej oškodoval tekmovalce, ki so startali med zadnjimi. To ne bo držalo, ker so Kanadčani, ki so prišli med zadnjimi na vrsto, ne samo zmagali, temveč so celo izboljšali rekord proge. Organizatorji so danes javili, da bo tretja vožnja jutri zjutraj, medtem ko bo zaključna v petek. Začasna lestvica po dveh vožnjah s šlirisedežnimi bobi je naslednja : 1. KANADA 1 — Victor Emery, Douglas Anaitin, John Emery in Peter Kirby (1'02’’99, 1’03”82) 2’06”81. 2. ITALIJA 2 — Eugenio Monti, Benito Rigoni, Gildo Siorpaes in Sergio Siorpaes (1’03”43, 1’04’’07) 2'07'MO. AVSTRIJA 1 — Erwin Thaler, Josef Nairz, Reinhold Rurntha-ler in Adolf Koxeder (1’03”67, 1 ’03’ '94) 2’07”61. NEMČIJA 1 — Franz Schelle, Ludwig Siebert, Josef Sterff in Otto Goebl (1’04”21, 1’03”50) 2’07”71. ZDA 1 — (1’03”90, 1’04’Tl) 2’08”01. ITALIJA 1 — Sergio Zardini, Sergio Mocellini, Ferruccio Dal-la Torre in Romano Bonagura I (1’03”95. 1’04”10) 2’08”05. 1 INNSBRUCK, 5. — Medtem ko so v Iglsu potekale borbe v sankanju z dvosedi in v štirisedežnem bobu, je potekala v Seefeldu ena najbolj privlačnih in brez dvoma najbolj zanimivih tekem zimske olimpiade. Tekmovalci so se borili za lovoriko na 50 km dolgi progi, ki predstavlja na zimskih igrah to, kar je maratonski tek na letnih. Štirideset tekmovalcev je startalo z začetkom ob 8-30. V vodstvo je takoj prešel Finec Ka- zgubljal položaj za levi Haemaelainen, ki je vsilil tak položajem> joklefr J ostal na 15. mestu. Tako je moral Finec prepustiti zlato kolajno tekmovalcu, ki je nanjo mislil od začetka pa do konca te dolge in naporne tekme. To je Šved Sixten Jemberg, ki je znal bolje izrabiti svoje sile. Največ zanimanja pa je vladalo za nastop dvakratnega olimpijskega prvaka Eera Maentyrante, ki je morda u-pal, da se mu bo posrečilo osvojiti tudi tretjo glavno lovoriko. Morda je preveč, zahteval od svoje sposobnosti, vendar se odlični Finec nikakor ni mogel vmešati v borbo za prvo mesto. Pri 10. km je bil šesti, pri 25. sedmi, pri 30. pa deveti in to mesto je tudi ohranil do prihoda na cilj. Tudi Italijani so se kolikor toliko izkazali posebno z Liviom Stuffer-jem, ki se je uvrstil na 13. mesto približno 7’ za zmagovalcem. Njegova rojaka Eugenio Mayer in Franco Manfroi, sta nekoliko zaostala in tako sta zasedla 18. in 19. mesto. Sploh je bila celotna tekma dramatična in privlačna. Največ seveda po zaslugi Finca Haemaelainena, 3. Američanka Saubertova s francoskima sestrama Goltschel Schranz — srebrna kolajna — čestita zmagovalcu v veleslalomu Francozu Bonlieuju ki je imel pri 10. km 14” naskoka do Norvežana Haralda Groenninge-na in celo 21” do Jemberga. Pri 25. km je vodeči Finec še bolj povečal naskok, tako da je imel Jernberg 54” zamude. Iznenada pa se je položaj začel vidno spreminjati. Finec je bil pri 35. km še vedno prvi, vendar je že sopel in tudi korak ni bil tako več elastičen kot v začetku. Drugače pa je bilo z Jembergom, ki je svež in s hitrim korakom odžiral tekmecu meter za metrom. Na progi pred tribunami, kjer je bil start in tudi cilj, je Jemberg dohitel vodečega in ga začel puščati polagoma daleč za seboj. Za Haemaelainena se je začela tragedija: sile so mu popustile in tudi morala mu je padla, tako da je počasi izgubljal teren in si nakopičil 11 in po! minute zamude. Jemberg, ki bo Jutri praznoval 25. rojstni dan, bo verjetno s to zmago zaključil svojo športno kariero. Šved je namreč na tem, da izgubi vid, zaradi česar ne bo mogel več v areno z drugimi. Ta njegova zlata kolajna mu bo v tolažbo in v zadoščenje. 