25 let škofjeloškega gospodarstva / LR 63 52 Blaž Kavčič 25 let škofjeloškega gospodarstva Izvleček V prispevku obravnamo razvoj škofjeloškega gospodarstva v obdobju po osamosvo- jitvi Slovenije leta 1991. Globalizacija je bila v tem obdobju temeljni svetovni mega- trend, njegove posledice so izrazito in naraščajoče vplivale tudi na škofjeloško gospodarstvo, saj je sodobni svet vedno bolj prepleten in soodvisen. Temeljna ugoto- vitev prispevka je, da se je škofjeloško gospodarstvo v tem obdobju prestrukturiralo in se dokaj uspešno vključilo v svetovne gospodarske tokove. Ugodna je bila tudi ohranitev medsebojne prepletenosti industrije, obrti in zadružništva ter pozitivna povezanost z razvojem širšega družbenega okolja na Škofjeloškem. Podrobneje obravnavamo procese v političnem in ekonomskem okolju, ki bodo v prihodnje na škofjeloško gospodarstvo imeli še močnejši vpliv. Ključne besede: gospodarstvo, Škofja Loka, Slovenija, globalizacija, politična ekonomija, megatrendi, avtomobilska industrija, bančništvo, zadružništvo, obrt, kmetijstvo, šolstvo življenjsko-sekvenčni in denarno-sekvenčni sistemi. Abstract Twenty-five years of the Škofja Loka economy The paper discusses the development of the Škofja Loka economy in the period since Slovenia gained independence in 1991. Globalization has been the basic global meg- atrend during this time; its effects are pronounced and it has a growing impact on the Škofja Loka economy, because the modern world is increasingly intertwined and interdependent. The main finding of the paper is that the Škofja Loka economy was restructured in this period and included fairly successfully into global econom- ic flows. The preservation of the interdependence among industry, crafts and coop- eratives and the positive correlation with the development of the wider social envi- ronment in Škofja Loka is also favourable. It treats in more detail processes in the political and economic environment that will have an even stronger impact on the Škofja Loka economy in the future. Keywords: economy, Škofja Loka, Slovenia, globalization, political economy, meg- atrends, automobile industry, banking, cooperatives, small business, agriculture, education, life-sequential and cash-sequential systems. Book 1_LR_63.indb 52 29.5.2017 11:58:42 LR 63 / 25 let škofjeloškega gospodarstva 53 Namen tega prispevka je predstaviti nekaj najpomembnejših dejstev o razvo- ju škofjeloškega gospodarstva v obdobju samostojne slovenske nacionalne drža- ve. Kakšno je bilo začetno stanje ob osamosvojitvi leta 1991 in kakšno je danes? Kakšne so bile najpomembnejše spremembe v političnem in makroekonomskem okolju v Sloveniji, Evropi in svetu? Smo v obdobju intenzivne globalizacije, pove- zanosti vseh družbenih in gospodarskih tokov in dejavnosti. Kako se je škofjelo- ško gospodarstvo prilagajalo spremembam v okolju in kako se je razvijal odnos med škofjeloškim gospodarstvom in družbenim okoljem Občine Škofja Loka? Kako harmonično so se razvijala medsebojna razmerja med posameznimi gospo- darskimi segmenti, kot so obrt, industrija, zadružništvo? Pri pridobivanju podat- kov so mi prijazno pomagali v BSC, poslovno podpornem centru, Območni gospodarski zbornici, Območni obrtno-podjetniški zbornici in drugih instituci- jah. Vsebinske ocene preteklega gospodarskega dogajanja, sedanjega trenutka in perspektiv so mi zaupali direktorji največjih podjetij v občini (LTH Castings Ulitki d. o. o., Knauf Insulation d. o. o., Filc d. d. in SIBO Group d. o. o.), Loške zadruge, Šolskega centra, obrtniki in podjetniki. Pri povzetkih nekaterih najpo- membnejših slovenskih makroekonomskih kazalcev mi je pomagal mag. Velimir Bole iz Ekonomskega inštituta (EIPF). Glavne značilnosti in procesi globalnega političnega in makroekonomskega okolja Makroekonomski in geopolitični dejavniki razvoja in njihov vpliv na škofjeloško gospodarstvo Človeštvo je že v 80. letih 20. stoletja doseglo raven razvitosti znanja in teh- nologij, ki bi lahko omogočila kakovostno življenje vseh zemljanov. Lahko bi spoštovali principe trajnostnega upravljanja z omejenimi naravnimi viri in zago- tavljali naravno in družbeno okolje, ki bi omogočalo in spodbujalo ljudi k aktiv- nemu, ustvarjalnemu in sodelovalnemu življenju. Tem razmeram se je človeštvo precej približalo s stanjem v zahodnih demokracijah v obdobju 50. do 70. let 20. stoletja, v t. i. »zlati dobi kapitalizma«. V obdobju od 80. let naprej pa gredo mega- trendi v drugo smer. Prevladuje ekstraktivna naravnanost, tako v odnosu do naravnega okolja kot v odnosu do ljudi. Vsako leto zaradi lakote umre več otrok kot v času holokavsta! Propadanje naravnega okolja povzroča vse več bolezni in alergij, trend naraščanja nekaterih vrst rakastih obolenj bo v naslednjih letih pov- zročil do 70 % povečanje te bolezni. Uničevanje vrst organizmov je doseglo raven t. i. tretjega uničenja, obdobja dinozavrov. Vremenske ujme se stopnjujejo. Doktrina, ki daje podlago in okvir za tak odnos do narodnih gospodarstev in sveta, je neoliberalizem z visoko in naraščajočo financializacijo. Povečujejo se nesorazmerja na globalni, nacionalni in osebni ravni. Navedena nesorazmerja povečujejo nevarnost 3. svetovne vojne in nepovratnega uničenja naravnega oko- Book 1_LR_63.indb 53 29.5.2017 11:58:42 25 let škofjeloškega gospodarstva / LR 63 54 lja. Postavlja se vprašanje, ali se stvari kar same zlagajo skupaj v tej smeri, ali pa je v ozadju zavestno usmerjanje svetovnih megatrendov. Razmišljanja heterodo- ksnih mislecev, znastvenikov in publicistov so pogosto marginalizirana kot čuda- ško zatekanje k »teorijam zarote«. Poglabljanje v dokumente, kot so Washingtonski konsenz, Trumanova dok- trina, Brezsinskega doktrina, Wolfowitzeva doktrina, Monrojeva doktrina in kon- tinuiteta v dokumentih WTO, EU, Lizbonski pogodbi, TTIP, TPP, CETA, TISA, TRIPS in drugih aktualnih dokumentih, potrjuje domnevo o zavestnem vode- nju človeštva v določeni smeri. Sámo dejstvo, da se številne svetovne elite in gremiji ukvarjajo z načrtovanjem temeljnih smeri in načinov razvoja človeštva, bi bilo lahko logično in pozitivno. Vprašanje pa je, kakšni motivi in vrednote vodijo najvplivnejša svetovna omrežja. Vodilni misleci in publicisti heterodoksne, tj. korpokraciji nepodrejene miselnosti (Chomsky, West, Wolin, Hedges, Zinn, Klein, Hudson, Kelton, Murphy, Chang, Craig, Kall …) se strinjajo v oceni, da v najvplivnejših omrežjih prevladujejo osebnosti in doktrine, ki so nasprotne humanizmu, nasprotne motivom in