toStnina plaćana t gotovini. Leto LXTV\, št« n4 Ljubljana, sobota 3. oktobra I03* Cena Din 1.- Iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, sa inozemstvo Din 26.—. Rokopisi ss ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 6 Telefon St. 3122, 8123, 8124, 8125 in 3126, PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 1<*0. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. SANACIJA AVSTRIJSKIH FINANC Nevarnost vladne krize odstranjena — Za uravnoteženje proračuna bodo uradniške plače znatno znižane in uvedeni novi davki Dunaj, 3. oktobra. Po celonočnih pogajanjih, ki so se vršila v okrilju finančnega pododbora Narodnega sveta do davi, je prišlo naposled do sporazuma glede sanacijskega zakona. Vlada je morala znatno popus+iti in velenemci, ki so se najbolj upirali znižanju uradniških prejemkov, so dosegli, da to znižanje ne bo znašalo 10 do 25 odstotkov, kakor je zahtevala vlada, marveč samo 4.5 do 6 odstotkov. Na ta način doseženi prihranek bo znašal 80 milijonov šilingov. Istočasno bo uvedena začasna zapora za sprejemanje uradnikov v državno službo. Vsa izpraznjena mesta ostanejo najmanj pol leta nezasedena. Tudi zvezna vojska do septembra leta 1932 ne sme sprejemati novih rekrutov. Nasprotno so bili povišani oziroma nanovo uvedeni nekateri davki. Kot zasilni davek se uvede posebna doklada k dohodnini. Nanovo se uvede davek za samce, ki bo znašal 20 odstotkov dohodnine. Premoženjski davek se poviša za 50 odstotkov dosedanjega iznosa, posebni davek na pivo in sladkor, ki bi se moral 1. novembra ukiniti, pa je podaljšan. Davek na bencin se poviša od 13 na 30 grošev. Nanovo se uvede prometni davek, ki bo znašal 3 do 5 odstotkov. Vsi ti sanacijski sklepi veljajo tudi za deželne in občinske finance, zlasti, kar se tiče znižanja uradniških prejemkov, občine in deželne uprave pa lahko do 1. novembra izdajo svoje posebne ©¥ Hoovrov predlog Hoover ho predlagal Lavalu znižanje vojnih dolgov za polovico, ako Francija, Anglija in Nemčija znižajo oborožitvene izdatke za četrtino Pariz, 3. okt. »Petit Parisien« poroča, da bo angleški zunanji minister lord Reading dne 17. t. m. prispel v Pariz, da se sestane z Lavalom še pred njegovim odhodom v Ameriko. Lord Reading bo razpravljal z Lavalom o vseh finančnih in političnih vprašanjih, o katerih bosta pozneje razpravljala Laval In Hoover. list poroča obenem o novem predlogu, ki ga namerava ob tej priliki staviti predsednik ameriških Zedinjenih držav Hoover. Po informacijah lista bi bila Amerika pripravljena črtati polovico vojnih dolgov, ako znižajo Francija, Anglija in Nemčija svoje vojne izdatke za 25 odstotkov. Če bo prišlo med Lavalom in Koov-rom o tem do sporazuma, bi se takoj sklicala ožja konferenca, na kateri bi se ta načrt konkretiziral tako, da bi bil lahko izveden še pred sestankom svetovne razoroži tvene konference. VVashington, 3. oktobra. Senator Borah, predsednik zunanjega odbora senata, je izjavil v razgovoru z zastopniki tiska, da se popolnoma strinja z načrtom ameriškega predsednika, po katerem naj bi se močno znižali izdatki za oboroževanje. Izjavil je nadalje, da ga je odločitev mednarodnega razsodišča v Haagu o nemško-avstrijski carinski uniji, ki je bila bolj politična kakor pravna, potrdila v prepričanju, da je treba pobijati stremljenja po oficijel-nem vstopu Amerike v Društvo narodov. Nasprotno se bo navdušeno zavzemal za Hoovrov predlog o moratoriju v nemških reparacijah. Glede na obisk Lavala v Ameriki je izjavil senator Borah, da moreta nastati trajen mir in gospodarska obnova v Evropi šele tedaj, ko bosta temeljito revidirani ver-sailleska in saintgermainska pogodba, zlasti pa so potrebne revizije določbe o reparacijah. Macdonald o svoji politiki PopnSčanje delavske opozicije proti Macdonaldu — Novi izgredi brezposelnih najboljši vesti in se ne boji sodbe, Zborovalci so njegovemu govoru živahno pritrjevali, maloštevilni Macdo-naldovi nasprotniki, ki so prišli na shod, London, 3. oktobra. Macdonald je govoril včeraj na velikem shodu v Seaha-mn. V svojem govoru je pojasnil svoje stališče do delavske stranke ter naglasa!, da je bil vse svoje življenje socialist in bo ostal do svoje smrti. Če je postopal drugače, kakor so želeli in zahtevali njegovi prijatelji iz delavske stranke, je storil to samo zaradi tega, ker se je dobro zavedal, da bi bili najtežje prizadeti baš delavci in sploh revnejši sloji, ako bi postopal drugače, drugače. Boljše je znižati podpore brezposelnim, kakor pa da bi se popolnoma ukinile. To bi se bilo nedvomno zgodilo, če bi bil prišel na krmilo drug režim. Bodočnost bo pokazala, da je bilo njegovo stališče pravilno. Delal je po svoji da bi ga napadli, pa so morali osramočeni oditi. Ta dogodek je izzval v političnih krogih veliko senzacijo in splošno mislijo, da je opozicija proti Macdonaldu v delavski stranki že znatno popustila. Glasgow, 3. okt. Snoči je prišlo v Glasgowu ponovno do velikih nemirov brezposelnih. Brezposelni, ki jih je v Glasgowu več tisoč so se proti večeru zopet zbrali na ulicah ter začeli ropati trgovine. Policija je morala uporabiti orožje, da jih je razkropila. Več ljudi je bilo ranjenih, mnogo pa aretiranih. Pomagajmo Beli krajini Suša je uničila v Beli krajini skoro vso letino in prebivalstvu grozi za zimo silna beda Prebivalstvu v Beh krajini preti velika beda. Silna suša letos poleti je uničila poslednje upe belokrajinskega kmeta. Bela krajina že pred vojno ni mogla prehraniti vsega svojega prebivalstva, ki se je zato izseljevalo v velikem številu v tujino iskat dela in kruha. Po vojni so se razmere še poslabšale, ker je bilo izseljevan}* skoro onemogočeno, doma pa se ne more zaposliti toliko delovnih moči. Zato morajo majhne kmetije preživljati vse svoje člane. To je bilo v normalnih razmerah skoro nemogoče, sedaj pa, ko je silna suša uničila letino, je prišel belokrajinski kmet v skrajno stisko. Ker se je o tava letos zelo slabo obnesla in jo ponekod skoro ndti bilo ni, bo kmet prisiljen pod ceno prodati svojo živino In bo tako prišel ob edini zaslužek, ki mu ga je donašala živinoreja. Pšenica je obrodila slabo, koruze bo komaj za seme, ajda ja po-zebla, krompir m fižol pa je vzela suša. Cene vinu so tako nizke, de bekjfrranfrlri vinogradniki ne bodo krili niti stroškov. Nekatere občine že danes nimajo dovolj hrane za ljudi in živino. Jasno je, da je nujna pomoč neobhodno potrebna, da se ljudje prežive vsaj preko zime. Potrebna bi bila olajšanja pri davkih, podpore za nabavo semenskega krompirja in prav bi bilo, če bi dovolila država tem pasivnim krajem popuste za prevoz blaga na železnici. Dobrodošel bi bil vsak dar v denarju, blagu ali živilih. Treba bo, da se zavzemajo vse naše javne ustanove za belokrajin3ko prebivalstvo, ki je zaradi elementarnih nezgod zašlo v velike neprilike, Belokrajinski kmet upravičeno pričakuje, da bo storila svoje tudi banska uprava. Kakor se čuje, bo uvedel pomožno akeijo tudi Rdeči križ. Seveda je pov* sem jasno, da bi morali vsi, ki imajo količkaj izobilja, priskočiti na pomoč akciji Rdečega križe, da bi bila uspešna in da obvarujemo ljudi naše krvi skrajne bede in obupe, Odprimo srce la roke! odredbe. Ce tega ne store, stopijo znižanja s 1. novembrom avtomatično v veljavo tudi za vse deželne in občinske nameščence. Popoldne se bo sestal Narodni svet, da definitivno sprejme sanacijski zakon. Ker so velenemci sedaj dali svoj pristanek, je vladi zagotovljena večina tako, da bo sanacijski zakon v najkrajšem času uveljavljen. S tem je za enkrat odstranjena nevarnost vladne krize, ki so jo smatrali še snoči za neizogibno. Čim bo sanacijski zakon sprejet, bo finančni minister in bržkone tudi zvezni kancelar takoj odpotoval v Ženevo odnosno v Pariz, kjer se že vrše pogajanja za najetje novega posojila, ki pa bo vezano na gotovo kontrolo. Devizne omejitve v Nemčiji in Grčiji Berlin, 3. oktobra. AA. Ker se je dotok deviz v nemško državno banko v zadnjih tednih zelo zmanjšal, je bila vlada prisiljena, da poostri devizne odredbe. Po novih določbah je dovoljen nakup tuje veljave brez posebnega dovoljenja do višine 200 mark namesto mesečnih 1000, kakor je bilo doslej. Vse tuje valute morajo trgovci javiti davčnim oblastem. Beograd, 3. oktobra, AA. Po obvestilu trecvske in industrijske zbornice kraljevine Juircsiaviie v Solunu ie tamkai stonila v vel;avo uredba o uvedfci monooola za kuno vani e in orodaio deviz in valnt v Grčiii. Uredba ie bila snreieta ored tremi dnevi na sei: rrrinistrskeza sveta in so io takoi sdo-ročili eeneralnemu euverneriu Makedonije. Po tei uredbi ima izkliučno oravico za na-kun in orodaio deviz in valut erška Narodna banka in niene DOdružnice. ki Da ne smeio orodaiati tuiih deviz in valut brez dovoljenja atenske centrale. Čl. 5 uredbe določa, da se moraio vse orošnie o naku-ou deviz ali valut ooslati v Atene, kier iih rešiio. Zato bo ta uredba povzročila tcž-koče v trzovini. ker bodo morali tuji izvozniki, ki osebno orineso blaeo v Grčiio. čakati teden dni in še več na do vol i en i e iz Aten. da smeio kuniti svoio narodno devizo. Tako n. nr. izvozniki živine, ki ootuieio navadno z živino v Solun, ne bodo moeli takoi zameniati drahem za dinari e. nezo bodo erisiljeni čakati nekai dni v Solunu. Zaradi vseh teh tež koč ie društvo bank v Solonu že ukrenilo vse ootrebno. da dobi podružnica zrške Narodne banke v Solunu dovolienie. da bo smela sama odločati o nakuDu in orodaii deviz in valut. Uoanie ie, da bo ta intervenciia solunskih bank imela nsoeh. Komunistično rovarjenje v Španiji Madrid, 3. oktobra. AA. V Barceloni so komunisti pričeli razvijati živahno agitacijo. V kratkem bodo izdajali dnevnik pod imenom »Sovjet*. Med drugimi bo njegov redni dopisnik tudi Trocki. V Sa-ragossi se stavka nadaljuje. Iz drugih mest poročajo, da so stavke organizirale sindikalistične delavske zveze, ki so v severnih pokrajinah zelo razširjene. Redna zračna postna zveza z Indijo in Afriko London, 3. oktobra, AA. Imperijalna zrakoplovna družba bo uvedla direktno zračno poštno službo v Indijo in Afriko. Novi vozni red stopi v veljavo 17. oktobra. Zračni poŠti Anglija—Indija in Anglija—Afrika bosta odslej neodvisni. Na sredozemski progi bosta leteli po dve postni letali ua teden namesto samo enega. Indski postni letali bosta leteli preko Aten v Palestino namesto, preko Egipta. Tako se bo proga znatno skrajšala, kar je omogočil napredek obmorskega letališča v Haifi. Po novem voznem redu bo prispela pošta v Ka-rachi v Indiji v 6 dneh. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 226*2.78 — 2260.62, Bruselj 782.64—785, Curih 1098.45—1101.75, London 219.02 — 226.52, New York 5596.51 do 5613.51, Pariz 221.t2 — 221.78, Praga 165.86—166.36, Trst 283.02—289.02. INOZEMSKE BORZE Curih, 3. oktobra. Pariz 20.13, London 20, New York 511, Bruselj 7155, Milan 26.15, Madrid 45.75, Amsterdam 206, Berlin 119.26, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57, Budimpešta 90.025, Bukarešta 8.06. Beograd danes ni notirai Nagrobni spomenik dr. Gregorju žerjavu Spomenik izraža simbolično vse pokojnikovo delo za veliko in močno Jugoslavijo vorigah robstva vzdihu jočega sužnja, ki stoji brez upe m potrt, z očmi uprtimi v nebo, kakor bi prosil usmiljenja in pra* vioe. Peta figura tolaži sužnja ,ga bodri in hrabri ter mu kaže onemoglega, slabotnega sovražnica (^esta figura). Svoboda! Sedmi mladenrc že pozdravlja po boju matere, ki so se združile Čudovito nežna in mila je prva mati, ki se ozira v srečnega zmagovalca. Z njo srečna gleda na njo srednja sestra, ponosna in krepka, tretja mati pa gloda nazaj na svoje junake, svoj narod, ki ji prinaša darove in slavo. Kakor bi materi domovini daroval srca, ji prinaša prvi junak jabolko, a drugi junak prosi darov, da bi jih dal materi, tretje-ga? ki s snopom, simbolom plodnosti in bogastva nase zemlje, hiti k materam Jugoslavije. A četrti junak nosi snop nazaj v zgodovino onim, ki so Jugoslavijo pri* ceh" m ustvarili, v znamenje hvaležnosti poznih rodov. Pokojnikovo delo, njegovi uspehi in njegova slava ter hvaležnost naroda so spleteni v tem vencu kakor iz krvi naroda razcvele rože. Nad vencem blesti napis z imenom dr. Gregorja Žerjava na ogromnem kanelira-nem kapiteiu iz shrosintjega beljaškega mramor ja. § tir je vitki, kakor breztelesni Mramorno obličje dr. Gregorja žerjava, ki f**1? D1*™* * kakor je p Uvala dr. bo v zlatem lovorjevem vencu vdelano v f «7*vov* duaa k svojim vzvišenim kiea-steber nad njegovo grobnico. *?m ra kakor plavajo hvaležne duše naro- da v višine k nepozabnemu velikanu do-Ljubljana, 3. oktobra. ha in k Gregorju žerjavu. Pozlačeno listje je zašelestelo in nas op o m i a ja na Vse Svete. Bodimo potolaže-ni, storili smo svojo dolžnost, saj se na pokopališču pri Sv. Križu že postavlja veličasten spomenik nesmrtnemu dr. Gre* gorju Žerjavu. Tik ob spomeniku organizatorju gasilstva Barietu je postavljen visok oder in davi so ječali škripci pri vzdigovanju 5000 kg težkega marmornega kapitela, ki krona sivkast osin ji steber z v zlat lovorjev venec vdelano bek) glavo pokojnega prijatelja vseh in žrtve za nas vse. Se zlati krilec postavijo na orjaški steber in izgladijo nekaj malenkosti, pozlate meander, ki se vije okrog stebra, in v zlatu bodo zažarele izbočene črke: DR. GREGORJU ŽERJAVU VELIKEMU JUGOSLOVENU. ki so vrezane tudi v vsa za Jugoslavijo čuteča srca. Grobnico oblože še z mre morjem in nanjo postavijo 30 stebričkov, ki bodo na njih drhteli plamenČki v čast nikdar pozabljenemu. Dva mlada? nadarjena umetnika sta iz* lila vso svojo mladostno silo v to umetnino. Osnutek za nagrobnik je napravil Plečnikov učenec arh. ing. Vinko Glenz, plastiko je pa iz najplemenitejšega belega kararsikega mramorja izklesal nežni Me-štrovičev učenec Boris Kalin. Z vzorno vestnostjo in natančnostjo izvršuje vsa dela težavne obdelave kamna že po vsej Sloveniji sloveča arnetno-obrtna tvrdka podjetnega Franja Kunovarja ob pokopališču Sv. Križa. Predno javnost ne vidi krasnega dela, ni treba hvaliti onih, ki so z najiskrenejšo pijeteto do velikega pokojnika dali iz 6ebe V6e njemu v slavo. Ko bo krasotni spomenik odkrit, jim bo to priznal ves narod. Vsa s sivkastosmjjim beljaškim mrs« morjem obložena grobnica je Široka 4 m in 5 m dolga Na njej pa lož* težka plošča z napisom. Iz tega mirnega podstavka raste silen steber 5 m in pol visoW pod nebo. Sam steber je iz 3 kosov beneškega mramorja in nosi snežnobel venec iz kararskega mramorja. štirinajst figur po eno tretjino naravne velikosti je na tem vencu v reii-jefu združil umetnijc Kalin v alegorično skupino najgloblje vsebine. Vse stremljenje in življenje borca za Jugoslavijo dr. Žerjava je izraženo s tem vencem, vsi njegovi ideali, vsi njegovi težki boji, pa tudi vse njegovo zgodovinsko zmagoslavje v oživotvorjeni Jugoslaviji. Prav nad glavo dr. terjava, ki bela zre po svetu že od* maknjena od bojev in 6trasti tako mirno, da mora ta pomirljivi mehki pogled ogreti srce gledalca v sladko blaženost miru večnosti, stoje tri matere. Mati Slovencev, mati Srbov in mati Hrvatov, vsaka z detetom — novo. svobodno m stočno generacijo na rokah — Jugoslavija. Zadaj Moy\ krepka moška figura mirno, ker se ne zaveda svoje moči. Naš narod. V drugi figuri ga bude spomini na Vidov dan, na Gospo Sveto in na kralja Matjaža in tretja figura svoja dva prednika vabi v boj rešit — četrto figuro — x Poljšakov uspeh na Ditnafts Mnogo se je že pdsaio o učitelju Tonete Poljšaku in o njegovem učinkovitem zdravljenju raka, vendar se pa pri nas oglaša še vedno polno dvomidivcev in nasprotnikov, kakor je pač navada, kadar se kakemu našemu rojaku kaj posreči. Ugledni »Neues WJener Tagblattc je ■včeraj Objavil naslednje poročilo: V okvira ^dravniš.k-ega izpopolnJevaJme-ga tečaja je snoči govoril dvomi svetnik profesor dr. Kari Fun&e o novih pobih