1. SIXTEN JERNBERG (Šved.) 2.43’52”6 2. Assar Roennlund (Šved.) 2 uri 44’58”2 3. Arto Tiaienen (Fin.) 2.45’30”4 4. Janne Stefansson (Šved.) 2 uri 45’36”6 5. Sverre Stenshelm (Norv.) 2 url 45’47”2 6. Harald Groenningen (Norveška) 2.47’03”6 7. Einar Oestby (Norv.) 2.47’20”6 8. Ole Eellefsaeter (Norv.) 2.47’45”8 9. Eero Maentyranta (Fin.) 2 uri 47’47”1 10. Melcher Risberg (Šved.) 2.48’03” 13. Livto Stuffer (It.) 2.51’04’T itd. ZLATA KNJIGA zlate srebr. bron. SZ 8 8 5 Francija 3 3 0 Finska 3 2 2 Norveška 2 5 3 Nemčija 2 3 3 Avstrija 2 3 2 švedska 1 1 1 ZDA 1 1 1 Holandska I 0 0 V. Britanija 1 0 0 Italija 0 1 2 S. Koreja 0 1 0 Kanada 0 0 2 Maentyranti (na sliki) ni uspelo v teku na 50 km ŽENSKA KOŠARKA Mivar 30 Triglav 26 Sinočnji košarkarski večer je privabil v miljsko občinsko telovadnico veliko število gledalcev, ki je a zanimanjem sledilo obema tekmama na sporedu. V prvi je petorka Circolo Marina Mercantile z lahkoto odpravila Enal Pallacanestro Club 25:3 (11:2). Bolj zanimiva in tudi živahnejša je bila druga tekma med ženskima mladinskima ekipama tržaške Mivar in kranjskega Triglava. Zmagale so Tržačanke 30:26 (22:8). Postavi: Mivar — Wunderlich 4, GiorgI, Bisiani 9, Bianchi 6, Kostner, Da Marchi, Balbi, Colavizza 9, Logar 2 in Zuppin. Triglav — Balderman, Bezek 0, Cermak, Hubert, Kodek 12, Kosmač 3, Mihelj, Močnik, Prezelj, Ščinko-vec in Tinta 5. Sodila sta Illusi in Furlan iz žiča. NOGOMET MILAN, 5. — Disciplinski od. bor je diskvalificiral trenerja Torina Nerea Rocca do 20. marca. Vzrok: nesramno vedenje do stranskega sodnika. .....................................iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiniininiiuiitiimimiiiiiiiimiiiniiimiiiimiiiiiiniimiiimiiiiiiiMimiiiiiiiniimiiiimiiuiiiimiumiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimi«ininiiiiiiiiiiiimiiiiiH|,>* Z dvosedežnimi sankami 1. Avstrija, 3. Italija Tudi 2. mesto za avstrijsko posadko INNSBRUCK, 5. — Po odstopu nemške posadke s Thomasom Kohlerjem in Klausom Bonsackom, ki sta zavzela prvi dve mesti v tekmovanju enosedežnih sank in ki sta bila tudi z dvosedežnimi glavna favorita za zmago, je končni uspeh pripadel Avstrijcema Jo-sefu Feistmantlu in Manfredu Stenglu, katerih premoč je bila očitna. Nemca sta že med prvo vožnjo zašla s proge in tako prepustila prosto pot do zlate kolajne avstrijskima tekmecema, ki sta jo tudi prepričljivo osvojila, Feistmantl in Stengl sta bila najhitrejša v prvi vožnji, medtem ko sta v drugem spustu najboljši čas zabeležila njuna rojaka Senn in Thaler. Toda Feistmantl in Stengl sta si tedaj pridobila nekaj prednosti ki jima je prinesla tudi največjo nagrado. V tej panogi je tudi Italija prišla po zaslugi Walterja Ausserfer-ja in Sigisfreda Maira nepričakovano do bronaste kolajne. Končna lestvica je naslednja: 1. Josef Feistmantl — Manfred Stengl (Avstrija) 1’41”62. 