usmeritvam »dobrega«. Kaj je dobro in kaj slabo? Kakovost človekovega življenja, koncept dobrega, lahko zasledujemo v zgodovinski kontinuiteti: Platon, Sokrat, Aristotel, Kant, Nietzsche Aristotel: Zlobnost Nebrzdanost Zadržanost Krepostnost DOBRO povezujemo s trajnostno, stabilno, harmonično, državotvorno! DOBRO življenje je kakovostno življenje, ki je možno samo v kakovostni družbi, utemeljeni na družbeni pravičnosti in v kakovostnem naravnem okolju. Dobra država je tista država, ki skrbi za trajnostno uporabo vseh člove- ških in materialnih virov, ki omogoča in spodbuja razvoj in uporabo potencialov vsakega državljana, ki motivira dosežke v skupno dobro in vsakemu državljanu omogoča dostojanstvo. Pomembni svetovni ekonomisti, na čelu z Josephom Stiglitzem, Nobelovim nagrajencem za ekonomijo, nekdanjim glavnim ekonomi- stom Svetovne banke, se strinjajo s stališči Karla Polanyia, da je umeščenost (embededness) gospodarstva znotraj družbe kot celote nujna za obstoj in razvoj človeštva. Temu bi lahko dodali, da je nujna tudi umeščenost finančnega sektorja znotraj gospodarstva in družbe. Najbolj celovito se do teh vprašanj opredeljuje kanadski filozof John McMurty v okviru money-sequenced (denarno-sekvenčnega) Book 1_LR_63.indb 54 29.5.2017 11:58:42 LR 63 / 25 let škofjeloškega gospodarstva 55 ali life-sequenced (življenjsko-sekvenčnega) družbeno-ekonomskega sistema. Umestno je vprašanje, ali so ljudje v osnovi dobri ali slabi. Uveljavljena ame- riška pravnica Zephyr Teachout v svoji knjigi o korupciji zagovarja stališče, da so ljudje nagnjeni k dobremu razmišljanju in dejanjem ali k negativnemu razmišlja- nju in dejanjem – v odvisnosti od sistema (družbenega okolja, institucij), ki jih motivira in usmerja. Eden od gradnikov neoliberalne doktrine in propagande je krepitev slabe vesti državljanov, da so sami krivi za svoje težave in da samo pohlep (greed) vodi k uspehu. Najuspešnejši bodo najbogatejši in njihovo bogastvo bo kapljalo navzdol in ustvarjalo pozitivne učinke tudi za potrošniške množice. »Biblija« politično ekonomskega dogajanja v zadnjih desetletjih je Washingtonski konsenz (WK), katerega glavni akterji so BIS, IMF, Svetovna banka, EU, Evropska centralna banka, FED, Wall Street … Leta 1989 je bilo oblikovanih naslednjih 10 priporočil WK: 1. države naj se čim manj zadolžujejo in se izogibajo velikim fiskalnim defi- citom glede na BDP; 2. preusmeritev javnih izdatkov od subvencij k zagotavljanju široko zasta- vljenih ključnih storitev za rast in revne, kot so npr. osnovna izobrazba, zdravstveno varstvo, infrastrukturno investiranje; 3. davčna reforma v smeri širjenja davčne osnove in nizke progresivnosti davkov; 4. skromne, tržno določene obrestne mere; 5. konkurenčna valutna menjalna razmerja; 6. liberalizacija trgovine: liberalizacija uvoza, s posebnim poudarkom na odpravi kvantitativnih omejitev (licence ipd.); morebitna zaščita le z nizkimi in poenotenimi carinami; 7. liberalizacija neposrednih tujih investicij; 8. privatizacija državnih podjetij; 9. deregulacija: odprava regulative, ki omejuje tržni dostop ali omejuje konkurenco, razen tiste, ki je utemeljena z varnostjo, okoljskimi in potro- šniškimi normami in razumnim nadzorom finančnih insitucij; 10. pravna zaščita lastniških pravic. Marsikaj od naštetega se sliši dobro in bi bilo, teoretično, lahko vsaj delno koristno za razvoj narodnih gospodarstev. Vendar pride do znane razlike med obliko in vsebino, med parolami in realnim življenjem, med privlačnimi naslovi in prikritimi načrti. In res je prišlo do pomembnih makroekonomskih premikov v negativni smeri, če naredimo konkretne primerjave po posameznih podro- čjih: Book 1_LR_63.indb 55 29.5.2017 11:58:42 25 let škofjeloškega gospodarstva / LR 63 56 Pred 1980 Od 1980 naprej Obrestne mere, ki določajo cene za obveznice, delnice in nepremičnine Stalno naraščanje do maksimuma pri 20 % – zato so bile cene obveznic in drugih naložb nizke. Padajoče obrestne mere spodbujajo naraščanje delniških tečajev in delniškega prometa, kar je vplivalo tudi na povečevanje cen nepremičnin. Raven plač Stalno naraščanje povprečnih in agregatnih realnih plač in življenjskega standarda. Stagnacija realnih povprečnih in agregatnih plač, z naraščajočim deležem stroškov za odplačilo dolgov, stanovanja in socialnih prispevkov. Politična filozofija Prevladuje socialno-demokratska politika, keynesianska javna poraba kot proticiklični stabilizator. Neoliberalna deregulacija in privatizacija, demontaža socialnih programov in javnih investicij v infrastrukturo. Davčna filozofija Progresivna obdavčitev prihodkov, obdavčenje nepremičnin in finančnega bogastva. Premik težišča obdavčenja od nepremičnin, raznih oblik finančnih naložb, visokih prihodkov na plače, zaposlene in potrošnike (DDV). Razdelitev premoženja in prihodkov Trend enakomernejše porazdelitve premoženja in prihodkov. Naraščajoča polarizacija in koncentracija premoženja in prihodkov v rokah 1 %. Bančna regulacija Po svetu in tudi v ZDA (kjer to ureja zakon Glass - Steagall) je bančno poslovanje s komitenti ločeno od špekulativnega investicijskega bančništva. Ukinitev zakona Glass - Steagall leta 1999 v ZDA je sprožila usodne, velikanske spremembe, tako v ZDA kot po svetu. Wall Street je začel ustanavljati holdinške družbe, ki so absorbirale komercialne banke in hranilnice. Od Čila do postsovjetske zveze so bančne podružnice prevzele nadzor nad industrijskimi družbami in skupinami. Pravna država Pregon finančnih prevar, še posebej po Savings&Loans krizi (1980). Dekriminalizacija finančnih in računovodskih prevar, še posebej pod ameriškim generalnim tožilcem Ericom Holderjem. Pokojnine Pokojninsko zavarovanje zagotavlja zaposlenim dostojno pokojnino ob upokojitvi po medgeneracijskem, solidarnem, »pay-as-you-go« sistemu. Javni pokojninski sistem zbrana sredstva nalaga v zanesljive naložbe v okviru narodnega gospodarstva, s tem se sproti povečujeta povpraševanje in potrošnja. Pokojninski kapitalski načrti so reducirani na individualno ali skupinsko nalaganje v pokojninske sklade, ki v praksi izginejo v stečajih. Upravljavci denarja sredstva nalagajo v špekulativne naložbe, ki so praviloma izven realnega sektorja in ne spodbujajo rast družbenega proizvoda. Računovodstvo in kakovost statistike Močna državna regulativa zagotavlja poštene finančne in ekonomske statistike. Revizijsko podjetje Arthur Andersen je bilo npr. likvidirano zaradi svoje prevarantske vloge pri poneverbi Enron. Prilagojeno računovodstvo in podružnice, ki