Volksbank super depoziti samo v novembru z do 4,6 % p.a. V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI www.volksbank.si Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! ^pVOLKSBANK Več na www.e-obresti.si Tržaški poslanec Roberto Antonione gost v uredništvu Primorskega dnevnika /3 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 22. NOVEMBRA 2011 št. 276 (20.291) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Koroška počasi koraka proti sožitju Rado Gruden Z vso dolžno previdnostjo j e treba priznati, da se na avstrijskem Koroškem sožitje med slovensko in nemško govorečo skupnostjo počasi, vendar razmeroma vztraj -no popravlja. Če aprilski dogovor o dvojezičnih napisih ni naletel na enotno, predvsem pa ne na prepričano podporo različnih duš Slovencev v Avstriji, pa je razvoj dogodkov pokazal, da so imeli bolj prav tisti, ki so trdili, da gre za prve ukrepe, na katerih je treba graditi in si prizadevati za dodatno izboljšanje položaja manjšine. Čeprav je v posameznih občinah prihajalo tudi do občasnih zapletov, ki so zadevali predvsem rabo slovenščine v odnosu z oblastmi, pa je bilo kar nekaj pozitivnih znakov, ki kažejo, da se razmere res spreminjajo. Večina od predvidenih 163 dvojezičnih tabel že stoji, pozitivno oceno pa zasluži tudi včerajšnja napoved koroškega deželnega glavarja Ger-harda Dorflerja o ustanovitvi »foruma dialoga«. Ta naj bi skrbel za vsa strateška vprašanja bodočega razvoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem, glede na njegovo sestavo pa lahko upamo, da bo prinesel konkretne rezultate. Na ta način bi se lahko Koroška približala viziji dežele, ki bi bila znana po svoji uspešni, strpni, odprti, večjezični in v prihodnost usmerjeni družbi in ne več po svoji obrambni drži. O tej viziji je lani govoril predsednik NSKS Valentin Inzko in pri tem omenjal leto 2020. Čas bo pokazal, ali koroška politika s »forumom dialoga« misli resno. Če bo tako, potem na uresničitev te vizije morda ne bo treba čakati še skoraj celo desetletje. ITALIJA - Prva delovna seja vlade, naslednja v petek Monti napovedal hitro ukrepanje proti krizi Odlok za poseben status Rima - Danes v Bruslju z vrhovi EU LJUBLJANA - Predsednik Türk sprejel delegacijo Kulturnega doma Priznanje za tridesetletno vlogo v goriškem večkulturnem prostoru LJUBLJANA - Trideseta obletnica goriškega Kulturnega doma je dogodek, ki ga je počastil sam predsednik Slovenije Danilo Türk. Včeraj je v palači predsedstva republike v Ljubljani sprejel delegacijo iz Gorice, v kateri so bili predsednik upravnega odbora Kulturnega doma Boris Peric, ravnatelj Igor Komel ter člani uprave in kolektiva Joško Vetrih, Sandra Marvin in Maša Braini. V daljšem pogovoru s prijateljskim pridihom - predsednik je ponovno dokazal, da temeljito pozna kulturni in družbe- ni utrip Slovencev v Italiji - je bil poudarek na vlogi Kulturnega doma v goriškem več-kulturnem prostoru, saj slovenska ustanova v mestu izstopa po tem, da nudi streho vsem kulturnim izrazom Goriške. Na 25. strani RIM - Montijeva vlada, ki po jav-nomnenjski raziskavi uživa zaupanje 80 odstotkov državljanov, je včeraj na svojem prvem delovnem zasedanju sprejela odlok za Rim glavno mesto, ki podeljuje večnemu mestu poseben status. Monti je napovedal hitro sprejetje protikriznih ukrepov, podčrtal je kolegialnost dela v kabinetu in pomembno vlogo parlamenta. Naslednja seja vlade bo v petek, ko naj bi že vzeli v pretres protikrizne ukrepe in imenovanja podtajnikov. Danes pa je Monti namenjen v Bruselj na srečanje z vlo-ditelji Evropske unije. Na 5. strani V Trstu predstavili projekt Trans2care Na 2. strani Pipistrel se pospešeno globalizira Na 4. strani Trst: mladi občinski svetniki govorili slovensko Na 6. strani Tržaška SKP ima nov politični odbor Na 8. strani V Sovodnjah bodo podvojili obrtno cono Na 23. strani GMD predstavila novo knjižno zbirko Na 26. strani POHIŠTVO MOBIL FURI0 ARREDAMENTI POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM NA NOVE RAZSTAVLJENE K0LEKCQE OD 20% DO 50% POPUSTA Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO REVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. ŠEMPOLAJ - Nedelja ŠPANIJA - Volitve Premočno zmagali konservativci Protestni pohod proti daljnovodu Vkopljimo pošast MADRID - Španska konservativna Ljudska stranka Mariana Rajoya je na nedeljskih predčasnih volitvah dobila 44,6 odstotka glasov in 186 mandatov v 300-članskem parlamentu. Vlada pod vodstvom Rajoya bo tako imela v parlamentu absolutno večino. 56-letni Rajoy namerava državo iz krize popeljati z ostrimi varčevalnimi ukrepi. Zgodovinski poraz so na nedeljskih volitvah zabeležili doslej vladajoči socialisti, ki so prejeli 28,73 odstotka glasov podpore ali 110 mandatov in tako izgubili približno tretjino dosedanjih mandatov. TRST - ULICA GIULIA 38 TEL. 040-0640123 / FAX 040-0640126 2 Četrtek, 24. novembra 2011 ALPE-JADRAN / trst - V Narodnem domu predstavili čezmejni evropski projekt Trans2care Oblikovati trajno mrežo za izboljšanje zdravstva Trinajst partnerjev iz Slovenije in Italije - Minister Žekš upa v krepitev zaupanja TRST - Prvi velik obširen čezmejni znanstveni projekt med Slovenijo in Italijo: tako je projekt Trans2care, ki so ga včeraj popoldne predstavili v zborni dvorani Narodnega doma v Trstu, označil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki trenutno skrbi tudi za kulturo in se je udeležil predstavitve. Dobra 2,6 milijona evrov vreden projekt Trans2care, ki se je začel pred nekaj meseci, končal pa naj bi se leta 2014. Toda če bo šlo vse po načrtih, se z njim ne bo končalo tisto, čemur je namenjen. Gre namreč za vzpostavitev trajne čezmejne mreže, ki bo skrbela za inovacijo in prenos tehnološkega stanja za izboljšanje zdravstva ter se zavzemala za stalen razvoj novih praks in bioteh-noloških proizvodov na področju preventive, zgodnje diagnostike in zdravljenja ne-vrodegenerativnih, kardiovaskularnih, ortopedskih in rakastih obolenj s posebnim ozi-rom na dejstvo, da populacija s področja, ki ga podpira program (poleg Furlanije-Julijske krajine in nekaterih obmejnih in osrednjih regij Slovenije so tu tudi nekateri predeli Veneta in Emilije Romagne) dosega visoko življenjsko dobo, iz česar sledi povečana potreba po zdravstveni negi ter zagotovitev dobre kakovostne ravni življenja s skupnim ciljem omogočiti zdravo in aktivno staranje. Pri projektu sodeluje trinajst partnerjev. Gre za univerze v Trstu (kot nosilka projekta), Vidmu, Benetkah, Ferrari, Novi Gorici in na Primorskem, za tržaško visoko šolo Sissa, tržaško otroško bolnišnico Burlo Ga-rofolo, Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Kemijski inštitut v Ljubljani, podjetje Treviso Tecnologia in bolnišnico Franca Derganca v Novi Gorici, ki si bodo izmenjavali znanje, s čimer bi moralo po napovedih pobudnikov priti do razvijanja bio-medicinskega industrijskega sistema, izdelovanja novih proizvodov, oblikovanja novih storitev, izboljšanja ponudbe zdravstvenih storitev ter do nižjih oz. vsaj omejenih stroškov. Pri projektu dela štirinajst mladih raziskovalcev, je še povedala vodja projekta Sabina Passamonti, ki je predstavila pobudo, medtem ko so po uvodnem pozdravu de-kanje Visoke šole za prevajalce in tolmače Nadine Celotti udeležence nagovorili Lorenza Rega in Renato Gennaro z Univerze v Trstu, podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc in deželni odbornik za kulturo, šport in mednarodne odnose Elio De Anna, ki so projekt med drugim označili kot kakovostni skok v okviru čezmejnega sodelovanja ter kot projekt, ki gleda na kakovost življenja. Za ministra Žekša (slednjega je spremljala generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan), ki je nastopil v drugem delu srečanja, projekt Trans2care skuša povezati številne znanstvene centre na čezmejnem območju, pozitivno pa je tudi, da bodo stiki ostali, ko se bo projekt zaključil, prav tako bodo svoje delo nadaljevali mladi raziskovalci. Minister je pozval, naj se vsi potrudijo, da se stvar zares uresniči, saj je na področju sodelovanja med Slovenijo in Italijo prišlo do zapletov, katerih osnovni vzrok je nezaupanje, zato upa, da bo ta projekt okrepil zaupanje. Na srečanju je bil govor tudi o trenutnem položaju na področju sodelovanja v okviru programa Interreg 2007-2013 Ita-lija-Slovenija ter o načrtih od leta 2014 naprej, o čemer so govorili vodja organa upravljanja programa Interreg Laura Comelli, član stalnega predstavništva Italije pri Evropski uniji Giorgio Perini in Marilena Barbaro z italijanskega ministrstva za gospodarski razvoj. V okviru programa 2007-2013 je na razpolago 136 milijonov evrov, doslej pa so že odobrili 16 projektov iz prvega in devet projektov iz drugega razpisa (za skupnih 110 milijonov), v okviru tretjega razpisa, ki je bil objavljen spomladi, pa je na voljo še 17,5 milijona evrov. Po letu 2013 pa gre pričakovati naraščajočo integracijo med evropskimi politikami ter večje vlaganje v ohranjanje teritorialnega sodelovanja in ko-hezije, v osnutkih pravilnikov pa je predvidena tudi tematska koncentracija, saj bodo partnerji lahko izbrali največ štiri teme od enajstih, ki bodo na razpolago, prispevke pa bodo lahko koristile tudi evropske skupine za teritorialno sodelovanje. (iž) Govorniki so izrazili prepričanje, da bo projekt prispeval k ohranjanju visoke kakovosti življenja kroma Zaključna obravnava na procesu proti Ballamanu 16. decembra TRST - Sodnik Filippo Gullotta je včeraj odločil, da bo zaključna obravnava proti nekdanjemu predsedniku deželnega sveta Eduardu Ballamanu 16. decembra. Ballaman je obtožen zlorabe položaja zaradi rabe službenega avtomobila v zaseben namene. Takrat bodo na vrsti zaključni posegi tožilca in odvetnikov. 29.000 obiskovalcev na sejmu za družino CELOVEC - Tudi v letošnjem letu je bil sejem za družino, šege in navade konec minulega tedna v Celovcu zelo dobro obiskali. Kot je sporočila koroška sejemska družba, je tridnevno prireditev obiskalo nad 29.000 obiskovalcev - med njimi tudi številni obiskovalci iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. »Obračun sejma je nadvse razveseljiv, dober obisk pa je že tudi posledica predbožičnega vzdušja,« je menil poslovodja sejemske družbe Erich Hallegger in dodal, da je tudi 250 spremnih prireditev zbudilo veliko pozornost obiskovalcev. Kot poseben višek pa je označil cirkus, ki je bil prvič sestavni del sejemske ponudbe. Na sejmu šeg in navad je tudi letos sodelovala Krščanska kulturna zveza (KKZ). I.L. univerza na primorskem - Slovesna inavguracija novega rektorja Dragan Marušič poudaril potrebo po odprtju univerze ljudem z ustvarjalnim in raziskovalnim hrepenenjem KOPER - Univerzitetni prostor je treba odpreti ljudem z ustvarjalnim in raziskovalnim hrepenenjem, saj bomo le tako lahko vstopili v enakovreden boj s tujimi univerzami, je na včerajšnji slovesni inav-guraciji poudaril novi rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič. »Vsaka univerza mora poskrbeti za to, da bosta na njej polno živeli znanost in umetnost kot tudi medsebojni prostor interakcije med njima. Na primorski univerzi to lahko dosežemo,« je menil novi rektor, vendar le, če bodo zavezani odkrivanju skrivnosti neznanega s pomočjo znanosti ter takojšnjemu pokrivanju negotovosti tako odkritega s pomočjo umetnosti. Pri tem je treba prostor odpreti "vsem tistim ljudem, ki nosijo v sebi dovolj ustvarjalnega, raziskovalnega hrepenenja in pronicljivosti, da premaknejo meje našega vedenja danes onkraj meja jutrišnjega dne". Če bodo tega sposobni, bodo na Univerzi na Primorskem (UP) kljub svoji majhnosti in mladosti lahko "vstopili v enakovreden konkurenčen boj s tujimi univerzami" ter dosegli enakovredno zastopanost med najimenitnejšimi visokošolskimi ustanovami. Takrat se bo po njegovih besedah tudi izkazalo, da ustanovitev UP ni bila naključen dogodek, ampak zgodovinska nujnost. Univerza pa bo lahko odigrala vlogo katalizatorja prepotrebnih novih zamisli in idej, ki bodo vodile do tehnoloških inovacij v dobrobit tako Slovenske Istre kot tudi širše Primorske in Slovenije. Dosedanji rektor Rado Bohinc pa je opozoril, da univerzo zapušča v boljšem stanju kot pred štirimi leti, pri tem pa med drugim spomnil na bitko proti prodaji dveh zgradb univerze na dražbi zaradi neplačanih dolgov, ki je bila tudi "bitka za obstoj univerze". Po drugi strani je bil Bohinc kritičen do položaja univerze v Sloveniji, ki po njegovem navzlic ustavni normi in deklarativni zavezanosti v temeljnih dokumentih države ni avtonomna. Zbrane je nagovoril tudi Igor Lukšič, ki opravlja tekoče posle ministra za visoko šolstvo. Ta je izpostavil pravilnost odločitve za ustanovitev Univerze na Primorskem pred slabim desetletjem. Slovesne inavguracije Marušiča kot tretjega rektorja v zgodovini primorske univerze so se med drugimi udeležili minister za zdravje in rektorjev brat Dorjan Marušič, prva rektorica primorske univerze Lucija Čok, rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik, prorektorji ljubljanske, mariborske in tržaške univerze, predsednik znanstvenega sveta javne agencije za raziskovalno dejavnost Vito Turk, koprski škof Metod Pirih, koprski župan Boris Popovič ter častni doktorji in častni senatorji UP. (STA) Novi rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič koper - Jutri V Librisu Vstala Primorska ••• KOPER - V koprski knjigarni Libris se bo jutri ob 18. uri začel zanimiv pogovor o knjigi Vstala, Primorska, si v novem življenju s podnaslovom O Primorski v letih 1945 - 1990. Z urednikom te »primorske zgodovinske čitanke« dr. Brankom Marušičem in nekaterimi pisci objavljenih besedil bo vodila Jasna Čebron. Zbirka povezuje čez sto spominskih besedil, strokovnih in novinarskih člankov, literarnih pripovedi in likovnih upodobitev, kot so nastajali med Primorci v drugi polovici prejšnjega stoletja. Urednik Branko Marušič in izdajatelj Območno združenje ZB za vrednote NOB Nova Gorica so zbirko namenili predvsem mladim, ki ta zgodovinski čas zahodne Slovenije poznajo slabo, posvečena pa je 70-letnici ustanovitve OF. Predstavitev v Librisu pripravljajo skupaj z Območnim odborom ZB za vrednote NOB iz Kopra. kriminal - Vsi štirje osumljenci srbski državljani Koprski kriminalisti uspešno preiskali ropa semedelske pošte Dejan Jurič KOPER -Koprski kriminalisti so uspešno preiskali julijski in novembrski rop semedelske pošte, pri čemer so ugotovili, da so vsi štirje osumljenci državljani Srbije z območja Zemuna. Novembrska osumljenca so že aretirali, julijskih osumljencev pa še niso prijeli. Kot je včeraj na novinarski konferenci povedal vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Koper Dean Jurič, kriminalisti v letošnjem letu zaznavajo povečano aktivnost predvsem tujih storilcev kaznivih dejanj na območju Slovenije. Med januarjem in oktobrom je bilo na območju PU Koper letos 27 ropov, kar je enako število kot v enakem obdobju lani. "Res pa je, da več storilcev tovrstnih kaznivih dejanj prihaja iz tujine," je povedal Jurič. Kot je pojasnil, so zato intenzivirali delovanje kriminalistov in policistov, kot tudi sodelovanje s tujimi varnostnimi organi. Rezultat tega je višja preiskanost kaznivih dejanj. Lani so denimo preiskali 60 odstotkov ropov, letos pa je preiskanost ropov že 85-odstotna. Kot je pojasnil, sta ome- njena letošnja ropa semedelske pošte povezana, in sicer je bil eden izmed storilcev novembrskega ropa v Srbiji obravnavan za druga kazniva dejanja ropov skupaj z enim izmed dveh storilcev, ki sta bila julija ovadena zaradi ropa semedelske pošte. Nazadnje so semedelsko pošto oropali 17. novembra. Neznanca sta vstopila v pošto in z grožnjami z imitacijo pištole izsilila od uslužbenke nekaj sto evrov in manjšo količino ameriških dolarjev. 