2. Reinhold Senn — Helmut Tha- ENNSBRUCK, 5. — Švicarka Fer-nande Boehaitay bo mogla jutri nastopiti v smukiu, ki bo ha pobočjih Lizuma. Švicarska tekmovalka je danes postala žrtev nerodnega padca, piri katerem si je hudo poškodovala koleno desne noge. Y francoskih vrstah pa ne bo Ohristine Goitschel, katero bo v smuku nadomestila Christi-ne Teiraillon. Za Francijo bodo še stairtale Marielle Goitscel, An-nie Famose in Bochatay. •iimiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiMiimiiimiiiiiimniiiifiHiiiiimntinmiiiiiiiitiiiiiiifiiimiiiiiiiiiifimimuiiiimiiii Na 5.000m vse tri kolajne za Norveško 1. Johannessen, 2. Ivar Moe, 3. A. Maier INNSBRUCK, 5. — Norvežan Knut Johannessen je s časom novega rekorda novi olimpijski prvak v hitrostnem drsanju na 5.000 metrov. Z Johannessenom sta Per Ivar Moe in Fred Anton Maier prinesla Norveški tudi ostali dve kolajni. Na čerto mesto se je uvrstil predstavnik Sovjetske zveze VHktor Košičkin, medtem ko je peto pripadlo avstrijskemu tekmo- valcu Hermanau Strutzu. Italijanski drsalec Renato De Riva, ki se je uvrstil na 14. mesfe pa je s časom 7’57”5 dosegel na tej progi nov državni rekord. Lestvica je naslednja: 1 Knut Johannessen (Nor.) 7’38”4 2. Per Ivar Moe (Nor.) 7’38”6 3. Fred Anton Maier (Nor.) 7’42”0 4. Viktor Košičin (SZ) 7’45”8 5. Hermann Strutz (Av.) 7’48”3 6. Jonny Nilsson (Šved.) 7’48”4 7. Ivar NUlaaon (Šved.) 7’49”0 8. Rutgerua Liebrechts (Pol.) 7’50”9 9. Comelis Verkerk (Hol.) 7’51”1 10. Muzaltid Kabibulin (SZ) 7’52”3 11. Gunnther Traub (Nem.) 7’53”9 12. Kurt Stille (Dan.) 7’56”1 13. G. Zimmermann (Nem.) 7’56”8 14. Renato De Rlva (It.) 7’57”5 15. Kalervo Hietala (Fin.) 7’58”8. ler (Avstrija) 1’41”91. VValter Aussendorfer — Sigisfre-do Mair (Italija). 1’42”87. Walter Eggert — Helmut Voli-precht (Nemčija) 1’43”08. Lucjan Kudzia — Ryszard Pe-drak (Poljska) 1’43”77 in Giam-paolo Ambrosi — Giovanni Gra-ber (Italija) 1’43”77. MEDNARODNI MLADINSKI NOGOMET V VIAREGG1U Ferencvaros in Dukla v polfinalu turnirja ★ Enajstmetrovka obsodila Fiorentino na poraz V7AREGGIO, 5. — Danes sta bili prvi četrtfinalni tekmi mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pustni pokal. V Viareggiu sta se pred 4.000 gledalci spoprijeli enajstorici Fe-renevarosa in Milana. Zmagali so Madžari s 4:0. Gole so dosegli: v 6. Nemeth, v 16’ Juhasz, v 27’ Nemeth, v 37’ Varga. Po zelo izenačenem prvem pol- času, ki se je končal brez golov, so madžarski nogometaši prevzeli v drugem delu igre pobudo v svoje roke in so z enostavno, a ze- iiitiiiiiiimtiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiniii K. Bojarski (SZ) tudi v teku na 5 km Kolčini bronasta kolajna INNSBRUCK, 5. — štiriindvajsetletna učiteljica sovjetske narodnosti Klavdija Bojarski je po zmagi na 10 km osvojila danes zlato kolajno tudi v teku na 5 km. Njena premoč je bila očitna in je pustila za seboj drugouvrščeno finsko tekmovalko Mirjo Lehtonen za 2”4. Na tretje mesto pa se je uvrstila favoritinja v tej panogi