niso izkazane v bilancah (po vzoru Enrona), povzročajo naraščajočo nerealnost korporativnih izkazov z namenom, da se izognejo davkom. Book 1_LR_63.indb 56 29.5.2017 11:58:43 LR 63 / 25 let škofjeloškega gospodarstva 57 Upniško/dolžniška zakonodaja Izrazito humanitarna naravnanost do dolžnikov na temelju zakonov o stečaju in odpis dolgov. Osebni stečaj je postal težji, predvsem ko so v ZDA narasli dolgovi gospodinjstev, podjetij in države. Zadolžene države so prisiljene javni sektor privatizirati z odprodajami rentniško naravnanih privatnih kupcev. Mednarodna trgovina in finance Trgovinske bilance konkurenčnost običajno kažejo na osnovi relativnih cen in življenjskih stroškov. Stroški delovne sile in proizvodni stroški vse bolj odražajo obresti, najemnine in druge elemente finančno- zavarovalniško-nepremičninskega sektorja, ne pa toliko direktnih proizvodnih stroškov. Visoko financializirani kapitalizem, s tem ko ignorira končno naravo virov in zanemarja dolgoročno blaginjo planeta in biotske raznovrstnosti, ogroža našo eksistenco! Temeljne nevarnosti za obstoj in razvoj človeštva: • razmah naraščajočega števila vojaških konfliktov na raven 3. svetovne vojne; • propadanje naravnega okolja; • povečevanje neenakosti, propadanje javnih socialnih sistemov; • naraščajoče negativno učinkovanje družbenih razmer, ki ljudi izločajo iz aktivne vloge in jih silijo na družbeni rob bolezni, depresije, krimina- la, drog, obupa; • pretirano potrošništvo, hedonizem, razvrat, sprijenost bogatih elit, plehkost medosebnih odnosov; • pretirane razlike v premoženju in dohodkih. Naštete nevarnosti imajo skupni imenovalec: Ogromna in naraščajoča koncentracija – koncentracija finančne in politične moči! Po podatkih Oxfam ima 62 posameznikov v lasti toliko premo- ženja kot 4 revnejše milijarde zemljanov! To pomeni, da ima kontrolo nad vsem premoženjem na Zemlji 0,00000885 % posameznikov. Milijarderjev v dolarjih je okrog 1800. Če bi se naselili v eni državi, bi bila ta država, s 1.800 prebivalci, na 3. mestu na svetu po premoženju (za ZDA in Kitajsko). Mehanizem, ki omogoča to koncentracijo in obvladovanje politike s finanč- nimi sredstvi, prebivalstvo pa s propagandnimi sredstvi poneumljanja, histerizira in zavaja, je finančno-špekulativni sektor, ki z naraščajočim obsegom zadol- ževanja povzroča upadanje gospodarske in družbene moči prebivalstva in real- nega sektorja. Gre za makroekonomski sindrom »debt-induced deflation« ali z zadolževanjem povzročenega upada kupne moči in povpraševanja. Temeljne značilnosti sodobnih gospodarskih razmerij so naslednje: • 1/3 vrednosti vsakega nakupa gre za obresti; • obresti gredo privatnim bankam, ki ustvarjajo denar kot dolg – pri tem je znesek dolga v vsakem primeru višji, kot je znesek, ki je bil posojen; • v obdobju finančnega balona je v ZDA več kot 40 % vseh dobičkov pobral finančni sektor – v primerjavi s 7 % leta 1980; Book 1_LR_63.indb 57 29.5.2017 11:58:43 25 let škofjeloškega gospodarstva / LR 63 58 • med 21.000 do 32.000 milijard dolarjev je skritih v davčnih oazah – okrog 1/3 svetovnega BDP. Večina denarja izvira z Wall Streeta. Koncentrirana finančna moč popolnoma obvlada politični sistem. Številni analitiki in naraščajoče število politikov se strinja, da so politične stranke postale zastopnice izključno interesov Velikega kapitala, interesi državljanov pa nimajo ustreznega verodostojnega zastopstva. Za razumevanje globalnih megatrendov in vzrokov je bistveno razumevanje teorije in prakse propagande. Nekateri se morda spominjajo izraza »agitprop« – agitacija in propaganda iz časov socializma. Dejansko pa gre za dolgoročno prisoten mehanizem obvladovanja človeških množic, katere- ga teoretične in praktične predpostavke je v 20. letih prejšnjega stoletja postavil Edward Bernays v ZDA, vnuk bolj znanega psihoanalitika Sigmunda Freuda, s kate- rim je tudi sodeloval. Bistvo tega pristopa je v obvladovanju človekovih želja prek njegove podzavesti. Prvi velik in uspešen propagandni projekt je Edward Bernays izvedel po naročilu ameriške tobačne industrije in dosegel dramatično povečanje števila kadilcev med ženskami srednjega in višjega razreda. Od takrat se je razvila globalna propaganda, industrija, ki vključuje Hollywood, socialna omrežja, glavne medije … Ne da bi se zavedali, so naše nakupovalne, volilne in druge življenjske odločitve v veliki meri usmerjane prek podzavesti. Samo z upoštevanjem tega dejavnika lahko razumemo, kako ljudje sprejemajo zmanjševanje zanesljivosti in kakovosti delovnih mest, uničevanje naravnega in družbenega okolja, perverzne razlike v dohodkih in premoženju, glasujejo za politike, ki ne dajejo nobenega razu- mnega dokaza, da bodo delovali v interesu večine državljanov. Krono nadaljevanja popolnega podrejanja interesov državljanov in nacional- nih držav Velikemu kapitalu predstavljajo globalni sporazumi (poleg že delujoče- ga NAFTA, še TPP, TPIP, CETA, TISA, ISDS, TRIPS …), ki nimajo veliko opraviti s trgovino, ampak dejansko predstavljajo razveljavitev nacionalnih ustav, saj vzpo- stavljajo absolutno dominacijo globalnih korporacij. Tam, kjer sporazumi že delu- jejo – npr. v ZDA, Kanadi, Srednji in Latinski Ameriki, Egiptu … vidimo, kam to vodi. Kanada je zaradi NAFTA in CETA postala najbolj tožena država na svetu – posledica ukrepov države za zaščito okolja so milijardne odškodnine, ki jih kor- porativno razsodišče dosodi korporacijam. Brez možnosti pritožbe! Na tej osnovi se je že začel kopičiti špekulativni kapital, ki investira v vse bolj pogoste tožbe korporacij proti državam. Posredno državljani plačujejo perverzne igre Velikega kapitala. V EU se je podpis CETA nekoliko majal, a kamenček v uničevalno koles- je je spustila le Valonija, pa še ta se je po nekaj dneh uklonila. Pojavljajo se politi- ki, politične usmeritve, gibanja, ki v ospredje svojega programa postavljajo vzpo- stavitev pogojev za harmonično delovanje družbe kot celote, za trajnostne odnose med državami in državljani, med ljudmi in planetom, med gospodar- stvom in negospodarstvom, med realnim in finančnim sektorjem. Zaenkrat je največja moč teh idej prišla do izraza v ZDA, v stališčih Bernieja Sandersa in predvsem dr. Jill Stein, ter vrste vse močnejših gibanj – velik del je povezan z Ralphom Naderjem, deluje pa tudi v zastopanju pravic zapostavljenih segmentov Book 1_LR_63.indb 58 29.5.2017 11:58:43 LR 63 / 25 let škofjeloškega gospodarstva 59 prebivalstva. Podobno programsko platformo ima novi predsednik britanskih laburistov Jeremy