le-čenja raka m je v svojem predavanju tudi podal pregled, kako se zdravniki že stoletja trudijo v borbi proti raku. Doslej na ia-lost ni bilo mogoče odkriti specifičnega sredstva proti raku in tudi še nri bilo mogoče rešiti vprašanja, će je rak nalezljiva bolezen, nasprotno se pa opaža stalno naraščanje te bolezni. V zadnjih letih Je bilo preiskanih 80 novih zdravil ki metod, kar dokazuje največje zamimanje za ta problem vendar nobeno zdravilo nd pravi lek, da stoji na prvem mestu še vedno operacija in obsevanje, oziroma kombinirano zdravljenje. Opazovanja bolnikov so tudi pokazala, da lahko tudi marsikatere nalezljive bolezni, kakor šen, prav ugodno vplivajo na zelo nevarne otekline, a doslej ni bilo mogoče teh opazovanj praktično izkoristiti. Med metodami zdravljenja je vzbudila posebno pozornost tudi metoda zdravnika dr. Salzborna v Bockfliessu, ki pa je v začetim svoj tajni lek pred javnostjo skrival. Prt preizkušnjah te metode na oddelku profesorja dr. Funkeja v Rudolfov! bolnici na Dunaju je bilo pa mogoče ugotoviti, da uspehi, M Jih je »travnik navajal, temelje izključno na sugestivni sili dr. Salzboma, Končno so poskušali proti raku tudi z operacijami po metodah Stednacha in Vorono-va. Za izjemo pa lahko po pravici imenujemo metodo, ki jo Je odkril lajik, namreč Jugoslovanski učitelj Poljšak, in ki jo je preizkusila cela vrsta dunajskih zdravnikov. S to metodo so se razen profesorja dr. Funkeja, pečali tudi docent dr. Aschner profesor dr. Volk In primarij dr. Riese, ki celo v težkih primerih raka poročajo o ugodnih uspehih. To leč en je obstoji, kakor se je že poročalo, v uporabljanju nekaterih mai, ki obolelo staničje uničijo in potem zaceldjo. S temi mazili je bilo mogoče doseči v številnih primerih ugodne rezultate, da je bila operacija nepotrebna. Nekatera trajna ozdravljenja za več let govore za dobre uspehe teh maž. Vsekakor je ta metoda vezana na posebne izkušnje In je uspešna sasno v rokah zdravnika, ki je le vajen. Zastrupfjenje v zavetišču za onemogle Madrid, 3. oktobra. AA. Iz Elsea v španski provinci Alicanti poročajo, da se je v tamkajšnjem zavetišču za onemogle zastrupilo 32 starcev s pokvarjenimi klobasami. Devet izmed njih je asastrupilenii ie podleglo. >SLOVENSiTT NAROD«, dne S. oktobrm 10S1 SteT. 224 Srečne jugoslovenske gospodinje Dunajski list o bogati letini In Jugoslaviji cenah živil v Pod tem občudujoč im ter skoraj zavistnim naslovom objavlja sinoćnja številka velikega dunajskega dnevnika »Neues Wie-ner Tagblatt« naslednje, xa vse nase nesa-dovoljneže poučno poročito iz nase države: »Tako je že v Mariboru v Jugoslaviji. Že tu na slovenskih tleh lahko srečamo nekaj tipov srečne gospodinje, ker nam tn ie veje nasproti močan vonj po svežih živilih. A mi nalalijujemo potovanje in pridemo v glavno mesto Hrvatske v Zagreb ali A gram. Tu se nam na prvem mestu odkitije množina naravnih produktov, ki je s njimi te jeseni blagoslovljena vsa Jugoslavija. že desetletja pač ni bilo takega leta, ko bi polje, vrt in vinograd bili tako radodarni In tako bogato darovali, kakor letos. Od bregov Drave čez Savo, Drino in Vardar doli do Obal sinje Adrije so bili zemlja, drevo in trta enako netečrpni. Srce razveseljujoča konjunktura za gospodinjo, če je v prejšnjih letih hodila na trg s primeroma mnogo denarja ln malo torbo, je sedaj lahko storila narobe, ker je pocenitev zemeljskih in drevesna h produktov vplivala tudi na druga živila. Meso trna najnižje cene. Isto velja o surovem maslu in jajcih ki se razteza ugodno tudi na perutnino vseh vrst. Gospodinja se seveda čuti srečno, da svoji družini, možu in otrokom lahko za mal denar postreže z bogatimi obedi. Ne samo to: Od njej izročenega tedenskega ali mesečnega pavšala lahko da še nekaj na stran, da tako podpre ostalo gospodinjstvo. Od soproga ji nikakor al treba zahtevati dodatkov. Nasprotno. Sem in tja lahko prinese h:snemn očefcn par dobrih cigar, otrokom lahko kupi kako sladkarijo. Sledimo torej meščanski gospodinji ln poglejmo, kaj kupuje in koliko za to dzda. Najprej v mesnici kilogram svinjine. Zraven kilogram moke. Sedaj (Je na vrsti zelenjava. Glavica ru 'Ja ln polovico buče. Cela je mnogo pretežka za torbo. Nato pa k sadju. Izb ero kg lepega grozdja, potem sočne hruške. Tudi še nekaj perutnine. Kdo ve, če bo (jutri še tako nenavadno poceni. Previdnost je mati tržne modrosti! Torej par putk ali gosko. Morda rake. Treba jo skrbeti tudi za drugi dan. Gotovo ne škodi, če človek založi kuhinjo z jedili za nekaj dni. V številkah se predoči pridob- ljeno blago tako-le, seveda preračunjeno v šilinge; Meso za kg S —.70 Moka za kg < —.45 Zelje In buča < _.32 Zelenjava c —.12 grozdje za kg z —.35 hruške c__26 Goska > i>66 Skupaj torej šilingov 3.85. Moka hi goska so že za drugi dan. Ali ni srčno veselje za gospodinjo, če se je s tako malenkostno vsoto preskrbela skoraj za dva dneva? Ta gospodinja se lahko spričo taki pocenitvi živil resnično čuti srečno. Ne brez upravičene nevošljivosti gledajo drugje na te razmere. Pri tem moramo še poudariti, da veljajo te tržne cene samo za glavno mesto. Dalje na deželi je stvar še ugodnejša. Tu ima kmet za svoje pridelke le malo odjemalcev. Posledica je, da daje blago še ceneje kot bi bilo mogoče v mestu. Nekatere vrste sadja, kakor hruške in melone sploh težko razpeča. Samo deloma jih pobero ali dado živini za krmo. V nekaterih pokrajinah se plodno leto kaže posebno očito. Tako je v mostarskem okraju, kjer raste slavna trta Žilavka in je kilogram namiznega grozdja pod 1 Din za 8—10 grošev. Na spodnji Savi Je mogoče dobiti lepo pitano gos za 4—5 šilingov in tako podobno v drugih krajih. Ker kmet sedaj dobi za svoje pridelke skrajno malo denarja, izpolniti pa mora svoje dolžnosti napram državi, je prisiljen zmanjšati število živine. Zato Je tudi meso tako nenavadno poceni. Ekonomsko stanje dežele zato tudi nI zavidanja vredno. To pa gospodinjo le malo moti. Brez skrbi gre iz dneva v dan, ker jt ne dela nakupovanje živil skrbi. Ph. Lw. Lotin. Ko smo gornja izvajanja dali v tisk, se je sreča gospodinje, kakor nam poročajo iz Zagreba, zmanjšala za nekaj odstotkov, vendar se pa gospodinja tam doli še vedno lahko čuti srečno tudi pri sedanjem stanju razmer. Njena srečna konjunktura je v primeri z našimi razmerami le malo popustila. Tako torej Dunajčani o Zagrebu in o Hr vatskl ter Hercegovini, a kaj bi rekli o Ljubljani? Za 30 Din toliko v Ljubljani še dolgo ne bomo kupili! Največja gorenjska dobrotnica Neka] podatkov iz letnega poročila Dijaške kuhinje v Kranju za leto I930-3I statistiko, petošolec Erzar in iz tekstilne Sole Uranič, za donos kruha pa sta skrbela Benedik in Kramaršič. Prehrano je nadziral blagajnik 8— 4krat na teden. Na hrani je bilo 21 gimnazijcev in 8 dijakov tekstilne šole, med tem- pa sta med letom izstopila 2 gimnazijca in 2 dijaka tekstilne šole tako, da je Dijaška kuhinja podpirala vse leto 9kupaj 26 dijakov. Število podpirancev je bilo za dober ducat manjše, ker se je puškar-ska sola preselila v Užiee, a nova tekstilna šola je imela šele I. letnik. Učni uspehi podpiranih so prav zadovoljivi: izmed 19 gimnazdcev jih je izdelalo 18, torej 95°/©, med tem ko je na gimnaziji splošen uspeh za 9% slabši. >Petrov sklade je v minulem letu narasel za 41.492 Din tako, da je 1. septembra znašal 200.000 Din. Prijatelj pokojnega dr. Edvarda Šavnika so darovali nad 11.000 Din, banska uprava 7000 Din, mestna občina v Kranju 3983 Din, E. Schallgruber, dedič tovarne Slap pri Tržiču po pokojnem Ch. Mo-lrae 3000 Din, mestna občina v Tržiču 1000 Din. Trboveljska premoijokopna družba 1000 Din, povodom zlate poroke Konrada m Jo-sipine Purnik sorodniki 000 Din. notar Ivo Rakovnik v Kranju 500 Din. dr. Sajovlc Ivan, advokat v Kočevju 500 Din, manjše vsote je pa darovalo mnogo drugih. V počaščen ie spomina dr. E. Savnika so darovali Dijaški kuhinji dr. F. J. Kem v Clevelandu 567.35 Din, po 500 Din sta darovala ga. Fa-ni Veber-Bremc v Ljubljani in dr. Josip Wilfan, uradništvo Narodne banke v Ljubljani je zbralo 450 Din, u radništvo sreskega nacelstva v Kranju 408 Din, Mikuš Leopold je daroval 400 Din, manjše vsote pa mnogo drugih. Vsem dobrotnikom iskrena hvala! Iz odbora je zaradi premesti ve v Ljubljano izstopil svetnik g. dr. Ernest Robe. ki se je odlikoval 6 posebno požrovovalnostjo. Sedaj so pa v odboru Dijaške kuhinje gg.: načelnik gimn. direktor Ivan Košnik, njegov namestnik sodni svetnik Jurij Gregore, blagajnik prof. dr. Sfimon Dolar, njegov pomočnik prof. Štefan Plut, za gospodarja sta veletrgovca Franc Gorjanc in Joško Majdif, odborniki pa notar Ivo Bakovnik, prof. Mirko Kmet, prof. Ivan Kolar, posestnik Janko Knmmer in hotelir Miran Peterlin. Kranj, 2. oktobra. Brez pomisleka ki strahu lahko tako ime> najemo Dijaško kuhrinjo v Kranju, ki je že tisočem dijakom omogočila studiranje in jih tako pripravila do kruha, ves narod pa obogatila z velikim Številom znanih javnih delavcev, ki koristijo domovini na vseh poljih. Iz letnega poročila za šolsko leto 1930/31 posnemamo, da dijaška kuhinja letos žaluje za svojim največjim dobrotnikom, usta-novnikom, prvim predsednikom, ki jo je vodil 32 let, in za častnim predsednikom dr. Edvardom Sa mikom. Pokojni je bil med najboljšimi ljudmi Gorenjske in je razen prostovoljnega gasilnega društva. Sokola ter OlepSevalnega društva pomagal ustanovita tudi Dijaško kuhinjo, ki je v 36 letih prehranila na tisoče dijakov. Pod njegovim vodstvom je Dijaška kuhinja zbirala sredstva za Dijaški dom in nabrala 60.000 predvojnih kron, ki jih je pa v vojni izgubila. Dr. SavnLkovi jekleni volji in pridnosti ter osebni požrtvovalnosti se je pa posrečilo, da je danes dobra tretjina predvojne vrednosti zbrana v >Petrovem skladu«, dasi so povojne razmere zahtevale večjih žrtev zaradi velikega števila dijakov-beguncev in zaradi izrednega izboljšanja hrane v Dijaški kuhinji. V po čaščenje njegovega spomina so darovali znanci in prijatelji 11.156 Dio 35 para za Dijaški dom. Meseca januarja je umrla tudi Marija Jakovčič, ki je nad 30 let kuhala revnim dijakom, meseca majnika je pa izdihnil dolgoletni gospodar Dijaške kuhinje mag. pharm. France Šarnik, ki je bil 16 let najagilnejši odbornik. Prijatelji so počastili njegov sponi ki z darom 2400 Din v prid >Petrovemu skladuc. Dijaška kuhinja je pa razen drugih dobrotnikov minulo loto izgubila tudi svoje velike podpornike Adolfa Rohrmana, Tere-aijo Kmet, roj. Sumi in Lndovika Hribarja. Lansko šolsko leto je imela Dijaška kuhinja 40.451 Din 84 tpara dohodkov in 38.677 Din 40 para izdatkov ter 1774 Din 44 para prebitka. Prehrana se je znatno izboljšala in so zato narasli izdatki za 8100 Din t primeri z lanskim letom kljub pocenitvi živil in manjšemu številu podpiraneev. Brezmesni dan je bil edino petek, posebne priboljške so pa prejemali dijaki ob državnih praznikih in drugih slovesnrfh prilikah, ko je n. pr. ve-letrgovec Frane Gorjanc v ta namen daroval 1000 Dm. Tuđ letos so si dijaki sami stregli pri mizi in so pri tem pomagali posebno šestošolec Zupan, ki je obenem vodil Tudi promet napreduje. — Svetloba se premrka s hitrostjo 30 km v sekundi. — Ne, temveč 300.000 km. — Ah, saj res, pozabil sem, da tudi promet napreduje. Usmrtitev morilca Terzica V sredo je bil obešen v Smederevu — Zadnje ure na smrt obsojenega morilca jevič izpovedal. Malo pred odhodom na morišce so sneli Terziou okove z nog. Potem so mu zvezal: roke in orožniki so ga odvedli iz smrtne celice na dvorišče, kjer je bil krvnik H ar t že prejšnji večer postavil vešala. V grobni tišini je sodnik Sređeno vić v prisotnosti državnega tožilca Rado-savljevića in sodnega pripravnika Zivano-viča prečita! smrtno obsodbo, ki jo je Ter-zi mirno poslušal. Prota Blagoj e vic je začel moliti, obsojeni morilec je povezene glave poslušal molitev. Ko je prota nehal moliti, je sodnik pozval krvnika: Storite svojo dolžnost! Krvnik in njegov pomočnik sta prijela Terzica, ga odvedla k vešalom in mu zadrgnila vrv okrog vratu. Ko je bila mučna procedura končana, je stopil krvnik pred sodni dvor, rekoč: Gospod predsednik, pravici }e zadoščeno! Pristopil je zdravnik dr. Milic in ugotovil, da je nastopila smrt v 8 minutah. Usmrtitvi so prisostvovali samo uradni krogi. Od uveljavljenja novega kazenskega zakona je bila to prva usmrtitev, obenem pa prvo obešonje, ker je bila zadnja smrtna kazen v Smederevu L 1927 izvršena po starem kazenskem zakonu s streljanjem. V Smederevu je bil v sredo zjutraj usmrćen morilec bratov Rajčevićev Života Terzič in Ladževca v kraljevačkem arezu. Terzič je bil v juniju obsojen na smrt, ker je 8. marca umoril mlada brata Milana in Mi losa va Rajčevic. V torek so mu sporočili, da je prošnja za pomilostitev odklonjena in da bo usmrćen. Odvedli so ga pod močno stražo iz sodne dvorane v smrtno celico sodnih zaporov, kjer je ostal do zadnje ure. Ko so se zaprla za njim vrata smrtne celice, je Terzič nekaj časa nervozno hodil sem m tja, potem je pa prosil, naj mu pri-neso jesti. Njegovi prošnji je bilo takoj ugodeno. Popoldne se je Terzič nekaj časa izprehajal po dvorišču sodne palače, potem se je pa vrnil v smrtno celico in kmalu zaspal. Zbudil se je šele okrog 5, ko je prišel k njemu prota Filip Blagojević. Z njim je Terzič nekaj časa govoriL Po svečenikovem odhodu je Terzič napisal na svoje tri fotografije nekaj besed svojim bratom. Prosil je sodnika, naj pošlje fotografije njegovemu bratu Božidarju v vas Ladževec, ki ga že dolgo ni videl. Po 6. uri je bHo Terziou dovoljeno posetiti vse jetnike, pri katerih je ostal del j časa, da se je poslovil od njih. V pogovoru z onimi, ki so ga poset5!! zadnje dni pred smrtjo, je Terzič priznaL, da se kesa svojega zločina. »Mladina mora paziti, kaj dela«, je dejal, »jaz sem pa požel, kar sem sejal«. Izjavil je, da mu je žal samo, da ni obračunal s svojim bivšim gospodarjem Janjičem in njegovo ženo iz domače vasi. Do 10. zvečer je Terzič kramljal s pazniki. Kazal ni nobenih znakov predsmrtnega strahu, bil je zgovoren, le oči so se mu nekam čudno svetile. Po 10. uri so pazniki odšli iz smrtne celice in obsojenec je kmalu zaspal. Zjutraj se je zbudil pred 4. uro in do zadnjega trenutka je sedel v celici na stolu in nervozno kadil. Ob 5. ga je proti Blago- u mm Po slovitem romanu Claude Aneta, Življenski roman ruske študentke ARIJANE KUCNECOVE. Partner RUDOLF F O RS TER. Premiera v ponedeljek! ELITNI KINO MATICA Opozorilo davkoplačevalcem Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Dokler se ne izvrši nova odmera zem-ljarine, zgradarrne, pridobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1931, morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta to je rz leta 1930. Od tega so rzvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 147 zakon o neposrednih davkih). V smislu člena 14S pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, dospel je 1. oktobra 1931 že v plačilo četrti obrok zgradarrne, pridobnine. rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnico. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do 15. novembra 1931. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti m se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje dne 15. avgusta 1931 in dne 1. novembra 1931, sicer se bodo istotako zaračunale b% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. Se ena usmrtitev Iz Vranje poročajo, da je bil včeraj zjutraj ob 6. na dvorišču okrožnega sodišča usmrćen kmet Ilija M i losa vi jevič, ki je lani v družbi Aleksandra Vasiljeviča z dinamitom ubil njegovega očeta učitelja Pero Va-siljeviča. Ta afera je svoječasno vzbudila veliko senzacijo, ker se je izkazalo, da ;e sin Aleksander Vasiljevič najel IUjo Milo-savljeviča, naj njegovega očeta ubije z dinamitom, da bi čimprej prišel do dedščine. Aleksander Vasiljevič, ki je bil svoječasno gojenec inženjerske podoficirske šole v Mariboru, je bil obsojen na 20 let ječe. Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlok, plačati se pa mora 30 dan po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo. Splošni 1% davek na poslovni promet unih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in se mora plačati za II!. četrtletje 1°31 najkasneje do 30. oktobra 1931. Ofcvvezanci skupnega davka na poslovni promet, ki so se izjavili, da bodo plačevali ta davek po vplačilih v gotovini in menicah, morajo tudi izvršiti plačilo davka po tarifi najpozneje čez 20 dni po preteku vsakega meseca, oni pa, ki so se izjavili za plačilo davka po napravljenih računih morajo davek vplačati najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca. Davek na rente, ki se pobira v smislu čL 7 zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po poteku vsakega poluletja, tedaj za I. polletje do vštetega 14. avgusta 1931. Usiužbenski davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobirali službodajalci m sicer: 1. državne m samoupravne institucije, 2. družbe, ki polagajo jafno račune ln ki so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku m sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in 3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, morajo odpremiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk na vse zaslužke in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za usiužbenski davek na zato določenem mestu in znamke uničijo. Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali delodajalci odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Novi podporočniki V četrtek dopoldne je imela vodna akademija v Beogradu lepo svečanost. Gojenci 56. razreda vojne akademije so biLi povišani v č:n podporočnika, gojenci 57. razreda v čin narednika, 5S. razreda pa v pod-narednika. Med novimi podporočniki so v pehoti Ivan Drčar, Josip Maltarič, Vojislav Cepin, Josip štor, Peter Gagič, Feliks Tolj, Marijan Kotnik, Branko Mešeg, Miroslav Kruleč, Branko Sirovatka, Aleksander Stanci, Berto Ilovar, Vladimir Regent, Zdravko Znidar, Vladimir Poček, Dragoslav Arežin, Božidar Mrsuij, Borislav Trebeljac, Josip Knih, Franc Kleč, Adolf. Pirhan, Ivan An-driscek, Slavko Ivezič, Luka LončariČ, Milan Frank, Mirko Tomič, Milan Lepenc, Slavko Levar, Stanislav Javornik, Josip Zupanec, Vladimir Bomoštar, Rudolf Renče! j,Branko Sunar, Ivan Sever in Ante Komin; v artiljeriji Franjo Zoreč, Emil Cof, Slavko DokiĆ, Josip Kuhar, Ljudevit cucek, Josip Svarc, Stanislav Perhavec, Ivan Lakič, in Lovro Kapan; v konjenici: Ru- ▼ inže- ajettstt stroki Bofctaar Brofeoj. Josip Deveta*, Josip Brandc, Drsen GoM, Marijan Drorsak, Anton PetraftJč tn Nenad Bartol. Zvočni kino Ideal | Gromovit smeh in plesk je spremljal včerajšnjo premiero sijajne šaloigre iz vojaških krogov Huzorj! GRETL THEIMER, OSKAR KARLWEIS, OSKAR SUHA, ERNST VEREBES. če se hočete zabavati in od srca nasmejati, morate videti ta film! Danes ob 4., % 6., Mi 8. in 9. uri zvečer — jutri ob 3., y2 5., 6., Yz 8. in 9. uri zvečer. Omislite'si potrebne vstopnice v predprodaji KOLEDAR Danes: Sobota. 3. oktobra, katoličani: Kandid, Vitomir; pravoslavni, 20. septembra: Trofim. Jutri: Nedelja, 4. oktobra, katoličani: Frančišek S. Rož, Teg^rag; pravoslavni, 21. septembra: Kodrat. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mamselle Nltouche. Kino Ideal: Huzarji plešejo. Kino Dvor: Pot skozi okno. ZKD: »Bratje Karamazovi< ob 14.15 v kinu Matice. CesJcosloren&k* obee Ljubljana: »Vao-lavskč posviceni« ob 20. v veliki dvorani Kazine. Klub trgovskih akademikov V Ljubljani: Sestanek članstva s predavanjem ob L'0. v restavraciji >Novi svet« (Prešernova soba). Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Mamselle Nitouche. Kino Dvor: Pot skozi okno. Kino Ideal; Huzarji plešejo. ZKD: »Bratje Karamazovii ob 11. url dopoldne v kinu Matice. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. Lutkovni odsek ljubljanskega Sokola: »OaSpercek: Zmagovalec« ob 16. v Narodnem domu. SPORT Ilirija : Primorje ob 15.30 na igrišču Ilirije. TRD Atena : SK Olje, prvenstvena ha-zenska tekma ob 11. dop. na igrišču Atene. DEŽURNE LEKARNE Danes ta jo tri: SuSnik, Marijin trg 5 tn Kuralt, Gosposvetsfca cesta 10. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 3. oktobra: Pritličje in prvo nadstropje. Ljudske cene. Izven. Nedelja, 4. oktobra: Taksna je prava, veseloigra, premijera. Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto. Torek, 6\ oktobra: Kralj na Betajnovi. Red D. Sreda, 7. oktobra: Dogodek v mestu Gogi. Red E. DRAMA Ljudska predstava v ljubljanski drami bo drevi ob 20. uri. Vprizori se Nestro-yeva veseloigra »Pritličje in prvo nadstropje«. Za predstavo veljajo znižane dramske cene. Opozarjamo na četrto dramsko pre-mijero letošnje sezone, ki bo v nedeljo, dne 4. t. m. ob 20. uri v dramskem gledalisr.i. V režiji prof. šesta se vprizori Hirschfel-io-va veseloigra »Takšna je prava«. Zasedba: ge. Nablocka, Medvedova, gna. Kukčeva ter gg. Gradiš, Zeleznik in Plut in gna. Slav-čeva. Režija in zasedba jamčijo v vsakem pogledu za popoln uspeh veseloigre, ki ie repertoarna igra vseh zunanjih gledališč. Premijera se vrši pri običajnih cenah izven abonmaja. Nova služkinja. — Milostiva, kdaj naj vas jutri zbudim? — Bom že pozvonila, kadar se bom hotela zbuditi. V družbi. — No, končno si prišel. Rada bi vrgla karte, pa čakava na tretjega. — 2 menoj že ne bo nič, Jaz namreč čakam na prvega. Enostranska. — Slišala sem, da ima Marička lase samo na ©ni strani glave. — Da, na zunanji. Beli zobje: Chlorodont *ST>OVEWSKT NARO D«, dne S. oktobra 1931 Stran 3 Novi Most je zgrajen 300 m viSj dobili Ljubljana, S. oktobra. Končno torej vendar dobimo v kratkem most ces Soro v Medvodah. Potreben > posebno zaradi tega, ker dela državna cesta ob staram mostu oster ovinek, nato se pa zaleti na Sorsko polje po dolgem, nevarnem klancu. 2e v starih časih, ko Še ni bilo železnic, so se tega dolgega klanca vozniki bali skoraj prav tako, kakor Gobavca pri Podbrezju, gaatejakega m kranjskega klanca ter ostrega klanca pri Mednem. K rtovemn mostu nam > prav za prav v Medvodah e in je ie zunaj vasi — Most iz reparacij Podreče. Ime njeno je na prvi pogled kaj enostavno, čes, to je Področje, ker ne pomislimo, da sta Sava in Sora globoko pod njo. Podrečje je torej zgrešeno in pravo ime Podreče nam razloži tudi zgodovino vasi. Vas Podreče ni bila last loških škofov, temveč oglejskega patrijarha in v italijanskem dijalektu se patrijarh imenuje >podreccac, kakor patrijarha imenujejo tudi beneški Slovenci. To ime se je razširilo tudi med primorskimi Slovenci, posebno pa med podložni ki patrijarha, ki so s« imenovali* podrekarji«. Zlasti pogosto Novi most čez Soro v Medvodah. Vidna je le polovica mostu z močno zavarovanim opornikom na levem bregu, v ozadju Higijenski dom, ki se nad njim nova cesta združi s staro. pomagala nesreča. Reka Sora je sicer krotka in idilična, vendar je pa prav tako potuhnjena in zahrbtna, da nenadoma naraste kakor hudournik in pobere vse jezove in mostove. Hiše nosi s seboj in ob velikih dveh povodnjih, kakršnih se ne spominjajo stoletja, je Sora zahtevala tudi več človeških žrtev. Ti po vodu j i sta pa odnesli tudi stari medvodski most in napravili novega, a vedno le provi zornega in znatno ožjega kakor prej. Preozki in za velika bremena preslabi provizorni most je bil največja ovira zlasti za avtomobilizem, ki je na tej cesti, ki združuje Beograd z Bledom, silno živahen. Vsak avtomobilist je most preklinjal, a gori na klancu pod Jeperco so se neprestano dogajale nesreče- Srečna misel je bila, da so novi most prestavili višje in se tako ogne ostremu ovinku ter ozki in zelo prometni cesti skozi živahno vas, predvsem so pa s preložitvijo mosta vsaj deloma obšli dolgi in nevarni klanec. če se pripeljemo iz Ljubljane, nam med Jarcem in staro Tometovo hišo ni treba ve* zaviti mimo Jesiha proti mostu, temveč bomo vozili paralelno z železnico naravnost za Jesihom tako. da ostane Bo-hinjčeva hiša na levi višje gori pa počasi zavije cesta na mest ter po dolgem, visokem r.aripu pride na klanec prav pri starem stebru, ki ga narod imenuje mejnik Sorskega polja, češ. da se tu prične Sorsko p^lje, kar ie tudi resnica. Lepo staro znamenje ima pa tudi drug pomen, ker je ta starodavni spomenik tudi mejnik Loškega gospostva. Kmetje na Sorskem polju poznajo še več drugih takih stebrov, ki so stali in še stoje na meji tisočletne posesti škofov iz Freisinga. Predniki so namreč prav dobro poznali mogočnost Loškega gospostva, so pa to gospostvo tudi cenili zaradi velike svobode, ki je v njem vladala, tn so živeli loški podložnik i mnogo boljše, kakor tlačani drugih velikaše v. Mejo so vsi okoličani seveda prav dobro poznali hi višje gori ob j« to ime v Istri, kjer so oglejski patrijarh! tudi imeli svoja posestva. Ti mogočni cerkveni knezi namreč niso imeli obsežnih posestev ali celih pokrajin kakor plemenitaši in škofje, n. pr. kakor so imt li škofje iz Freisinga Loško gospostvo, škofje iz Briksena na Tirolskem pa ves Bohinj z Bledom temveč so oglejski patrijarh; imeli le po vsem svojem patrijarhatu raztresena mala posestva kakor otoke v širšem morju svoje oblasti. Zgodovinski steber na križišču starega klanca in nove ceste pri mostu čez Soro je tako pomenljiv, da bi ga morali restav-rirati in varovati z vso pijeteto, saj spominja na gospostvo, ki je imelo najblago-darnejši vpliv na našo kulturo. Oni prebivalci Medvod, ki leže njih domovi in zemljišča ob stari cesti, seveda niso prav zadovoljni z novo cesto, ki ae jih ogne. Na voznike tako ni posebno računal ta del vasi, ker ni večjih gostiln, zato bo pa sedaj varen pred avtomobili, nemirom in prahom. Ne bo se ljudem treba več bati Čez cesto, ker so bili sedaj vedno v nevarnosti, da pride pod avto otrok ali pa vsaj kokoš. Nova cesta je dolga 900 m in je široka 7 m kakor stara, normalna državna cesta. Most je zgrajen kakih 300 m višje čez Soro kakor dosedanji ter je že zunaj vasi. Zgraditi je bile treba na desnem bregu dolg trden nasip do mosta, onkraj mosta je pa ta visoki nasip dolg blizu 400 m, da pridemo čez most po ravnem prav na vrh najnevarnejšega ovinka starega klanca. Za nasip sc porabili 20.000 kub. metrov proda, ki so ga kopali onstran stare ceste, kjer je vrh klanca nastala ogromna gramozna jama. Pri gradbi, ki se je pričela lani septembra meseca, je silno nagajala voda in je odnesla 2 provizorna mosta. Zaradi velikih poplav so morali opornike postaviti 7 m globoko pod vodo in so zato rabili kesone, ki so iz njih črpali vodo, da so delavci lahko kopali pod vodo. Oporniki so in za mostom je široka 7 m. Ker se mnogo govori o avtomobilski cesti iz Beograda na Bled, upravičeno mislimo, da bo sedanja 7 m široka cesta tedaj tudi razširjena in gotovo bomo morali zamenjati tudi most. Na njem se bosta 2 avtomobila lahko srečala le, če bosta vozila počasi in skrajno oprezno, v diru bo pa srečanje nemogoče, zlasti če bosta na mostu obenem 2 avtobusa. Most je dolg 62 m m je v njem 180 ton železa ter 25.000 zakovic. Sedaj delajo opaž za železobetonsko ploščo, ki bo tehtala 24 ton in bo v njej 100 kub. metrov železobetona. Most bo tlakovan z granitnimi kockami, a tlak izoliran z asfaltom. Plošča bo gotova koncem drugega tedna, vendar pa most tedaj se ne bo odprt, ker se plošča ne sme rabiti ©tednov. Tudi cesta je bila že julija meseca gotova, vendar pa čaka Ljubljanska gradbena družba še vedno s tlakovanjem ki valjanjem ceste, da se nasip popolnoma poseda, kar je seveda v korist trdnosti in trpežnosti ceste. Ob straneh ceste po- stavijo še ograjo iz betonskih stebričev, ki bodo zvezani z močnimi železnimi cevmi Vse delo mora biti gotovo do konca leta in prav gotovo bo mogoče otvoriti most že sredi januarja, ker je Ljubljanska gradbena družba kljub slabemu vremenu in napornemu ter skrajno skrbnemu in vestnemu delu v glavnem že gotova, da Js nikakor ne bo priganjala pogodba, kakor je zamuda pri drugih velikih gradnjah prav navaden pojav. Vsak. ki si ogleduje novo cesto in most. se pa čudi. da stoje na odcepu nove ceste 2 novi hiši preblizu ceste in nista skoraj nič odmaknjeni od nje. Obe hiši so pričeli graditi tik pred pričetkom gradnje nove ceste in vendar je občina dovolila tako nepremišljeno zidanje, ki bo lastnikom gotovo v škodo, vsem drugim posestnikom na tej strani Sore bosta pa nova cesta tik kolodvora in most v največjo korist, prav tako pa tudi vsemu prometu in se bo zlasti pomnožil dobičkanosni tujski promet. Novi plesi letošnje sezone Kaj so pripravili plesni mojstri plesalkam in plesalcem Ljubljana, 3. oktobra ćasi so sicer težki in gospodarska kriza trka vsemu svetu na vrata. Zato se zd! nespametno pisat! o novih plesih in novi plesni sezoni- Toda saj poznate mladino. Ona ne pozna težav, ne občuti tako hudo gospodarske krize, kakor starejši in zahoče se ji zabave, pa naj se ves svet postav«! na glavo. In razvedrilo je tudi ples. In ker smo baš na pragu nove sezone ter smo prepričani, da bo vse, ki se navdušujejo za ples, zanimalo, kakšen je letošnji plesni repertoar, kakšmi so novi plesi in zvokom kakšnih šlagerjev se bomo udajali, smo vprašali našega plesnega mojstra g. Jenka, kako in kaj je s to rečjo. ProfesijonaJni plesni mojstri In prvaki ee zbero vsako leto na kongresih, kjer izmed Mejnik Sorskega polja na križišču stare (n a levem robu; in nove ceste, ki pelje most; v ozadju, za njim pa onstran železnice, Preska. giavm cesti proti Kranja so imenovali celo kraj z imenom >Meja<. Tam zraven pa stoji slovita smreka z večtml vrbovi, ki ji je narod namenil veliko zgodovinsko vlogo ob strašni vojni, ki jo je v svetovni vojni res doživeL Taka lakota bo, je šla prerokba skozi stoletja, da bo krava privezana z afatiMđ lanci na to smreko. Prerokovanje Živi v narodu seveda v raznih verzih in tudi Finzgar je eno med njimi ovekovečil v svojem preroškem >Gospodu TJrbanuc. Klanec ob tem znamenja se imenuje tudi J%>erški klanec po vasici Jeperca nad njim. Ta Jeperca pa ni nič drugega kakor stare >jeperge< — prenočišče ali nemške ( Herberge za popotne. Takoj nad Jeperco, a ne ob glavni cesti, temveč ob cesti škofi vasi ob Savi, je pa zanimiva vasica zavarovani s težkimi akalanri iz lomljen-ca, ki so ga porabili 300 kub. metrov. Delo je silno solidno in pri kolavdaciji, ki jo je izvršilo ministrstvo, Je dobila Ljubljanska gradbena družba, ki je prevzela vsa dela ceste in mosta, največjo pohvalo, kar se pripeti le silno redko. Omenjamo, da je ta mlada gradbena družba prav v kratkem zaslovela zaradi svoje solldnosti in gradi sedaj razen drugih velikih stavb tudi ljubljanski nebotičnik- Težavno delo opornikov je bilo kljub težki zimi in poplavam gotovo že 1. majnika. Most smo dobili iz reparacij m je tak kakor oni čez Kokro pri Kranju. Preozek je, mnogo preozek, a ni mogoče pomagati. Širok je le 6 m m ima na vsaki strani po 65 cm široke trotoarje tako, da ostane za cestišče le 4.70 m, a cesta pred njim številnih novih plesov Ln kreacij izbero tri aLi štiri naj prikladne j še ter določijo smernice za bodočo plesno sezono, to je za letoviiščarsko sezono po kopaliških in za zimsko sezono. Letos so se vršili trije taki kongresi, eden maja v Parizu, drugi avgusta v Kissingenu in tretji tudi avgusta v Bernu. Prvega v Parizu se je udeležil tnd4 mojster Jenko iz Ljubljane ter je na podlagi predvajanih plesov in splošnega okusa publike proučil več modernih plesov, ki pridejo za Ljubljano v poštev. Omeniti je pa treba, da so Internacijonalni in da jih torej ne bomo plesali samo v Ljubljani. Na kongresih zbrani koreografi so med drugim odobrili plese Ranchera, Rum-ba, La nova, La Neerlandaise, od katerih pa prideta samo prva dva v poštev za širši krog plesalcev. Vsi letošnji plesi so zopet v znamenju angleškega