Alevtina Kolčina. Na cilju: 1. KLAVDIJA BOJARSKI (SZ) 17’50”5 2. Mirja Lehtonen (Fin.) 17’52”9 3. Alevtina Kolčina (SZ) 18’08”4 4. Evdokja Meksilo (SZ) 18’16”7 5. Toini Poeysti (Fin.) 18’25”5 6. Toini Gustafsson (Šved.) 6. Barbro Martinsson (Švedska) 18’26”4 7. Eeva Ruoppa (Fin.) 18’29”8 8. Senja Pusula (Fin.) 18’45”7 9 Rita Ačkina (SZ) 18’51”1 HOKEJ NA LEDU INNSBRUCK, 5. — Danes so na olimpijskem turnirju v hokeju na ledu zabeležili naslednje izide: A SKUPINA Kanada-Finsika 6:2 (2:1, 3:0, 1:1) Svedska-Svica 12:0 (3:0, 5:0, 4:0) B SKUPINA Poljska-ItaUja 7:0 (2:0, 3:0, 2:0) Ro murni j a. Avstrija 5:2 (0:1, 4:1, 1:0) V NEDELJO Z BOROM V BENETKE V nedeljo bo moška šestor-ka' Bora odigrala odbojkarsko tekmo B lige z moštvom beneške Fiamme. Ob tej priliki prireja vodstvo Bora izlet v Benetke z vlakom. Cena: 2.000 lir. Prijave sprejemajo danes od 20. ure dalje na stadionu «.Prvi maj». lo praktično igro skušali zaigrati čim bolje z najmanjšim trudom-Uspeh ni izostal in to kljub temu, da so se Milančani skušali trdovratno upirati gostom. S poškodbo krilca Prata pa se je možnost Mi' lančanov za uspešen zaključek še zmanjšala in tako so se morali Italijani predati bolj učinkovitim igralcem iz Budimpešte, ki so se uvrstili v polfinale. Tudi v drugi tekmi, ki je bila v Piši, so gostje izšli kot zmagovalci z igrišča. Ta tekma med praško Duklo in Fiorentino je bila še bolj razburljiva m se je v regularnem času in tudi po obeh podaljških končala brez gola. Sodnik je odločil streljanje enajstmetrovk, kar so Cehi izrabili, da so spravili v mrežo Florentincev pet žog, medtem ko so jim Italijani odgo-vorili samo s štirimi. Čeprav je bila Fiorentina v premoči, kar dokazuje razmerje ker tov (13:2 v korist Italijanov), hi znala izrabiti ugodnih priložnosti. Res je tudi, da je bil vratar go* stov v izrednem dnevu. Češkoslovaški nogometaši so se oprijeli obrambne taktike s protinapadi, s katero so si izsilili neodločen izid- Med streljanjem enajstmetrovk je Pozzobon poslal drugo zego v out, tretjo pa mu je vratar ubranil. Moravek pa je dosegel za Cehe pet neubranljivih goiov, medtem ko mu je vratar f iorentine Cipollini, ubranil šesto žogo. Ferencvaros in Dukla sta se uvrstila v polfinale. Preostali četrtfinalni tekmi bosta jutri j» sicer Inter-Roma v Viareggiu ih Juventus-Bologna v Livornu. Izida: Ferencvaros . Milan' 4:0 (0:0) Dukla - Fiorentina 5:4 (0:0, 0:0) oooooooooooooooooooc>oocx>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo( ooooooooooooooooooooooooooo6oooooooooooooooc>ooooooooc)ooo>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo£> H. SLESAR CIGARE SO NEVARNE Telefon je zašumel, ko je Leo Bukberg odstranil ovoj cigare, da bi ji s posebnim srebrnim nožičem odrezal konico. Ta nožič mu je poklonila Suzana pred mnogimi leti za rojstni dan. Kadar se ga je poslužil, se je vedno spomnil Suzane, kakršna je bila takrat: lepega obraza z lahnim nadihom rdečice, plavih las, polna nežnosti in pozornosti do svojega Lea. Takrat je njegova cigara ni prav nič motila. Rekla je, da mora vsak moški kaditi. A kakšna je danes: bleda, koščenega obraza, ostrega