Corbyn. Progresivne ideje so bile brutalno zatrte v Grčiji, poja- vlja se panevropsko gibanje za demokratizacijo Evrope. Glavni nosilci so blizu t. i. »sočutni« liberalni demokraciji, ki je zelo agilna pri vprašanjih svobode in svo- boščin posameznikov, posameznih skupin ter interesov, ima v marsičem prav, vendar idej ne postavlja v dovolj jasnem družbenem, ekonomskem in razrednem kontekstu. Pri vprašanju beguncev je npr. težišče obravnave na humanosti, soli- darnosti in vključevalnosti … ni pa dovolj jasno izpostavljeno, da so valovi begun- cev v osnovi negativen družbeni, ekonomski in socialni pojav, ki ima svoje vzro- ke. Da je v osnovi nesprejemljivo, da Veliki kapital povzroča vojna stanja zaradi svojega interesa po moči in denarju in s tem povzroča razdejanje in valove begun- cev. Od pomembnih politikov na svetovni ravni je to najbolj jasno predstavila dr. Jill Stein – namreč vzrok in posledico. Poleg tega so progresivna stališča dobila najmočnejšo oporo v Grčiji na referendumu leta 2015, a je bila državljanom naklonjena opcija reševanja grškega problema s strani Trojke z demonstrativno brutalnostjo zatrta v kali. Globalnega pomena so zmage Jeremyja Corbyna – nove- ga predsednika angleških laburistov – španskega Podemos, italijanskih 5 zvezd … V Italiji je bila kot predstavnica protikorupcijskega gibanja 5 zvezd Virginia Raggi izvoljena za županjo Rima. Vse progresivne pobude pa doživijo kapitalske in propagandne protiukrepe. Po močnem valu osamosvajanja latinskoameriških držav izpod izkoriščevalstva ameriških korporacij v preteklem desetletju v zadnjem obdobju zaznavamo val prevratov, voden s strani globalnih korporacij (npr. odstavitev brazilske predse- dnice Dilme Roussef), zato je na globalni ravni težko predvideti, kako bo v priho- dnosti – revolucionarne spremembe v korist človeka ali popolna domi- nacija globalne oligarhije. V dneh zaključevanja tega prispevka je prišlo tudi do razpleta predsedniških in parlamentarnih volitev v ZDA. Za marsikoga je bil 8. novembra 2016 za predse- dnika presenetljivo izvoljen Donald Trump. Številni analitiki med glavne vzroke tega volilnega izida uvrščajo revolt ogroženih slojev prebivalstva, ki je pred obdo- bjem predsednika Busha desetletja živelo kakovostno in perspektivno življenje srednjega razreda. Podoben glas protesta torej, kot je povzročil izstop Velike Britanije iz EU. Za Evropo in Slovenijo je politična usmeritev ZDA, kot največje svetovne velesile, ki jo nekateri imenujejo kar globalni imperij, zelo pomembna. V tem kontekstu je z nekaj optimizma možno pričakovati kratkoročno umirjanje, npr. odnosov med ZDA in Rusko federacijo. Trump je tudi napovedoval odstop od sklepanja globalnih sporazumov, ki sem jih omenil v uvodnem delu. Tudi za škofjeloško gospodarstvo bi bilo to lahko posredno pozitivno, saj bi lahko prišlo do umirjanja odnosov med finančnim in industrijskim sektorjem. Na drugi strani pa je zaskrbljujoča sestavina tako Trumpovih stališč kot stališč repu- blikanske stranke nepriznavanje človekovega vpliva na okoljske spremembe. Že v retoriki med volilno kampanjo je Trump napovedal nove davčne olajšave za najbo- Book 1_LR_63.indb 59 29.5.2017 11:58:43 25 let škofjeloškega gospodarstva / LR 63 60 gatejše, ohranjanje in krepitev industrije fosilnih goriv (premog, nafta), nadaljnje širjenje okoljsko zelo škodljivega frackinga (pridobivanja nafte z hidravličnim drobljenjem skrilavcev), zaostritev odnosov z Iranom … Vprašanje je tudi, kako in ali bodo v praksi zaživele pozitivne parole o izboljšavah za delavske množice in ustvarjanje Velike Amerike. Analitiki argumentirajo izvolitev Donalda Trumpa podobno kot visoko podporo Baracku Obami pred 8 leti in Berniju Sandersu letos – vzbujanje dovolj prepričljivega upanja na spremembo. Ob tem pa se volilci odločajo vse bolj bojazljivo in zaradi učinka kognitivne disonance, bojazni pred še večjo neugodnostjo, kot je obstoječa, so odločitve v okviru »varnosti« pričakovanj. Bolj kakovosten program in vrhunskost osebnosti predsedniške kandidatke dr. Jill Stein je prepričal samo dober odstotek ameriških volilnih upravičencev. Evropa Začetki Evropske unije (EU) v letu 1950 so bili pospremljeni s principi huma- nosti in miru (Adenauer, De Gaulle, Monnet), konkretno je npr. Schumanova deklaracija v zvezi z ustanovitvijo skupnosti (dejansko kartela) za premog in jeklo vsebovala naslednje ideje: • Svetovnega miru ni mogoče zagotoviti brez ustvarjalnih prizadevanj, sorazmernih z nevarnostmi, ki ga ogrožajo. • Evrope ne bo mogoče oblikovati naenkrat ali po enem načrtu. Zgrajena bo s konkretnimi dosežki, ki bodo najprej ustvarili dejansko solidarnost. • Združevanje proizvodnje premoga in jekla bo spremenilo usodo regij, ki so bile dolgo podvržene proizvodnji vojaškega orožja, katerega žrtve so nenehno bile. Strateške zamisli globalno vplivnih posameznikov, omrežij in institucij glede poslanstva evropske povezave so bile verjetno že v začetku različne, velike so bile, in so tudi še, razlike med uradnimi deklaracijami in dejansko vsebino. EU je bila spočeta kot kartelni dogovor za premog in jeklo. Odpira se vprašanje, kaj si je kdo predstavljal pod sintagmo »solidarnost«. Solidarnost koga s kom? Bogatejših z revnejšimi ali revnejših z bogatimi bankirji? Soočanje EU z grško krizo je dejansko predstavljalo izsiljeno solidarnost državljanov EU s špekulativnimi bankirji, pred- vsem Nemčije, Francije in v ozadju tudi ZDA. Danes lahko ugotovimo: • EU nima konsistentne organiziranosti. Še teoretično ne obstojijo, zato posledično v praksi ne morejo delovati kot obvladujoče, demokratične institucije, ampak EU dejansko upravlja finančna oligarhija prek Evroskupine, ECB in Evropske komisije – neizvoljenih in delno tudi nezakonitih organov; • evro je strokovno nedorečena valuta, niti teoretično ni definiran meha- nizem uravnavanja ekonomskih razmerij med različno razvitimi regijami; Book 1_LR_63.indb 60 29.5.2017 11:58:43 LR 63 / 25 let škofjeloškega gospodarstva 61 • v obdobjih krize posameznega nacionalnega gospodarstva EU ne deluje razvojno, ampak v odnosu do članice v težavah uveljavi plenilska načela finančne oligarhije; • odločanje upravljavcev EU je motivirano z interesi korporacij, ne z inte- resi državljanov; • BREXIT pomeni veliko zaostritev odnosov, lahko tudi začetek razpada EU. Motivi angleških volivcev za izhod iz EU so bili raznorodni – od nacističnega ekstremizma do utemeljenega nezadovoljstva z institucijo EU; • tudi v Italiji in na Nizozemskem so prisotne močne