sloga, še bolj umerjeni in decentni kot lani, deloma pa živahnejši. Ranchera (rančera) Ena glavnih plesnih novosti je kot rečeno rančera, ki pomeni prijetno spremembo v plesnem programu. Ples deloma spominja na nekdanjo Javo, ritem je pa izrazito argentinski, odkoder ples tudi izvira. Rančera se imenuje po ranči, kar pomeni farma Je to precej temperamenten ples, ki se ga pleše v tričetrtiaskem taktu. Ples bo nedvomno zelo ugajal mlajšii generaciji, ker je zelo lahek. Norme letošnjega plesa Rnmfeo naj bi bil nekakšna kompenzacija za one-step, pleše se lahko na vsak tofcstrot Rumbo je nekoliko živahnejši po- skočen ples, ki bo seveda tudi v glavnem navdušil mladino, verjetno pa je, da se ga bo rada učila tudi starejša generacija plesalcev. Njegova glavna značilnost je takozvani švicarski kare. č>e se bQsta oba pJesa uveljavila, bo seveda pokazala šele praksa. — La Neerlandaise je holandskega izvora in podoben s>lowfoksu, dočim je La nova francoskega izvora in je nekakšna modernizirana maserka. Ta dva plesa se pa nista mogla uveljaviti in je verjetno, da se tudi pri nas ne bosta Stari in modernizirani plesi Od starejših plesov oetanej0 na programu quiqstep, angileški valček, slowfoks ln tango argentina. Vsi ti ostanejo v bistvu neizpremanjeni, mojstri so jih samo nekoliko modernizirali in prekrojili. Quiqsteip je poenostavljen tako, da bo popolnoma nadomestil priljubljeni fokstrot. Godba Ln ritem ostaneta ista, tempo bo znašal 56 taktov v minuti. Angleški valček ostane v bistvu isti, samo prvi glavni korak je krajši, dočim je drugi v stran nekoliko daljši, tretji je pa priključna. Značilnost tega plesa je lahno balansiranje z rameni, dviganje in podanje koraka. Tempo znaša 36 taktov v minuti. Tudi sJowfoks je ostal v bistvu isti, samo slog je popolnoma nov in pa pozicija gospoda napram dami. Posebna značilnost je nekakšno nihanje gornjega dela telesa in sicer vedno v nasprotni smeri s korakom. Na primer: desna noga Lzkorači, leva rama se nagne, oziroma zaniha naprej, če pa izkoraoi leva noga, zaniha desna rama. To nihanje se potencira zlasti pri obratih. Tango je v bistvu že več let isti, njegov stil pa je letos zelo umerjen. Nov0st so prelivajoče se figure, značilnost pa je argentinska promenada, iz katere se izvaja več slik. Vse kaže, da bo tango tudd letos igral vođHno vlogo. Tempo znaša 34 taktov v minuti. Norme letošnjega plesa Kakor prejšnja leta, ima tudi letošnji družabni ples nova prikrojena pravila gle- $9» de drže in vedenja na parketu. Za zadnje štiri plese velja letos povsem nova drža. Gospod je pri plesu dami popolnoma vis-a vis in ne zavija leve rame nazaj. Tudi ne drži roke preveč zadaj, temveč pod levo plećko, da je dama popolnoma svobodna v kretanju. Zato pa zahtevajo novi plesi, da dama obvlada vse figure in da takoj reagira na najmanjši znak gospodovega vodstva. Posebna pažnja bo posvečena nihanju ramen. Toliko o novih plesih, ki jih je že v četrtek pokazal mojster Jenko, jutri popoldne jih pa znMoč ze~nijeSigmovo maščevanje«. Povest iz življenja ubožnega dolenjskega plemiča Sigme, Čigar oče je pristaš Zrinj-skalu Ko se pripravlja zarota, pride hrabri Sigma na Ozalj, glavni grad Frankopanov, kjer se razvijajo romani mladih ljudi. Naposled nastane boj, ki se ga udeležuje Sig-ma do katastrofe hrvatskih zarotnikov, nato pa se vrne domov in maščuje zločine očetovih nasprotnikov. Delo riše borbo idealizma proti hlapčevstvu in je napisano izredno živahno in krepko. 4. Profesorja Mihajla Pupina sveto vno-znani lastni življenjepis: KM pastirja do izumitelja«, ki podaja pestre slike in nad vse zanimive prizore in premišljevanja nadarjenega jugoslovenskega dečka, ki je sel v deželo dolarjev s trebuhom za kruhom, izkusil tam obilo gorja in neprijetnosti, postal naposled profesor na kolumbijski univerzi in znameniti izumitelj. Knjigo je poslovenil dr. Pavel Breznik. Uprava Vodnikove družbe vljudno opozarja vse lanske Člane-, ki še niso poravnali svoje članarine za leto 1931, naj plačajo članarino pri svojih gg. poverjenikih ali pa jo nakažejo direktno družbeni pisarni v Ljubljani po položnici, ker p© nabiranje članstva približuje svojemn zaključku. Kljub gospo darski krizi si tn vsak ljubitelj lepib knjip prihranil znesek 20 Din in ga položil ni oltar Vodnikove družbe. Za ta m al znesel 20 Din dobi koncem meseca novembra L 1 4 lepe knjige. Za ta znesek se ne boš kesa! Marsikateri dolgi zimski večer Ti bodo le tošnje knjige v družbo in Ti krajšale dolg čas. Član Vodnikove družbe stopi Še danes 1 svojemu poverjeniku ter mu poravnaj članarino za leto 1931., ali P« si kupi na poštnerr uradu položnico ter jo izpolni sledeče Vodnikova družba v Ljubljani št. 14.520. M06AVICl z Ž.I60M oran 4 >S L O V E N S K T NAROD«, dne 3. oktobra i»3x Stev. 2 ?4 Dnevne vestf — Nasa produkcija Inteligence v krizi. Zagrebške >Novosti« priobčujejo razgovor svojega sotrudnlka z generalnim tajnikom trgovske zbornice dr. Čuvajem, ki je izjavil, da je naša produkcija inteligence v krizi, ker gre v smeri, ki ne odgovarja več niti socijalni, niti gosrpodareki strukturi našega naroda m naše države. Svobodni poklici in javne ustanove ne morejo več sprejemati mladih intelektualcev, ki prihajajo iz visokih Sol. ker so vsa mesta, že zasedena, na drugi strani pa vidimo v gospodarstvu veliko pomanjkanje gospodarsko in strokovno izobraženega naraščaja. —Natečaj za podelitev lekarniške koncesije. Banska uprava razpisuje natečaj za podelitev lekarniške koncesije v svrho otvoritve ln obratovanja nove javne lekarne v Laškem, Prosilci naj vlože prošnje do 1. novembra pri banski upravi. — Razpisana služba državnega cestarja - delavca. Okrajno glavarstvo v Novem mestu razpisuje mesto državnega cestarja - delavca na progi od km 561 do 566.5 državne ceste št. 2 s sedežem v Ponikvah. Prošnje je treba vložiti do 24. t. m. — Likvidacija društva. S resko učiteljsko društvo TJJIT LJubljana-okolica. vzhodni del, je na obenem zboru 26. septembra v Mostah likvidiralo, potem se je pa ustanovilo novo društvo »Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu ■— sresko društvo Ljubljana-okolica, vzhodni del v Ljubljani«. — Tečaj za avtogcun varenje v Kranju. Podpisani zavod namerava koncem oktobra ali začetkom novembra prirediti desetdnevni tečaj za avtogeno varenje v Kranju. V poštev bi prišli samostojni obrtniki in kovinarski pomočniki v rokodelskih in tovarniških delavnicah v kranjskem, škofjeloškem in tržiškem okolišu. Poučevalo se bo varenje predmetov iz železa, bakra, aluminija po najnovejši metodi. Pogoj za tečaj je, da se prijavi najmanj 15 udeležencev. Pristojbina bo za mojstre in poslovodje po Din 100, za pomočnike pa polovica. Opozarjamo na ta tečaj s pozivom, da se interesenti prijavijo najkasneje do 10. oktobra 1931 Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOT v Ljubljani. Vsak prijavljenec bo prejel podrobnejše informacije in navodila pismeno. Na prijave, ki bi prišle prepozno, se zavod ne bo oziraL — Nov zimski vozni red na progah mestnega avtopodjetja Ptuj. Od 10. oktobra 1931 naprej vozijo avtobusi e sledečimi izpre-membami: Na progi Ptuj—Grabšinskl vrh —Sv. Andraž—Sv. Bolfenk—Sv. Urban—Ptuj vozi avtobus zjutraj iz Ptuja namesto ob 5.30 ari šele ob 6. uri in sicer do Sv. Lovrenca ter potem nazaj čez (.iaberaik in Sv. Bolfenk ▼ Ptuj. Popoldne ostane vozni red neizpre-menjen ter vozi avtobus z odhodom iz Ptuja ob 13.15 tudi do Grabšinskega vrha. Na progi Ptuj—Nova cerkev—Ptuj vozi avtobus zjutraj 15 minut prej t j. ob 6.90 uri z dohodom nazaj v Ptuj ob 7.44 uri. Popoldne ostane vozni red neizpremenjen ter vozi avtobus iz Ptuja ob 17. url Na progi Ptuj—Sv. Barbara—Sv. Andraž—Ptuj ni nobene izpre-membe ter vozi avtobus kafeor dosedaj t. j. zjutraj odhod iz Ptnj« ob uri in popoldne ob 14.16 urL — >0 sedanjem poloiaja na denarnem trgu« je naslov predavanja, ki ga boste lahko čuli v oddaji radio postaje Ljubljana v ponedeljek 5. t. m. ob 20. Tema, ki je zlasti z ozirom na poslednje dogodke izredno aktualna, bo gotovo privabila k radio sprejemnim aparatom najširše občinstvo. To po tem bolj. ker bo predaval strokovnjak, med našimi finančniki m gospodarskimi krogi izredno uvaževana osebnost namreč predsednik društva bančnih zavodov gen. ravnatelj g. dr. Ivan Slokar. V ponedeljek 5. t m. ob 20. torej vsi k slušalkam in zvočnikom. — Opera >Tristau in Izolda«, ki se bo predvajala na ploščah, prične po končanem predavanju, verjetno okrog 20.30 in traja do 22. ure. — Konkurzl in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do 30. septembra sledečo statistiko (številke v oklepajih se nanašajo na isto dobo pretečene-ga leta): Otvoritveni konkurzi: v dravski banovini — (3). v savski banovini 3 (1), v primorski banovini 3 (—), v drinski banovini 3 (—), v zetski banovini 1 (1), v dunavski banovini 4 (3), v moravski banovini 1 (1), v vardarski banovini 2 (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (1). Otvorje-ne prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 6 (5), v savski banovini 2 (1), v drinski banovini 1 (1), v dunavski banovini 10 (1) v vardarski banovini 1 (—), Beograd, Zemun ,Pančevo 2 (1). — Odpravljeni konkurzi: v savski banovini 1 (2), v primorski banovini — (2), v drinski banovini 1 (5), v dunavski banovini 3 (3), v moravski banovini 1 (2), v vardarski banovini 1 (4). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 6 (1), v savski banovini 1 (—), v primorski banovini 1 (1), v drinski banovini — (1), v dunavski banovini 7 (2), v moravski banovini 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (2). — Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja vsemu cenj. občinstvu dravske banovine, da je ustanovila s 1. oktobrom 1931 peto skupino z oddelki A-IV, B-IV, C-IV, D-TV. V te oddelke se sprejemajo do preklica vse zdrave osebe od 51. do 90. leta in sicer za Din 1000, 2000, 4000, 10.000 oziroma iz vseh oddelkov za 17.000 Din podpore. Ker se sprejme za vsak od- delek le omejeno število starejših članov, je takojšnji pristop jako priporočljiv. — Vič in Rožna dolina, Kanalizacija v Rožni dolini je v glavnem končana. V delu pa so še požiralniki ob cestah in pa napeljava kanalov v hiši. Zdaj si hišni posestniki lahko napravijo moderna angleška stranišča, kar bo v zdravstvenem pogledu veliko vredno. Tukajšnji mesar škerl je kupil od uradnika Jožeta Mikli-ča hišo, ki stoji na vogalu Ceste II. in Ceste XVII. Dal je zanjo 150.000 Din. Poslopje je visokopritlično in ima tudi podstrešno stanovanje, škerl bo pritlični lokal adaptiral ic izvrševal v njem mesarski obrt. Miklič si je pa pridržal Še toliko sveta, da si zgradi novo domačijo. Izmed vseh naših cest je najslabša Cesta II. v Rožni dolini. Seveda svet je mehak ter vozovni promei tod silno velik, odkar je zaprta Tržaška cesta za avtobuse in težke tovorne vozove. Tramvaja smo iako veseli. Skoda, da ga niso zgradili do Vrtačnika. Umesten bi bil zaradi pokopališča in zaradi naselja, ki je tam za Vrtačnikom. Ncvi Gasilni dom je domala gotov, le v notranjosti je nekaj manjšega dela. Moderno poslopje meščanske šole bomo zidali na pomlad ter z njo vsekako pokazali, da je v nas dovolj naprednega duha. — Z&tvoritev planinskih koč. SPD naznanja, da je Triglavski dom na Kredarici zatvorjen. Prav tako so zaprte tudi vse ostale koče v triglavskem pogorju. Cojzova koča na Kokrškem sedlu je bila zatverjena 27. septembra. Oskr'mik keče Fr. Erjavšek je na razpolago, .'samo večjim družbam), v Stahovici pri Kamniku, kjer se je v slučaju poseta zglasiti. — Kmetijska razstava v Kranju, ki bi se imela vršiti začetkom novembra, se radi nenadnih zadržkov odgodi na nedoločen čas. Danes ob *4 3. popoldne ter jutri ob 11. uri dopoldne ZKD film Bratje Kararaazovi v ELITNEM KINU MATICI — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 60 z dne 3. t. m. objavlja zakon o društvih, shodih in posvetih, zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino z dne 10. septembra 1931, zakon o ureditvi cen sladkorju in sladkorni pesi ter iz-premembe o banovinskem proračunu za leto 1930-31, v katerem so izdatki znižani skupno za 11,690.800 Din. — Pri Gradu v Zg. Kašlju vsako nedeljo domače krvave klobase in izvrstna portugaika na drobno in debelo. Avtobus vsako uro izpred Mestnega doma. 512-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme, kakor je bilo skoraj po vseh krajih nase države tudi včeraj. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 19.8, v Zasrrebu in Splitu 18.3, v Sarajevu 17.3. v Beogradu 16.4, v Ljubljani 16.2. v Mariboru 15.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.5, temperatura je znašala 5 stopinj. — Žrtev brzohzirnega motociklista. Danes ponoči so prepeljali v bolnico Alojzija Cerarja, uslužbenca državne železnice Iz Stanežič pri Št. Vidu, katerega je povozil neki brezobzirni motociklist in ga precej težko poškodoval. Cerar je zadobil notranje poškodbe. — Poskusen samomor Slovenke v Zagrebu. Pepici Poljak iz Zagreba je odšel mož s trebuhom za kruhom v Ameriko, kjer se ja pa kmalu prepričal, da je povsod dobro, doma pa najboljše. V začetku je dobro zaslužil in je pošiljal ženi denar, zadnje čase je pa ostal brez dela ln Pepi-ca seveda tudi ni dobivala iz Amerike denarnih pošiljk. Na duri je potrkala beda in sirota se je preživljala, kakor je vedela in znala. Sami bi ji še ne bilo tako hudo, saj je potrpela, toda bolelo jo je, da živi v bedi mož v tujini. Končno je obupala ln včeraj zjutraj si je hotela končati življenje. Popila je večjo količino oetove kisline, pa so jo še pravočasno prepeljali v bolnico in ji rešili življenje. — Se en poskusen samomor. V novi ve-si pri Zagrebu si je hotel včeraj zjutraj končati življenje mizarski pomočnik Viktor Sviben. Zabodel se je z nožem v levo stran prsi in prepeljali so ga v bolnico, kjer mu bodo zdravniki kljub težki rani rešili življenje. V smrt je hotel zaradi bede, ker je že dolero brez dela. — Stena stlačila 14-letnega dečka. V Sarajevu se je pripetila v četrtek težka nesreča. 