23 in 25-letna državljana Srbije so policisti prijeli dan kasneje, ko sta se z avtobusom pripeljala na mejni prehod Obrežje. Oba sta srbskim varnostnim organom znana kot večkratna storilca kaznivih dejanj s področja premoženjskih deliktov. Ugotovili so, da je bil 23-let-nik že večkrat obravnavan za istovrstna kazniva dejanja v Srbiji. V letu 2010 so ga v skupini z ostalimi sostorilci obravnavali za 30 izvršenih kaznivih dejanj ropov na finančne in-štitucije, pošte, bencinske črpalke in stavnice v Srbiji. Kriminalisti so preiskali tudi rop semedelske pošte, ki se je zgodil 12. julija, ko sta dva neznanca prav tako izvedla oborožen rop ter od uslužbenke izsilila nekaj tisoč evrov in hrvaških kun ter peš zbežala s kraja dogodka. Ovadili so 22-letnega in 23-letnega državljana Srbije, vendar ju še niso prejeli. Od 13. julija pa je za obema razpisana mednarodna tiralica. Julijska storilca sta se po Juričevih besedah povezovala s koprskimi odvisniki prepovedanih drog in preko njih iskala informacije o objektih, ki naj bi bili primerni za izvršitev tovrstnih kaznivih dejanj. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 22. novembra 2011 3 gost v uredništvu - Tržaški poslanec Roberto Antonione Monti do leta 2013 Nujen nov volilni sistem, ki bo omogočal trdno vlado, neodvisno od manjših »nevladnih« strank Antonione bo ostal v politiki - Politično dogajanje na državni ravni bo imelo posledice tudi na deželni TRST - Predsednik ministrskega sveta Mario Monti bo vodil državo do konca zakonodajne dobe leta 2013. V tem obdobju bo skušala njegova vlada s široko podporo parlamenta sprejemati težke ukrepe in s tem tudi bistveno prispevati, da se bo začela Italija izvijati iz močnega objema gospodarske krize. Sicer ni izključeno, da bo Montijeva vlada postala nov političen subjekt, ki bo še obogatil oziroma za-kompliciral (odvisno od zornih kotov) politično prizorišče. Bistveno je vsekakor, da bodo znale italijanska vlada in največje stranke izdelati nov volilni sistem, ki bo omogočal nastanek trdne vlade, neodvisne od manjših »nevladnih« strank. To je povedal tržaški poslanec Roberto Antonione, ko je bil včeraj popoldne gost v uredništvu Primorskega dnevnika. Antonione se je ob udeležbi predsednika družbe Dzp-Prae Rada Raceta dotaknil številnih tem in se v tem smislu odzival na vprašanja odgovornega urednika Dušana Udoviča in novinarjev. Dejal je med drugim, da bo po državnih nedvomno prišlo do sprememb tudi na deželnem političnem prizorišču. Kar pa zadeva delo v tržaškem občinskem svetu, razmišlja o odstopu z mesta občinskega svetnika. O tem se bo vsekakor pogovoril z najožjimi sodelavci. Se pa namerava še naprej ukvarjati s politiko. V kakšni vlogi, v kateri stranki in v kakšni koaliciji, pa še ni znano. To bo odvisno od mnogih faktorjev, ki znajo precej spremeniti dogajanje v italijanski politiki. Montijeva vlada do l. 2013 Antonione je bil med tistimi, ki so podpirali nastanek Montijeve vlade in je zato izrazil »močno« upanje, da bo trajal do leta 2013. Nujna sta namreč politično premirje in podpora parlamenta, pravi Anto-nione, ker je treba rešiti dve ključni vprašanji. Prvo predstavlja gospodarska kriza, drugo politični sistem. Tega je treba »urediti«, ker bo drugače nemogoče voditi državo. Stranke pa naj izkoristijo to obdobje za preureditev in mislijo na prihodnost. Trenutno sta po Antonionejevem mnenju dve vrsti strank: tiste, ki podpirajo premerja Montija in tiste, ki ga - odkrito ali prikrito - ne podpirajo. Te stranke predstavljajo tisti del države, ki mu odgovarjata populizem in demagogija. Med temi je Antonio-ne omenil Severno ligo, ki »ni vladna stranka«, kvečjemu je »za periferično vlado«. Druge »nevladne« stranke so zanj Italija vrednot, Gibanje 5 zvezd in skrajno levičarske stranke, ki niso alternativa tej ali oni vladi. Bivši premier Silvio Berlusconi vsekakor nima interesa, da bi skušal zrušiti Montijevo vlado. Prvič, ker uživa ta vlada ogromno podporo in bi moral prevzeti to odgovornost. Drugič, velika večina parlamentarcev Ljudstva svobode ne bi nikdar glasovala za nezaupnico Montiju. Severna liga pri vsem tem upa, da Montiju ne bo uspelo in da bo država razpadla. Kriza in ukrepi Montijeva vlada bo morala namreč sprejeti trde in nehvaležne ukrepe. Zato je zelo pomembna čim širša podpora parlamenta in strank, poglavitno pa je gledati na globalno strategijo vlade in na njene učinke. Osredotočiti se na posamezne ukrepe, kot je npr. davek na premoženje (prizadeti ne bi bili med drugim preveč oškodovani), je napačno. Pomembno je namreč, da vsi pravično sodelujejo pri reševanju krize. Hud problem predstavlja ponovni zagon gospodarstva in rasti, ker italijanska podjetja niso več konkurenčna, še posebej v obrtnem sektorju. Omejevanje ali krčenje t.i. stroškov za politike je napačno vprašanje. Problem niso plače politikov, ampak sistem, ki ga je treba spremeniti. Antonione recepta nima. Po njegovem mnenju bi morali občani vsekakor imeti čim več informacij o obnašanju posameznih politikov. Eni so namreč pošteni, drugi zlorabljajo položaj. Pretirano krčenje plač bi pa imelo negativne posledice: s politiko se bodo lahko namreč ukvarjali le bogati ljudje ali osebe, ki morajo odgovarjati temu ali onemu lobiju. Dvostrankarski, a tudi proporcionalni sistem Pomemben je nastanek sistema z dvema vrstama strank, se pravi z »vladnimi« (velikimi) in »nevladnimi« (majhnimi) strankami in v katerem lahko velike stranke vladajo brez pogojevanja manjših. V ta namen je nujno zavezništvo velikih strank, ki se morajo zavzeti za učinkovit sistem. Dvostrankarski ali t.i. bipolarni sistem ni nujen. Po 17 letih je dokazano, da »ni mogoče nuditi konkretnih odgovorov na zahteve ljudi«. Ta sistem so uvedli ob neupoštevanju ustave, je menil Antonione. Poglavitno je torej zagotoviti stabilnost vladajoče koalicije in sploh političnega sistema, ker ni mogoče, da se vse spremeni vsakih pet let. Stranke imajo zdaj do leta 2013 dovolj časa, da izdelajo nov volilni zakon. Dvostrankarski sistem z dvojnim volilnim krogom je ena možnost. Druga možnost je proporcionalni volilni zakon, saj obstaja tretji pol, na prizorišče pa lahko pridejo tudi drugi subjekti, kot npr. Luca Cordero di Montezemolo ali sam Monti. Široka koalicija, je dejal Antonione, pride lahko v poštev le v izrednih primerih. Silvio Berlusconi Berlusconijeva vlada se je dejansko zaključila 14. decembra lani, ko je premier dobil zaupnico s peščico glasov večine. Od takrat je bilo nemogoče vladati, in Antonione je to Berlusconiju večkrat povedal. Toda Berlusconi je vztrajal in peljal avtobus proti prepadu: če šoferja večkrat opozoriš in te ne posluša, avtobus zapustiš, je povedal Antonione. To je mislilo 99 odstotkov ljudi v Ljudstvu svobode, je dodal. Toda nihče si ni upal povedati, da je Berlusconi silil državo, vlado in stranko v samomor. Antonione ostane v politiki Politično dogajanje na državni ravni bo imelo posledice tudi na deželni in lokalni ravni. To bo le stvar časa, je poudaril An-tonione, ki se bo v prihodnosti še ukvarjal s politiko. Sicer se bo po vsej verjetnosti odpovedal mestu tržaškega občinskega svetnika. Še naprej pa ga bosta kot vselej vodili logika in filozofija, ki sta ga v politiki spremljali 17 let. V tem obdobju ni obogatel, in ni imel niti problemov s sodstvom. A.G. Poslanec Roberto Antonione v uredništvu Primorskega dnevnika kroma koroška - Naslednji korak k sožitju Zdaj še »forum dialoga«, ki bo deloval na deželni ravni CELOVEC - Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler je napovedal, da bodo danes na seji deželne vlade sprejeli sklep o ustanovitvi tako imenovanega »foruma dialoga« za razvoj dvojezičnega ozemlja na Koroškem. Za takšen forum, ki bo deloval na deželni ravni, so se domenili v okviru političnega dogovora o dvojezičnih napisih 26. aprila letos, predstavljal pa naj bi »pomebno dopolnilo« k rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na južnem Koroškem. »Forum dialoga« naj bi obravnaval vsa vprašanja bodočega razvoja slovenske narodne skupnosti ter sožitja na južnem Koroškem. Posebno pozornost bodo namenili kulturnim, socialnim in gospodarskim aspektom, člani foruma pa imajo nalogo, da sestavijo priporočila in stališča, ki naj bi jih nadrejeni gremiji potem potrdili. V forumu so samo politiki, ni pa nobe- nih predstavnikov gospodarstva, šolstva, kulture, cerkve, športa itd. Tako bodo novi forum sestavljale vse v koroškem deželnem zboru zastopane politične stranke (FPK, SPO, OVP in Zeleni), politične organizacije koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS, EL) ter šest županov iz občin v dvojezičnih okrajih Velikovec, Celo-vec-dežela, Beljak-dežela in Šmohor. Politične organizacije koroških Slovencev bodo zastopali predsedniki vseh štirih organizacij Valentin Inzko (ZSO), Marjan Sturm (ZSO), Bernard Sadovnik (SKS) in Vladimir Smrtnik (EL). Vsi štirje so v prvi reakciji pozitivno ocenili napoved deželnega glavarja o ureditvi novega foruma na deželni ravni, ob tem pa opozorili, da pričakujejo, da bo ta gremij deloval resno in da bo tudi sprejel konkretne sklepe, katerih se bo držala oziroma jih bo nato tudi udejanjila deželna politika. Pri tem gre za sistemsko financiranje Glasbene šole, nujno potrebne reforme na izobraževalnem področju (tudi pri predšolski vzgoji), uresničitev pomembnih projektov na področju kulture in športa, krepitev gospodarstva v južnokoroškem prostoru itd.). Predsednik EL Vladimir Smrtnik je s tem v zvezi poudaril, da sestavljajo »forum dialoga« visoki deželni politiki in ne -kot npr. v narodnostnem sosvetu pri Uradu zveznega kanclerja - politiki »znatno nižjega ranga«. Tako so de-želnozborske stranke imenovali v nov trst - S priložnostnim posvetom Corecom proslavil desetletnico delovanja TRST - »Deset let skupaj«. S tem naslovom je deželni odbor Furlanije-Julijske krajine za komunikacije Core-com s priložnostmi posvetom obeležil desetletnico delovanja. Na posvetu, ki ga je vodil predsednik Corecoma Paolo Francia, so precej podrobno spregovorili o opravljenem delu v tem obdobju in tudi o rezultatih, ki jih je Corecom dosegel. Ob Francii so so sodelovali še Predsednik Corecoma Paolo Francia med svojim posegom podpredsednica deželnega sveta Annamaria Menosso, državni koordinator in predsednik abruškega Corecoma Filippo Lucci, prisoten pa je bil tudi predsednik FJK Renzo Tondo. Glede zgodovine Corecoma je Menossova poudarila, da ne bi bilo pošteno, če bi pozabili na Corerat (deželni odbor za radiotelevizijo), ki je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti in predstavlja nekakšnega logičnega predhodnika Corecoma, ki je bilo ustanovljen z deželnim zakonom št. 11 dne 11. aprila 2001. Ob tem je še dejala, da si deželni svet stalno prizadeva, da v okviru možnosti finančno podpre pobude odbora. »Te dajejo tudi pomembne rezultate, ki pa so premalo znani,« je še poudarila. Oglasil se je tudi predsednik Ton-do, ki je izrazil pripravljenost, da še dodatno podpre dejavnost Corecoma, v zvezi s težavami številnih krajevnih TV postaj zaradi krčenja sredstev na državni ravni in padanja dohodkov od reklam, pa je dejal, da na prihodnost gleda z optimizmom in je zato vse pozval, naj v zvezi s prihodnostjo raje opazijo svetle kot temne strani celotne zadeve. gremij prvega predsednika koroškega deželnega zbora Josefa Lobniga (FPK), Thomasa Goritschniga (OVP), Rein-harta Rohra (SPO) ter koroško Slovenko Zalko Kuchlingovo (Zeleni). V novem gremiju pa ne bo zastopan koroški »Heimatdienst« (KHD), ki je že napovedal, da razmišlja o tožbi proti deželnemu glavarju, ker (spet) ni bil upoštevan. Napoved tožbe so pri FPK komentirali z izjavo, da le-ta samo še potrjuje pravilnost odločitve, da se te organizacije ne povabi v nov gremij. Kot je znano, je predsednik KHD Josef Feldner član tako imenovane konsenzne skupine, ki ob vsaki priložnosti poudarja, da je bistveno prispevala k izboljšanju sožitja med večino in manjšino in veliko prispevala k ureditvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel letos poleti in ki predvideva skupno 163 krajev z dvojezičnimi napisi. Večina njih je medtem tudi že postavljenih. Ivan