pobude za izstop iz Evroskupine; • geopolitično je EU v krizi, saj jo upravljavci usmerjajo v konflikt z Rusijo, namesto da bi EU svojo razvojno perspektivo gradila z razvojem evrazijskega prostora, predvsem v povečanem sodelovanju z Rusijo, Kitajsko in Indijo. • taka EU kot je danes, ni v interesu državljanov držav članic EU! • Pomenljiva je manj znana izjava dr. Roberta Mundella, »očeta« evra, kanadskega elitnega ekonomista, Nobelovega nagrajenca: Evro je način, da parlamentom vzamemo kakršen koli vpliv na monetarno in fiskal- no politiko. S tem je nadležna demokracija umaknjena iz ekonomske- ga sistema. V javnosti vse večjo pozornost dobivajo poročanja svobodnih medijev o dokumentih, iz katerih izhaja, da je bila EU v marsičem dejansko zamisel CIA, da bi v povezavi z NATO-m nadzorovali in nadvladali Sovjetsko zvezo ter preprečili evrazijsko povezovanje. In res je EU do večine držav članic vzpostavila neofevdalni odnos. Slovenija Slovenija 1990-2015 1990 1993 1995 2000 2005 2010 2015 BDP (M€) 13.945 10.849 16.209 21.700 28.722 35.485 38.570 Število prebivalcev 1.960.000 1.970.000 1.980.000 1.987.000 1.997.000 2.047.000 2.063.000 Število zaposlenih 909.743 745.237 768.172 813.100 835.039 804.637 BDP/prebivalca (€) 7.115 5.507 8.186 10.921 14.383 17.335 18.696 BDP/zaposlenega (€) 15.328 21.750 28.248 35.324 42.495 47.935 Realna rast BDP (%) -8,2 4,1 4,6 4,0 1,2 2,3 Saldo tekočega računa/BDP (%) 3,0 -0,5 -2,8 -1,8 -0,1 5,2 Obresti javnega dolga/BDP (%) 1,0 0,0 0,5 0,5 1,2 2,4 Javni dolg/BDP (%) 11,7 10,8 19,5 24,3 33,5 70,7 Znesek obresti na javni dolg (M€) 143 0 6 101 132 433 932 Nekateri makroekonomski podatki za Slovenijo v obdobju 1990–2115. (vir: mag. Velimir Bole) Book 1_LR_63.indb 61 29.5.2017 11:58:43 25 let škofjeloškega gospodarstva / LR 63 62 Osnovne ugotovitve o slovenskih trendih v obravnavanem obdobju: • bruto družbeni proizvod (BDP) je ob osamosvojitvi najprej nekoliko upadel, v kasnejših letih se je povečal z indeksom 355 (1993–2015); • število prebivalcev se je povečalo, število zaposlenih pa zmanjšalo, kar je predvsem posledica staranja prebivalstva; • realna rast BDP je bila ob osamosvojitvi negativna, dosegla zelo solidno raven okrog 4 % do obdobja gospodarske krize (2008), v zadnjem obdo- bju je, glede na splošne razmere v Evropi, ponovno na solidni ravni (2,4 % leta 2015); • delež javnega dolga se je v zadnjih 20. letih povečal z indeksom 604! Pri tem pa ne gre za razsipnost države pri »dobrih« postavkah proračuna – šolstvo, zdravstvo, pokojnine … –, ampak za prevzem dolgov iz priva- tnih nepremičninskih in privatizacijskih špekulacij na ramena sloven- skega davkoplačevalca; • poleg zgornjih podatkov je ilustrativen še podatek, da je bil saldo teko- čega računa plačilne bilance države leta 2004 pozitiven, leta 2008 pa negativen, in sicer v znesku 10 milijard evrov; • najbolj zaskrbljujoč podatek je slabo finančno upravljanje države, saj je v obdobju 2000–2015 prišlo do povečanja deleža obresti za plačilo jav- nega dolga, z indeksom 480. To je posledica globalno prisotnega proce- sa zadolževanja privatnega sektorja zaradi nepremičninske in privatiza- cijske evforije, neizogibnega poka napihnjenih balonov in prevzema obveznosti v javni dolg. Državljani torej na koncu plačujejo dolgove špekulantskih omrežij. V kontinuiteti trendov poosamosvojitvenega obdobja je Slovenija na poti v neofevdalizem. Na vodilnih pozicijah ni zaznati vsebinskega spoštovanja ohranja- nja in krepitve slovenske nacionalne suverenosti. Gospodarsko jedro je še vedno čvrsto in dinamično – kljub, ne zaradi, upravlja- nja države. Posebej dinamičen je izvozni sektor, ki je tesno povezan z nemško avto- mobilsko industrijo. Še vedno je relativno močan kmetijsko-zadružni kompleks, vendar so perspektive vprašljive zaradi izgube nacionalnih pozicij na področju bančništva, zavarovalništva, trgovine, energetike, prometa, vode, industrije … Zaradi servilnosti vodilnih struktur je Slovenija pogosto poskusni zajček – do kod oligarhija v posameznem trenutku lahko gre, ne da bi bil revolt prevelik. Na koruptiven način je bilo v »sanacijo« bančnega sektorja vrženih več kot 5 mili- jard evrov, namesto da bi v dokapitalizacijo bank investirali 400 milijonov evrov. Na podoben način poteka demontaža nacionalnih gospodarskih in negospodar- skih sistemov – SDK, NLB, NKBM, SIB, Celjska banka, Factor banka, Triglav banka, Tovarna sladkorja Ormož, Mercator, Letališče Brnik, Elan, TAM … Z letošnjim letom so pokojninske zavarovalnice za več kot 50 % znižale pokojninske rente! Prizadetih je več kot 500 000 Slovencev – predvsem mladih, a se nihče od pokli- canih niti ne oglasi niti ne reagira na opozorila. Book 1_LR_63.indb 62 29.5.2017 11:58:43 LR 63 / 25 let škofjeloškega gospodarstva 63 Škofja Loka Presenetljivo je, da so podatki o prvih letih samostojne Slovenije »izgubljeni«, s kolegi iz BSC jih iz uradnih virov nismo mogli pridobiti. Precej zgovorno sliko o razvoju škofjeloškega gospodarstva pa vseeno lahko dobimo z analizo podatkov za zadnjih 15 let. Temeljni pokazatelji za pet največjih gospodarskih subjektov v občini so naslednji: Primerjava podatkov za 5 največjih gospodarskih družb leta 2000 in leta 2015. (vir: GZS, BSC) Prvih 5 leta 2000 Prihodek (€) Zaposleni Dobiček/Izguba (€) Mercator Gorenjska d.d. 69.852.829 809 1.784.552 Termo d.d. 37.297.384 432 2.774.921 TCG Unitech LTH d.d. 33.286.492 608 2.515.477 Jelovica d.d. 22.230.921 718 -50.125 Tehnik d.d. 19.449.462 412 408.375 Skupaj 182.117.088 2.979 7.433.200 Prvih 5 leta 2015 Prihodek € Zaposleni Dobiček/izguba € LTH Castings d.o.o. 205.609.000 1.513 25.303.000 Knauf Insulation d.d. 104.170.000 421 8.774.000 Filc d.d. 66.731.000 248 13.698.000 Bosch Rexroth d.o.o. 33.245.000 271 89.000 SIBO G d.o.o. 28.909.000 206 3.439.000 Skupaj 438.664.000 2.659 51.303.000 Indeks 2015/2000 241 89 690 Na osnovi navedenih pokazateljev lahko ugotovimo: • škofjeloško gospodarstvo, če posebej pogledamo pet največjih subjektov po prihodku, je v obdobju samostojne Slovenije doseglo izjemno rast prihodka, ki se je povečal za 2,4-krat, še višjo rast dobička, ki se je pove- čal za skoraj 7-krat, število zaposlenih v petih največjih podjetjih pa se je zmanjšalo za 10 %; • okrepile so se klasične industrijske dejavnosti, prišlo pa je do upada trgovine, gradbeništva in lesno-predelovalne industrije; • največji gospodarski subjekti so izrazito usmerjeni v izvoz, nekatere družbe so tudi v delni ali popolni tuji lasti; • dobri finančni rezultati izvirajo iz