14-letni Rasin Mandnfi? je prodajal po m^hi pesek za čiščenje posode, ki ga je kopal za mestom. Tudi v četrtek je kopni pesek, naenkrat se je pa porušila v neposredni bližini stoječa stena, ki je defika zasula in zmečkala tako. da je umrl, še predno so ea odkopali. — Samomor zaradi bede. V Indjiji si je končal v četrtek življenje 23-letni Siniša NenadoviČ. Zastrupil se je in v strasnih mukah umrl. Nenadovic |e bil zadnje čase brez službe p beda ga je pognala v smrt — Obledele obleke barva v različnih barvah m pTisira tovarna JOS. RrHCri — Ziniskosportne srajce, puloverje, telovnike, jaegrovo perilo, ima najceneje Šterk nesl. Karničnik, Stari trg 18. Iz Lf ubijane —lj Regulacijska dela v Gradaščici in Ljubljanici. V Gradaščici delajo od trnovskega mostu navzgor škarpo na levem bregu. Trnovski most izravnavajo z dovajanjem gramoza, zemlje, zidin in stare opeke. Ljudje že hodijo čezenj. Obe piramidi na levem bregu sta malone gotovi, drugi dve na desnem bregu sta pa v delu. Pri Tenentiju je napravljena lesena konstrukcija za bodočo železobetonsko brv, ki bo široka 1.90 m. Lepo udobno perišče v Cerkveni ulici je gotovo, v Gradaški ulici je pa še v opažu. Brežin nad opornim zidom je že precej narejenih na obeh bregovih. Pa tudi v Ljubljanici se pridno gibljejo. V strugi nakopičeno ilovico vlačijo s posebno pripravo na motorni pogon na nabrežju. Na desnem bregu je brezina od šentjakobskega mostu do zatvornic do malega narejena, na Krakovskem nasipu bodo z napravo brežin pridobili precej sveta ob sedanjem drevoredu. Tu sem so navo-zili cele kupe materijala, kakor gramoza, zemlje, prsti in zidin, da napravijo brezine. Na Bregu tn Gallusovem nabrežju hite z napravo brežin. V strugi so še veliki kupi ilovice, ki morajo vso spraviti na breg. Oporna temeljna zidova za novi čevljarski most sta skoraj narejena. Sredi struge zabijajo z motornim pogonom pilote, da zgrade 15 metrov dolg in 2.35 m širok opornik. Pri tromostovju obnavljajo robnike starega mostu in stavijo stopnice v podzemeljsko stranišče. Vsa dela gredo spešno od rok. — Pri tromostovju so včeraj zbetonirali železobetonsko ploščo pri desnem stranišču, med levim in starim mostom pa delajo epaž za betoniranje terase ob Prešernu. Postavljanje mostne ograje je precej zamudno delo. vendar bo pa 'kmalu postavljena na eni strani pri desnem mostu. — železno ograjo ob Gruberjevem prekopu Za gradom so končno popravili; zdaj jo pleskajo z minijem, kar bi morali narediti večkrat tudi prej. da bi ne zarjavela tako hitro. —lj Prvi kostanjar nam žo napoveduje neizprosno jesen. Sladoledarji so letos zelo zgodaj kapitulirali pred mrazom, že mesec dni jih ne vidimo več na ulicah. Zadnje čase se je pa vreme le zboljšalo, samo z dopoldansko meglo smo se morali zopet sprijazniti; včeraj popoldne je bilo pošteno toplo, ljudje so odložili plašče in pozabili skoraj popolnoma na jesen ter na bližnje križe in težave, ki so z njo v zvezi. Niti s prvim kostanjarjem, ki je začel peči in prodajati kostanj ob tromostovju ra Cankarjevem nabrežju. se niso mogli sprijazniti ter iim kostanj še ni posebno dišal. —lj Polaganje kabla. Te dni polagajo kabel v izkopan jarek od trnovskega žup-nišča do Dolenčeve hiše v Cerkveni ulici. Odtod ga bodo položili čez novi trnovski most na Emonsko cesto in še naprej. —lj Znižanje cen teletini in koštmno-vemu meso. Z današnjim dnem se je znižala cena: koštnmovemu mesu od 14 Din na 13 Din za 1 kg, teletini I. vrste od 18 Din na 16 Din za 1 kg, teletini TI. vrste od 12. Din do 14 Din ostane. —lj Prvj simfonični koncert letošnje sezone bo definitivno v pondeljek. dne 12. t. m. v veliki unionski dvorani. Priredi ga uprava Narodnega gledališča s svoiim opernim orkestrom in pod vodstvom dirigenta g. Lucijana-Marie Škrjanra. V orkestru so poleg članov opernega orkestra, 5e člani or-kestralneiTa društva Glasbene Matice in nn-ienci državnega konzervatorija. Na programu pa so skladbe: Bach: Druga simfonija, La)6vie: Caprice. ftkrjanc: Lirična overtu-ra in Čajkovski: Klavirski koncert, katerega izvaja s spremlievanjem orkestra prizunnf koncertni pianist Tvnn Nor. Program je v resnici lep. dobro nastudiran in upravičeno pričakujemo velik umetniški usn->eh. Pred-prodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Matični knijgami. —lj Danes Dostojevski r zvočnem Iilmn. Najjačji, največji in najgloblji opazovalec življenja prvak med romanopisci vseh narodov in vseh časov Fedor Dostojevski je nudil velikemu filmskemu režiserju umetniku Fedorju Ozepn s svoiim romanom »Bratje Karamazovi« hvaležno snov k velikemu umetniško izdelanemu govorečemu Filmu istega imena. Življenje, kruto, strašno, obenem tudi lepo, življenje, ki nam kaže vse strasti, ki človeka dvigajo in ga že v naslednjem trenutku pahnejo v globino najnižjih strasti, ki napravljajo iz njega razbojnika, to je vsebina tega velikega filma. V glavni vlogi Dimitrija Karamazova nam podaja veliki umetnik Fritz Kortner dorše-no rusko ličnost, njegova partnerica Ana Sten pa je uprav čarobno bitje: Kakor ruska Lihan Gish, angelsko lepa in polna izredne duševnosti in izraževalne potence, film je izdelan v proslavo 50-letnice smrti velikega romanopisca Fedorja Dostojevskega ter je dosegel povsod velik uspeh. Film predvaja danes ob četrt 3. pop. in jutri ob 11. dop. Zveza kult. društev v Elitnem kinu Matici. Cene globoko znižane. Mladini je film neprimeren. —lj Violinist Karlo flupel si je pridobil med svojim dveletnim bivanjem v Parizu v tamošnjih glasbenih krogih prav dobro ime. Resni glasbeni kritiki hvalijo njegovo izvrstno igro, predvsem pa njegovo tehnično spretnost. Rupel je kaj pogostokrat nastopal v Parizu na raznih dobrodelnih prireditvah kakor tudi na vseh prireditvah našega pariškega poslaništva. Deloma je nastopal tudi po ^Lznih drugih mestih v Franciji. Ljubljančanom je ljub in dober znanec še izza časa njegove študijske dobe. prav posebno pa izza lanske- ga samostojnega koncerta, ki mu je v vsakem pogledu izvrstno uspel. Program, ki si ga je izbral za ponedeljkov nastop, je v resnici prvovrsten in mu daje priliko pokazati vse svoje sposobnosti. Zastopani so avtorji raznih literatur m dob, kakor tudi najnovejša slovenska skladba Oster-čeva fantazija za violino in klavir. Pri klavirju bo sedel gospod Marijan Lipov-šek, ki je znan kot zelo spreten pianist in izvrsten spremljevalec. Koncert se bo vršil v ponedeljek, dne 5. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani. —lj Tvrdka klavirjev in glasbil Alfonz Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. —H Prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrha Jeruzalem po 16 Din liter, cviček iz Gadove peči po 14 Din liter — toči gostilna V JELOCNIK. Rožna dolina. 65 —lj Ceneje nego v razprodaji in prj tem le prvovrstno blago za plašče, obleke, zimske suknje in vso ostalo manufakturo nabavite pri znani tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu. ŠLAGER izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, se je preselila iz Vegove ulice na Aleksandrovo cesto 5. Vhod skozi vežo, desno. — Najnovejši šlager ji in drugi komadi so vam za malenkostno ceno vedno na razpolago. —U Umrli so v Ljubljani v času od 26. sept do 2. okt. Peterlin Anton, 63 let, mizar, Hranilniška cesta 7. Berk Adelgunda, 35 let, hiralka, Vidovdanska c. 9, Miihlei-sen Marija, roj. Rudesch, 78 let, vd. drž. pravdnika in hiš. posest., Stari trg 21, Ga-brovšek Milica, 24 let, učiteljica, Dolenjska cesta 50, Bajželj Ivan, 62 let, posestnik, Gasilska cesta 7. — V ljubljanskih bolnicah so umrli: Lužan Antonija, 62 let, dni-narica, Bitnje, Planko Maks, 42 let, sprevodnik drž. žel, Florijanska ulica, Prime Josip, 55 let, revident drž. žel. v p., Ma-sarvkova cesta, Burja Avgust, 3 mesece, sin strojnika, Črnomelj, Smolič Janez, 72 let, posestnik Lakovče-Novo mesto, Malovrh Jožef, 35 let, kuhar, Vič, Cerar Franc, 24 let, zidar Zaboršt, Kerstnik Ignac, 26 let, kajžar. Dvorska vas. štrukelj Ivan, 22 let, hči posestu., Bečaji, Kozar Alojzija, 27 let, žena rudarja, Hrastnik, Miklič Alojzij, 22 let, mizarski vajenec. Karteljevo pri Mirni poči. S-rnrekar Ivana, 59 let vžitka-rica, Zadvor p. Hrušca, Jelnikar Marta, 3 mesece, hči šoferja, Zalokarjeva, Zajec Jožefa, roj. Tavčar, 53 let, žena delavca, Karlovška c. 10, Justin Ivan, 40 let, Žagar, Jezersko nad Kranjem, Pirnat Edvard, 46 let. trg. sotrudnik švabičeva u Lica 15. —lj Slavko 0^erc je izmed novodobnih slovenskih skladateljev brez dvoma najbolj plodovit. Njegova dela so na repertoarju naše opere, kjer se bodo še ta mesec izvajale tri njegove operne novi tete-enodejanke, srečamo ga pa tudi skoro na vseh koncertnih programih zadnjih let. Za Ruplov koncert je napisal novo skladbo fantazija*, za gosli in klavir, ki ima trodelno obliko. Prvi in zadnji del imata počasen tempo, sreda pa je hitra, živahna. Fantazija, katere trije stavki slede brez odmora, se prvič javno izvaja. Poleg tega igra g. Rupel še: Bacha, Tartini-ja, \Vienavskega in druge. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. —lj I. Simfonični koncert opernega orkestra Orkestralnega društva Glasbene Matice, pod vodstvom dirigenta L. M. Skerjan-ca bo definitivno v ponedeljek, dne 12. t m. ob 20. uri v Unionski dvorani. —lj »Arljana< v filmu. V ponedeljek 5. t. m. prinese Elitni kino Matica slovito filmsko giumioo Elizabeto Bergner v prvem govorečem filmu in to v vlogi Arijane Kucnecove po znanem romanu Claude Ane-ta. Na film opozarjamo že danes. —lj Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani poziva svoje člane, da se danes udeleže svetovaclavske siavnosti, ki jo priredi Ćeškoslovenska obec v veliki dvorani Kazine ob 20. —ij Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola naznanja, da se vpisovanje k deci ln naraščaju zaključi definitivno dne 17. okt. t. 1. Pozneje prijavljene društvo ne bo moglo sprejeti. 514-n —lj Avtopodjetje Pečnikar je 1. t. m. izpremenilo vožnje na svojih progah ter a tem obvešča cenj. občinstvo, da se poslužuje novega voznega reda, ki je na vpogled po vseh javnih lokalih. 513-n —lj Sokol I. ,Ljubljana-Tabor obvešča svoje članstvo, da je danes razposlal položnice s prošnjo, da nakaže poljuben znesek za podporo gladujočim bratom, sestram in mladini sokolske župe Mostar. Kdor bi pomotoma ne dobil položnice, naj se posluži splošne popoložnice in vpiše našo številko 11.253 ali pa vplača svoj dar v društveni pisarni, kjer sprejemamo tudi darila v obleki, obutvi i. dr. Priskočimo tem nadim dragim pripadnikom na pomoč in pokažimo jim, da smo res bratje in sestre. Zdravo! — Uprava. —Ij IV. delavski prosvetni večer, ki ga priredita »Svoboda« in »Zarja-t v sredo 7. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, bo obsegal koncertne točke godbe »Zarje« in solospeve mezzosoprana, baritona in bas-baritona. Ciril štukelj bo pa predaval o nedavni največji mednarodni športni olimpijadi na Dunaju. Na modernem epidiaskopu bo pokazal nad 100 krasnih fotografskih posnetkov. Vstop na prosvetni večer je prost. —lj ITrni tečaji Trgovskega društva >Merknr. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice Plesni učitelj g. Količek. 511-n —lj Danes otvoritev plesne šole trgovskih nameščencev ZPNJ v veliki dvorani hotela Union ob 20 uri. Vse stalne plesalce, ki morda niso dobili vabil vabimo, da se javijo pri vhodu. 504-n —lj Danes in jutri v nedeljo vsi prijatelji dobrih domačih krvavih in jeternih klobas ter pristnih dolenjskih in štajerskih vin v gostilno Svetič pri Koleziji.. 510-n —lj Nedeljski popoldanski plesni tečaj »Jenkove šole« se otvori jutri 1. t. m. oh pol 4. pop. v Kazini z revijo vseh letošnjih novitet. Sonny-Boy Jazz. Začetniki vabljeni ob 3 uri. Posebni začetniški tečaj se pa prične v ponedeljek 5. t. m. ob 8. zveč [ntormacijc in prijave — tudi za posebne ure dnevno od 10.—13. in 15.—21. ure v Kazini. 50fc-n —lj Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra v nedeljo 4. oktobra veseloigro v treh dejanjih >Gašperček Zmagovalec«. Začetek točno ob 4. pop., v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. 505-n —lj Opozarjamo na 25°/t popusta vsled padca funta na ocrlas Commerce. 507-n Elitni Kino Matica Samo še danes in jutri se boste izvrstno zabavali pri veseli opereti Mamse e N it o u ch e V glavni vlogi šarmantna in temperamentna ANY ONDRA in poleg nje OSKAR KAKLVVEIS, GEORG ALEXANDEK, HANS JUNKERMANN Bombe smeha! Salve krohota! Krasno dopolnila I. Ufin kabaret z najlx)ljšimi pevci in artisti. Dajos Bela orkester! Nova Mick v miška! Predstave danes ob 4., 7 ^4 in 9 H zvečer — jutri, v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. Telefon 2124. i Iz Celja —c Pozdrav češkoslovaških dobrovolj-cev v Celju. Včeraj popoldne se je peljala z drugim brzovlakom ob 16. skozi Celje deputacija Češkoslovaških dobrovoljcev iz svetovne vojne na velike dobrovoljske siavnosti v Beogradu. Po prihodu vlaka so češki gostje med sviranjem celjske želez-ničarske godbe Izstopili iz salonskega vagona, nakar jih je v imenu celjske Jugo-slovensko - češkoslovaške lige in celjskih dobrovoljcev pozdravil predsednik hge g. dr. Juro Hrasovec, kateremu se je zahvalil s krajšim govorom eden članov deputacije. Nato jih je še pozdravil v imenu nase vojske poveljnik celjskega 39. pešpolka g. polkovnik Golubovlč. Ker je stal vlak le nekaj minut, so morali gostje zopet nazaj v vagon, nakar so se odpeljali ob živahnem vzklikanju in pozdravljanju Celjanov in ob zvokih godbe. Sresko načelstvo je zastopal pri sprejemu g. višji pristav For-česin, celjsko mestno občino pa magistrat-ni ravnatelj g. Ivo Šubic. —e Francoski krožek v Celju naznanja, da se bodo vršili po sklepu občnega zbora v tekočem šolskem letu poleg že objavljenega učnega tečaja za mladino še naslednji trije tečaji francoskega jezika za odrasle: 1. Začetni učni tečaj, ki se bo vršil predvidoma vsak torek in petek od 18. do 19. ure zvečer. 2. Nadaljevalni učni tečaj, ki se bo vršil vsak torek in petek od pol 20. do pol 21. zvečer. 3. Literarno-konverzacijski tečaj, ki se bo vršil vsak ponedeljek in Četrtek od četrt na 19. do četrt na 20. zvečer. Ti trije tečaji se bodo vršili v državni deški meščanski šoli v Vodnikovi ulici. Provizorično nastavljene pa se lahko dogovorno z udeleženci spremene. Začetni in nadaljevalni tečaj se začneta prmodnji torek 6. t. m., literarno -konverzacijski pa prihodnji porfedeljek 5. t. m. Pred omenjenimi začetnimi urami se bo vršilo tudi vpisovanje. Učni tečaj za mladino se vrši vsak ponedeljek in četrtek od pol 15. do pol 16. ure v mestni dekliški osnovni šoli. Prijave se še vedno sprejemajo. Obenem vabi odbor tukajšnja društva, da se vsi, ki se zanimajo, čim bolj okoriščajo z bogato knjižnico, ki bo zaenkrat odprta vsako sredo od 17. do 19., na željo pa tudi druge dneve. —c Javna mestna knjižnica v Celju je izposodila v mesecu septembru 1057 strankam skupno 2318 knjig. —c Nage hmeljarstvo na potujoči razstavi. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino s sedežem v žalcu se udeleži potujoče kmetijske razstave, ki jo je organiziralo kmetijsko ministrstvo, z nekaterimi vzorci in slikami ter je razstavne predmete že odposlalo sreskemu kmetijskemu referentu v Celju. —c Jutrišnji sport. Jutri popoldne se bosta srečala na igrišču pri Skalni kleti v prvenstveni pod savezni nogometni tekmi ESSK Maribor in celjski Atletiki. Začetek tekme bo ob 15. 55 79 3531 .5L >8LOVENSKT NAROD«, dne 3. oktobra 10S1 Bbtf* 5 »Spet pojdemo brat" Lepo je v Prlekiji, ko dozori grozdje in se začne trgatev Ljubljana, 3. oktobra. Kako poje čriček, ki mu pravijo Prleki hčirič, in ki ga je proslavil Slomšek v po-narodeli zdravici — že čriček prepeva, ne morem več spat' — večina Ljubljančanov najbrž ne ve, saj v Ljubljani ne poje. Zato tudi ne morejo razumeti, kako velik pomen ima čričkova pesem v vinorodnih krajih, čeprav o nji nihče ne govori. Omenjena zdravica, ki jo gotovo zna zapeti vak prijatelj vinske kapljice, izrazi ta velik pomen, češ, »že čriček prepeva, spet pojdemo brat.