jezika, stalno pripravljena na prepir. V zadnjem času je za vsa svoja življenjska razočaranja dolžila njegove cigare. Cigare ji zdaj niso bile več znak moškosti, govorila da so prostaške, umazane in smrdljive. Trdila je, da se je njih smrad zajedel v zavese, v njene obleke, da, celo v pohištvo. Kdaj pa kdaj ji je baje postalo slabo In tarnala je, da bo morala klicati na pomoč zdravnika za srčne bolezni. V tej svoji borbi proti ciga-Tam je imela celo zaveznika — hišnega zdravnika dr. Harol-da Axelroda. Iz dneva v dan ie ponavljala Leu zdravnikove besede: , ! — Te cigare te bodo stale življenje. Saj sam veš, kako nevaren je nikotin! Leo si je prižgal cigaro in globoko vase potegnil prvi dim. «Vraga,» si je mislil, «morda pa ima Suzana vendarle prav.* Že sedemintrideset let je kadil najdebelejše cigare in polnil bronhije z njihovim dimom. Ne bi se moglo reči, da je bil zastrupljen z nikotinom, in sam sebi je večkrat dopovedoval: «Vsak čas se lahko odpovem kajenju, samo če hočem. Toda nočem.* Tega popoldneva je Leo zopet ” začel razmišljati. Fred Hendl, zastopnik zavarovalnice, pri kateri je bil Leo zavarovan, ga je obiskal, da inkasira zadnji obrok. Kakor je bilo že običajno. je povedal še pol ducata neokusnih in neumnih šal. Dejal je: — Bolje je, da plačate čim-prej, ker nič ne vemo... Možno je, da nas kar iznenada zapustite. Leo .le bil tako besen, da je zmečkal cigaro. Pet minut pozneje si je prižgal novo. Zvečer je pripovedoval Suzani o neokusnih pripombah Freda Hendla, toda ona ni pokazala niti malo razumevanja za njegovo jezo. — Hendl ima prav! — je rekla. — če boš tako nadaljeval, boš kaj kmalu odšel pod rušo. — Kaj naj to pomeni? — je vzkipel. — Kaj to njega briga? — Pameten človek je. Tudi jaz pravim tako, toda ti me nočeš ubogati. — Včasih se mi zdi, kakor da bi si ti najbolj želela mojo smrt, — je rekel. — Morda tl je ljubša vsota 80.000 dolarjev, za katero sem zavarovan. — Ne kvasi neumnosti! Imaš že šestdeset let In moral bi biti pametnejši. — Imam jih šele šestinpetdeset in ne imej me za starca! — Jaz da te imam za starca? — je rekla in pokazala na cigaro, ki jo je držal v ustih. — To te dela starega. Zato ne smeš valiti krivde name. — Tebi je tako popolnoma vseeno, — je zagodrnjal Leo In se zatopil v časnik. Misel, da Je Suzana ravnodušna nasproti njemu in njegovi usodi, mu ni bila nova. Menil je, da je to normalna posledica dolgoletnega zakona brez otrok in brez obojestranskega razumevanja. Toda teden dni pozneje se je zgodilo nekaj zelo 'znemirji-vega. Leo je sedel v dnevni sobi in skušal najti kak primeren televizijski spored. Ker ga ni našel, je vstal in odšel v kuhinjo, kjer je Suzana kakor po navadi vsak večer pripravljala kavo. Ker je imel copate na nogah, se je približal ženi tako tiho, da ga ni čula. Videl jo je, kako se je nagnila nad mizo in nalivala kavo v dve skodelici. Zdelo se mu je, da je v eno stresla nekaj, kar ni bilo ne mleko ne sladkor... Hitro se je vrnil v sobo in zopet sedel v naslanjač pred televizorjem. Vključil ga je, čeprav ga spored ni prav nič zanimal. Medtem Je Suzana prišla v sobo. — Tu je tvoja