544
KRONIKA
DAJ NAM DANES ...
Štiri stoletja od izida Dalmatinove Književnost Biblije, nov prevod Svetega pisma nove zaveze, štiristoletnica smrti očeta naše književnosti Primoža Trubarja (pa puščobni zimski dnevi), je bilo, bi dejal, kar dovolj razlogov za to, da me je znova zamikalo branje te Knjige knjig, a za spremembo tokrat v izvirniku in latinskem prevodu, kakor so ju leta 1964 izdelali v Torinu očetje salezi-janci in ki se opira na Vatikanski kodeks (gr. 1209 B) iz IV. stoletja, razen v primerih, ko je ta kodeks nepopoln.
Znano je, da v vsaki res veliki knjigi ob ponovnem branju — ko se človeku naberejo izkušnje in leta — odkrivamo reči, ki nam poprej niso nič povedale, ali pa prav malo. Nenadoma se lahko znajdemo pred nesluteno globino in prav v tem se velike umetnine razlikujejo od, lahko da v svojem času hudo razkričanih muh enodnevnic. A o tem v temle zapisu ne mislim razpravljati in ne, čeprav je to sedaj visoka moda, iskati »božje in sveto«, temveč se na kratko ustaviti ob nekaterih rečeh, ki sem jih ob branju odkril kot posvetnjak in laik.
Najprej ob Očenašu. Panem no-strum quotidlanum ... smo molili, dokler smo še, in vsi naši prevodi, od Dalmatina do zadnjega, prevajajo to z Daj nam danes naš vsakdanji kruh, kar quotidianus dejansko pomeni. Zdaj pa berem v knjigi Evangelia quattuor graece et latine: panem nostrum su-persubstantialem da nobis hodie (Matej, VI, 11), ali po grško: Tov apTOV rp&v tov intepouciov.
Dalmatin in ekumenska izdaja nimata ob tem nobenega komentarja, v Mohorjevi pa je zapisano, da gre predvsem   za   življenjske   potrebščine,
po mnenju cerkvenih očetov pa tudi za duhovni kruh, nekaj podobnega nebeški mani... Prevajalec najnovejšega prevoda se, kot kaže, zaveda nejasnosti, vendar tudi po precej izčrpnem komentarju zadeva še ni do kraja razčiščena, kar morda potrjuje tudi prevajalčeva trditev, da povzroča tu težave grški pridevnik. Tudi latinski jih, čeprav je samo prevod grškega. Termin je, bi dejal, s filozofskega področja; koren pridevnika je pač beseda substantia = podstat? bit? ali nekaj temu podobnega. A bodi, kakor pač je, najbrž bi bilo povsem nesmiselno pri tem kaj spreminjati, ker bi nastala še večja zmešnjava in bi bilo treba še več pojasnil. In tako bodo verniki tudi po-sihdob lahko mirne duše molili: daj nam danes naš vsakdanji kruh... (Še bog, če ga bo kaj, če bo šlo tako naprej!)
Druga zadeva, o kateri včasih razmišljam, odkar sem pred tremi? štirimi? leti v svetonočni pridigi papeža Janeza Pavla II. skoraj ex catedra na lastna ušesa slišal, kako je razumeti besede božjega oznanila: in terra pax hominibus bonae voluntatis (Luka, II, 14), ali grško: Kat iizl Yffc tlp-t]vr\ i\i (ivflp&TCoii; euSoida^. Papež je dvakrat ali trikrat s poudarkom ponovil, da je treba razumeti to, vsekakor ne povsem jasno besedilo takole: mir na zemlji ljudem, ki jih ima On (to je Bog) rad, ali izvirno: che Egli ama.
Dozdaj so ga prevajali različno. Dalmatin ima: inu mir na Zemli, inu v Človekih dobra vola. Ob tem ima na robu še razlago: dobra vola, tu je, da bodo ljudje od tiga lušt inu Ijubesan imeli, pruti Bogu inu mej sabo ...