« Čriček namreč začne peti v vinogradih, ko začne zoreti grozdje. In takrat obide vinogradnika nekaj taksnega, kot je pesniško vzbičenje. Vsi križi in težave, težko delo in celoletno trpljenje ter strah pred uimami — vse je naenkrat pozabljeno. »Spet pojdemo bratlc Tako je tudi v Prlekiji branje ali trgatev največji praznik ter je prej nekakšen svečan obred kot delo samo na sebi. Prteški klopotci Srodi avgusta začno napovedovati veliki čas branja značilni klopotci, ki so originalna prleška posebnost. Ljubljančani imenujejo pokvarjena jajca — klopotce, zato se jim gotovo niti ne sanja, kaj je prlešk! klopotec. Kakšen je pa mlin na veter, vsaj približno vedo rn klopotec je klopotalnica veter. Kontumac perutnine Takšni klopotci torej napovedujejo v Prlekiji, da se bliža čas branja, a kar nI njihov edin namen. Klopotci so nastali baje zaradi tega, da bi s svojim ropotom prega-njaJi iz vinogradov požrešne ptice. Z gotovostjo pa se tega ne more trditi, saj se vrabci in drugi pernati tatici ne brigajo za takšen ropot, zlasti, ko se goste s sladkim grozdjem. Skoda, ki jo napravijo ptiči v vinogradih, rudi še ni bila nikdar znatna. Domačo perutnino pa zapro v kletke, baš v ta namen narejene, ko začne zoreti grozdje. Zanjo je ta zapor nekakšen dva-mesečni »kontumac«, ki ga sicer nihče ne ukaže, vendar ljudje zapro perutnino, četudi sami nimajo vinograda. Veselje otrok Tudi otroci ne silijo v vinograde in lastnik vinograda sam kvečjemu, da pokusi le kakšno jagodo, da ugotovi, kakšno bo novo vino. Sleherni otrok ve, da ne sme pred branjem zobati grozdja in bi se tudi v tem pogledu ne pregrešil, če bi ga plašili ali ne, češ, da je v vsaki jagodi kača do branja. Otroci se grozdja pred trgatvijo naravnost boje, zato je tudi zanje čas branja najlepši ter se ga še bolj vesele kot šolskih počitnic. Svečan začetek trgatve Na trgatev povabi vinogradnik znance in sorodnike skoraj tako ceremonijelno Pogled na vinske gorice, kjer j e doma žlahtni jeruzalemčan Torej taksna pošast je: veternice — ali, če hočete, tudi propeler — ima podobne kot mlin na veter, pritrjene so na vodoravni osi. ki leži na povsem enostavnem lesenem ogrodju, dveh lesenih pokončni-kih, povezanih s prečnikoma, ki vezeta ogrodje v okvir. Spodnji prečnik je prevrtan v sredi, da se klopotec lahko natakne na pokončno os. Na vodoravni osi, na kateri so pritrjene veternice, sta na ta kn j ena dva ali eden kolešček, na njima pa gibljivo pritrjena po 4 majhna kladiva. K ogrodju je še pritrjena dobro zveneča deska iz izbranega lesa in rep ali metlica, ki služi klopotcu kot krmilo, da se obrača za vetrom. Klopotce postavljajo na vetrovne točke, na vrhu hribov, če so veliki jih nasade na posebno močan drog, ki ga opremijo s klini, da se lahko pleza h klopotcu, če ga je treba zavreti ob premočnem vetru, ali namazati. Ko je dovod j vetrovno, se seveda klopotec vrti, ali »gre«; veter se upre v veternice, kar spravi klopotec v pogon, vodoravna os se začne vrteti obenem z veterni-cami in s koieočki, ki so pritrjeni na nji, kladiva pa začno tolči po pod njimi pritrjeni deski: kAopotec k topota. Nekateri starejši klopotci so zelo veliki; največji, ki ima 6 m dolge veternice, klopo ta letos v Lrtmerku, na enem najvišjih gričev Slov. goric, približno tričetrt ure T>eshoje od Ormoža proti severu. Kladiva tega ktopotca tehtajo po pol kg, njegov klopot se pa sliši do 16 km daleč. Nekateri stari klopotci so pa tudi redke ljudske umetnine, a jih je zdaj že malo. V Veličanah, v vasi, ki je na istem slemenu kot Jeruzalem, pa lahko še vidiš takšno zanimivo redkost. Pri tem klopotcu vrti prenosni zobati kolešček, ki je pritrjen na vodoravni osi. okrogel podij, na katerem stojita plesalec in plesalka, lepo izrezljani in v staro prleško nošo oblečeni lutki. Ko se podij vrti, se zdi, da plešeta le plesalca sama od sebe. Na koncu vodoravne osi pa poganja z vzvodom možakar klopotec in je tudi lepo izrezljan, ves mehanizem je pa tako duhovito sestavljen, da ga moraš občudovati in to še tem bolj, saj klopotce izdelujejo povsem preprosti ljudje. I kot imeniten meščan goste na večerjo. »Broči« (bralci, trgači) pa se tudi smatrajo kot gostje, ne delavcu Zato tudi pridejo brat čestokrat družine korporativno. Berejo tudi najmlajši člani, čeprav več pozob-Ijejo kot naberejo. Takšne vesele trgatve so samo pri malih in srednjih vinogradnikih, pri »gosposkih« je pa branje bolj prozaično opravilo. Dan branja napoči navadno z grmenjem možnarjev. Od goric do goric odmevajo streli kot o vel'ki noči, kar še povzdigne praznično razpoloženje. Otrokom pravijo, da izganjajo s streljanjem kače iz grozdja. Način branja Brati začno, kot opravljati vsako delo v vinogradu, od spodaj navkreber. V&ak bralec bere v svoji vrsti, trte so namreč zasajene v ravnih, pravokotnih vrstah. Grozdje nabirajo navadno v škafe, možaki, ki so za to določeni, ga pa odnašajo v lesenih brentah, ki so narejene nalašč za ta namen, na vrh hriba, kjer ga izstresajo v velike kadi, ki so naložene na vozeh, ali ga pa nosijo naravnost v »prešo« na pod, če je blizu. Grozdje v brente tlačijo, da je že v brentah povsem zmečkano. Tako natlačena brenta je precej težka in ni posebno prijetno prenašati jo ves dan visoko na hrib, vendar so taksne težave le radost, saj Prlek zaradi preljubega vinca rad vse prenese, ker ve, da tudi njega vince rado nosi. Zato tudi »piitar« (piitar — brenta) z veseljem reže v kol, na katerega se opira pri nošnji, črte, da ve kolikokrat je izpraznil brento. Vinogradniki vedo zračunati po brentah grozdja, koliko vina bo nateklo. Bralci bero in zobljejo in zobljejo, vsak sme po mili volji zobati, kolikor spravi vase. Brez južin (malic) seveda tudi ne gre. Pije se prav po prleško, namesto črnega kruha pa je ta dan navadno orehova potica in pšeničen kruh. Možnarji grme ves dan. Prleške zidanic Kosilo bralci opravijo hitro, ker je treba navadno hiteti, da je branje opravljeno do večera,. zato prineso kosilo v vinograd ali v »klet«. Vinogradi imajo namreč posebne kleti, ki jih Dolenjci imenujejo zidanice. Te prleške kleti so pa lesene ter ne- katere izvirajo celo iz 17. stoletja. Ometane so z ilovico ter so rumene — dočim so belokranjske bele — krite so s slamo. Postavljene so nad zemljo in me imenujejo kleti le zaradi tega, ker so vinske shrambe. Takšnih kleti zdaj več ne grade, nego kopljejo kleti pod hišami, stare kleti pa čedalje bolj opuščajo. Ker vinogradi niso vedno pri hišah, zato so kleti potrebne kot shrambe, za orodje, če že ne spravljajo več vina v njih, vinogradniški delavci pa južmajo pod njihovimi pristreški. Pojedina po branju Ko je branje opravljeno, čaka bralce pojedina. Vse najboljše mora ob tej priliki na mizo in sleherni mora biti vesel. Gorje mu, kdor bi ne bil zidane votje! Zapojiii bi ga do nezavesti, kajti v Prlekiji ne smeš reči, da ne boš pil, ko se pije. težje se je braniti, kot prti, če si Še takšen abstinent Bralci se vračajo domov, pomi vseh dobrot, navadno še s polnimi škafi grozdja. Čeprav ga imajo tudi doma — takšna je namreč navada. Starinske preše Možakarji pa silijo v prešah cele noči žlahtni sok iz nabranega grozdja. Tudi preše so še v Prlekiji starinske. Tvori jo štiriogiat lesen oder s približno meter visokim obodom. Ta oder pa ne obsega vsega prostora v preši, največ tretjino prostora. Po dolžini prostora je visoko pod streho (preše nimajo stropa) na pokončnih ogromnih lesenih vijakih »prešpenj«, velik zelo težek ofcrtežilnik iz debelega debla, ob tesanoga na štiri ogle. Ti prespan ji (panj — deblo) so stari več sto let in so tudi iz stoletnih dreves, kakršnih zdaj več ne najdeš. Grozdje na odru nakupičijo v majnen stolp ter ga oklenejo s posebnim obodom v krogu, zgoraj ga pokrijejo z lesenim pokrovom, nanj pa polože tramiče kot podlogo za prespan j, na katero se vleže, ko ga spuste dol. V ta namen odvijajo omenjeni ogromen pokončni vijak, ki sega skozi prespan j, ki je prav za prav njegova vijačna matica. Na ta način je iztisnjena iz grozdja slednja kapljica vinskega soka, ki odteka iz odra v veliko kad pod njim, ali pa pc ceveh naravnost v sode, v poleg ležečo klet. Mošt seveda lahko vsak pije do mile volje, vendar pa pijo možaki pri tako imenitnem opraviJu le staro vino, goste jih navadno tudi s »prolenkom« (mlad prašič, ki mu mesar še ne obere s lam in o), da jih dovolj žeja. Pri »gosposkih« Pri »gosposkihc je, kot rečeno, stvar manj vesela. Bralcev ninče ne gosti, dobe le pijačo in grotzdja jim ne branijo zobati, vse delo se pa opravlja brez posebnih ceremonij. Pri nekaterih velevinogradnikih traja branje mesec dni in mesec dni teče mošt v njegovo klet ter ga nateče končno do 200 in še več hektolitrov. »Gospoda« pa dostikrat tudi ob trgatvi ni niti blizu. Zopet drugi imajo pri vinogradih prave rezidence, v katerih bivajo samo ob trgatvi, sicer so vse leto prazne. Končno je vendar skromno prlesko branje bolj veselo kot »gosposko« m reven Prlek se imenitno kosa s slehernim »gospodom« v zidani volji. O Gumna in udrava I* •JCctitimtca Cavo / Tudi zemljepis. — Kje je največ dijamantov? — V zastavljalnici, gospod učitelj. Bn dan ixža$eiyaSpe£ice 6. Srecct Zvečer pa zala Špelica JPrav mirnim srcem upat je šla. Za njo firm velikega J9 pranja, Zdaj laJiko si privošči spanja, ln sladko sanjala je vso noć — ToAlbus-MUa je čudežna moć, Vsaka gospodinja lahko mirno zaspi, ako uporablja za veliko pranje perila Albus-Milo. Ne dajie se premotili in ne sprejmite mesto davno preizkušenega pralnega Al-bus - Mila nobenega navidez poceni mila. Kajti navidez ceneje je često dražje, radi tega ne izpostavljajte svojega perila nikakim dvomljivim eksperimentom, temveč uporabljajte samo AL BUS Stavbno gibanje v mestu in okolici Sezona se bliža koncu, vendar pa mnogi Se zidajo LJubljana 3. oktobra. Na Mirju je zrasla iz njiv eno- oziroma dvonadstropna hiša, ki sta si jo skupaj omislila inž Črtomir Nagode in ga Marija Brejc. Poslopje je bilo te dni v grobem sezidano in pokrito. Svetla solnčna stano* vanja bodo v visokem pritličju ter v prvem in drugem nadstropju oziroma v podstrešju. Ce bo vreme ugodno, bodo dela tako pospešili, da bodo stanovanja pred zimo gotova in porab na. Zidanje te dvojne hiše vodi stavbno podjetje Anton Mavric. V Su&teršioevj ulici, ki teče sporedno z Zaloško cesto, je zraslo letos nekaj prav ličnih hi$, ki jih je 6ezidal Oražem. Poslopja so skoraj enako zi nizka. — Kako se da to pojasniti? — vpraša blizu stoječa dama. Zdravnik skomigne z romeni in vz-dihne, rekoč: — Imamo samo fakt, razlage pa žal ne! Vi imate fakt. jaz na dva bankovca po pet rabljev. Jaz sem na boljšem ... Zahvaliti se moram hipnotizmu, a razlage ne potrebujem. Ubogi hipnotizer! Le čemu si se zvezal z menoj, s kačo? P. S. E. Ali ni to prokieta smola, ali ni to svinjarija? Prav kar sem zvedel, da mi bankovcev po pet nibrjev ni stisnil v ro- ke hipnotizer, temveč moj predstojnik Peter Fedorič. — To sem napravil s teboj, — je dejal, — da spoznam tvojo poštenost. Ah, vrag ga vzemi! — Sramota, prijatelj! Ni lepo! Kaj takšnega nisem pričakoval. — Toda jaz imam otroke, prevos-hoditeftstvo ... ženo ... mater ... In pri taki draginji... — Ne, ni lepo... In še svoj list si hotel izdajati... Sram te bodi. Mislil sem, da si poštenjak, zdaj pa vidim, da nisi... Treba mu je bilo vrniti dva bankovca po pet rubljev. Toda kako storiti to? Dobro ime je dražje od de-naTja. — Na te se ne jezim! — je nadaljeval predstojnik. — Vrag te vzemi, tvoja natura je taka... Toda ona! Ona! Ou-udno! Sama krotkost. nedolžnost in čednost jo je... A? In evo, tudi ona se je polakomnila denarja. Tudi ona je zaspala. Pod »ona« je razumel moj predstojnik svojo ženo Matrjono Nikola-Jevuo. Stran b >S L O V E N S K T N A F O D«, dne S. oktobra 1031 Stev 224 Lesno bogastvo Rusije £e lani se je Rusija povzpela v izvoza lesa na prvo mesto V knjigi ameriškega novinarja H. R. Knickerbockerja o sovjetski Rusiji, ki jo je lani prepotoval m v glavnih obrisih proučil, najdemo tudi odgovor na vprašanje, od kod naenkrat tako velik zastoj v lesni industriji in trgovini po vsem svetu. Les je v mnogih jezikih rimboJ lenobnosti, toda pogleda na 100 splavov, kj je vsak od njih dolg četrt milje, ležečih tu v dotoku Volge, je bil najdra-matičnejši in najinstruktivnejši pouk v mednarodnem gospodarstvu na poti, ki me je vodila doslej 6.000 mili skozi Sovjetsko unijo. Bilo je dramatično starti visoko gori na solnčnem bregu, ozirati se po pritoku in šteti ogromne splave, žugajoče se na rjavkasti površini vode nalik predpotopnim kuščarjem, pri tem pa računati, kaj pomeni njihova prisotnost za Sovjetsko unijo in svet, ki napeto opazuje gigantski eksperiment tega živahnega industrijskega razvaja pod petletko. V vsakem splavu je bilo 10.000 kubičnih metrov lesa, skupaj torej 10 milijonov kubičnih metrov. Vsi so bfli na poti v številne parne žage Volgo-ka-spiške lesne družbe, 40 odstotkov lesa Je slo za izvoz. Z drugimi besedami, tu je videl človek na mah toliko lesa, kolikor ga je izvozila vsa Sovjetska unija \. 19?2, množino, ki je tvorila nad 1 odstotek vsega lesa, kar so ga posekali v tem letu (lani) v Zedinjenih državah. Bila je edinstvena priložnost preizkusiti statistike, ki jih je v Sovjetski uroti toliko in ki jih ljudje tako radi presojajo skeptično. Tu, na enem najvažnejših proizvodov Sovjetske unije, važnem za njo samo in za mnoge druge države, si lahko prekontrohral v nekaj minutah produkcijske številke ene največjih ruskih industrij, proces, ki bi ga ne obvladal noben človek pri katerikoli tovarni v enem letu. Skratka, pogled na te splave, v pravilnem razmerju vtisnjen v svetovni okvir lesne proizvodnje, pojasni človeku malo znano in presenetljivo dejstvo, da se je Sovjetska unija L 1930. z enim skokom povzpela do največjega izvoznika lesa na svetu s skupnim izvozom v kubičnih metrih, ki bo najbrž do konca leta prekosil ameriški izvoz najmanj dvakratno. Svet tudi se ni dovolj spoznal, da seka Sovjetska imaja na leto dvakrat toliko lesa, kakor Zedinjene države. Prav tako malo vedo ljudje, da bo imela Sovjetska untia pod petletko, ki bo na potju lesne industrije izpolnjena hitro in pred določenim rokom, 1. 1932. trikrat tako ve-Bko celotno proizvodnjo lesa kakor Zedinjene države. Vorgo-kaspiška lesna družba je v marsikaterem pogledu zanimiva. Dve nri smo rabili, da smo prišli skozi oddelke 18 parnih žag m si jih površno ogledali samo nekaj. Cele milje daleč idoli ob reki so pokrivala bregove debla, skladovnice nažaganega lesa in poslopja parnih žag. Debla pridejo vsa po Volgi, iz omrežja vodnih poti, ki režejo Ural in severno Rusijo, po rekah Bjelaja, Kama in Vjatka, ki teko skozi najbogatejše in izkoriščanju najdostop-neiše gozdove. Med vožnjo po železnici iz Cerjabinska v Samaro preko Ufe smo videli na Bjeli 12 takih splavov, s parnikom po Volgi od Samare do Stalingrada (prej Caricin) smo se pa peljali zopet mimo 12 splavov, plavajočih počasi proti Stalingradu. 20 mož brodeča posadka splava živi v svojih lesenih kolibah enako udobno, kakor na suhem. Čim dosežejo vsi ti splavi Stalm-grad, se pomnoži število onih 100, ki leže v zalivu, najmanj za polovico in Volgo-kaspiška lesna družba bo imela na razpolago najmanj 15 milijonov kubičnih metrov lesa. Kako naglo se je dvignil izvoz lesa, je razvidno iz dejstva, da doseže v tem letu (lani) po predhodni cenitvi 8 miljard kubičnih čevljev, dočim je znašal leta 1929. 3 milijarde 337.000.000, leta 1938. 2 mffi-Šardi 320.000.000, leta 1927. I milijardo 779.000.000, leta 1913 pa 3 miligarde 269.790.000, če računamo oni del Rusije, ki ga zavzema zdaj Sovjetska uni-aa. Ti podatki so oficijelni m izvirajo iz publikacij sovjetske monopolske družbe za zunanjo trgovino. Cenitev za leto 1930. bazira na oficijelni sovjetski izjavi, po kateri je brl izvoz lesa v času od 1. oktobra 1929 6x> 1. julija 1930 po vrednosti za 159 odstotkov večiji od vrednosti v odgovarjajočih 9 mesecih 1. 192S-29. To bi pomenilo v perijodi padanja cen po volumnu še večji odstotni porast, toda če prenesemo število 100 odstotkov na celokupno letno proizvodnjo v leta 1929., dobimo že približno 8 milijonov kubičnih čevljev. Kaj pomenijo te številke za Zedinjene države in druge tekmece Sovjetske unije, je razvidno iz podatkov o izvozu lesa iz petih najvažnejših, les izvažajočih držav v letu 1928. in 1929. Finska je rirvozJIa leta 1928. (v milijonih) 4183 kubičnfh čevljev lesa, Poljska 3.443, Zedinjene države 3119. Švedska 2723, Sovjetska unija pa 2320 Leta 1929. je izvozila Finska 4272, Zedinjene države 3458, Sovjetska unija 3337, Poljska 2961 ki Švedska 2876. Leta 1938. je bila Rusija na petem mestu, leta 1929. pa na tretjem tik za Zedinjenimi državami. Toda 1. 1930. bo izvozila Sovjetska unija po njeni lasta* uradni statistiki 8 mitjard kubičtrih čer ska in več kakor dvakrat toliko kot Amerika. V prvih dveh letih petletke je Sovjetska unija izvoz svojega lesa popetorila ki je prekosila svoj predvojni izvoz in vse tekmece. Les je nadkri-lil glavni sovjetski izvozni predmet petrolej. Celokupna lesna produkcija Sovjetske unije je znašala 1. 