kava, — je rekla. Njen glas je zvenel običajno. — Ali je kaj dobrega na sporedu? — Vedno iste bedarije, — je zamrmral. Opazil je, da mu je žena postavila na mizico ob televizorju polno skodelico kave. — Veš, nocoj mi ni za kavo. — Zakaj pa ne? — ga je vprašala presenečeno. — Zakaj je ne bi popil? Saj jo piješ vsak večer. — Hm... Ne počutim se dobro. — Prav gotovo tvoj želodec ni v redu. Ali je že zopet? — Kaj «že zopet*? — Ker vem, koliko pokadiš, ne bi hotela videti, kakšen je tvoj želodec od znotraj, Popij to kavo! Nekaj toplega v želodcu ti bo prijalo. — Ni mi za kavo. Kaj me toliko siliš? Suzana je skomignila i rameni, vzela skodelico in jo odnesla v kuhinjo. In tedaj je napravila nekaj neverjetnega: kavo je zlila v izplakovalnik — ona. štedljiva Suzana! Leo je začel razmišljati. Skle- nil je, da bo previden. Naslednjega večera se je ponovno naskrivaj pritihotapil v kuhinjo. Suzana je pravkar nalivala kavo v skodelici in ni opazila njegovega prihoda. Iz žepa predpasnika .je vzela belo tableto in jo spustila v eno od skodelic. Leo je spoznal, da je videl dovolj, in se tiho vrnil v sobo. čez nekaj časa je prišla žena. — Prinesla sem ti kavo, — je rekla veselo. — Toda danes jo moraš piti. — Seveda. — je rekel, — daj mi jo, — Izvoli, — je rekla Suzana In liostavila skbdelico predenj na mizico. Na srečo ni opazila, da mu je znoj orosil čelo. Zamrmral je, da nima cigar, in vstal, da si jo prinese. Ko se je vračal, se je kakor po naključju zadel ob mizico in skodelica se je prevrnila. Ostala je cela, samo kava se je razlila In na preprogi je ostal velik, grd madež. Suzana je pričela vpiti in mu očitati, da je že od nekdaj prava neroda. Ko mu je pred spanjem ponovno ponudila skodelico kave. je dejal: — Ne. ne! Danes se ne počutim dobro. Moram malo bolj paziti nase. Te noči ni mogel spati. Poslušal je enakomerno dihanje svoje žene in razmišljal. Kako je Suzana le mogla priti na misel, da ga zastrupi? Dobro, življenje ji res ni naklonilo vsega, kar je pričako- vala in kar ji je on nekdaj obljubljal. Bil je res tudi neljubezniv do n.je, a glavni vzrok so bile stalne razprtije zaradi njegovih cigar. Toda ali je to že dajalo Suzani pravico, da mu meša v kavo smrtonosne tablete?.... Ko je naslednjega jutra vstal, se je odločil. V svoji pisarni ves dan ni počel drugega, kakor da je razvijal svoj načrt. Tega večera je skrbno pripravil kulise za velik prizor: televizo’- copate, cigare in — naiven iz • z na obrazu. Minila je že osma ura, a Suzana še ni vstala, da bi pripravila kavo. Zato je sam dal pobudo za to. — Kako bi bilo, da popijeva skodelico kave? Nocoj bi mi prišla še posebno prav. Suzana je brez besedice vstala in odšla v kuhinjo. čez nekaj čaša je Leo tiho in previdno odšel za njo. Videl je, kako je dajala sladkor v kavo in kako je nato z roko segla v žep svojega predpasnika. V tem trenutku se ji je bliskovito približal. — Aha! — je vzkliknil. Suzana je kriknila: — Leo, zaboga. kako si me prestrašil! — Ali samo to? — Kaj se je zgodilo? — je vprašala. — Takoj boš zvedela. še preden mu je mogla preprečiti. je segel v žep njenega predpasnika, zmagoslavno