Lukan 4 Torek, 22. novembra 2011 GOSPODARSTVO konkurenčnost - Ocene Svetovne banke o okoljih za ustanovitev in razvoj podjetja Med evropskimi državami Italija predzadnja pred Grčijo Največje težave so birokracija, dolgi roki reševanja sporov in visoka davčna obremenitev TRST - Montijeva vlada, pred katero je težavno delo za izhod iz krize in za povrnitev zaupanja in stabilnosti na finančnih trgih, ne bo mogla mimo ukrepanja za povečanje konkurenčnosti Italije. Mongolija, Zambija, Albanija in Maroko so na primer bolj privlačna okolja od Italije za tiste, ki želijo zagnati podjetniško dejavnost. Neusmiljeno »spričevalo« Svetovne banke, ki je nedavno objavila poročilo z naslovom Razvijati posle v bolj transparentnem svetu 2012, v katerem ocenjuje normativni okvir, znotraj katerega se gibljejo podjetja, je Italijo uvrstilo na 87. mesto med 183 državami. V primerjavi z lanskim letom je Italija nazadovala za štiri mesta. Analiza se nanaša na gospodarsko zakonodajo v obdobju med junijem 2010 in majem 2011, konkurenčnost pa je merjena na osnovi desetih standardnih kriterijev, ki vplivajo na vzpostavitev in razvoj podjetniške dejavnosti v obravnavanih državah. Svetovna banka ocenjuje časovne roke, stroške in birokratske postopke, ki so potrebni za začetek podjetniške dejavnosti, dostop do kredita, pridobitev električne in drugih napeljav, gradbenih dovoljenj, plačilo davkov in hitrost sodnega odločanja v morebitnih komercialnih konfliktih. Država, v kateri je najlažje in najbolj tran-sparentno investirati, je Singapur, na drugem me- stu mu sledi Hongkong, tretja je Nova Zelandija, četrte ZDA in peta Danska. Od evropskih držav je na sedmem mestu Velika Britanija, Nemčija je 19., Francija pa 29. Slabše od Italije na 87. mestu se je od evropskih držav uvrstila le Grčija, ki je na mestu številka sto. Med kriteriji ni norm o varnosti, kriminaliteti in korupciji, sicer bi bila morda Italija še slabše uvrščena. Za primerjavo lahko vzamemo komercialne spore, za rešitev katerih je treba v Italiji čakati v povprečju tri leta, v Nemčiji 330 dni, v Franciji 390 dni, medtem ko povprečje držav članic OECD znaša 518 dni. V Nemčiji podjetju priključijo elektriko dva tedna po podpisu pogodbe, v Italiji je treba čakati šest mesecev. Davčna stopnja za celovito obdavčenje podjetniških profitov dosega v Italiji 68,5 odstotka, na Irskem je 26-odstotna, v Veliki Britaniji 37-odstot-na, na Portugalskem pa 43-odstotna. V Sloveniji npr. ne presega 25 odstotkov. Za izpolnitev obrazca davčne prijave in za plačilo davkov potrebuje italijanski podjetnik 280 ur, irskemu zadostuje 76 ur, francoskemu 132 in španskemu 197 ur. Na zadnjih mestih dolge lestvice Svetovne banke so afriške države, med katerimi je prav zadnji Čad. »Zvezda« poročila pa je Maroko, ki je v zadnjem letu svojo uvrstitev izboljšal za kar 21 mest. Steklen foyer sedeža Svetovne banke v Washingtonu arhiv Pipistrelovo jadralno letalo serije Taurus arhiv podjetja - Majhna slovesnost v ajdovskem globalnem »malčku« V Pipistrelu so polni načrtov Izdelali so štiristoti virus in stoto letalo iz družine Taurus - V začetku prihodnjega leta bodo končno začeli graditi v Gorici AJDOVŠČINA - Ajdovski Pipistrel zaradi prodaje na nove tuje trge načrtuje širitev proizvodnje v Kazahstan in Iran, razmišljajo pa tudi o širitvi v druge države, je napovedal ustanovitelj in lastnik podjetja Ivo Boscarol. Ob tem je prepričan, da je treba tistim podjetnikom, ki imajo potencial in razvojne vizije, zagotoviti konkuren-čnejše pogoje, da bodo lahko svojo dejavnost širili v Sloveniji. Ob robu obiska predsednika države Turka v Pipistrelu je Bos-carol poudaril, da ima pri tem posebno vlogo prav predsednik republike, ki je najpomembnejši člen gospodarske diplomacije in promotor države. Poleg širitve v Gorico, kjer naj bi v začetku prihodnjega leta končno stekla graditev proizvodne hale za sestavljanje štiri-sedežnih električnih letal, načrtuje Bosca-rol širitev tudi v druge države. »Načrtujemo širitve v Iran in Kazahstan, verjetno pa bomo v prihodnje razmišljali tudi še o kakšni novi državi, recimo Indiji,» je povedal. Do novih širitev bo prihajalo zaradi različnih birokratskih omejitev in sklenjenih trgovinskih sporazumov med državami. Tam naj bi sestavljali predvsem dvose-dežna letala za posebne namene, kot je npr. šolanje pilotov in drugo. »Popolnoma normalno za podjetje, ki posluje globalno, je, da se organizira tako, da posluje na najboljši možen način,« je dejal direktor Pipistrela. Pipistrel bo letošnje leto končal z nekoliko večjo realizacijo kot lani, primerljiv lanskemu bo tudi dobiček, kar uvršča podjetje med sto največjih slovenskih izvoznikov. V ajdovskem podjetju je zaposlenih 70 delavcev, povprečna bruto plača pa je 2400 evrov. Vedno več stavijo na razvoj tudi za tuje naročnike, kar pomeni manjšo odvisnost od osnovne proizvodne dejavnosti. »Mislim, da bo naslednji mandat vlade ključen za gospodarstvo in da bi morali v tem času sprejeti kakšne konkretnejše zakone za izboljšanje in ne le za gašenje trenutnih težav,« je še dejal Boscarol. Po njegovem mnenju bi morali najprej poskrbeti za spremembo zakonodaje glede referendumskega odločanja, saj »so bili vsi dobri zakoni na področju podjetništva, ki so bili sprejeti v zadnjih osmih letih, ustavljeni s tem mehanizmom ali pa z močjo, ki jo imajo sindikati«. Vsako Pipistrelovo letalo je majhen unikat, vsako prodano letalo pa prilagodijo potrebam in zahtevam kupcev. V teh dneh so izdelali stoto letalo iz družine Taurus, ki so ga prilagodili za pilota brez nog. »Pred nekaj dnevi smo imeli v podjetju manjšo slovesnost, saj smo proizvedli 400. letalo iz družine Virus in 100. letalo iz družine Taurus,« je povedal Boscarol. (STA) podjetja Slovenski Trimo delal za McLaren WOKING - Britansko podjetje McLaren Automotive je ta teden na Otoku uradno odprlo nov, visoko tehnološki proizvodni center, pri izgradnji katerega je kot uradni partner McLarenovega tehnološkega centra s svojim modularnim fasadnim sistemom Qbiss One sodeloval tudi slovenski Trimo. Ta je z McLar-nom in arhitekturnim birojem Foster & Partners razvil novo obliko fasadnega sistema in tako poskrbel za estetsko in učinkovito notranjo in zunanjo fasadno rešitev novega centra. Vodotesni in samonosni zunanji fasadni sistem bo center varoval pred vplivi britanskega podnebja, medtem ko bodo notranji fasadni elementi zagotovili ognjevarnost in prečiščeno estetiko Fosterjevega oblikovanja. »Trimo je ključno prispeval k temu, da je tako kompleksna arhitekturna rešitev zaživela v vsej svoji veličini,« je ob odprtju dejal izvršni direktor skupine McLaren Ron Dennis. vinarstvo Nemški izvedenci spoznavali vino in proizvode FJK TRST - Končalo se je popotovanje 20 nemških enoloških izvedencev iz Hamburga, Duesseldorfa, Muenchna, Hannovra in Frakfurta, ki so se v Furla-niji-Julijski krajini seznanili z vinarsko proizvodnjo, vinogradništvom in obiskali vrsto kleti. Skupino so sestavljali izredno usposobljeni somelierji, med katerimi so bili tudi gostinci, lastniki enotek in člani sveta nemških somelierjev, vodil pa jih je novinar Steffen Maus, ki je v nemško govorečem svetu priznan kot prava avtoriteta na področju italijanskih vin. V štirih dneh »raziskovanja« so si nemški gostje ogledali štiri območja z oznako DOC in petnajst kleti. »Nemški trg zahteva preprosta vina, ki pa jih odlikuje izrazita in lahko prepoznavna vez z ozemljem proizvodnje. V tem smislu vina Furlanije-Julijske krajine odlično odgovarjajo na oba kriterija,« je povedal Maus. Med bivanjem v Furlaniji so si nemški izvedenci ustvarili tudi podobo o eno-gastronomski ponudbi košarice Tipicamente Friulano. energetika V Beogradu posvet SEP o biogorivih TRST - Biogoriva prihodnosti in strategije za obnovljive vire energije v vzhodni Evropi in na Balkanu bodo v središču posveta, ki ga stalni sekretariat Srednjeevropske pobude (SEP) organizira 24. novembra v Beogradu. Soor-ganizator je srbsko ministrstvo za infrastrukture in energijo, SEP pa bo srečanje sofinanciral. Udeleženci se bodo imeli priložnost seznaniti z najnovejšimi ugotovitvami glede uporabe biogoriv nove generacije v 18 državah, ki so članice SEP. Sestanku izvedencev na tem področju bo v Beogradu sledilo drugo zborovanje delovne skupine za vzdržnostni energetski razvoj v regiji. Gre za skupno pobudo SEP in Sveta za regijsko sodelovanje (RCC), katere namen je usklajeno in skupno delovanje na področju vzdržnostnega energetskega razvoja. EVRO 1.34SS $ -g,9 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. novembra 2G11 evro (povprečni tečaj) valute 21.11. 18.11. ameriški dolar 1,3458 1,3576 japonski jen 103,44 104,06 kitajski juan 8,5613 8,6273 ruski rubel 41,8596 41,8304 indijska rupija 70,3920 69,5840 danska krona 7,4426 7,4426 britanski funt 0,86000 0,85805 švedska krona 9,1795 9,1606 norveška krona 7,8405 7,8200 češka krona 25,598 25,475 švicarski frank 1,2375 1,2378 madžarski forint 305,30 312,17 poljski zlot 4,4200 4,4388 kanadski dolar 1,3937 1,3879 avstralski dolar 1,3614 1,3479 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3628 4,3643 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7045 0,7031 braziljski real 2,4257 2,4043 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4812 2,4686 hrvaška kuna 7,4925 7,4950 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 21. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25478 0,47944 0,68917 0,02667 0,04667 0,09250 1,200 1,460 1,690 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.035,99 € -1G16,31 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. novembra 2G11 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,29 IMTCDCI IDr»DA A Q1 +8,14 KRKA I I IKA KOPER 51,47 +0,14 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,07 181,60 16100 -2,76 -0,22 -1 23 TELEKOM SLOVENIJE 62,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,00 AERODROM LJUBLJANA 10,15 DELO PRODAJA 21,00 rrm «cm -0,05 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,00 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,60 3,526 +6,85 KOMPAS MTS NIKA 3,00 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS MI IR! IANA 12,10 5,59 10,22 -3,66 +1,64 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 18,35 179 00 -3,39 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,20 11,20 +3,68 +0,36 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. novembra 2G11 -4,74 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,77 70 1038 -3,62 -3,31 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,94 -2,63 -5,45 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,26 0,26 -4,94 -6,82 EDISON ENEL ENI 0,83 2,91 15 29 -0,83 -4,83 FIAT FINMECCANICA 3,59 -3,53 -6,84 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,00 11,97 -6,60 -2,45 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,15 106 -5,66 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,48 1 99 -7,83 -3,49 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,84 1 45 -3,81 -3,31 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,38 -4,14 -4,63 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,55 29,75 -5,58 -5,79 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,29 4,71 -2,43 -6,63 TENARIS TERNA 0,80 12,14 -4,72 -4,18 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,53 0,04 -3,51 -2,89 UNICREDIT 2,90 0,73 -5,28 -2,99 SOD NAFTE (159 litrov) 97,41 $ +q,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. novembra 2G11 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 632,37 +0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.788,94 90813 -1,22 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 1.912,36 oc in +0,09 -0,60 üuicA i j, utuyiou i, u SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 UII /\, -j ci i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.988,48 -1,70 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.481,92 2.197,92 -2,66 -2,49 S&P 500, New York 1.186,64 -2,39 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.157,50 5.606,00 5.222,60 -0,44 -3,35 -1,11 CAC 40, Pariz 2.997,01 -0,44 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.808,70 870,70 2.236,68 -1,77 -0,27 Nikkei, Tokio 8.348,27 -0,32 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.730,34 18.491,23 2.415,13 -1,72 -1,73 -0,06 Sensex, Mubaj 16.371,51 -0,55 / ITALIJA Četrtek, 24. novembra 2011 500 vlada - Včeraj sprejeli odlok za Rim glavno mesto Monti napovedal hitre ukrepe iz izpostavil vlogo parlamenta Danes v Bruslju z voditelji EU - Bersani noče vetov glede davka na premoženja RIM - Montijeva vlada, ki po javnomnenjski raziskavi uživa zaupanje 80 odstotkov državljanov, je včeraj na svojem prvem delovnem zasedanju zadnji dan pred zapadlostjo parlamentarnega pooblastila sprejela odlok za Rim glavno mesto, ki podeljuje večnemu mestu poseben status. Odlok naj bi v 90 dneh potrdili parlament ter konferenci država-dežele in drža-va-mesto, nato bo sledila dokončna odobritev. Rim bo župan upravljal z 12-članskim odborom in 48-član-sko skupščino, ki bo nadomestila 60-članski občinski svet. Mesto bo dobilo poseben status in pristojnosti, dodatna finančna sredstva in bo za specifične probleme neposreden sogovornik vlade. Župan Ale-manno se je veselil odobritve odloka, »ki ga je pripravila Berlusconijeva vlada, toda je ostal na mrtvem tiru zaradi Severne lige«, predsednik pokrajine Zin-garetti pa je menil, da je Monti naredil v treh dneh to, česar Berlusconi ni bil sposoben v treh letih. Predsednik vlade je na včerajšnji seji napovedal hitro sprejetje protikriznih ukrepov, podčrtal ko-legialnost dela v kabinetu in željo po tesnem sodelovanju med vsemi ministri, prav tako pa naj bi pomembno vlogo imel parlament, ki da je »odločilno prizorišče za okrepitev narodne odgovornosti in za konkretne odgovore na krizo«. V tiskovnem sporočilu s seje je bežno omenjeno, da je bil govor tudi o imenovanju podtajnikov, ne Monti ne ministri pa niso želeli dati dodatnih pojasnil. Kot kaže, se z zadevo ukvarja podtajnik pri predsedstvu vlade Catricala, končno odločitev pa bo sprejel Monti v dogovoru s posameznimi ministri. Pri tem naj bi sicer upoštevali predloge strank, imenovanja pa kljub temu izvedli samostojno, predvsem z ozirom na strokovnost predlaganih. Naslednja seja vlade bo v petek, ko naj bi poleg vprašanja podtajnikov vzeli v pretres prve protikrizne ukrepe. Pred tem bo Monti danes poletel v Bruselj na srečanje z Barrosom, Van Rom-puyjem in drugimi voditelji Evropske unije, v četrtek pa bo v Strasbourgu srečal Sarkozyja in Merklovo. Tajnik DS Bersani je včeraj zavrnil Berlusconi-jev veto nad uvedbo premoženjskega davka. »Mi nismo postavljali vetov, ne bomo dopustili, da bi jih drugi,« je dejal in pristavil, da »morajo tokrat za izhod iz krize več prispevati tisti, ki več imajo in so doslej manj dali«. Ob tem je Bersani naklonjen uvajanju spodbud za zakasnitev upokojitev, tako da bi prišli do fleksibilnega upokojevanja med 62. in 68.