1927-28. v letu pred petletko, okrog 60 mifcard kubičnih čevljev. Leta 1932-33 pa naj bi znašala proizvodnja po načrtu 109 miljard kubičnih čevljev. Večina sovjetskega lesa gre v Anglijo, Nemčijo, Holandsko in Beigfto. V zadnjim času je začela Rusija preplavljati tudi domača tržišča svojih glavnih tekmecev Amerike in Finske. Do L septembra 1929 so uvozile Zedinjene države iz Sovjetske unije 3 milijone kubičnih čevljev lesa, v septembru 1930 pa 30 milijonov. To je samo desetinka odstotka ameriške proizvodnje. Ameriški lesni strokovnjaki pa presojajo trgovino Anglije s Sovjetsko unijo kot migljaj, kaj utegnejo doživeti Zedinjene države. Anglija je uvozila leta 1925. iz Sovjetske unije 570 milijonov kubičnih čevljev lesa, leta 1930. pa že 1 miljard o 200,000.000 kubičnih čevljev, množino, ki že igra v lesni trgovini vsakega naroda vlogo. Ce gledaš na 100 splavov tu v Stalingradu, dobe te številke svoj usodni pomen. — Se počuti Vaše Veličanstvo slabo? — Da, v križu me trga — je odgovoril cesar. Paar se je nasmehnil in povedal cesarju, kaj je doživel pri dvornem krojaču Ja-noušku. Namignil mu je, naj bi se tudi on zatekel k iznajdljivemu krojaču. Franc Jožef je takoj zapovedal, naj pride Ja-noušek s flanelasto krpo in likal nikom k njemu. In Čez pol ure so videle stene starega dvorca zanimiv prizor. Češki krojač Janoušek je navdušeno likal hrbet starega avstrijskega cesarja. In polikani Franc Jožef je potem lahko še 9 let dokaj vzravnan sedel na avstrijskem prestolu. M. Hugh R. VVilson, ameriški poslanik v Bernu, ki je bil pritegnjen k posvetovanjem Društva narodov o kitajsko - japonskem sporu 120 jezikov v Evropi V Evropi se govori 120 jezikov in od teh jih odpade samo na Rusijo 83. Kar se tiče razširjenosti, je na prvem mestu nemščina, ki jo govori v Evropi nad 90 milijonov ljudi, angleščino govori 47 milijonov ljudi, italijanščino 40 milijonov, francoščino 39 milijonov, poljščino 23 milijonov, španščino 16 milijonov, holand-ščino 11 milijonov, madžarščino 10 milijonov itd. Izmed 83 jezikov, ki jih govore na širni ruski zemlji živeči ljudje, prevladuje po svojem pomenu samo 19 jezikov, ki govori vsakega najmanj 5 milijonov ljudi. Od ostalih 37 jezikov v Rusiji ima vsak izpod en milijon pripadnikov. 27 jezikov govore manjše narodnostne skupine okroglo po 100.000 ljudi. V Dagestanu na severnem Kavkazu je celo vas, ki šteje nekaj sto prebivalcev in ima svoj poseben, sosedom nerazumljiv jezik. Odstopi vsi zunanji minister nanldnške vlade dr. Wang, ki so ga študentje napadli m težko ranflL Novi kitajski zunanji minister dr. Sze, ki je bil doslej poslanik v Londonu. Franc Jožef in ceski krojač H krojaču Janoušku na Dunaju je prišel nekega dne generalni adjutant cesarja Franca Jožefa grof Paar pomerjat novo uniformo. Ko je oblekel paradno bluzo, je bolestno zastokal in se začel zvijati. — Putika je brž pojasnil mojstru Janoušku. — Ekscelenca, proti temu pa poznam imenitno sredstvo. Dovolite, da vas malo polikam. — Kako se pa to napravi? — ga je vprašal grof začudeno. Mojster Janoušek je prinesel flanelasto krpo in vroč likalnik. Grof se je pripog-nil, Janoušek mu je položil krpo na križ in nekaj minut ga je navdušeno likal. Ko se je grof zravnal, ni bilo o bolečinah v križu duha ne sluha. Čez nekaj mesecev je stopil nekega jutra grof Paar v kabinet starega cesarja. Franc Jožef je bil siten in «**p»n Admiralov sin vlomilec Letos poleti je bilo vlomljeno v več francoskih gradov in vil. Vlomilci so odnesli bogat plen, mnogo denarja, srebrni-ne in umetnin, šele zdaj se je posrečilo pariški policiji aretirati štiri člane vlomilske tolpe in sicer dve sestri ter njuna prijatelja. Tretji par je srečno odnesel pete v Belgijo. Med aretiranimi je najstarejšemu komaj 20 let, drugi je pa sin francoskega admirala, ki je padel v svetovni vojni. Dekleti sta stari 16 in 18 let. Vlomilsko tolpo sta vodili sestri Odette in Germaine Blanc. Zaradi gospodarske krize so morali njuni starši štedi ti, kar pa hčerkama ni bilo po volji. Nekega dne sta z ukradenim avtomobilom pobegnili in se zatekli s svojima ljubČkoma v najlepši hotel na francoski rivijeri. Iz hotela se je napotila podjetna družba prvič po zločinskih opravkih in s seboj je vzela še en nadebudni parček. Kmalu je tolpa ukradla Še en avtomobil. Nekega večera so se odpeljali z obema avtomobiloma k veliki vili, kjer je bil doma samo vrtnar. Mož je naenkrat zaslišal klice na pomoč. Skočil je na cesto in zagledal dva avtomobila zapičena drug v drugega. Dva fanta sta si prizadevala obuditi dve onesveščeni mladi dami. Vrtnar je takoj ponudil svojo pomoč in fanta sta jo rada sprejela. Ta čas, ko se je vrtnar sukal okrog dozdevno onesvešče-nib deklet, sta zlezla fanta skozi okno v vilo in pokradla vse, kar jima je prišlo pod roke. Vrtnar ni ničesar opazil in želel je družbi še srečno pot, ko se je poslovila od njega in mu dala 50 frankov napitnine, seveda iz ukradenega denarja. Tako je podjetna tolpa izropala šest vil in gradov. Moteč izpregovoril V ameriSkem mestu Hullu se ie pripetilo, da je mutec pred oltarjem, kamor je btf stopil s svojo izvoljenko, nenadoma io&pregovoril. Gre za lekarna r-jevega sina Palmerstona, ki je kot 6 letni deček nenadoma izgubil dar govora, ker si je bil močno pretresel možgane. Navzlic temu se je pa seznanil s prodajalko v lekarni svojega očeta, s katero se je sporazumeval usmeno Iv s pomr^čjo kretenj. Imela se rada in končno sta sklenila poročiti se. Starši so bili s tem zadovoljni in za poroko je bilo že vse pripravljeno Zaročenca srta odšla i cerkev in stopite P'f*d oltar, kjer je pa ženin naenkrat pregovoril. Duhovnik je vprašal ženina, Če hoče vzeti svojo izvoljenko, ji ostati vse žrvljenje zvest itd. In ženin ie naenkrat odgovoril »da!«. Lahko si mislimo nevestino presenečenje, ki je pa bno seveda zelo prijetno. Najbolj je pa strmel ženin sam, ki je začel od veselja na ves glas kričati, da je rzpie-govoril in ves zbegan je planil iz cerkve. Vsi so mislih, da se mu je zmešalo in skočili so za njim, da bi ga prijeti. Komaj so ga pomirili, tako je bil od veselja razburjen. Na svatbo !e bil pa pozabil in šele ko se je pomiril, sta oxršla z nevesto nazaj v cerkev, kjer so se poročni obredi nadaljevali. V Wilkinsovi podmornici V Stockhohn se je vrnil s Spitzber-gov znani filmski fcitograf John Dored, ki se j2 nekag časa vozil z Wmkmso-novo podmornico »Nautihis« proti severnemu tečaju. Švedskim novitnarjem ie pravil o življenju v podmornici. Krasni so bili prizori, ko je posadka gledala nad seboj ogromne ledene gore. Reflektorji so jih obsevali in lesketali so se v mavričnih barvah. Podmornica se je trikrat pogreznila pod ledeno skorjo. In dvakrat se je vožnje pod ledom udeležil Do red. Enkrat je ostal na ledeni gori, da je mogel podmornico fotografirati od zunaj. Drugi dan se je dvignila podmornica na nasprotni strani nad led m se vrnila, da je sprejela na krov njega in še enega člana ekspedicije. Mraz na ledeni gori je bil pa vendar še prijetnejši od življenja v podmornici. Tudi tam je bilo zelo hladno, saj je kolebala temperatura med 4 stopinje nad ničlo tn 2 stopinji pod ničlo. Še hujša je pa brla vlaga, ki je ni bilo mogoče preprečiti. S sten je neprestano kapak), povsod je bilo mnogo nesnage in strašno je smrdelo. Po več dni se nihče ni slekel. Za stole v podmornici sploh na bilo prostora in posadka je morala stati ali ležati, pa še to je šlo zek) tež^ko. da post blagodejno vpliva na organizem in da človeku nekoliko podaljša življenje vsaj v onih primerih, ko bi si ga s preobilim uživanjem jedače m p-jače skrajšal, toda to nima s pomlajevanjem ničesar opraviti. To je bo\i odpor proti starosti, kakor povratck v mladost. Str Josiaii Stamp, ravnatelj Angleške banke, je prihajal v poštev za morebitnega naslednika guvernerja Montagu Normana. Izumitelj periskopa umrl V svoji vfli v Londonu je umrl te dni sir Howard Grubb, ki ga označu* jejo londonski listi za izumitelja pod* mornice. Grubb pa ni izumil p odmor* niče same, temveč nekaj, kar je še važnejše, namreč njene oči. Izumil je periskop, brez katerega je podmor» niča kakor ptica brez peruti. Dotlej je bila podmornica slepa m torej ni mogla igrati v vojni tako velike vloge kakor zdaj, ko ima oči, s katerimi vidi na vse strani. Podmornico je izumil v prvotni obliki Holandec Drebbel že v 17. sto* let ju, izpopolnili so jo pa Francoz Papin, Američan Bushnel ter Angleža Foulton in Day. Končno obliko ji je dal Nemec Bauer. Toda vse to je bilo še premalo, kajti podmornica je mc*» gla sicer dihati skozi usnjeno cev, mo» lečo iz vode, ni pa mogla gledati. Oči ji je dal šele Howard s svojim peri* skopom. To je premična cev, oprem* ljena s celim sistemom leč in zrcal, s pomočjo katerih vidi posadka pod* mornice vse, kar se godi rta vodi. če* prav pluje podmornica pod vodo. Letna rezidenca ministrskega predsednika Lavala. — Laval ima na svojem posestvu 50 krav in vse premovane. Kadar je na po čitnicah, ne počiva, temveč nadzoruje delo fla polju. — V ovalu Laval s svojim psičkom Jackvjem. imihu iim francoske ar Weygand ministra Maginot m made. Od leve na desno: general daodel, DuBOtfpml tec geaeral Mae Gladovanje in dolgost življenja Profesor Child iz Chicaga je napravi) zanimiv poskus. Vzel je dve skupini črvov, ki se navadno razmnožujejo nespolno potom delenja. Eno skupino je krmil normalno, rastla je in se razmnoževala ob določenem času. Drugo je pa pustil gladovati, dokler niso postali črvi majhni, potem jih je krmil, dokler niso zopet dobili svoje normalne velikosti, potem jih je na zopet pustil gladovati itd. Tako so ostal* Crvi v določenih mejah velikosti, dočim je šla druga skupina skozi 12 po-koleoj v normalnem razvoju. Crvi, ki 90 vedno polovico časa gladovali, se niso nikoli razmnožili, ostali so vedno enaki brez kakršnihkoli znakov počasnega staranja. Kadar so se povečali, so bili tako stari, kakor navadni črvi iste veHkosti, kadar so se pa skrčili, so bil; mladi kakor običajni mladi črvi. Ta poskus se ni ponovil na drugih vrstah črvov, lahko pa domnevamo, da bd se posreči! pri vseh organizmih, ki žfrve Iz sebe in ohranijo pravilno proporcijo svojih tkiv. Tako bi moralo biti tudi pri najvišijrh vrstah mrčesa v času njegove rasti. 2al oa ni temu tafco pri višjih živalih. Ni izključeno, Perioskop se lahko obrača na vse stra* ni in tako vidijo v rxxirnornici vse ob* zorje. Šele s periskopom je dobila podmornica svoj pomen. Francoski finančni minister Flandin Ubogljiva žena« — AH je tudi tvoja žena tako ubogljiva, kakor moja? — Včasih je. Ce rečem >delaj kar hočeš«, me prav gotovo uboga. Stev 224 >S L O V E N S K I N A R O D«, dne S. oktobra 1931 Stran 7 Emile Gaboriao; 50 (tjampifji velemesta B—mm — Pomirite se, gospod, — je dejal, — če sem si drznil priti k vam, me vodijo važne trgovske zadeve. Poluche sd je globoko oddahnil kot človek, ki se mu je odvalil težak kamen od srca. — V tem primeru izvolite sesti, gospod, naš gospod mora priti vsak čas. In obrnil se je k nepremično stoječim očencem, rekoč: — Za danes bo dovolj, le urno se izgubite! Dečki si niso dal' dvakrat reči m dvorana je bila v hipu prazna. — Vaš poklic je pa naporen, gospod, — je pripomnil oče Tantaine, ko sta ostala z učiteljem glasbe sama. — Učiti glasbe rako ma'frme otroke mora biti ze4o težko. Pohicbe je skomignil z rameni. — Da, to je zelo težko, — je pritr-dn. — Gospod mi privede vsak hip drugega otroka, a jaz m j inoram v tepati pamet v giavo. Oh, to je težak poklic, gospod, toda kaj hočemo, ko pa mora človek jesti. Kar je obmolknil ta prisluhni. — Gospod že gre . .. poznam ga po hoji, — je dejal. — Ce hočete govoriti z njim, pojdiva doli. kajti gospod se boji stopnic i«n nikoli ne pride gori. XXII. Mož, ki ga je nazival Poluche »gospod« in ki se je pisaJ Perpignan, je zelo debel, h kapi nagmjen človeček, zelo rdeč, nesramnih ust m ciničnega pogleda. Navadno je še preveč naliispan in kdor ga vidi, bi prisegel, da je baš ukradel nekje iz izložbenega okna prstane in verižice. Ce je bil Poluche v zadregi, ko je zagledal bivšega eksekutorja, ni bil njegov gospod nič manj neprijetno presenečen in sicer po pravici, ker je dobro vedel, da je oče Tantaine desna roka lastnika posredovalnice na rue Mon-Torgueil. — dramska strela! — je zamrmral sam pri sebi, — ti ljudje so se pa res potrudili, da bi prišli tajni mojega podjetja do dna; gotovo imajo tehtne razloge. Ne smem se vdati. In smeje, da bi skril svoje presenečenje, je podal očetu Tantainu roko. — Veseli me, gospod, da vas vidim, — je dejal prijazno. — Da, prav zares me veseli. Veselilo me bo tudi, če bom mogel kaj storiti za vas. Saj se ne motim, če trdim, da prihajate s prošnjo. — Oh! — je protestiral Tantaine, — malenkost me je iprivedla k vam. — Tem slabše! Tem sfolbse!... Gospoda Mascarota imam rad. Vstal je, prijel Tantaina pod roko in čeprav je na tihem preklinjal ves svet z njim vred, je pripomnil smeje. — Radi bi z menoj govorili med štirimi očmi. kaj ne? Dobro Pojdiva torej v moj kabinet. Perpignanov kabinet ni zaslužil tega imena. Soba je bila prazna, zanemarja na. Trije stoli okrog mize iz mehkega lesa in polica, na kateri so bili zloženi nekakšni panirji. to je bilo vse pohištvo. Cim sta sedla, sta se spogledala, da bi nganila tajne misli drug drugega. Prvi je izpregovoril Perpignan. — Vi ste torej že slišali o mojem malem podjetju? — je začel. — Da... Cisto slučajno! — je odgovoril oče Tantaine malomarno. — Ce bega človek po mestu, zve marsikaj. Tako na primer vem dobro, da je bilo tu ukreni eno vse postrebno. da vas ne bo nihče presenetil. — Tristo vragov! — je pomislil Perpignan. — Ti ljudje nekaj vedo. Glasno je pa nadaljeval: — Najborje je, če ima človek čisto vest. Tako je s to rečjjo tudi pri meni. Meni ni treba ničesar skrivati. Videli ste moj dom, kako sodite o njem? — Zdi se mi, da dobro nese... Koliko imate učencev? — je vprašal nedolžno. — Štirideset do petdeset. — Oho! Kdo bi si mrsiti, da jih imate toliko! In... koliko zahtevate od vsakega za en večer? Vprašanje je bilo tako nediskretno, da bivši kuhar ni hotel odgovoriti naravnost. — Kakor je. — Povejte vsaj, kefliko zahtevate povprečno. — Recimo po tri franke. Bivši sodni eksekutor je delal tako nedolžen obraz, da mu res ni bilo mogoče prisoditi nobene zahrbtne misli. — Recimo torej tri franke, — je ponovi! za Perpignanom. — In če računamo, da imate samo štirideset dečkov, spravite vsak dan v žep sto dvajset frankov, kar je že lep denar. Bivši kuhar je zadrhtel. Tantaine. ki je to opazil, je pripomnil: — O, nočem vam ničesar očitati. Namen posvečuje sredstva, kajne? Lagal bi pa, če bi trdil, da je javno mnenje na vaši strani. Med nama rečeno, škodujejo vam »Sodne Novine«. Opozorile so javnost na čudno ravnanje nekaterih vaših kolegov z dečki. Ali niste slučajno slišali o enem izmed njih. ki je privezoval otroke k železni postelji in jih pustil tako poldrugi dan ali celo dva dni? Kakšna kazen ga ie doletela? Perpignan, ki mu je postajalo slabo, je vstal in vprašal z drhtečim glasom: — Ali hočete, da vas tudi jaz nekaj vprašam? — O, prosim! — Povem vam. da so eksDedieije. na katere ne gremo sami. Ce si upa kdo t priti k meni in mi zabrusiti take reči v 1 obraz, kakor ste storili vi, mora biti malo mlajši in močnejši od vas. Ce h človeku kaj do njegove kože. je zelo nepreviden, če prestopi prag hiše. kakršna je tale ... — Ah, bože moj, kaj bi se mi na moglo zgoditi? Perpignan ni odgovoril. Njegov spačeni obraz, s krvjo zalite oči in bie-de ustnice so pričale o strašni jezi, k* spravi še tako preudarnega človeka iz ravnotežja. Segel je z desnico v notranji žep in videti je bilo. da ;e nekaj krčevito stisnil. Toda dobrodušni Tantaine je budno pazil na <-sako njegovo toetnjo. Cim je sege! Perpignan v žep, se je starec vzravnal in pfcnf? nanj. Bivši kuhar je bil sicer rzredno močan, toda ko ga je zadela Tantaino-va roka, so noge pod njim k-eonHe in opotekel se je. Vendar je pa poskusil vzravna i se. toda zaman. Borba je bila kratka, tra-jah ni niti štiri sekunde. Tantaine je o sta1 zmagovalec. — Ah, ti si hotel rabiti aož? — je zakričal na Perpigna la, ki je težko lovil sapo. — Hotel si navaliti z nožem na ubogega starca, ki ti ni storil nič zalega? ... Kaj misliš, da sem tako naiven, da bi si upal v tvoj brl->g, ne da bi poskrbel za svojo v^rn^st0 la pokazal mu je ročaj revolverja. — Pripravljen sem, kakor vidiš ... Kar vrzi proč ta svoj nožiček. Bivši kuhar je kar zazijal od presenečenja. Bil je poražen, tarča posmehovanja! Ni se spominjal, da bi bil že kdaj doživel tako ponižanje. — Kaj hočemo, če ni človek močnejši, mora ubogati, — je zamrmral srdito. — Res je. Toda na to bi bil moral misliti takoj v začetku. — Izgubil sem bil glavo. GroziH ste mi, mislil sem, da boste kaj zahtevali od mene ... — Motiš se. Prinašam ti morda sijajno novico. — Cemu torej toliko ovinkov? Oče Tantaine je zamahnil z roko in odgovoril: — Ker sem ti hotel prej dokazati, da pripadaš Mascarotu mnogo bolj nego tvoji ubogi učenci tebi. Oni so tvoji sužnji, ti si pa njegov suženj. Ima te v rokah, dragi mcu". Samo gani se, pa te zmečka kot jajce. Znani so mu vsi tvoji grehi in vse tvoje lopovščine iahko dokaže. Bivši kuhar je povesil glavo m pripomnil: — Ta vaš Mascarot je hudič, a hudiču človek ne more kljubovati. — To je pametna beseda. Takega sem te hotel imeti. Zdao se lahko pomeniva kot prijatelja. Pozabiva, kaj se je prav kar zgodilo, in začniva od kraja. 