uspešnega povezovanja dolgoročne tradicije škofjeloškega gospodarskega prostora, visoke delovne kulture Book 1_LR_63.indb 63 29.5.2017 11:58:44 25 let škofjeloškega gospodarstva / LR 63 64 na ravneh, od proizvodnih in režijskih delavcev do visoko strokovnega tehničnega in poslovnega kadra; • pomembna je močna obrtniška dejavnost, tako tista, ki je v tesni poveza- vi z večjimi industrijskimi podjetji, kot tista, ki se razvija bolj samostoj- no, z usmeritvijo na razvejan domači in tuji trg; • prisotna je intenzivna povezanost industrije z občinskimi izobraževalnimi institucijami, še posebej s Šolskim centrom, kjer se usposabljajo številni kakovostni kadri s področja strojništva in lesarstva. Mehatronika se je izo- blikovala v eno strateških področij škofjeloškega gospodarskega razvoja. Zelo pomembno vlogo imajo tudi zadruge, predvsem Loška zadruga in Loške mesnine. Skupen prihodek teh dveh subjektov, v višini skoraj 45 milijonov evrov, bi zadruge uvrstil med največje gospodarske subjekte v občini. Še bolj pomemb- no pa je poslanstvo zadrug, ki delujejo v interesu kmetov, obrtnikov in uporabni- kov ter zagotavljajo dobre pogoje za proizvodnjo, pridelavo, predelavo, trženje in financiranje na področjih hrane, lesa ter drugih proizvodov in storitev. Med razgovori s poznavalci gospodarskih in družbenih razmer v občini se je kot eno izmed najpomembnejši področij izpostavilo področje planiranja. V ta okvir so nekateri uvrščali tematiko prostorskega planiranja in kritično vprašanje industrijskih in obrtnih con. Prav v zadnjih letih so se stvari kar pozitivno razvile, zaživela je industrijska cona na Trati, prometne razmere se postopoma urejajo, dolgoletna travma zaradi obrtne cone na Trati se je razpletla, izpraznjena lokacija Jelovice je omogočila kratkoročno zadovoljive možnosti za nekatere proizvodne dejavnosti. Najhitreje rastoči gospodarski subjekti pa že ugotavljajo, da svojih potreb po širitvi ne morejo več realizirati v okviru škofjeloških prostorskih možnosti. Potrebo po močnejšem družbenem planiranju vidijo tudi v vodstvu Obrtne zbornice. Industrijska cona Trata je imela bistven pozitiven vpliv na razvoj številnih večjih in manjših podjetij. Izgradnja krožišča in ločenega vzhodnega dostopa v IC Trata je prispevala h gospodarski učinkovitosti in kakovosti življenja v občini. (vir: arhiv Občine Škofja Loka) Book 1_LR_63.indb 64 29.5.2017 11:58:45 LR 63 / 25 let škofjeloškega gospodarstva 65 Škofjeloška občina je pravilno izpostavila prioriteto povezovanja različnih vrst javnega in privatnega prometa, nadaljnje uspešno reševanje teh vprašanj pa bo možno samo z jasnim državnim konceptom in dejansko podporo razvoju jav- nega prometnega omrežja. Občina je uspela po več desetletnih prizadevanjih realizirati pomembne izboljšave prometne pokritosti občinskega prostora in s tem pomembno podporo gospodarskim dejavnostim. Poljanska obvoznica s pre- dorom, krožišča, kakovostna povezava industrijske cone s podvozom, zametek povezave s severno obvoznico (še v projektu) in povezavo s cesto Ljubljana– Kranj (še v projektu) – vse to omogoča višjo raven kakovosti življenja in gospo- darskega delovanja v občini. Bo pa potrebno kakovostno družbeno planiranje za nadaljnji razvoj umeščanja novih železniških povezav v prostor, povezavo z avto- cestnim križem, tovorni in potniški terminal na Trati ter povezovanje različnih vrst prometa. Severna obvoznica bo predstavljala pomembno zaokrožitev za potek tranzitnega prometa mimo središča Škofje Loke. Krepijo se perspektive za življenjsko okolje občanov in za uspešen gospodarski razvoj. (vir: OPN, Občina Škofja Loka) Book 1_LR_63.indb 65 29.5.2017 11:58:49 25 let škofjeloškega gospodarstva / LR 63 66 Podrobnejši podatki o razvoju Občine Škofja Loka in njenega gospodarstva so razvidni iz naslednje tabele: Podatki za Občino Škofja Loka in gospodarske družbe s sedežem v občini za obdobje 1991-2015 Prebivalstvo 1991 2000 2005 2010 2015 Sprememba v obdobju 2000-2015 (Indeks 2015/2000) Vir Število prebivalcev Občina Škofja Loka 20.843 22.040 22.246 22.693 22.912 103,96 SURS Slovenija 1.965.986 1.987.755 1.997.590 2.046.976 2.062.874 103,78 SURS % Škofje Loke v Sloveniji 1,06 % 1,11 % 1,11% 1,11 % 1,11 % 100,17 SURS Indeks staranja (razmerje med starim prebivalstvom (starim 65 let in več) in mladim prebivalstvom (starim od 0 let do 14 let), pomnoženo s 100) Občina Škofja Loka 53,10 64,40 84,09 97,93 104,44 162,17 SURS Slovenija 37,60 87,79 108,66 117,36 122,69 139,76 SURS Povprečna starost (leta) Občina Škofja Loka 36,70 38,50 40,10 41,20 1,12 SURS Slovenija 38,80 40,40 41,60 42,60 1,10 SURS Aktivno prebivalstvo 2000 2005 2010 2015 Sprememba v obdobju 2005-2015 (Indeks 2015/2005) Vir Število delovno aktivnih prebivalcev (po občini bivanja) Občina Škofja Loka (Škofja Loka je občina bivanja) 8.426 9.461 9.201 9.378 99,12 SURS Slovenija 768.172 813.529 818.975 803.644 98,78 SURS % Škofje Loke v Sloveniji 1,10 % 1,16 % 1,12 % 1,17 % 100,34 SURS Število delovno aktivnih prebivalcev (po občini delovnega mesta) Občina Škofja Loka (Škofja Loka je občina delovnega mesta) 7.784 8.866 7.869 8.816 99,44 SURS Slovenija 768.172 813.529 818.975 803.644 98,78 SURS % Škofje Loke v Sloveniji 1,01 % 1,09 % 0,96 % 1,10 % 100,66 SURS Delež delovno aktivnih prebivalcev z višjo in visoko izobrazbo (po občini bivanja) Občina Škofja Loka (Škofja Loka je občina bivanja) 24,17 % 29,99 % 35,04 % 144,97 SURS Slovenija 20,99 % 26,10 % 32,50 % 154,84 SURS % Škofje Loke v Sloveniji 1,34 % 1,29 % 1,26 % 93,94 SURS Delež delovno aktivnih prebivalcev z višjo in visoko izobrazbo (po občini delovnega mesta) Občina Škofja Loka (Škofja Loka je občina delovnega mesta) 17,11 % 22,70 % 27,29 % 159,50 SURS Slovenija 20,99 % 26,10 % 32,50 % 154,84 SURS % Škofje Loke v Sloveniji 0,89 % 0,84 % 0,92 % 103,70 SURS Število registrirano brezposelnih Občina Škofja Loka 622 572 677 780 136,36 SURS Slovenija 104.583 91.889 100.504 112.726 122,68 SURS % Škofje Loke v Sloveniji 0,59 % 0,62 % 0,67 % 0,69 % 111,16 SURS Stopnja registrirane brezposelnosti Občina Škofja Loka 6,5 5,7 6,7 7,7 135,09 SURS Slovenija 12 10,2 10,7 12,3 120,59 SURS Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih Občina Škofja Loka 721,75 € 1.061,92 € 1.396,58 € 1.593,55 € 150,06 SURS Slovenija 799,82 € 1.157,07 € 1.494,88 € 1.555,89 € 134,47 SURS % Škofje Loke v Sloveniji 90,24 % 91,78 % 93,42 % 102,42 % 111,60 SURS Book 1_LR_63.indb 66 29.5.2017 11:58:49 LR 63 / 25 let škofjeloškega gospodarstva 67 Poslovanje gospodarskih