-70. letom, pri čemer bi, kdor se prej upokoji, prejemal nižjo pokojnino. Tako pridobljen denar pa bi moral biti namenjen socialnemu skrbstvu mladih. Fleksibilno delo pa je treba omejiti tako, da se ura takega dela zaračuna več kot ura dela stalno zaposlenih. Premier Mario Monti ima veliko podporo italijanske javnosti ansa Dekleta z zabav v Arcoreju žrtve izkoriščanja prostitucije MILAN - Na sodišču v Milanu se je včeraj začel proces zaradi izkoriščanja prostitucije na večerih Silvia Berlus-conija v vili v Arcoreju. Na zatožni klopi so novinar TG4 Emilio Fede, agent v svetu spektakla Lele Mora in deželna svetnica LS Nicole Minetti, ki so osumljeni, da so na predsednikove zabave pripeljali skupno 32 deklet, vključno z mladoletno Ruby. Obravnava je bila kratka, predsednica sodišča Anna Maria Gatto pa je že sprejela pomembno odločitev. Vsa dekleta bodo obravnavali kot oškodovane stranke, žrtve izkoriščanja prostitucije. Dve sta že vložili tožbo kot civilni stranki, zdaj se jim lahko pridruži še ostalih 29 polnoletnih, medtem ko se je Ruby tej možnosti že odpovedala. Teta in sestrična bosta sojeni zaradi umora Sarah Scazzi TARANTO - Cosima Serrano in njena hči Sabrina Misseri se bosta na porotnem sodišču v Tarantu morali zagovarjati zaradi umora 15-letne Sarah Scazzi 26. avgusta 2010 v Avetrani. Sodnik je odredil sojenje skupno devetim osebam. Sabrinin oče Michele Misseri bo odgovarjal zaradi prikrivanja umora in trupla, ki naj bi ga izvedel z drugimi osebami. Čeprav je sam priznal umor, so preiskovalci prišli do drugačnih zaključkov in so prepričani, da skuša ščititi ženo in hčerko. fiat - Napoved v pismu sindikalnim organizacijam Marchionne bo s 1. januarjem odpovedal vse kolektivne pogodbe podkupnine - Afera ENAV se širi Preiskava sega v vrh skupine Finmeccanica TURIN - Družba Fiat je včeraj obvestila sindikalne organizacije, da namerava s 1. januarjem 2012 preklicati vse sindikalne dogovore in odstopiti »od vseh obvez, ki izhajajo iz tekočih kolektivnih praks«. Vest je prišla iz sindikalnih vrst, kjer so ocene sicer različne, prevladuje pa zaskrbljenost zaradi nove poteze upravitelja družbe Sergia Marchionneja. Preklic sovpada z izstopom Fiata iz Confindustrie in zveze Federmeccanica, ki je bil najavljen že pred meseci, stopil pa bo v veljavo prav tako s prvim januarjem. Sindikati vidijo v Marchionnijevi potezi namen, da se v vseh 184 obratih družbe, v katerih je skupno zaposlenih okrog 72 tisoč delavcev in uslužbencev, vsili ti. model Pomigliano, se pravi taka organizacija dela in sindikalnih odnosov, ki omejuje pridobljene pravice in stopnjuje pritisk na zaposlene. Doslej je Marc-hionne tak model uveljavil v tovarnah v Pomiglianu in Mirafioriju. Zelo kritičen je tajnik največjega kovinarskega sindikata Fiom Maurizio Landini, ki pravi, da ne gre samo za ši- Sergio Marchionne ansa ritev slabega sporazuma, temveč za spreminjanje same narave sindikata, ki naj bi postal cehovski. Fiom bo tej novi potezi skušala kljubovati tako po sindikalni kot po pravni poti. »Dokler obstaja Statut delavcev, si Fiat ne more dovoliti, da enostransko odloča, kateri sindikati lahko delujejo v njenih tovarnah in kateri ne,« je še poudaril Landini. Tudi Rocco Palombella, generalni tajnik sindikata Uilm, ki je sicer skupaj s Fim-Cisl sprejel dogovarjanje v Po-miglianu in Mirafioriju, je zaskrbljen in napoveduje, da bodo takoj zaprosili za srečanje z vodstvom Fiata, da bi preverili učinke najnovejše poteze. Cilj je, da bi ohranili in po možnosti izboljšali ekonomski tratma, ne da bi zaradi tega ukinjali pridobljene pravice. Vsekakor, ocenjuje tajnik Uilma, take poteze ne pomagajo k pozitivnemu sindikalnemu vzdušju. Zelo negativne so ocene politične levice. Za tajnika SIK-Federacije levice Oliviera Diliberta je Marchionnejev diktat nespodoben, njegov cilj je požgati vsakršno delavsko pravico. Vlado poziva, naj se oglasi in prepreči ta poskus vračanja v sindikalni srednji vek. Tudi za stranko Italije vrednot je poteza Fiata zelo negativna in napoveduje umik družbe iz Italije, pri čemer bodo skušali krivdo zvrniti na delavce, medtem ko je pravi problem nesposobnost družbe, da bi trgu ponudila inovativne in kvalitetne avtomobile. Delnice Fiata in finančne družbe Exor so včeraj v sicer črnem dnevu italijanske borze, ki je izgubila skoraj 5 odstotkov vrednosti delnic, beležile okrog 7-odstotne izgube. RIM - Podkupninska afera okrog državne družbe za kontrolo poletov Enav se širi v sam vrh koncerna Fin-meccanica, ki je v večinski lasti države in nadzoruje številne javne in poljavne družbe, kot so Ansaldo, Oto Melara in številne druge. Lorenzo Borgogni, ki je pri Finmeccanici bil odgovoren za institucionalne odnose, je neapeljskim sodnikom povedal že marsikaj o črnih skladih, podkupninah in pritiskih politike pri imenovanju članov upravnih svetov nadzorovanih družb, seveda v zameno za izdatna financiranja. Bor-gogni je priznal, da je bil on vezni člen v odnosih s politiko, četudi je bil predsednik Pier Francesco Guarguaglini seznanjen z vsem, je dejal. Po njegovih izjavah so pritiske izvajali in prejemali »usluge« politiki desnice, levice in centra. Največjo težo pri imenovanjih pa so seveda imeli predstavniki dosedanje vladne koalicije. Tako izhaja iz nekaterih zapiskov o imenovanjih menedžerjev na priporočilo Severne lige, ministra La Russe, Claudia Scajole, Giannija Lette, Carla Giovanardija in drugih. V zadevo pa je, kot kaže, vpletenih še veliko drugih politikov. Afera Enav-Finmeccanica je del preiskave o poslancu LS Marcu Milaneseju. Politiki so podjetjem skupine zagotavljali zakupe, v zameno pa zahtevali imenovanja svojcev, prijateljev in političnih zaupnikov v upravne svete, prav tako pa tudi denarna izplačila iz črnih skladov, ki so jih upravitelji družb ustvarili z napihovanjem faktur. Družba Finmeccanica je na borzi močno občutila posledice afere. Včeraj je izgubila nadaljnjih 6,6% vrednosti na delnicah, s čemer je izguba zadnjega tedna presegla že 30 odstotkov. Poverjeni upravitelj Giuseppe De Orsi je včeraj pozval upra-viteljico v afero Enav vpletene družbe Selex Sistemi Marino Grossi, sicer Guarguaglinijevo soprogo, k odstopu, ki pa ga je Grossijeva zavrnila. legnano - V Palači Leone da Perego odprli največjo letošnjo razstavo del Zorana Mušiča Velik uspeh razstave Mušičevih del Pod naslovom Če je to človek je predstavljenih 75 del, večinoma slik, nekaj risb in deset grafik - Razstava je uvod v predstavitev Slovenije, ki bo februarja v Milanu LEGNANO - V soboto dopoldne se je približno 500 ljudi, med njimi častni konzul Republike Slovenije Gianvico Camisasca in generalna kon-zulka iz Trsta Vlasta Valenčič Pelikan ter predstavnik ministrstva za kulturo v Palači Leone da Perego v Legnanu pri Milanu udeležilo odprtja največje letošnje razstave del Zorana Mušiča. Pod naslovom Zoran Mušič - Če je to človek je predstavljenih 75 umetnikovih del. Med italijansko publiko so bili tudi slovenski novinarji in predstavniki STO. Ti so poskrbeli za širši okvir predstavitve Slovenije in za okusno pogostitev ob otvoritvi. Razstava ima kot vodilo slikarjeva dela iz ciklusa Nismo poslednji. K slikam, risbam, grafikam iz tega ciklusa (več kot 40 umetnin), ki ga napovedujejo štiri originalne skice iz taborišča Dachau, so avtorji dodali uvodni del s podobami dalmatinskih konjičkov in sienskih ter umbrijskih krajin in nadaljevanje s krajinami iz Dalmacije, pogledi na Pariz, z vedutami Giudecce, s figurami filozofov, sedečih starcev, žene Ide in z več avtoportreti. Mušičeva likovnost je navdušila prisotne, enako aktualnost njegovih razmišljanj o pomenu življenja, o vitalizmu in humanizmu. Razvajena publika iz Milana in njegove okolice se je pohvalno izrazila o izboru slik in drugih del. Ob odprtju razstave je med drugimi tudi v slovenščini pozdravila generalna konzulka Slovenije v Trstu Vlasta Pelikan Vrhunec slikarjevega dela, enako kot razstave, so izbrane slike spominov na Dachau in na trpljenje človeka: Nismo poslednji. Pretresljivi ciklusi mrtvih teles taboriščnikov v Dachauu so večni simbol vseh žrtev soljudi, ob tem izjemne slike, na katerih avtor z minimalnimi potezami in skopo paleto upodobi večno zgodbo trpljenja pre-pesnjenega v željo po novem življenju. Mušič je s temi slikami zaslovel po vsem svetu in jih v starostnem obdobju dopolnil s podobami razmišlja-jočih filozofov, sključenih starcev, z avtoportreti. Večina razstavljenih slik je reproducirana v razkošnem katalogu. Besedila za katalog so napisali avtor razstave Flavio Arensi, Davide W. Pairone, Lorenzo Respi, Marco Vallora in Gojko Zupan. Uvodne besede je dopisal slovenski rojak, pisatelj Boris Pahor. Razstava v mestnem razstavišču organizacije SALE, kjer so lani novembra gostili razstavo Augusta Rodina, bo odprta do 19. februarja 2012. Vzporedno je v pritličju iste palače razstava italijanskega slikarja Daniela Gal-liana z naslovom Urbi et Orbi. Zoran Mušič (Bukovica, 1909 - Benetke, 2005), se je šolal v Zagrebu in doživel bridko izkušnjo taborišča Dachau. Kasneje uveljavljeni slikar Ecole de Paris je dolga leta živel v Benetkah in vzporedno v Parizu. V letu 2009 so ob stoletnici njegovega rojstva številne prireditve v Sloveniji dokazale njegov vpliv na likovno ustvarjalnost v Sloveniji in posebej njegovo likovno aktualnost in kakovost. Vzporedno so nedvomne njegove povezave z ambienti kraških goličav, razpoznamo domače valovanje Brd ter vedno prisotno samosvoje sporočilo humanosti. Mušič je vplival na naše slikarstvo že pred drugo svetovno vojno, pozneje na razvoj ljubljanskega grafičnega bienala in na odpiranje vrat slovenskim kulturnikom v Benetkah ter zlasti v Parizu. Vsem se je vtisnil v spomin s svojimi dalmatinskimi krajinami, s procesijami konjičkov, pogledi na pročelja in kanale Benetk, s prefinjenimi grafikami in risbami. 6 Torek, 22. novembra 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Zasedanje občinskega sveta ob dnevu otrokovih pravic Slovenska beseda v pomlajeni tržaški občinski skupščini Prisotni tudi učenci COŠ iz Trebč in dijaki nižje srednje šole Ivana Cankarja \ Rf i^t" ri j%A ."i« ■ • ^t^nM^Sfc ■ m ^ . ■'¡I ilAJJ^i L--. ■ BH ^ i mn J I f > Levo slovenski učenci osnovne šole iz Trebč in dijaki nižje srednje šole Ivana Cankarja od Sv. Jakoba v klopeh tržaškega občinskega sveta in (desno) z županom Robertom Cosolinijem in predsednikom mestne skupščine Iztokom Furlaničem kroma V tržaškem občinskem svetu je bilo sinoči slišati slovensko besedo s kon-sekutivnim italijanskim prevodom. V slovenščini sta učenki celodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč Alija in Katerina skupščini predstavili šolo, iznesli sta zahtevo po šolanju v varnem okolju in pravico do igre ter pozvali občinske može, naj primerno uredijo šolsko dvorišče, da bo z novimi igrali in opremo zadostilo njihovi želji-pravici. Dean je njune stavke precizno prevajal v italijanščino, kot se to dogaja, na primer, na mednarodnih bilateralnih srečanjih. Bili so tako ljubki, da so jim prisotni občinski svetniki in drugi otroci, učenci in dijaki, prisotni na sinočnji »mladinski« seji občinskega sveta zaploskali. Ob koncu je Alija ponesla županu Cosoliniju tudi pravcat z risbami opremljen načrt za ureditev šolskega dvorišča, kar je tudi izzvalo aplavz prisotnih. Alija, Katerina in Dean so bili sinoči med številnimi protagonisti mestne skupščine, namenjene praznovanju mednarodnega dne otrokovih pravic. Ko je ob začetku šolskega leta odbornica za šolstvo Antonella Grim predlagala, naj bi se sami učenci in dijaki »prelevili« v občinske svetnike in v mestni skupščini iznesli svoje želje in zahteve, ni pričakovala tolikšnega odziva. Prijavilo se je toliko osnovnih in nižjih srednjih šol in vrtcev, da so jih sinoči v skupščini sprejeli le del. Za ostale bodo priredili novo skupščino, 12. decembra. Ob učencih trebenske osnovne šoli, ki sta ju spremljali učiteljici Elizabeta Daneu in Elizabeta Stopar, so se sinočnje seje udeležili tudi dijaki 2. razreda nižje srednje šole Ivana Cankarja od Sv. Jakoba. Neža, Elia in Lorenzo, ki jih je spremljala profesorica Anka Peterlin, so kratko predstavili šolo, v kateri se učijo tudi otroci iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Ukrajine, da je populacija šole res večjezična. Šola je bila pred nekaj leti obnovljena, žal pa ne razpolaga s telovadnico. Otroci pa imajo tudi pravico do razgibavanja. Zato so pozvali mestno upravo, naj uredi zapuščeno poslopje čez cesto v telovadnico in naj jo s podhodom poveže s šolskim poslopjem. Zaželeli so tudi sodelovanje v bližnjem rekreacijskem središču, seveda s slovenskim osebjem, opozorili pa so tudi na slabo razsvetljene ulice na območju šole. »Mladinskega« občinskega sveta so se udeležili še dijaki italijanske nižje srednje šole od Sv. Ivana, šole Stuparich, rekreacijskega središča De Amicis, osnovne šole Finzi Grego in vrtca Citta dei bambini. V skupščini