2e več dni zasledujete neko Karoli-no Schimel. Anekdote slavnih. t) slavnih možeh kroži nebroj anekdot, manj znane so pa anekdote, ki jih pripovedujejo slavni možje sami. Naj omenimo nekaj takih anekdot. Herbert Hoower prezident Zedinjenih držav, je pripovedoval nekoč tole anekdoto: Med svetovno vojno sem bil notranji komisar prehrane zasedenega ozemlja v Belgitji tn kot tak skoraj neprestano na potovanju med Brusljem in Londonom. Vožnja je bila nevarna, kajti v Ro-kavskem prelivu je bilo vse polno min. Motorni čohri so vozili po ovinkih in vožnja je trajala navadno ves dan. Ponoči smo se vkrcali, zgodaj zjutraj smo zapustili pristanišče, obedovali smo na morju, zvečer smo pa pristaH. Zadnja moja vožnja je bila v začetku 1. 1917 tik pred vojno napovedjo Amerike. Kakor običajno sem dejal natakarju, naj mi da račun za za-jutrek in obed, češ da ga zvečer poravnam. Toda natakarju to ni bilo po volji. Bdi je v zadregi, nekaj časa je mrmral nekaj pod nos, slednjič je pa spravil iz sebe: »Ker lahko vsak hip zletimo v zrak, bi mi bilo najljubše, če plačate vse sproti.« Romunska kraljica Marija je pripovedovala nekemu novinarju naslednjo anekdoto: Kot dekletce sem bila v Anghui v institutu. Vojvoda Wa-leški, ki je bil takrat še deček, je povabil vsako leto za svoj god gojence tega instituta v Buckinghamsko palačo. Drugi dan sem slišala očeta, ki je vprašal svojega sinčka: »Ali je govori1 s teboj vojvoda VValeški?« — Kako bi ne, — je odgovoril deček ponosno. — »Kaj ti je pa dejal? Ali si si zapomnil,« je vprašal oče radovedno. — Seveda sem si, se je pobahal sinček. — Stopil mi je na nogo in dejal je »par-don«. Arfstide Briand rad pripoveduje o Uoyd Georgeu anekdoto, ki se je odigrala v hotelu Crillon na trgu Concorde, kjer sta se državnika med mirovnimi pogajanji sestajala. Lloyd George je branil večinoma nemške interese. Po eni takih debat sva se skupaj odpeljala iz hotela z avtomobilom, — pripoveduje Briand. Komaj je pa avtomobil krenil od hotela, je zašel v veliko množico ljudi pred strassburškim spomenikom in ni mogel naprej. — Žalost me obide vedno, kadar zagledam ta spomenik, — je dejal Llovd George, ker nehote pomislim, da bom prihodnjih 20 let v Berlinu postavljal strassburške spomenike. — Kar je pa tem boli žalostno, — sem odgovoril, — kajti Nemci bodo morali postavljati spomenike tudi za vse kolonije, ki jih je dobila Anglija. Lloyd George pa pripoveduje anekdoto o Aristidu Briandu. Ko sem se prvič pogajal t Briandom Ln se je on vračal v Pariz, se je poslovil od mene z naslednjimi besedami: »Sporoči, prosim, madame Llovd Georgevi moje najprisrčnejše pozdrave. Odgovoril sem seveda s prošnjo, naj tudi on prisrčno pozdravi madame Briandovo v mojem imenu. Prav rad, je odgovoril Briand. samo ne vem, katero. Vašo soprogo seveda, sem dejal. Mar niste oženjeni? Nled nama rečeno, mi je pomežiknil Briand. vam moram izdati tajno. Svojo karijero sem začel kot socijalist in ostal sem zvest principu kolektivnosti. Reinhardt Forster je bil predstavljen Frideriku Velikemu in vzkliknil je: — Govoril sem že s petimi kralji, s tremi divjimi in dvema krotkima, toda na takega, kakor je Vaše Veličanstvo, še nisem naletel. —Tale Forster je zelo učen mož, — je dejal kralj pozneje svojemu ministru, — obenem pa strašno surov dečko. _ Nedelja, 4. oktobra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.30: M. Humek: Nekaj o vsakdanjem kruhu; 11: Salonski kvintet; 12: Poročila, plošče; 15.15: Praznične ure, gdč. Lebarjeva; 15.45: Slovenske narodne s salonskim kvintetom pojejo gdč. št. Korenčan in gg. Likovič in Go-stič; 16.45: Thoma »Lokalna železnica«, veseloigra (šentjakobski gledališki oder); 20: Pojoča žoga, izvaja prof. Noč; 20.45: Citre solo, g. Mezgolits; 21.30: Salonski kvintet; 23; Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 5. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Jože Premrov: Med brati in sestrami v Westfaliji; 19: Prof. Pengov: Polipeptidi; 19.30: Higijenska ura: Dr. Petrič: še o tuberkulozi; 20: opera »Tristan in Izoldac (plošče); 21: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 6. oktobra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček; 18: Plošče; 1S.30: Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev; 19: Dr. Ivan Gra-fenauer: Nemščina; 19.30: Prenos opere z Dunaja; 22.30: Cas in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 7. oktobra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19.30: P. dr. Roman Tominec: Jean Jaques Rousseau; 19: Dr. Nikola Preobraženski: Ruščina; 20: Zabavno čtivo; 20.30: Prenos las Zagreba; 22.30: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. V gostilni. — Ctrjte, natakar, že celo uro potrpežljivo čakam na zrezek. — Vem, gospod. O, da bi le bfll vsi gostje taki, kot ste vi! Prometni zavod za premog d« d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG 'knmrt in inozemski za domačo ara Javo in industrijske svrbe KOVAŠKI PREMOG ^5 wr m*\%r ci livarniški, piav-AVIVJ' žarski in plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 151. Car in moč cvetlic v vseh modnih barvah A.&E.SKABERNE LJUBLJANA mmmmmmm mmmm mmmmmmm (Deseta trgatev bo na Gosposvetski >Pri »Kmet'<, kjer do streglo pet zav-ber deklet, ob 4. popoldne začel se bo ples, vesela trgatev se bo vršila vmes; vino prav sladko, bo teklo prav gladko in s prašički na ražnu postreglo se bo. Torej v nedeljo ob 16. in zjutraj do dveh, bo godba na meh, veselje in smeh! Vas vljudno vabi EMA SFELIGOJ, goatOničarka, Ugodna priKiea t 6 cilinderski OPPEL, tovorni avto, šestsedežni, skoraj popolnoma nov, v brezhibnem stanju, opremljen z najboljšimi Kontinental plašči in Bosch razsvetljavo, spremenljiv v osebni avto, po zelo ugodni ceni NAPRODAJ. Avto je prevozil samo 2000 kilometrov, je vsled tega dobro uvožen in prevozi z lahkoto vsako strmino. Ogled možen vsekdar v Celju, Vrazov trg Št. 3, kjer se dobe vsa potrebna pojasnila. iumeohof. Naša splošno znana cvetličarna, slovita po svojih krasnih cvetličnih kulturah in udeležbi na razstavah v Antwer-penu, Londonu in Parizu nudi letos ob svoji dvajsetletnici obstoja svojim cenjenim odjemalcem jubilejsko cvetlično zbirko Bogata bo v barvah, vonjave bodo mile. Naj ob tej priliki nihče ne pozabi počastiti nas z naročili. Ljubiteljice in ljubitelje cvetlic pa posebej opozarjamo na omenjeno našo jubilejsko zbirko, ki je sestavljena strokovno-znanstveno in bodo v njej zastopane izbrane barve, kakor: rdeča, bela, modra, rumena, roza, violetna, vijoličasto-mo-dra in črna. Pri pošiljatvi se vsaka vrsta rastlin posebej ovije in opremi z i njenom. Zbirka bo obsegala: 40 tulipanov, navadnih, in 40 potnih v 4 barvah. 10 hijacint, navadnih, in 10 polnih v 4 barvah; edinstveno tako glede barv kakor finega vonja. 15 narcis, navadnih, in 15 polnih v 4 barvah. 25 Crocus ali zimske kraljice, 25 holandskih Iris. 25 Muscarius 'zelo >jubke), 30 zvončkov. 10 Madona-lilij, 25 Scilla Siberica. 50 cvetličnih čebuljic, prepariranih za sobno kulturo, in sicer od hijacint, tulipanov, narcis in Crocus (sestava od Das>. Ravnanje s cvetlicami je zelo preprosto in bo opisano v naših navodilih (v nemškem, francoskem in angleškem jeziku). Pogoji: Naprejšnje plačilo 12 R. M. Povzetje na dom 13 R. M. Nagla pošiljatev blaga po pošti. — Dvojna zbirka 22 R. M. — Za trgovine na debelo posebni pogoji in cene. — Vsaki pošiljatvi dodamo zastonj 10 Pola Negrt-telohov (cvetočih ob Božiču). Vsaka beseda SO par. Plača me lahko tudi m znamkah Za odgovor znamko 1 - Na vprašanja brez znamka i nđcntHtrfanto, - NaJmanjH otflas IMs I PRŠUTE (p reka jene surove šunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti razpošiljamo po Din 40.— za kilogram franka-franko. A. Mltrovič I sinovi, Split. 2744 POZOR! Zima se bliža! Peči na žaganje izdeluje v vseh velikostih po najnižji ceni — IVAN ZORKO, Glince, Cesta n/6 pri Ljubljani. 2765 STANOVANJE obstoječe iz 2 ali več sob, kuhinje, shrambe, kopalnice in vrta, v novi hiši tik postaje Laverca pri Ljubljani oddam s 15. oktobrom mirni stranki. Pojasnila daje Alojzij Simčič, Laverca. 2768 PARNO PEKARNO na prometnem kraju oddam v najem oženjenemu peku, ki položi 10.000 Din kavcije. Oferte na naslov: Šiftar Štefana, Murska Sobota. 2764 KLAVIRJI! Tovarna klavirjev Seiler v Nemčiji, ustanovljena L 1840, izdeluje prvovrstne instrumente, neprekosljive v glasu in izdelavi. Zastopstvo R. VVARBI-NEK, Ljubljana, Gregorčičeva št. 5, Rimska cesta 2. 2728 PROSTOR ZA DELAVNICO v Ljubljania, Bohoričeva ul. 9 takoj oddam. 2760 Oddaja stanovanja! Stanovanje na Miriu. obstoječe iz 2 sob. kuhinie. kabineta, kooalnice in ostalih oritiklin oddam mirni snažni stranki 1. novembrom, unrava »Slov. 2722 brez otrok s Naslov oove Naroda«. NA OBROKE lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v LJubljani, Cigaletova ulica 1 (pri sodniji). 93/L NA DOBRO VINO in pražene piske vabi gostilna »Strelišče« pod Rožnikom. — Gostlničar Štefan Antonović. 2757 STEPARICE izurjene v čevljarski stroki, ki žele mesta izven Ljubljane, naj javijo svoj naslov Zadrugi čevljarjev, Ljubljana. 1750 Kupim parček) v Ljubljani Ponudbe z natančnim ooisom leee. velikosti in skraino ceno na UDravo »Slov. Naroda« ood »Stavbena Darcela«/2723. Kratek klavir aH Dianino prvovrstne znamke, dobro ohranjen, takoi kuDim. Ponudbe z navedbo cene na UDravo »Slov. Naroda« ood »Klavir«/2720._ LEPO POSESTVO 40 oralov njiv, polja in travnikov in 40 oralov gozda, vse v enem kompleksu pri postaji Kozarac prodam. Vprašati pri Miču Brkoviču, Bosanski Prijedor. 2762 V NEDELJO vabim cenjene goste na krvavice in pečenice; prvovrsten cviček ln portugalka. — Gostilna »Pri španu t. — Nežka Salamon. 2758 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega m modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! oTA DROBNO! 8111 Stran 8 SLOVENSKI N A R O D«, dne 3. oktobra 1931 ^tev 2?4 Lovske puške tJoberte, brownmg pištole, pištole za strašenj> psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEF iraškar. Ljubljana- Kongresni tr* štev. 9 Od dobrega najboljše je le . Je**'- .Q*'t ŠIVALNI STROJ in KOLO Elegantna izvedba! Najboljši materijal! Najnižje cene! — Večletno jamstvo! — Ugodna mesečna odplačila! Jos. Peteline, Ljubljana za vodo. Telefon 2913. Cek. rač. 12.005. Speci! elni entel oblek in volar francoski sistem pri Matek & Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) >BREDA« žepni robci ^m. Din 2.—. — vezenje zaves, pregrinjal in perila. Namodernejše Izdelujejo se najnovejši modeli o-troškib vozičkov, razna najnovejša lvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. _ SfSCafbdfsi bfnsiei blagovi 2s)smeeno eitUTSiaese moške in damske bi ago ve i«di|ib ssTStti mm jesensko In zimsko sesijo razpošilja s taro renomirana zaloga tvornice sukna HIE(;EL INUOF, BRNO Palackeho t*. lSft, Ceftkoslov»*li». Največja izbira. — Najnižje tvorniske cene. — Najao-lidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj tn poštnine prosto. I Hranilnica dravske banovine prej Kranjska hranilnica Ljubljana Knafljeva ul. 9 —— Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri —— ttajvartiej&a naložba denarje*, Qer /omet ma v&e olo^e (frrausica banovina s vsem svojim premoienpem in vmo ciarcftc tifoc/c. Strojepisni pouk dnevni in večerni tečaiL Učna ura 4 Din. Vnisovanie vsak dan. — Christofov učni zavod Liubliana. Domobranska c 7. 7221 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje fet« Anton Mancini Rožna dolina pri LJubljani, podružnica: Jesenice na Gor. 500 DINARJEV TEDENSKO plačamo zgovornim osebam s Številnimi poznanstvi! Perssons, Ljubljana. Postni predal 307. — Znamko za odgovor! 86/L Najboljše violine strune, citre, tamburice, kitare, telovadni rogovi ter splori vse glasbeno orodje v velikanski Izbiri. ALFONZ BREZNIK, zapriseženi strokovnjak Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7 1CCC (&ln t*1acatn ako Vam »RADIO BALZAM« ne odstrani: kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Petnajst let sem trpela na trdi koži. Vse sem brezuspešno poskusila. Dva lončka »RADIO BALZAMA« sta me popolnoma ozdravila. Hvala Vam, Vsakemu priporočam. Zinka Dralka, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 10. Zahtevajte povsod samo »RADIO BALZAM«! Po pošti: 1 lonček 10 Din (predplačilo). Povzetje 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din, posije: R. COTIČ, LJUBLJANA VII., Kamniška ulica 10 a (Janševa). Vsak dan večje dobitke izžrebava jo v drž. razredni loteriji. Nekaj srečk je Še na razpolago. Kdor hoče poizkusiti svojo srečo, naj si kupi srečko cim prej! — Dobite jih tudi v vseh podružnicah »Jutra«. Zadružna hranilnica r. z. z o. z», Ljubljana, Sv. Petra c« 19 Ho znanje ceni. odjemalcem da se vsled padca vrednosti angleškega funta prodaja blago angleškega izvora za 25 % ceneje, in sicer: Angleški Stofi za mofike obleke prej ... m Din 295.— sedaj m Din 228.— Angleški poplini za perilo v vseh barvah prej m Din 24.— sedaj m Din 18.— Angleška flanela, enobarv., v vseh barv. prej m Din 12.— sedaj m Din a.— Angleški štofi za moške suknje prej ... m Din 360.— sedaj m Din 270.— COMMERCE d. d., Tavčarjeva ulica št. z, L na d str. Din 42 Gorki iz himalaja tkanine jesen Ani Krisper, Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 3 Din 38 Gorki iz himalaja tkanine Din 135 Din 140 Din 110 Din 135 Kombinirani ali gladki Kombinirani ali gladki črni ali rjavi Iz chilboksa, posebno močni za štra- Din 140 Iz rjave ali crne močne kravine delavce Din 150 Črni aH rjavi za vsakdanjo nošo Din Za znale otroke Črni aH rjavi Iz črnega boksa srednje veliki Crni ali rjavi za vsakdanjo nošo pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno bi po k onkurenčirfh. cenah pod garan-erjo J. HLEBS družba z o. s. pleskarstvo m soboslikarstv« Ljubljana, Sv. Petra e. 8S. ŽIMO za modroce od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg Štev. 2 URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. L Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-gendorfer, Stelnway, Forster, Petrof, Holzl, Stlngl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojevalnica. Kreditni zavod za trgovino (n industrijo LJUKLJAKA. Prešernova ulica štev. SO fv lastnem poslopful Obratovanje vlu*, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter naka zlla v tn- in Inozemstvo safe - deposita Itd. Itd. Itd. Brzojav*©« Kredit LJubljana. — Telefon 5t 2040. 2457. 254« Tnrernrhan 270«, 2806 HBSjaJs Josip Zupanrift. « Za »Narodno tiskamo« Fran Jezeriek. ~ Za dal hmtMA Oton Chriatoi, — Vai t rtfuttjarU,