privlekel na. dan majhno belo tableto in ji jo porinil pod nos. — Tu, glej, kaj se je zgodilo! — je rekel grozeče. — že nekaj dni opazujem, kaj delaš, pa tudi vem, kaj kaniš. Toda ne bo se ti posrečilo, razumeš? -— Ali Leo... — Nikar se ne poskušaj opravičiti. Ti bolj misliš na 80.000 dolarjev, ki bi ti jih prinesla moja smrt, kakor na mene. A danes si imela zadnjo možnost, da se me znebiš. — Zneb... — beseda se ji je ustavila v grlu. — Da se te znebim? — je ponovila tiho. — Poskušala sem ti samo pomagati. — Pomagati? — je vprašal prepadeno. Užaljeno je prikimala. — Da. Saj tudi sam več, kaj je dejal doktor Axelrod o tvo-lem kajenju. Veš tudi. v kakem stanju je tvoje srce. Bila sem prepričana, da sam nisi dovolj odločen, da bi se odrekal kajenju. Potreben si pomoči... — O čem govoriš? — Govorim o tabletah, ki mi jih je dal zdravnik. Le-te vsebujejo neko posebno kemično snov, in če jih človek redno uživa, se mu kajenje sčasoma upre. Jemljejo jih liudje, ki.se žele odvaditi kajenja. Leo je prestrašeno gledal njo in tableto na svoji dlani. —- Doktor Axelrod je svetoval, tablete razpustim v kavi, tako bi jih bolje prenašal. Leo Je privlekel pručico izpod mize in sedel. — To je torej bilo. — le mrmral, — a jaz gem mislil... -*• O, Leo! — je užaljeno vzkliknila. — Hotela sem samo, da ti pomagam ohraniti zdravje. Prižel jo je k sebi. — Oprosti, Suzana. Vedel sem se kakor bedak. Vem, da mi želiš samo dobro. No, odločil sem se. Nočem več biti suženj svojih navad. K vragu * cigarami! — O, Leo. — je rekla nežno, — saj sam veš, da se ne moreš odreči kajenju. — Morem. Daj mi skodelico. Dokazal ti bom. Mimo mu jo je ponudila-Vzel je tableto, jo vrgel v skodelico in počakal, da se je raztopila, Nato je kavo izpil na dušek. - No., ali vidiš? — Vidim. In videla je, kako le začel zavijati oči, kako so se mu krčili prsti, kako je začel loviti sapo in kako je slednjič padel na tla. . Suzana je še malo počakala, nato je odšla v dnevno sobo in po telefonu poklicala doktorja Axelroda. — Harold, — je rekla. — vse je v redu. Pomisli, ostala ml je bila samo še ena tableta. Najbolje bo da prideš takoj in napišeš mrtvaški list. Zdravnik je še nekaj rekel, nato se je zasmejal. — Seveda, Harold, ljubim te. Spustila ie slušalko na vilice in odšla k bifeju. Vzela je škatlo s cigarami In odšla z njo na toaleto. Ko se je vrnila, je bila škatla prazna. UBEDNIST VO: TRST - UL. MONTECCHI 8 • II. letna 2 250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir TTPOM fn ros m 94-fi’ta _ Poštni nredal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l il. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV, FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: te vTetoTdln mesečnol^din— Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoč, račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: AOIT DZS, Ljubljani larodni^ki ^JublU 6<^M 603 86 - OGLASI: Cene p* Usov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno upravni 250 cmbttlJMi - Mal« 40 Iir beseda. - Oglas, tržaške m goriške pokrajine * «- -*«— —1 — rSTJTSi vs;.£a»s z***™ trtoik.Ei, w T,„ J