so jih zastopali »župan« Simone, »podžupanja« Daniela in »predsednica občinskega sveta Elena. Seji pomlajenega občinskega sveta so sledili skoraj vsi odborniki in svetniki levosredinske večine, od opozicije pa so bili prisotni le predstavnika Gibana 5 zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli ter svetnik Ljudstva svobode Piero Camber (v spremstvu hčerke, »svetnice«). M.K. občina trst Prostorski načrt: razprava o smernicah Prvi uradni korak na poti k novemu prostorskemu načrtu tržaške občine. Zupan Roberto Cosolini je na sinočnji seji mestne skupščine predstavil smernice novega urbanističnega načrta in k njemu priložene zaščitne norme. To je sploh prvi, težko pričakovan akt nove levosredinske uprave, uperjen v prihodnost mesta in v njegov razvoj. Akt je bil obvezen, potem ko je Cosolini zavrnil sporni predlog prostorskega načrta Dipiazzove uprave. Mudilo se je, ker so z njegovo zavrnitvijo odpadle tudi zaščitne norme za nekatera okoljsko zelo pomembna območja, kot je tisto vzdolž Obalne ceste. Novi župan se je odločil za širšo predstavitev novih smernic, za soočenje z naravovarstvenimi organizacijami, društvi, sindikati, poklicnimi združenji, pa tudi krajevnim prebivalstvom (na primer na srečanjih po posameznih rajonih). Po teh srečanjih je potegnil črto in dopolnil, kar je bilo - po njegovem - smotrno dopolniti. Potem ko je predlog odobril občinski odbor, so se o njem izrekli rajonski sveti. V posameznih rajonih ni požel pričakovane podpore. Pozitivno so se izrekli le štirje rajonski sveti (med njimi tudi zahodnokraški in vzhodno kraški), v rajonskem svetu za Sv. Jakob in Staro mitnico je bilo glasovanje neodločeno, 9 proti 9, kar je pomenilo zavrnitev predloga, rajonski svet za Rojan, Greto, Barko-vlje, Kolonjo in Škorkljo ter rajonski svet za Škedenj, Čarbolo, Sv. Soboto in Naselje sv. Sergija pa sta glasovala proti smernicam. Cosolini je omenil, da je občinska uprava sprejela nekatere predloge, iznesene v rajonskih svetih. Tako je bil sprejet tudi predlog vzhodnokraškega rajonskega sveta o zaščitnih normah v vaških jedrih pri Banih, v Gropadi in na Padričah. Zupan je izrecno poudaril, da smernice niso prostorski načrt. Le nakazujejo, kam naj vodi prostorski načrt. Cosolini je nakazal pot. Omenil je skladen, uravnovešen razvoj z zaščito ozemlja, z zmanjšanjem posegov na ozemlju in obnovitvijo oziroma popravilo že obstoječih stanovanjskih struktur. Teh je na občinskem ozemlju mnogo. Zaščitne norme sodijo v ta okvir, saj med drugim predvidevajo nižjo stopnjo zazidljivosti na številnih območij in prepoved zidanja na razdalji do petih metrov od meje posameznega zemljišča. Prostorski načrt bo temeljni urbanistični ukrep nove mestne uprave. Za boljše bivanjsko počutje pa bo treba odobriti še celo vrsto drugih ukrepov, kot so na primer načrt za mestno središče, prometni načrt, načrt za parkirišča in energetski načrt. Dela bo, torej, v prihodnjih tednih in mesecih na pretek. Ze smernice so izzvale obsežno razpravo. Politične stranke so k dokumentu predložile kar 50 popravkov (Gibanje 5 zvezd in ljudstvo svobode po 14, Severna liga 8, Unaltra Trieste 7, stranke levosre-dinske 6, Marino Andolina pa enega). Po Cosolinijevi predstavitvi so sejo prekinili, da bi se lahko stranke seznanile z mnenji tehničnih uradov o sprejemljivosti amandmajev. Šele potem se je začela razprava, ki se je zavlekla pozno v noč. M.K. / TRST Torek, 22. novembra 2011 7 šempolaj - Vkopljimo pošast - protestni pohod proti daljnovodu Kras je edinstven in zasluži večje spoštovanje Iz Medje vasi in Trebč štartali pohodniki, ki so se srečali na zborovanju v Šempolaju »Naj kdorkoli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej,« je zapisal Igo Gruden, njegove besede pa ostajajo še danes svetlo vodilo za mnoge, ki so se v nedeljo odzvali vabilu Agrarne skupnosti, Združenja zasebnih kraških lastnikov, Slovenskega planinskega društva Trst, Planinske skupine Devin-Sloga ter SKD Vi-gred in se udeležili pohoda Vkopljimo pošast in sledečega protestnega zborovanja v Šempolaju proti daljnovodu od Tržiča do Padrič, ki ga snuje delniška družba Terna. V Šempolaj so prišli istočasno iz Trebč in Medje vasi oziroma peš ali na konju iz Cerovelj in Gabrovca. Protestnike je pri pokopališču, to je tam, kjer je gradnja daljnovoda, te strašne ekološke pošasti, najbolje vidna, pričakala glasba nabrežinske godbe na pihala, ki je z nekaj skladbami postregla tudi ob koncu zborovanja. Pohod-nike je prvi nagovoril predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec, ki je uvodoma pojasnil razloge javnega zborovanja. Projekt družbe Terna predvideva namreč »ojačitev« zračnega visokonapetostnega daljnovoda, ki pa je škodljiv za okolje in za ljudi, ki prebivajo v njegovi bližini. Kdor podpira poteze delniške družbe Terna, v tem primeru ministrstvo za infrastrukture in deželna uprava, podpira uporabo stare tehnologije, je dejal Vremec in pojasnil, da je vkop visokonapetostnih kablov vzdolž avtoceste, kot to spodbujajo protestniki, namreč veliko smotrnejša varianta. Za zdravje je namreč nezanemarljivo dejstvo, da dovoljuje družba delavcem le 40 minutno zadrževanje pod kabli. Kaj pa se obeta kmetovalcem, ki morajo pod kabli preživljati vsakodnevno po več ur? »Ne poigra-vajmo se z zdravjem!« »Še je čas, da se gradnjo ustavi. Zahtevamo, da se ponovno pregleda vso dokumentacijo in da se o tovrstnem posegu izrečejo neodvisni ljudje.« Vremec je še apeliral, naj se združijo sile, saj gre vendar za prihodnost več desetletnega vloženega truda v ovrednotenje kraške krajine in ne nazadnje za prihodnost mladih generacij, ki jim ropamo življenjske priložnosti. »Tu gre predvsem za občansko zrelost in ne za strankarske interese. Ne delamo namreč politike, ampak govorimo v interesu vse družbe,« je zaključil. Več kot 2000 občanov iz tržaške pokrajine je podpisalo ljudsko peticijo proti daljnovodu oz. za njegov vkop. Predstavnik Združenja zasebnih kraških lastnikov oz. civilne družbe Igo Radovič je pojasnil, da je ta poziv, ki so ga podprle tudi zgoniška, repentabrska in devinsko-nabrežinska občina, poslali predsedniku republike Giorgiu Napolitanu in sedaj čakajo na njegov odgovor. Poziv je izraz nasprotovanja do žaljivega odnosa do prostora in ljudi, ki so od njega odvisni. Priča smo nadutemu izsiljevanju, je dejal, in odnos do okolja je zreduciran na raven nedostojne odškodnine. »Mogoče je to prvič, ko nismo nasedli obljubam o protivrednostih. Zahtevamo doslednost in da nas obravnavajo kot državljane in ne kot brezpravno rajo. Kras je edinstven, čudovit in si zasluži večje spoštovanje. Poskrbimo, da bo jutrišnji dan lepši.« Dobrodošlico na Krasu je množici protestnikov izrekla tudi domačinka Elena Legiša, ki je pokazala na jesensko obarvane vinograde na eni strani in ekološko pošast na drugi. Januarja 2007 so domačini zbrali nad 200 podpisov proti posegu oz. za umik drogov in vkop trase na območju naselij, kar bi bila nedvomno najboljša možna rešitev, vendar družbe Terna upravičeni ugovori domačinov niso zanimali. »Kraševci smo žrtvovali že preveč. Nikar ne nasedajmo na izgovore, da gre le za vzdrževalna dela, saj je to jasno potenciranje in novogradnja strukture.« Opozorila je na škodljivost daljnovoda za zdravje ljudi, pa tudi na hud udarec za več desetletno promocijo in gospodarski razvoj Krasa, kjer se vse več mladih družin odloča za obdelovanje zemlje. Ob koncu pa je še dodala, da so stroški za vzdrževanje vkopanih vodov, veliko nižji kot za nadzemne. »Enotno dajmo nastopiti proti tovrstnemu posegu.« Mnogi so se v nedeljo postavili v bran Krasu in njegovemu neprecenljivemu bogastvu kroma Za mikrofon so stopili še predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, devin-sko-nabrežinski podžupan Massimo Romita, predstavnik furlanskega odbora za zdravo življenje furlanskega pode- želja, predstavnik gibanja NO TAV, predsednik SSO Drago Štoka in deželni svetnik Igor Gabrovec. Sledila je družabnost ob pečenem pršutu, slaščicah in vinu domačih vinogradnikov. (sas) univerza Na voljo spletna stran tudi v angleščini Prikaz izobraževalne ponudbe, informacije o predavanjih v angleščini, predstavitev projektov izmenjave in mobilnosti, mednarodni odnosi ter prenos tehnologij in raziskovalna dejavnost. Vpogled v vse to je mogoče najti na spletu Univerze v Trstu www.units.it po novem tudi v angleškem jeziku. »Angleško okence«, ki je dosegljivo tudi neposredno na naslovu http://in-ternational.units.it/, so predstavili v petek na sedežu vseučilišča ob prisotnosti rektorja Francesca Peroni-ja, rektorjeve sodelavke za študente in usposabljanje Lorenze Rega, koordinatorja delovne skupine za internacionalizacijo Giuseppeja Pa-lumba ter funkcionarjev in tehnikov oddelka za infrastrukture in službe za usposabljanje. Angleška različica je namenjena tako študentom iz drugih držav, ki prihajajo v Trst v okviru projektov izmenjave in mednarodnega sodelovanja, kot je npr. Erasmus, pa tudi za tiste, ki želijo študirati na tržaški univerzi. Obenem, piše v sporočilu za javnost, bodo s pomočjo te nove različice tudi tuji študentje lahko v angleščini uporabljali sistem ESSE3, ki je v italijanščini že operativen za različne spletne storitve, kot sta npr. vpis ali prijava k izpitu. Tihotapci z ljudmi Tržaška obmejna policija je v okviru preiskave, poimenovane Autostrada del mare, ki je potekala pod vodstvom okrajne protimafijske direkcije, prišla na sled organizaciji, ki se je ukvarjala z nezakonitim priseljevanjem turških državljanov kurdske narodnosti. Slednji so iz Turčije v Trst prihajali v tovornjakih na krovu ladij, namenjeni pa so bili v glavnem k sorodnikom v Francijo ali Nemčijo. Policija je odkrila pet nezakonitih priseljencev, sodstvo pa je odredilo pripor za štiri turške šoferje tovornjakov: 46-letnega T.H. (slednji je že v zaporu), 39-letnega G.M., 43-letnega G.T. in 38-letnega Y.N.. Posiljevalec za zapahi Agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture so aretirali 55-letnega M.S.. Možakar je stari znanec policije, večkrat je bil obtožen in obsojen zaradi groženj, nadlegovanja, povzročitve poškodb, ropa, trgovanja z mamili, poneverbe, zbiranja ukradenega blaga in vožnje brez dovoljenja, tokrat pa je v zapor šel zaradi posilstva. Sodišče ga je namreč na leto in dva meseca zapora obsodilo, ker je bivšo partnerico primoral v spolne odnose proti njeni volji. Vse to se je dogajalo v njunem stanovanju in ob navzočnosti drugih oseb. Na koncu ga je ženska leta 2004 prijavila, sodišče pa obsodilo in zdaj bo moral sedeti. Vrsta policijskih kontrol Agenti tržaške kvesture so ob koncu tedna opravili vrsto kontrol v javnih lokalih in krajih, kjer se zbirajo mladi in nezakoniti priseljenci ter poulični prodajalci. V okviru teh kontrol so med drugim aretirali 48-letnega M.B., ki mora prestati kazen sedmih mesecev zapora zaradi številnih obsodb. Prav tako so pregledali kakih deset tujk različnih narodnosti v Terezijanski četrti. Ulica kot stranišče Tržaški občinski policisti so v soboto zvečer zasačili tri mladeniče, stare od 17 do 22 let, ki so slepo ulico Androna del Pane in Ul. Procureria uporabili kot stranišče, kjer so opravili malo potrebo. Mladeniči -gre za dva Tržačana in enega Vi-demčana - bodo morali zdaj plačati kazen v višini petsto evrov. mediji - Od jutri Letos še 3 srečanja: o »vročih« krajih, županu, znanosti V Novinarskem krožku se bodo pred koncem leta zvrstila še tri srečanja, posvečena aktualnim temam in medijem. Prvo bo na sporedu jutri, 23. novembra, ob 18. uri, ko bo govor o pro-stovoljstvu in informiranju na vojnih ali »vročih« območjih. Gosta Novinarskega krožka in novinarskega sindikata Assostampa bosta Alberto Cairo in Susanna Fioretti, avtorja knjig Mosaico afghano ter Involontaria. Prvi živi v Afganistanu, kjer izdeluje proteze v rehabilitacijskem centru Rdečega križa, druga je kot delegatka iste organizacije in izvedenka italijanskega zunanjega ministrstva delovala na številnih kriznih območjih. Z njima se bo pogovarjal vojni dopisnik Fausto Biloslavo, sodeloval pa bo tudi Massimiliano Fanni Canelles, predsednik neprofitne organizacije @uxilia. V petek, 2. decembra, bo Novinarski krožek gostil župana Roberta Co-solinija. Srečanju so dali naslov Eno mesto, dva dnevnika, en župan: pogovor o prvem polletju županovanja bosta namreč vodila novinar dnevnika Il Piccolo Maurizio Cattaruzza in odgovorni urednik našega časopisa Dušan Udovič. V ponedeljek, 12. decembra, bo govor o znanosti: v goste prihaja Mauro Giacca, letošnji zmagovalec nagrade zlati sv. Just, sicer tudi direktor mednarodnega znanstvenega centra Icgeb. 8 Torek, 22. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI politika - Zaključki pokrajinskega kongresa Stranke komunistične prenove V SKP brez enotnosti, a za sodelovanje z levico V novem odboru ni več Furlaniča in Kocijančiča - Nov tajnik Saulle ali Visioli? Zaključni del osmega pokrajinskega kongresa Stranke komunistične prenove je minil v znamenju poglobljene razprave in volitev. Po sobotnem bolj institucionalnem delu, na katerem je Iztok Furlanič podal svoje zadnje tajniško poročilo, so se v nedeljo člani SKP zbrali na tržaškem sedežu, da bi izvolili nove strankine organe. Pokrajinski politični odbor bo po novem štel petindvajset članov (v prejšnjih letih 41 oz. 33), med njimi sta tudi Slovenki Arianna Koz-mann in Elena Legiša. V njem pa ni več Iztoka Furlaniča in Igorja Kocijančiča, ki bosta sicer kot izvoljena predstavnika še dalje vabljena na zasedanja. V sestavi novega odbora se zrcali raznolikost stranke: petnajst članov zastopa tako imenovani večinski dokument, po pet članov pa oba manjšinska. Sklepni dokument, ki ga podpira večina tržaških prenoviteljev, namreč ni dosegel popolnega soglasja ali enotnosti. Manjšinski frakciji stranke sta ostali na svojih stališčih in zavračata sodelovanje z ostalimi levosredinskimi strankami, v prvi vrsti Demokratsko stranko; na podlagi njihovih sklepanj bi morala torej SKP zapustiti tudi tiste krajevne uprave, kjer sedi v klopeh večine. Okrog 60% prenoviteljev pa podpira dokument, ki ga na državni ravni zastopa Paolo Fer-rero: kljub izredno kritični oceni do Montijeve Utrinek s sobotnega dela kongresa na sedežu SKP v Ulici Tarabocchia kroma vlade, naj SK tako na krajevni kot državni ravni ohranja stike in preverja možnosti sodelovanja z levo sredino. Tričlanski jamstveni odbor bo v prihodnjih dneh sklical prvo sejo novega pokra- jinskega odbora, ki bo v svoji sredi izbral tudi novega tajnika. Uradnih kandidatur še ni, med najbolj verjetnimi kandidati pa sta sindikalist Toni Saulle in nekdanji pokrajinski odbornik Dennis Visioli. Kongres je izvolil tudi delegate, ki se bodo med 2. in 4. decembrom udeležili vsedržav-nega kongresa v Neaplju: tržaško SKP bodo zastopali Marino Andolina, Davide Fiorini, Igor Kocijančič in Lola Coslovich. Če je homoseksualnost kaznivo dejanje ... Kljub navideznemu napredku sodobne družbe, ostajajo tudi leta 2011 osebne pravice posameznikov pod vprašajem. V številnih državah na primer ljudje nimajo pravice prosto živeti svojih čustev in spolnih nagnjenj: v 78 državah (!) je homoseksualnost kaznivo dejanje, v sedmih pa celo kaznovana s smrtno kaznijo. Obsojenci (Les condamnes) je naslov razstavi, ki jo bodo danes ob 18. uri odprli v gledališču Miela. Francoski fotograf Philippe Castetbon bo predstavil posnetke in pričevanja »obsojencev«, to je moških in žensk, ki morajo v domovini skrivati svoja čustva in istospolne zveze. Ob avtorju bosta prisotna tudi predsednik državnega združenja Arcigay (Paolo Patanè) in tržaškega krožka Ar-cobaleno (Davide Zotti). Na razstavi, ki bo na ogled do 2. decembra in spada v niz Raz\seljeni, bo mogoče kupiti tudi knjigo Obsojenci, v kateri je francoski fotograf zbral pričevanja 51 gejev in lezbijk. Prof. Jože Pirjevec o Titu in tovariših Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca bo jutri, 23. novembra, uvedla novo sezono predavanj. V goste so članice povabile prof. Jožeta Pirjevca, ki bo (ob 20.30) predstavil svojo novo knjigo, pravo uspešnico Tito in tovariši. Knjiga je bila predstavljena v mnogih krajih po Sloveniji, v Trstu in na tržaškem Krasu. Povsod je doživela izjemen uspeh in je že več mesecev najbolj brana knjiga v Sloveniji. posvet - O Trstu Razumeti sistem, ki je obrodil različne spomine Obmejni prostor je specifičen laboratorij zgodovinskih izkušenj, ki jih je potrebno analizirati, da razumemo mehanizme, ki so omogočili sestavo različnih zgodovinskih spominov, ki so rezultat - prikaza - preteklega dogajanja. Gre za glavni zaključek okrogle mize Identiteta kot kulturni problem, ki je v petek popoldne, ob koncu dvodnevnega posveta z naslovom Italijani v Trstu, potekala v tržaškem muzeju Sartorio; posvet sta ob 150. obletnici zedinjenja Italije organizirala tržaški Laboratorio democratico Bruno Pincherle in pordenonski krožek Norberto Bobbio v sodelovanju z deželnim Inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja. V svojem uvodnem posegu je prof. Ivan Verč menil, da smo Italijani in Slovenci v tržaškem prostoru sinovi iste zgodbe, ki je vplivala na obe narodni istovetnosti. Zgodovinska spomina, ki sta odraz predstavljanja preteklih dogodkov, sta pa proizvedla različni nacionalni zavesti. Po njegovem je ključnega pomena spoznati mehanizme prikaza zgodovinskih dogodkov. Na posvetu, kateremu sta med drugim prisostvovala bivša deželna svetnika Budin in Iskra, so predavatelji spregovorili o zapletenem odnosu Trst - Italija (Roberto Finzi, Univerza v Bologni), nacionalnih idejah v habsburškem Trstu (Giorgio Ne-grelli, Univerza v Trstu), nacionalizmih in iredentizmu (Anna Millo, Univerza v Bariju), nacionalizmu in fašizmu v Trstu (Anna Vinci, Univerza v Trstu), katoličanih in itali-janstvu (Diego d'Amelio, Univerza San Marino), težavnem nacionalnem čustvu (Patrick Karlsen, Univerza v Trstu) in o Brunu Pincherle-tu kot Italijanu v ravnotežju med svetovi (Monica Rebeschini, Univerza na Primorskem). V zaključni razpravi so sodelujoči (Millova, Vincijeva, d'Amelio, Karlsen in Rebeschinijeva) pozitivno ocenili sedanje slo-vensko-italijanske odnose in izpostavili potrebo po izpeljavi v tržaškem obmejnem prostoru takega kulturno-političnega programa, ki bi omogočil poglobljeno spoznavanje slovanskih sosedov. (Mch) lonjer - V krajevnem društvu Ob 200-letnici ustanovitve organizirali predavanje o zgodovini katinarske šole Letos poteka 220. obletnica ustanovitve prve slovenske šole na Katinari. V ta namen so se pred časom zbrali učenci 4. in 5. razreda OŠ Fran Milčinski in vsi dijaki NSŠ Ciril in Metod s Katinare, da bi prisluhnili zelo zanimivemu predavanju zgodovinarja Aleksija Kalca. S pomočjo predvajenih fotografij so otroci med predavanjem spoznali marsikatero pričevanje iz tistih časov. Učitelji in profesorji se toplo zahvaljujejo predavatelju Aleksiju Kalcu za izčrpno razlago in društvu Lonjer, ki je nudil prostore za uspešen potek srečanja. V Miramarskem gradu nocoj madrigali V prestolni dvorani miramarskega gradu bo nocoj nov koncert iz niza Wunderkammer. Ob 20.30 bo tu nastopila skupina Fontanella, ki jo sestavlja pet angleških flavtistk. Ansambel bo predstavil izbor madrigalov italijanske in angleške renesanse. Vstopnina znaša štiri evre (zastonj pod 18. in nad 65. letom). Srečanje z Marino Mander V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII) bodo danes ob 17. uri gostili tržaško pisateljico Marino Mander. Z njo se bosta pogovarjala Elvio Gua-gnini in Alessandro Mezzena Lona. V Knulpu koncert džez dvojice Pospaghemme V knjigarni-kavarni Knulp (Ul. Madonna del Mare 7/a) bo nocoj nastopila dvojica Pospaghemme, ki jo sestavljata mlada italijanska glasbenika Beppe Scardi-no in Federico Scettri; na sporedu mešanica blues, funk, džez glasbe in improvizacije. Pričetek ob 21. uri. ictp - V miramarskem centru za teoretsko fiziko podelili Nagrado Ernesto Illy Dobitnik Indijec C. N. R. Rao Nagrado so podelili v okviru generalnega kongresa akademije znanosti za države v razvoju TWAS Indijski kemik C. N. R. Rao je dobitnik letošnje nagrade Ernesto Illy Trieste Science Prize, ob udeležbi tržaškega župana Roberta Cosolinija pa so jo podelili včeraj v veliki dvorani miramarskega centra za teoretsko fiziko ICTP v okviru generalnega kongresa akademije znanosti za države v razvoju TWAS. C. N. R. Rao je profesor in raziskovalec na ameriškem inštitutu Linus Pauling in so ga nagradili zaradi pomembnih dosežkov na področju raziskovanja lastnosti materialov. C. N. R. Rao je tudi častni predsednik centra Jawaharlal Nehru, ki se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem, in je bil zadnji predsednik akademije TWAS. Rao je v okviru 50-letnega dela prispeval pomembne dosežke na področju znanstvenega raziskovanja, šolstva in upravljanja politike tako v rojstni Indiji kot v drugih državah v svetu. Nagrado so ustanovili z namenom spodbujanja in podpiranja znanstvenikov v državah v razvoju, njen sponzor pa je tovarna kave illycaffè. Z nagrado podelijo 100 tisoč dolarjev, ki so bili letos namenjeni vedi, ki raziskuje materiale. Generalni kongres akademije znanosti za države v razvoju TWAS v miramarskem centru ICTP se bo nadaljeval danes in se bo zaključil jutri. Nagrado Ernesto Illy so podelili v miramarskem centru ICTP kroma / TRST Torek, 22. novembra 2011 9 col - Proslava v priredbi repentabrske sekcije VZPI-ANPI Partizanski spomini in pesem ob 70-letnici OF Dragoceno pričevanje Stana Guština iz Repna in nastop TPPZ Pinko Tomažič Sedemdesetletnici Osvobodilne fronte in spominom na vojna leta je bila posvečena nedeljska proslava, ki jo je priredila repentabrska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije (Anpi). Dvorana Kulturnega doma na Colu je bila polna: ljudje so prišli, da bi prisluhnili zgodovinar- Milan Križman (levo) se je pogovarjal s Stanom Grudnom, srečanje pa je obogatila partizanska pesem TPPZ Pinko Tomažič kroma ki Marti Ivašič, Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič in domačinu Stanu Guštinu, ki se je med drugo svetovno vojno bojeval v prekomorskih brigadah. In ravno Stano Guštin - Žvanov iz Repna je bil častni gost nedeljske proslave. V pogovoru z Milanom Križ-manom je živo obujal spomine na drugo svetovno vojno, na III. Prekomorsko brigado, v kateri se je bojeval. 20. septembra 1942 so ga po napadu na stražarnico italijanske vojske kot 19-letnega mladeniča zaprli v koronejski zapor. Od tod je moral v Pistoio, kjer so ga vključili v posebne bataljone; januarja 1943 so ga premestili v Cagliari od tod pa v Montevecchio blizu Oristana. Tu so njega in ostale mladeniče zaposlili kot delavce v rudniku svinca. Gospod Sta-no se je spominjal predvsem uši, slabe hrane in neznos- bazovica Ladinci na obisku V začetku oktobra je skupina Ladinske skupnosti iz Bocna, Co-munanza Ladina a Bulsan, organizirala dvodnevni izlet v naše kraje, z željo, da bi pobliže spoznala našo manjšinjsko realnost, našo stvarnost in probleme. Kontaktno društvo je bilo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice, pri ka-term so bili gosti na sobotni večer deležni tudi kulturnega večera: za glasbeni pozdrav sta poskrbela domača zbora Movs Lipa in Mepz Lipa, člani društva pa so predstavili vas Bazovico ter zgodovino in delovanje SKD Lipa. Za predstavitev celotne zamejske stvanosti pa sta poskrbela deželni svetnik Igor Kocijančič, ki je orisal manjšino v številkah in skozi drobnogled zaščitne zakonodaje ter predsednik ZSKD Igor Tuta, ki je predstavil manjšinjsko organiziranost s kulturnega vidika. Večer se je zaključil s kratko družabnostjo v Bazov-skem domu, sedežu SKD Lipa. Izletniki iz Bocna so si ogledali tudi kobilarno v Lipici, Vesna Guštin Grlianc pa jim je razkazala občino Repentabor, cerkev na Ta-bru in muzej Kraške hiše. Naslednji dan so si ogledali središče mesta Trst, Miramarski grad z muzejem in parkom. Prijateljstvo, ki se je takoj stkalo med domačini in izletniki, je kazatelj, da so si realnosti manjšincev v Italiji zelo podobne. Prijetni topli sončni dnevi, gostoljubje, ki so začutili pri naših ljudeh, pri spremljevalcih in predstavnikih naše manjšine, ko so jim s srcem predstavili naše kraje, so v Ladincih pustili lepe in prisrčne občutke. To je razvidno tudi iz obširnega članka, ki so ga predstavniki Ladinske skupnosti v Bocnu, objavili v njihovem časopisu LA USC DI LADINS, katerega redno bere obširno število manjšincev Ladin-ske skupnosti vseh petih dolin. gropada - V soboto Zaigrala je »mlada« Godba ljubljanskih veteranov Danes se začenja spletna predprodaja vstopnic za nastop skupine Radiohead, od 11. ure naprej se je mogoče povezati na naslov www.ticketone.it. Na spletni naslov skupine, ki bo v vili Manin nastopila 4. julija, so se namreč vsule prošnje za vstopnice, kar napoveduje, da bo koncert razprodan. V »normalni« prodaji pa bodo vstopnice od četrtka, 24. novembra, od 11. ure dalje, in sicer na vseh avtoriziranih prodajnih mestih. Godba je namreč glede na staž najmlajša v Sloveniji kroma V soboto, 19. novembra, je bil v Gropadi celovečerni koncert Godbe ljubljanskih veteranov, ki ga je organiziralo lokalno Kulturno društvo Skala s podporo in pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev. Domači mešani pevski zbor Skala-Slovan je gostom v pozdrav zapel dobrodošlico, predsednica društva, gospa Sonja Milkovič pa je podala priložnostno besedo. Godba ljubljanskih veteranov je najmlajši pihalni orkester v Sloveniji po nastanku in najstarejši po »mladosti« članov. Njegov sestav je zelo raznolik, tako po starosti kot po poklicni in glasbeni izobrazbi. Pogoj za članstvo je dosežen Abraham in igranje na enega izmed pihalnih ali trobilnih instrumentov. Orkestru so se pridružili tudi vsi dirigenti ljubljanskih godb in ugledni upokojeni akademski glasbeniki. Po krstnem nastopu 2005 pod taktirko dirigenta Jožeta Hriber-ška na otvoritvi Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani je orkester nastopal na odmevnih prireditvah doma in v tujini. Med njihovimi cilji delovanja je predvsem ohranjanje in vrednotenje slovenskega godbeniškega izročila in medgeneracijsko sodelovanje. V jubilejnem letu delovanja 2009 je umetniško vodenje prevzel zasl. prof. Alojz Zupan in dvignil orkester na še višjo kakovostno raven. Predsednik orkestra je od samega začetka gospod Milan Pavliha. Sobotni večer so glasbeniki pričeli s Štruclovo koračnico s posvetilom »Ljubljanski veterani«. Za priložnost gostovanja na Tržaškem so izbrali izredno bogat celovečerni koncertni program slovenskih in tujih skladb, ki je privabil številne poslušalce. Prijeten glasbeni dogodek je navdušil občinstvo, glasbeni veterani pa so izpričali, kako glasba pomlajuje in bogati človeka. Včeraj danes nih razmer, v katerih so morali živeti in delati. Od tod je bil premeščen v Olbio, kjer se je sredi ruševin angloame-riškega bombardiranja odločil za dezerterstvo. Občinstvu je spregovoril o ustanovitvi III. Prekomorske brigade decembra 1943 v Gradini in o potovanju na Vis leto pozneje, ki je postal politično središče osvobodilnega gibanja. Pot ga je nato vodila še v Split in mimo osvobajanja Mostarja ter Knina vse do Trsta, do doma. Profesorica Ivašič se je odrekla svojemu govoru in se raje pridružila kramljanju z gospodom Stanom, saj so tovrstna pričevanja izredno dragocena. S svojo udarniško in revolucionarno pesmijo so nato partizanski pevci in glasbeniki pod taktirko Pie Cah zaključili res prijetno srečanje. (sas) Danes, TOREK, 22. novembra 2011 CILKA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 9.15 - Luna vzide ob 3.36 in zatone ob 14.22 Jutri, SREDA, 23. novembra 2011 KLEMEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,2 stopinje C, zračni tlak 1024,7 mb raste, vlaga 75-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 14,7 stopinje C. S Izleti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira v nedeljo, 27. novembra, ogled knjižnega sejma v Ljubljani. Na razpolago je še nekaj prostih mest za avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije tel. št. 3401434351 (Helena). Pohitite! KRUT obvešča, da je za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan na razpolago še 5 mest. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Prispevki V spomin na Angela Blažino darujeta družini Verginella in Caharija 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Natašinega očeta Boba darujeta Zmago s Sonjo in Mara 60,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Danico Caharja vd. Simoneta in Nevo Grilanc daruje družina Žigon 25,00 evrov za AŠK Kras in 25,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na Danico Caharija vd. Simoneta daruje Mara 15,00 evrov za Sklad Dorče Sardoč. V spomin na teto Ano Guštinčič daruje Irma 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Danico Caharija vd. Simoneta darujeta Vera in Miro Stopar 50,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na Danico Caharija vd. Simoneta darujeta Romana in Egon Škrk 20,00 evrov za zgoniško cerkev. Namesto cvetja na grob Danice Caha-rija vd. Simoneta daruje Marina Mi-lič 20,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na teto Danico Simoneta daruje Sonja z družino 50,00 evrov za združenje A.I.R.C. t Zapustila nas je naša draga Amalia Bisca vd. Kjuder Žalostno vest sporočajo vnuk Massimiliano, snaha Liviana, svakinja Angela in ostalo sorodstvo. Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v mrtvašnici v ulici Costalunga jutri, 23. novembra od 8. do 11.20. Žarni pogreb bo v ponedeljek, 5. decembra ob 14. uri v katinarski cerkvi. Trst, 22. november 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav dragi teti Maliji nečaki z družinami Bisca, Čač, Ferluga, Vecchiet, Perosa Priljubljeni teti Maliji v slovo nečaki Neva, Pavel, Majda, Vera in Wanda z družinami Žalovanju se pridružujejo Neva, Vasilij in Katerina z družinama Ob izgubi drage tete Marice žalujeta Dušanka in Vojmir Tretjak z družinama 10 Torek, 22. novembra 2011 TRST / dK Lekarne Do sobote, 26. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 625264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638854). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; Dvorana 2: 22.00 »Immortals (dig.)«; 17.45, 20.00 »One day«; Dvorana 3: 17.00 »Il Re Leone 3D (dig.)«; 17.30 »Lezioni di ciocco-lato 2«; Dvorana 4: 15.40, 22.00 »I soliti idioti«; 17.40, 20.10 »Il cuore grande delle ragazze«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Scialla!«. ¿i Čestitke AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Faust«. CINECITY - 16.00, 17.55 »Disney's - Il Re Leone 3D«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; 16.30, 20.00, 22.15 »Immortals 3D«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.15, 21.00, 22.00 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scialla«; 19.00 »Satyagraha«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.45 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00, 22.15 »Lezioni di cioccolato 2«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anonymous«; 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Morilska elita«; 16.50, 19.00, 21.10 »Oropaj bogataša«; 16.00, 18.30, 21.00 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.50 »Stanje šoka«; 21.40 »Stvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.55 »Winx club 3D (sinhro.)«; 16.30 »Footloose«; 16.10, 18.30, 20.50 »Oropaj bogataša«; 16.20 »Tin Tin 3D«; 16.35, 18.55, 21.20 »Trgovci s časom«; 18.50, 21.10 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30 »Jutranja zarja - 1. del«; 21.05 »Stvor«; 19.00 »Sanjska hiša«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »One day«; 16.45 »Le avventure di Tin Tin: Il segreto dell'unicorno«; Dvorana 3: 22.15 »Immortals 3D«; 18.30 »Immortals«; Dvorana 4: 16.45, 20.30 »Il Re Leone 3D«; 17.15, 19.15, 21.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. cPocjteSno podjetje H UMMWIIl^UI ALABAMA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu Draga BARBARA, nešteto zdravih in srečnih dni, v objemu tvojih dragih ti želimo od SKD Vigred prav vsi. BARBARA, ob 4 x 10 rojstnem dnevu ti pošiljamo koš najlepših želja in ti želimo, da bi vedno zdrava in nasmejana bila. Pustna skupina Šem-polaj. 19. novembra je naš predragi STOJAN PRAŠELJ - DUKO slavil 65. rojstni dan. Vse najboljše mu želi kla-pa s k'ntine! Živijo Dolina! Gospodična MATEJA KOŠUTA iz Boljunca je v Kopru uspešno diplomirala iz matematičnih ved. Želimo ji še mnogo uspehov Darja z družino in Vida. Danes slavi okrogla leta VIKYiz Bazovice. Vse najboljše mu želijo vsi domači. Vse najboljše nono VIKY! To ti iz srca kličeta tvoji princeski Karin in Sara. Našemu dragemu MARKUMA-NINU čestitamo ob prejemu prestižnega naziva svetovnega prvaka v diatonični harmoniki. Vsi njegovi miljski fansi in še posebno DSMO K. Ferluga. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure za trie-nij znanstvene in jezikovne smeri danes, 22. novembra, od 18. do 20. ure. DIZ J. STEFAN sporoča, da bo v ponedeljek, 28. novembra, roditeljski sestanek. Od 17. 00 do 18.30 bodo staršem predavali predstavniki poštne policije o nevarnostih uporabe interneta, nato bodo individualne govoril- □ Obvestila NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Liburnija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suh-ljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 347-6849308, Milivoju tel. 349-5289593 in Sergiju tel. 348-9007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 20.00 do 21.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. Info na tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdina.org www.skbrdina.org. AKCIJE IN RE-AKCIJE - Danes, 22. novembra, od 18. do 20. ure bo v prostorih kulturnega društva Le Vie del Blu v Ul. sv. Frančiška 15 prvo izmed treh srečanj o dinamikah v partnerskih zvezah in spolnosti, namenjenih tako parom kot posameznikom. Prihodnja srečanja bodo potekala 29. novembra ter 6. decembra. Vodila jih bosta psihologa in psihoterapevta dr. Nada Berce in dr. Iztok Spetič. Za prijavo in informacije lahko pokličete na 3663625523 ali 331-3345339, po e-mailu pa na iztok.spetic@tin.it ali nadaber-ce@yahoo.it. ŽUPNIJE IZ RICMANJ, BORŠTA IN BOLJUNCA prirejajo skupaj z Mladinskim domom Boljunec srečanje na temo »Sveto pismo in evropska civilizacija« danes, 22. novembra, ob 20. uri v prostorih Mladinskega doma Bo-ljunec. Vabljeni. JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo še danes, 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Proseški ulici 71. KRUT - danes, 22. novembra, ob 18. uri bo na društvenem sedežu, predavanje z inženirjem živilske tehnologije s pe-dagoško-andragoško izobrazbo Matjažem Kološo z naslovom »Zdrava prehrana in dobra kuhinja«. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v Postojni v petek, 2. decembra, z odhodom avtobusa iz Padričah ob 17. uri. JUS MEDJEVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do 23. novembra. Obrazce dobite v vaški gostilni in v osmici. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm obvešča, da poteka tečaj več-kodnih besedil, ki ga vodi dr. Sonja Starc z Univerze na Primorskem. Naslednje srečanje bo v sredo, 23. novembra, od 16. do 18. ure v Narodnem domu (Ul. Filzi). Za morebitna pojasnila tel. 349-6141774 (Neva). AŠD SOKOL vabi na predavanje »Prehrana in šport«, ki bo v četrtek, 24. novembra, ob 20.15 v dvorani Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini. Predavala bo priznana zdravnica dr. Irena Tavčar. Vabljeni vsi mladi športniki in njihovi starši. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice« v četrtek, 24. novembra, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. Pravljica: »Lahko noč, prijatelj!«, avtorica Urša Krempl. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA vabi na potopisno predavanje s projekcijo fotografij »Prostovoljno potepanje po Indiji«, ki bo v Miljah, v petek, 25. novembra, ob 20.30 v dvorani združenja ACLI (ul. Frausin 9). Predavala bo Petra Stipanič. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - informativno srečanje o tečaju organizira SKD Igo Gruden v petek, 25. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Srečanje bo vodila Maša Pregarc. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. PRAZNOVANJE SV. ANDREJA v Trebčah: devetdnevnica od 22. do 30. novembra. Med tednom sv. maše ob 18.00 s priložnostnim razmišljanjem in molitveno uro. Petek, 25. novembra, po maši nastop skupine Uopen-ska mularija, sobota, 26., ob 20.30 nastop godbe Viktor Parma; nedelja, 27., ob 10.00 poje Openski moški pevski zbor; sreda, 30,0, ob 18. slovesna maša z ljudskim petjem. Vljudno vabljeni. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spe-tič in bodo potekale ob petkih (25. novembra, 2. in 9. decembra) od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prijave in informacije na tel. št. 3663625523 ali iztok.spetic@tin.it. SKUPINA 85 IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev del »Il tempo dei confini« Franca Cecottija in »Un'epo-ca senza rispetto« Franca Pappucia. Ob prisotnosti avtorjev, bosta o delih spregovorila Patrizia Vascotto in Gian-carlo Bertuzzi, predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, ki je deli izdal. Pobuda bo potekala v petek, 25. novembra, v Narodnem domu, ulica Filzi 14, s pri-četkom ob 18. Uri. ŠC MELANIE KLEIN obvešča da bo v petek, 25. novembra, urad odprt od 11.00 do 13.00. 45-LETNIKI DOLINSKE OBČINE se bomo srečali na družabnosti v soboto, 26. novembra, ob 20. uri, v gostilni na Pesku. Kdor se še ni prijavil naj pokliče tel. št.: 040-228606 (Nataša). JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 26. novembra, ob 20.00 v restavraciji v Bri-ščikih (športni center Avalon). Obvezna rezervacija v tajništvu 040-299858, urnik: ponedeljek, sreda, petek od 10. do 13. ure, sobota 16.00-18.00 (tel., fax ali info@yccupa.org ). AŠD SK BRDINA Obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454. BIVŠI ČLANI AMATERSKEGA ODRA JAKA ŠTOKA se bomo dobili v nedeljo, 27. novembra, ob 18. uri, v društveni gostilni na Kontovelu, za veselo družabnost ter na obujanje starih spominov. Tel. št.: 334-3539564 (Dario) ali 328-018787 (Egon). DEKANIJSKI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV TRŽAŠKE ŠKOFIJE se bo zbral v nedeljo, 27. novembra, ob 16. uri v Marijanišču na Opčinah za pregled opravljenega dela, razmislek in načrtovanje bodočih pobud. KD PRIMAVERA- POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči - zimski sol-sticij in mitologija«, ki bo v ponedeljek, 28. novembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtkinja dr. Lucija Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave pokličete tel. št. 347-4437922. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za izreden prispevek za leto 2012 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 30. novembra. Info v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102, tel. 040-2017370. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SRENJA BOLJ UN EC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2011/12. Prošnjo oddajte v nabiralnik sedeža srenje do 30. novembra 2011. Istega dne ob 20.30 bo na sedežu srečanje vseh zainteresiranih. KNJIGA TE IŠČE! SDD Jaka Štoka prireja Kulturnem domu na Proseku Miklavžev knjižni sejem v soboto, 26. novembra (17.00-19.30) in v nedeljo, 27. novembra (16.00-19.00). V nedeljo ob 16.30 bo pravljična urica. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skde-vin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). s3 Prireditve NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-le-tnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi na Večer s prof. Jožetom Pirjevcem in njegovo uspešnico »Tito in tovariši«, ki bo v sredo, 23. no- vembra, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. ZDRUŽENJE STARŠEV O.S. S. GRUDEN in otroškega vrtca iz Šempolaja vabi na ogled igrice »Rdeča kapica v deželi branja«, produkcije Radijskega odra pod vodstvom Lučke Susič in Anke Peterlin, v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri v osnovni šoli Stanko Gruden v Šempolaju. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: V petek, 25. novembra, ob 20.30, v sklopu 40-letnice postavitve spomenika padlim na Opčinah predstavitev knjige »Metamorfosi etniche - I cambiamenti di popola-zione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria 1914-1975«. Prisoten bo avtor Piero Purini, knjigo bosta predstavila zgodovinar Aleksij Kalc in založnica Alessandra Kersevan. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic« do 2. decembra. Proseška ul. 131, Op-čine. PESEM JESENI 2011 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov, ki bo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. SKGZ IN ZSKD prirejata Proslavo ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije, v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Režija Boris Kobal, scenarij Marij Čuk, slavnostna govornica Alenka Florenin. Sodelujejo člani ansambla SSG Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek, združena moška zbora Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa, dirigent Rado Milič, harmonikar-ska spremljava Jari Jarc. E Poslovni oglasi V TRŽIČU ODDAJAMO v najem kavarno-bar nasproti bolnice. Informacije: 0481-40469 8.30-17.30 PEKARNA-SLAŠČIČARNA MARC MADDALENA V BAZOVICI NUJNO IŠČE izkušeno prodajal ko/izkušenega prodajalca za delo part-time prib. 25 ur tedensko. 