družb 2002 2005 2010 2015 Sprememba v obdobju 2002-2015 (Indeks 2015/2002) Vir Število gospodarskih družb Občina Škofja Loka 427 473 559 657 153,86 AJPES Slovenija 38.051 43.711 55.734 65.214 171,39 AJPES % Škofje Loke v Sloveniji 1,12 % 1,08 % 1,00 % 1,01 % 89,78 AJPES Število zaposlenih Občina Škofja Loka 7.083 6.181 4.747 5.369 75,80 AJPES Slovenija 469.165 474.601 462.643 444.839 94,82 AJPES % Škofje Loke v Sloveniji 1,51 % 1,30 % 1,03 % 1,21 % 79,95 AJPES Sredstva Občina Škofja Loka 485.659.549 € 560.327.896 € 600.936.970 € 731.427.587 € 150,61 AJPES Slovenija 57.925.659.505 € 74.985.198.676 € 100.306.373.169 € 88.706.009.716 € 153,14 AJPES % Škofje Loke v Sloveniji 0,84 % 0,75 % 0,60 % 0,82 % 98,35 AJPES Kapital Občina Škofja Loka 238.707.576 € 241.860.715 € 241.982.597 € 422.367.762 € 176,94 AJPES Slovenija 26.804.369.161 € 32.297.727.227 € 37.935.952.682 € 39.751.652.142 € 148,30 AJPES % Škofje Loke v Sloveniji 0,89 % 0,75 % 0,64 % 1,06 % 119,31 AJPES Skupni prihodki Občina Škofja Loka 574.826.249 € 539.379.165 € 516.217.722 € 813.947.980 € 141,60 AJPES Slovenija 49.133.658.383 € 60.193.840.157 € 75.317.646.193 € 81.780.548.907 € 166,45 AJPES % Škofje Loke v Sloveniji 1,17 % 0,90 % 0,69 % 1,00 % 85,07 AJPES Neto čisti dobiček / čista izguba Občina Škofja Loka 8.347.547 € 16.259.861 € 10.237.931 € 66.921.278 € 801,69 AJPES Slovenija 952.588.469 € 1.807.427.464 € -256.496.512 € 1.640.010.486 € 172,16 AJPES % Škofje Loke v Sloveniji 0,88 % 0,90 % 4,08 % 465,65 AJPES Neto dodana vrednost Občina Škofja Loka 160.146.000 € 263.211.000 € AJPES Slovenija 16.675.270.000 € 18.293.537.000 € AJPES % Škofje Loke v Sloveniji 0,96 % 1,44 % AJPES Temeljne ugotovitve na osnovi podatkov iz tabele so naslednje: • Število prebivalcev Škofje Loke se je v zadnjih 25 letih povečalo s podobnim indeksom, kot to velja za Slovenijo – v absolutni številki za 2 069; • delež starejših se je v Škofji Loki povečeval hitreje kot v Sloveniji, vendar še ni dosegel slovenskega povprečja; • povečalo se je tako število delovnih mest v občini kot število delovno aktivnih občanov, še vedno pa je v Škofji Loki več delovno aktivnih občanov kot delovnih mest; • za skoraj 60 % se je v občini povečalo število delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo; • stopnja registrirane brezposelnosti je v Škofji Loki precej nižja (7,7 %) kot v Sloveniji (12,3 %); • povprečna bruto plača je v Škofji Loki višja (indeks 102,42) in se je v zadnjih 25 letih za 16 odstotnih točk bolj povečala kot v Sloveniji; • število gospodarskih družb se je v Škofji Loki povečalo nekoliko manj kot v Sloveniji; • število zaposlenih v gospodarskih družbah se je v Škofji Loki zmanjšalo za okrog 20 odstotnih točk več kot v Sloveniji; • skupni prihodki gospodarskih družb v Škofji Loki so se povečali za 25 odstotnih točk manj kot v Sloveniji; Book 1_LR_63.indb 67 29.5.2017 11:58:50 25 let škofjeloškega gospodarstva / LR 63 68 • gospodarske družbe v Škofji Loki so bolje prestale obdobje gospodarske krize (2008, 2009), finančni rezultat se je sicer znižal, a je ostal poziti- ven; • škofjeloško gospodarstvo je zelo povečalo svoj delež v dodani vrednosti Slovenije – od 0,96 % na 1,44 %; • gospodarske družbe v Škofji Loki ustvarjajo 3,7-krat višji dobiček na pre- bivalca, kot je slovensko povprečje. Sklepne ugotovitve in perspektive Škofjeloško gospodarstvo je v obdobju preteklih 25 let šlo skozi turbulentno prestrukturiranje. Nekatere pomembne poslovne dejavnosti so ugasnile, npr. raz- meroma veliko trgovsko podjetje Loka, hladilniška industrija, pretežni del tekstil- ne industrije, razmeroma veliko gradbeno podjetje Tehnik. Pozitivno je, da sta se ohranjali in celo krepili dovolj izrazita harmoničnost medsebojnih razmerij in sodelovanje med posameznimi pomembnimi družbenimi ter gospodarskimi segmenti: • izobraževanje, prometna, komunalna in druga infrastruktura, umetnost, zdravstvo, zdrava voda in prehrana v odnosu do gospodarstva; • industrija, obrtništvo, zadružništvo v medsebojnih razmerjih. Tako konkretni podatki kot kvalitativne ugotovitve na podlagi pogovorov s številnimi gospodarstveniki in drugimi pomembnimi akterji v občini, dokazujejo, da je škofjeloško gospodarstvo trdno in dinamično. To daje osnovo za optimizem glede razvoja v kratkoročnem obdobju naslednjega leta ali dveh. Dolgoročno se ta ugoden trend lahko nadaljuje, so pa prisotne naslednje dileme in nevarnosti: • škofjeloško gospodarstvo je, podobno kot slovensko, zelo izvozno orien- tirano. Zelo je izpostavljena vloga nemške avtomobilske industrije. Morebitne težave te industrije bi se utegnile izrazito prenesti na sloven- ske in, v tem okviru, škofjeloške izvoznike; Industrijska cona Trata – Sever (2015). (vir: arhiv Občine Škofja Loka) Book 1_LR_63.indb 68 29.5.2017 11:58:51 LR 63 / 25 let škofjeloškega gospodarstva 69 • nadaljevanje svetovnih megatrendov, kot so dominacija finančnega špe- kulativnega kapitala, politične in širše družbene usmeritve, ki zaposta- vljajo kakovost človekovega življenja in krepijo vlogo kratkoročnega pro- fitnega motiva, privatizacija in finalizacija zdravstva, pokojninskega siste- ma, šolstva, širjenje vojn, krepitev vojn proti terorizmu, vojn proti dro- gam …, bi pomenilo negativen scenarij za temeljne vrednote škofjeloške- ga družbenega in gospodarskega prostora – tradicijo, dostojanstvo, zavzeto, pošteno plačano delo, zdravo življenjsko okolje, zdravo hrano iz lokalnega okolja, zdravo vodo in zrak kot dobrine; • pospešena preusmeritev nemške industrije v električna vozila ali/in na prevozne sisteme nove generacije je lahko nevarnost za slovenske proizvajalce. KRATICE: BDP bruto državni proizvod BIS Bank for International Settlements – Banka za mednarodne poravnave, Basel, Švica, »centralna banka centralnih bank« BREXIT izstop Velike Britanije iz Evropske unije CETA Comprehensive Economic and Trade Agreement – prostotrgovinski sporazum med Kanado in Evropsko unijo CIA Central Intelligence Agency – Centralna obveščevalna agencija, ameriška civilna obveščevalna služba, deluje prvenstveno izven ZDA DDV davek na dodano vrednost ECB European Central Bank – Evropska centralna banka, Frankfurt, Nemčija EU Evropska unija FED Federal Reserve System – centralnobančni sistem ZDA IMF International Monetary Fund – Mednarodni denarni sklad ISDS Investor-state dispute settlement – sistem, s katerim posamezna korporacija toži državo NATO North Atlantic Treaty Organization – 28-članska vojaška povezava ZDA in drugih držav Oxfam