Mohorjeva izdaja ima: in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji. Letnica izdaje — 1961 — kaže, da tisto, kar je sedanji papež oznanil kot novost v razlagi, le ni tako novo. Enako
545
Niko Košir
je tudi v ekumenski izdaji iz leta 1974, novi prevod pa ima: in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji. (Sam bi ta mu vendarle pisal z veliko začetnico). Sledi tudi razlaga: ljudem, ki so deležni njegove naklonjenosti. Nato nadaljuje: »Lepo število starih rokopisov ima: na zemlji mir, ljudem naklonjenost; (to različico je potemtakem upošteval Dalmatin; op. N. K.), vendar je bolj naravno, da spev razdelimo na dva dela (nebo-višave in zemljo), ne da bi postavljali nasproti zemljo in ljudi. Izraz ljudje, ki so deležni naklonjenosti Boga, najdemo tudi v qumranskih spisih. Nanaša se na božje izbrance; za Luko in za vso Novo zavezo pa Bog svojo milost naklanja vsem ljudem.«
Tako razlaga. Po njej je stvar res jasnejša, a prevod sam ¦— kot sintagma — ostaja še vedno dvoumen. Lahko namreč pomeni vse ljudi, kar bi bilo nekako bolj v skladu z božjo pravičnostjo, predvsem pa z njegovo milosrčnostjo, lahko pa samo tiste, ki so mu po volji, ki jih ima rad, zavoljo česar mu lahko oponesemo pristranost.
Meni osebno se tu — salva auctori-tate apostolica kakopak — že nekaj let ponuja drugačna rešitev; ponuja mi jo pravzaprav Prešeren. Zavedam se, kako tvegano je izraziti laično mnenje spričo tolikerih strokovnjakov — biblicistov, teologov —, vendar vseeno predlagam, naj bi ta stavek prevedli: mir na zemlji ljudem, ki dobro mislijo v srcu, to se pravi dobronamernim, k dobremu ležečim ljudem. Tako se izognemo slovnični dvoumnosti, pa tudi teološke zadrege je manj, kajti v tem primeru so Bogu po volji vsi ljudje, ki se ne upirajo božji milosti in odrešenju, temveč oboje odprtih rok sprejemajo. Za tiste, ki vsega tega nočejo, lahko obvelja pravilo: nolenti non fit iniuria. Seveda je po najdbi qumranskih rokopisov nemara bolj jasno, da je pisec, kdor koli je že bil, imel v mislih le izbrance, kakor piše v opombi, a nemara ima tu prevajalec  vso  pravico,   da to dobro
angelsko novico — a posteriori — razširi v veliko bolj ljudomilo in simpatično oznanilo vsem ljudem dobre volje — bonae voluntatis — dobrih namer. Od latinskega prevoda tu nismo predaleč; večji križ je morda z grško besedo eu5oxta.
Tretja zadeva, ob kateri imam nekaj pomislekov, je večkrat tudi dvoumnim dovtipom izpostavljeni prvi blagor iz Jezusovega govora na gori. (Matej, V. 3) Maxapwt, oi it-ca^oi ta) •rcvEup.GCU, ali v latinskem prevodu: Beati paupe-res špiritu — Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.
Pri Dalmatinu, ki se je verjetno v tem docela naslonil na Lutra, se ta blagor glasi: Izveličani so ti, kateri so Duhovno vbosi.
Mohorjeva izdaja prevaja: Blagor ubogim v duhu. Dodana je tale razlaga: »Ubog v duhu je tisti, ki v svojem srcu pravilno presoja vrednost zemeljskih dobrin; to je, ne hrepeni neredno po bogastvu, če ga nima, in ne navezuje srca nanj, če ga ima.« Kako lepo in idilično se to sliši! Revež ostani revež, bogatin bogatin, le srca ne navezi na bogastvo. In kako v skladu z evangeljskim naukom o bogatinu in ubogem Lazarju, in z izjavo, da kamela laže pride skozi šivankino uho kakor bogatin v nebesa, in s priliko o silno bogatem mladeniču itd. itd. In ta razlaga je napisana v letu Gospodovem 1961!
A pustimo to in se vrnimo k prevodu. Enako kot v Mohorjevi je tudi v ekumenski izdaji, pa tudi v najnovejšem prevodu. Tudi ta ima razlago, ki je vsekalkor previdnejša, a bi vendarle tudi o njej le težko rekli, da kaj prida pojasni. Ti ubogi v duhu ali po duhu naj bi pripadali veliki družini tistih, ki so jih gmotne in duhovne preizkušnje naučile, da se zanašajo samo na božjo pomoč.
Sam bi predlagal v razmislek tole različico: Blagor njim (ali tistim ali onim), ki  so  v  srcu  izvolili  (izbrali)
546
uboštvo, ali: so se v srcu, duhu odločili za uboštvo, kakor denimo, Frančišek Asiški, božji ubožec, če omenim le enega najbolj znanih. Ob takem prevodu razlaga lahko odpade, saj postane besedilo jasno samo na sebi, ustrezno pa tudi, bi dejal, predstavlja misel govorečega.
Niko Košir
Da] nam danes