mednarodna konfederacija človekoljubnih organizacij s sedežem v Londonu TISA Trade In Services Agreement – predlagani globalni sporazum za liberalizacijo storitev bančništva, medicine, transporta TPP Trans-Pacific Partnership – trgovinski sporazum ZDA in drugih severnoameriških in azijskih držav TRIPS the agreement on Trade-Related Aspects of Intellectual Property Rights – menarodni pravni sporazum med članicami WTO o inte- lektualni lastnini Book 1_LR_63.indb 69 29.5.2017 11:58:51 25 let škofjeloškega gospodarstva / LR 63 70 TTIP Transatlantic Trade and Investment Partnership – predlagani trgovinski sporazum med ZDA in EU WB World Bank – Svetovna banka WK Washington consensus – Washingtonski konsenz, 10 standardnih ukrepov za upravljanje držav v razvoju, 1989 WTO World Trade Organization – Svetovna trgovinska organizacija ZDA Združene države Amerike LITERATURA: Brown, Ellen: The Public Bank Solution. Baton Rouge : Third Millennium Press, 2013. Chang, Ha-Joon: Bad Samaritans : the guilty secrets of rich nations and the threat to global prosperity. London : Random House Business, 2008, 276 str. Chang, Ha-Joon; Grabel, Ilene J.: Reclaiming development : an alternative economic policy manual. London ; New York : Zed Books, 2014, cop. 2004, 224 str. Chang, Ha-Joon: 23 Things They Don't Tell you about Capitalism. London : Allen Lane, an imprint of Penguin Books, 2010, 286 str. Chomsky, Noam: Failed states : the abuse of power and the assault on democracy. London : Hamish Hamilton, An imprint of Penguin books, 2006, 311 str. Chomsky, Noam: Power systems : conversations on global democratic uprisings and the new challenges to U.S. empire. New York : H. Holt, 2013, 211 str. Chomsky, Noam: Profit pred ljudmi : neoliberalizem in globalna ureditev. Ljubljana : Sanje, 2014, 192 str. Galbraith, James K.: The end of normal : the great crisis and the future of growth. New York [etc.] : Simon & Schuster, cop. 2014, 291 str. Galbraith, John Kenneth: Ekonomika nedolžne prevare : resnica našega časa. Ljubljana : Družba Piano : Mladina, 2010, 96 str. Hudson, Michael: The Bubble and Beyond. Dresden : ISLET-Verlag, 2015, 558 str. Hudson, Michael: Killing the Host: How Financial Parasites and Debt Destroy the Global Economy. Dresden : ISLET-Verlag, 2015. Kennard, Matt: The Racket. London : Zed Books, 2015, 400 str. Klein, Naomi: This Changes Everything : capitalism vs. the climate. London : Allen Lane, 2014, 566 str. Klein, Naomi: Doktrina šoka : razmah uničevalnega kapitalizma. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009, 580 str. Klein, Naomi No logo. Ljubljana : Maska, 2004, 431 str. Martin, Felix: Money. London : Bodley Head, 2013. McMurtry, John: The Cancer Stage of Capitalism, From Crisis to Cure. Pluto Press. 2013, 392 str. Murphy, Richard: The Courageous State; Rethinking economics, society and the role of gover- nment. Cambridge : Searching Finance Ltd, 2011, 332 str. Murphy, Richard: The joy of tax : how a fair tax system can create a better society. London : Corgi Books, 2016, 311 str. Nader, Ralph: Breaking Through Power. San Francisco : City Lights Publishers, 2016. Book 1_LR_63.indb 70 29.5.2017 11:58:51 LR 63 / 25 let škofjeloškega gospodarstva 71 Piketty, Thomas: Capital in the 21st Century. Cambridge (Mass.) ; London : Belknap Press of Harvard University Press, 2014, 685 str. Polanyi, Karl: The Great Transformation, Beacon Press, 2001, 317 str. Saviano, Roberto: Gomóra : potovanje v krvavi imperij neapeljske camorra. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2008, 229 str. Saviano, Roberto: ZeroZeroZero. Milano : Feltrinelli, 2013, 448 str. Stiglitz, Joseph E.: Making Globalization Work. New York : W. W. Norton & Company, 2006. Stiglitz, Joseph E.: Freefall. New York ; London : W. W. Norton & Company, 2010, 361 str. Summary Twenty-five years of the Škofja Loka economy The paper discusses the development of the Škofja Loka economy in the period since Slovenia gained independence in 1991. The core of the analysis is the treatment of selected quantified data, relationships and trends. Meaningful comparisons are made of the dynamics of the relationship to the social, municipal environment and development relationships to national average values. The Škofja Loka economy was already strongly linked to the international arena at the very beginning, and the article sheds some light on the situation of the Škofja Loka economy in relation to the main environmental factors - political and macroeconomic. A realistic view of the advantages and disadvantages of the Škofja Loka, Slovenian and global eco- nomic moment and prospects depending on the leading global processes, in the opinion of the author is only possible with a heterodox (as opposed to orthodox) approach. On this basis, the impact of the global environment on the Škofja Loka economy and society is analysed with the aid of the findings of globally relevant heterodox and more left-wing neoclassical authors. In order to judge whether some of the economic and social trends are positive or negative, namely, we need to define the basic criteria. How important is the quality of human life, which is defined to a critical extent by the quality of the natural and social living environment? An incon- venient truth is that it is not considered to have a leading role in the dominant, highly financialized neoliberal orientation. People avoid this truth mainly due to the effect of propaganda and cognitive dissonance. It is of critical importance in the long term for the Škofja Loka whether the real sector (industry, crafts, cooperatives) will continue to lose in relation to the financial sector in the distribution of values in the national and global economies. Further financialization of the economy and society constitutes a threat to the long-term prospects of the Škofja Loka industrial core. In the 25 years, the Škofja Loka economy has successfully adapted to the challenges of globalization, it has survived the economic crisis better than the Slovenian econo- my as a whole and, in recent years, has greatly strengthened the financial results of business. In this paper, we find a positive development of harmony between the main economic sectors (industry, trade, cooperatives) and the non-economic environment (municipal operations and infrastructure, educational system, cultural and sporting environment, work culture and life values of the population of the municipality). Book 1_LR_63.indb 71 29.5.2017 11:58:51