040-226147 (od 9.00 do 13.00). VINO KVALITETNO SORTE rumeni moškat, chardonay, sauvi-gnon, cabernet sauvignon in merlot prodam. Cena 1,20 eur. Tel. 33-91-99-7101 0 Mali oglasi 25-LETNI FANT išče delo kot polagalec marmorja. Tel. št.: 338-4966680. DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in bieniju višje šole. Informacije: 040208002. PO UGODNI CENI PRODAM dva kompletna okna 115x83 cm. Tel. št. 040225655, v večernih urah. PRODAJAM KAKE po 1,50 evrov na kg. Tel. št.: 320-1861260 (ob uri kosila). PRODAM kromatično harmoniko 102 basov Pigini Convertor 42/b. Klicati ob večernih urah tel. št.: 347-7953436. PRODAM seat ibiza 1400, letnik 1999. Tel. št. 040-44631. PRODAM suha drva (bukova in hrastova); tel. 335-293409. V RICMANJIH oddamo v najem delno opremljeno hišo, 100 kv.m., s tremi sobami, kuhinjo, dnevno sobo, dvema kopalnicama in dvoriščem. Tel. št.: 339-8767384 (v večernih urah). V SEŽANI ODDAJAMO V NAJEM takoj vseljivo dvosobno stanovanje, lepo opremljeno in v mirnem okolju. Tel. št. 346-9520796. H Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika IW Na 1. maju padel tudi San Daniele, nepremagani Popovičevi košarkarji pa imajo t t na lestvici že šest točk prednosti pred zasledovalci V Montebelluni prvi poraz Jadrana Qubik H I Quilfe 1J rafe / 14 POGLED Z VEJE • Marij Čuk Tudi v nebesih STRAN 13 Ve|iki36O0 Saša Tomšič r STRAN 18 Reakcija repenskega Krasa in tri točke na tržaškem derbiju proti San Luigiju Jadranov košarkar Borut Ban na seznamu rezerv za nastop na evropskem prvenstvu U20 " tL Čupina posadka 470 odletela na SP v Perth _ / 14 M^r. rfj: - T'y"" :_Lj_ ^l ali ali Karin Malalan vsi smo bili športniki Sergio Tavčar B vprašanja Zoran Jerončič ta je pa dobra STRAN 12 12 Torek, 22. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI PORAZ IN ZMAGA KAGOSHIMA - Potem ko je Italija v uvodni tekmi svetovnega odbojkarskega pokala v nedeljo izgubila proti Rusiji s 3:1 (22:25, 25:22, 25:22, 25:21), je včeraj s 3:0 (25:22, 25:15, 25:20) odpravila Egipt, davi (od 7. ure dalje) pa merila moči z Brazilijo, medtem ko jo v sredo čaka dvoboj proti Kitajski. Na OI 2012 se uvrstijo tri najboljše ekipe. Novost v taboru »azzurrov« je Fei (na sliki) v vlogi centra. Proti Egiptu je dosegel 12 točk in bi imenovan za MVP tekme. USPEH KARIERE KRANJ - Slovenska športna plezalka, 23-letna Mina Markovič, je v Kranju v finalu tekme svetovnega pokala v težavnostnem plezanju osvojila drugo mesto, s katerim je eno tekmo pred koncem sezone osvojila zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. S tem rezultatom je ponovila uspeh Maje Vidmar, ki je leta 2007osvojila šest zaporednih zmag na tekmah svetovnega pokala v težavnosti ter na koncu osvojila še prvo mesto v skupnem seštevku. POPOLNA PREMOČ OSLO - V norveškem kraju Sjusjoen sta bili v nedeljo štafeti smučarskega teka za svetovni pokal. Tako med moškimi (4x10 km) kot med ženskami (4x5 km) je slavila zmago Norveška, na drugo mesto pa sta se prav tako v obeh kon-kurencah uvrstili norveški ekipi. Med moškimi je bila Italija deveta (+29,6), med ženskami pa Slovenija štirinajsta (+2:58,7). nogomet - V 12. krogu A-lige Juventus znova uspešen Na vrhu s tekmo manj JUVENTUS LETI - Juventus je z zmago proti Palermu dohitel Lazio na vrhu razpredelnice, a Contejevi varovanci morajo še odigrati zaostalo tekmo proti Napoliju. Matri in soigralci so z nastopom znova prepričali in na Olimpi-cu nadigrali Palermo. Med strelce so se vpisali Pepe, Matri in Marchisio, kar je dokaz, da se v napade vključujejo vsi in prispevek vezne vrste in branilcev je ne samo v številčnosti, a tudi učinkovitosti. Conte še vedno svari igralce in navijače in je izjavil, da se bo prve račune lahko podalo šele na koncu prvega dela sezone. Če bo takrat Juventus še pri vrhu, potem bi se lahko začelo razmišljati o naslovu. Glede na povprečno kakovost letošnjega prvenstva pa postaja vse bolj očitno, da lahko črnobeli ciljajo visoko. Paziti se bodo morali zlasti Milana, ki je tudi v Firencah pokazal ves svoj potencial in bi najbrž osvojil celoten izkupiček, ko ne bi sodnik Seedorfu razveljavil regularnega gola. Dvanajsti krog ni bil nikakor uspešen za stranske sodnike, ki so naredili vsaj štiri hude napake. Interju so pomagali (gol Thiaga Motte bi morali razveljaviti), Milan, Napoli in Romo pa oškodovali (Seedorf, Maggio in Osvaldo so bili v regularnem položaju). V vseh ostalih športih tehnološki pripomočki so v pomoč sodnikom, pri nogometu pa jih večkrat osmešijo, saj so bile vse te napake povsem človeške: večkrat gre za centimetre oziroma stotinke sekunde. UDINESEJU NE GRE OD ROK -Sobotni neodločen izid Lazia in Milana niso izkoristili Furlani. Udinese je namreč v Parmi pogorel; očitno imajo Guidoli-novi varovanci nekaj težav v gosteh. Na zadnjih štirih gostovanjih so namreč Di Natale in soigralci osvojili le tri točke, ob tem pa so zelo neučinkoviti v napadu, saj so črnobeli v teh zadnjih štirih nastopih tekmo zaključili brez doseženih zadetkov. Nočemo biti prenagljeni pri podajanju ocen, vendar Furlani - vsaj nekateri igralci - kažejo prve znake utrujenosti. V NEMČIJI NA PRAGU TRAGEDIJE - V nemški Bundesligi so v soboto bili primorani preložiti tekmo med Kolnom in Mainzem zaradi dogodka, ki Juventusov vezni igralec Claudio Marchisio (desno) je v nedeljo proti Palermu dosegel svoj že peti gol sezone ansa bi lahko imel precej hujše posledice. Sodnik Babak Rafati, ki bi moral deliti pravico na tem srečanju, je namreč iz še nepojasnjenih razlogov poskušal narediti samomor v sobi hotela, kjer je bil nastanjen. Sodniku so le rešili življenje; odločilen je bil poseg stranskih sodnikov, ki so opazili njegovo odsotnost. Takoj so obvestili upravitelje hotela in eden izmed uslužbencev je nemudoma vdrl v njegovo sobo, kjer so ga odkrili v hudem stanju, a le pravočasno, da bi mu rešili življenje. IZIDI 12. KROGA A-LIGE: Inter -Cagliari 2:1, Fiorentina - Milan 0:0, Napoli - Lazio 0:0, Bologna - Cesena 0:1, Catania - Chievo 1:2, Parma - Udinese 2:0, Juventus - Palermo 3:0, Genoa - Novara 1:0, Siena - Atalanta 2:2, Roma - Lec-ce 2:1. VRSTNI RED: Juventus* in Lazio 22, Udinese in Milan 21, Roma 17, Palermo 16, Napoli*, Chievo, Genoa in Parma 15, Siena in Catania 14, Fiorentina, Cagliari in Atalanta (-6) 13, Inter 11, Bologna 10, Lecce 8, Novara 7, Cesena 6. »Danes je odvetnikov več kot predsednikov in nogometašev.« (Gianni Petrucci o italijanskem nogometu, 16. 11.) »Družine pomagajo pri jemanju dopinga, ker si obetajo, da bodo otroci uspešni in slavni. Pa še mame in očetje ga použijejo, da bi na vaški dirki dobili pršut in salamo.« (Protidopinški inšpektor CONI-ja Pier Augusto Stagi o poživilih v kolesarstvu, Il Gior-nale, 21. 11.) »Pričakujem, da bomo odigrali dobro tekmo ter da bomo dali vse od sebe.« (Košarkar Uniona Olimpije Robert Rothbart pred tekmo z Unicsom iz Kazana, STA, 14. 11.) »Po takem porazu je težko povedati kaj pametnega.« (Košarkar Uniona Olimpije Damir Markota po tekmi z Unicsom iz Kazana, Dnevnik, 19. 11.) »To so čenče. Na smeh mi gre.« (Federica Pellegrini je zanikala, da je Filippo Magnini njen fant, 27. 7. 2011) »Bila sva oba samska, zdaj sva srečno skupaj.« (Filippo Magnini je potrdil zvezo s Federico Pellegrini, La Gazzetta dello Sport, 19. 11. 2011) vprašanja % ro INI Zoran Jerončič je v odbojkarskih krogih tako v zamejstvu kot v Sloveniji zelo znan obraz. Odgovoril nam je na tri vprašanja o zmagi italijanske ženske reprezentance na svetovnem pokalu na Japonskem: Je bila zmaga Italijank pričakovana? Nikakor, presenetile so me, saj so odšle na Japonsko oslabljene, brez Piccininijeve in še nekaterih drugih. Ker zelo cenim Barbolinija sem bil prepričan, da jim bo uspelo se uvrstiti vsaj med prve štiri ekipe, a presegle so pričakovanja. Kateri je bil ključ za zmago? Mislim, da se v Italiji dela izredno dobro. V tujini vsi iščejo italijanske strokovnjake. Tehnična in taktična priprava, brezhiben študij nasprotnika, to se nato pozna na igrišču. Barbolini je šest let pomagal Velascu v Modeni. Dekleta na igrišču točno vedo, kaj narediti v vsaki situaciji, saj poznajo vsako podrobnost o nasprotniku. So zdaj »azzurre« najres-nejši kandidat tudi za najbolj žlahtno olimpijsko kolajno? Odbojka je najbolj množičen ženski ekipni šport, tako da je konkurenca res velika. Kar 218 držav na svetu igra odbojko. Za olimpijske igre pa je kar pet do šest ekip, ki se lahko poteguje za zlato kolajno. Bra-zilke, ki so tokrat izgubile s 3:0, bodo gotovo poskušale vrniti milo za drago. Tudi Nemke, ki jih vodi Italijan Guidetti, se stalno izboljšujejo. Isto velja za Nizozemke. ZDA se vedno odlično pripravijo za OI in pomožni trener Američank je najboljši igralec vseh časov Karch Ki-raly, kar je jasen dokaz o pozornosti, ki jo v ZDA namenjajo ženski odbojki. Slab dan Slovenci v A-ligi so tokrat naleteli na dokaj slab dan. Izjema nista niti branilca Chieva, saj je Cesar (ocena 5,5), povzročil 11-metrovko s prekrškom nad Lo-pezom. Bolj pozitiven pa je bil nastop Jokica (6), ki pa bi lahko bil bolj preudaren na levem pasu. Palermo je v Turinu doživel pravi polom, Slovenski as Iličic (ocena 4,5) pa je tokrat popolnoma pogorel. Znašel se je kar trikrat pred Buffonom, a je vsakič zamudil priložnost. Bačino-vic (ocena 5,5) pa se je le s težavo zoperstavljal trenutno morda najboljši vezni vrsti v Italiji. Vratar Udineseja Handanovič (6) je moral v Parmi kar dvakrat pobrati žogo iz svoje mreže, a pri obeh golih je bil brez moči. Padec forme Furlanov je očiten... V Bologni se nadaljuje težavna sezona Krhina. Ni ga bilo niti na klopi za rezerve, Bologna pa je morala priznati premoč Cesene. Genoa je v končnem delu tekme zadela za pomembno zmago proti Novari, Birsa pa je dogajanju sledil na klopi za rezerve. nogomet - Triestina proti vodilnemu do zmage v 93. minuti Allegretti vrnil nasmeh Zelo pozitivna novica, da so Tržačani tekmo zaključili brez prejetih golov - Odličen nastop mladega Pinaresa Vrnil se je Allegretti. Triestina je takoj občutila pozitivne učinke povratka izkušenega kapetana, ki je, ko je že odbila 93. minuta, z mojstrsko izvedenim prostim strelom, odločil tekmo proti vodilnemu Cremoneseju. Do tedaj je bil sicer Allegretti v dokajšnjih težavah, saj je Galderisi potrdil postavitev z dvema obrambnima veznima igralcema pred obrambno linijo in poveril to pretežno obrambno funkcijo ravno njemu - čeprav Al-legretti ni bil nikoli igralec, ki bi pretekel kilometre in kilometre vsako tekmo - in Princivalliju. Slednji pa je to nalogo zelo dobro opravil in v bistvu sam kril velik del površine igrišča. V fazi napada pa je treba tokrat pohvaliti mladega Pinaresa, ki je znova dokazal, da po tehničnih sposobnostih nikakor ne sodi v 1. divizijo. Upajmo, da ga bo Triestina zadržala vsaj do konca sezone, saj se bo kmalu zanj zanimala tudi kaka ekipa vsaj iz B-lige. Tokrat je bil Čilenec nekoliko osamljen - Godeas je naletel na negativen dan - vendar si je z učinkovito igro gotovo zaslužil potrditev tudi za gostovanje v Pia-cenzi. Pohvalo pa zasluži tudi branilec Lima, ki je s svojo požrtvovalnostjo znova naletel na odobravanje občinstva. Ne bo hiter in niti tehnično prefinjen igralec, a v nedeljo je bila vsaka visoka žoga njegova. ker ni hiter, zna uporabiti orožje izkušenosti, da bi nasprotnika le zaustavil. Novica dneva je namreč, da tržaška obramba ni prejela golov. Zahvaliti se mora tudi dve- ma izrednima posegoma vratarja Gadignanija, ki je bil odločilen zlasti v prvem polčasu, a ne glede na to smo v obrambi videli veliko manj napak kot običajno. Cre-monese pa je morda na koncu drago plačal preveč previdno taktiko. Brevijevi vaorvanci so se (pre)zgodaj zadovoljili s točko, a nato naredili usodno napako: nad Pi-naresom so storili prekršek na 18 metrih, kar je za Al-legrettija idealen položaj. Na tribunah je zavrelo, vsi so pričakovali od njega gol in kapetan jih ni razočaral. Vratar je lahko le z očmi spremljal let žoge v mrežo. V taboru domačih se je lahko začelo veselje za zmago, ki bi lahko pomenila več kot tri točke. A zdaj mora Triesti-na dokazati, da nedeljska zmaga ni zgolj ena lastovka, ki kot vemo ne naredi (še) pomladi. Tekma je bila zlasti v prvem polčasu, ko sta ekipi igrali maksimalno, na kar visoki ravni. Triestina je poskušala se nevarno približati nasprotnikovim vratom (Curiale je zamudil izredno priložnost, a tudi Pinares je bil večkrat nevaren), vendar Cremonese je vsakič primerno odgovoril (vrhunska obramba Gadigna-nija po strelu z glavo Nizzetta s kakih štirih metrov in nato uspešen poseg po strelu z razdalje Tacchinardi-ja). V drugem polčasu je bilo priložnosti za zadetek manj in tudi tempo igre počasnejši in ko je že vse kazalo na prvi neodločen izid Triestine v tem prvenstvu, je gostom premešal štrene Allegretti. Triestina - Cremonese 1:0 (0:0) STRELEC: Allegretti v 48.dp Triestina (4-3-1-2): Gadignani 7; DAmbrosio 5,5, Gissi 6, Lima 6,5, Pezzi 6; Allegretti 6, Princivalli 6,5; Rossetti 5,5 (3.dp Mattielig 5,5; 30.dp Evola), Pinares 7, Curiale 6 (34.dp Motta); Godeas 5,5. Trener: Gal-derisi. Cremonese (4-2-3-1): Alfonso; Semenzato, Mi-nelli, Rigione, Favalli ((22.dp Sales, 40.dp Riva); Pe-strin, Tacchinardi, Dettori; Le Noci, Samb (17.dp Boc-calon), Nizzeto. Trener: Brevi. Sodnik: Ripa iz Nocere Inferiore; Izključitev: Tacchinardi v 49.dp. OSTALI IZIDI 13. KROGA 1. DIVIZIJE, SKUPINA B: Andria - Piacenza sinoči, Bassano - Spezia 0:0, Feralpi Salo' - Prato 0:1, Latina - Sudtirol 2:1, Per-gocrema - Frosinone 3:0, Portogruaro - Trapani 2:2, Siracusa - Barletta 2:0, Lanciano - Carrarese 1:1. VRSTNI RED: Lanciano (-1) 22, Cremonese (6), Siracusa (-2) in Pergocrema 21, Carrarese in Sudtirol 20, Trapani, Frosinone, Barletta in Portogruaro 19, Spezia 16, Triestina in Latina 15, Piacenza* (-4) 13, Prato 12, Andria** 11, Bassano* 10, Feralpi Salo' 9. (* s tekmo manj) PRIHODNJI KROG: 27.11. Piacenza - Triestina / ŠPORT Torek, 22. novembra 2011 1 5 ZAKAJ ME NE POKLIČE? VERONA - Vratar Stefano Sorrentino (32 let), junak zmage Chieva v Cata-nii, se je brez dlak na jeziku kandidiral za reprezentanco. »Škoda, da me nihče ne pride gledat. Nekaterim mojim kolegom se že po dveh dobrih nastopih odprejo vrata v reprezentanco, jaz dobro branim že štiri leta, pa me nihče ne pokliče. Mislim, da sme bil večkrat protagonist, a tega ne bom več ponavljal. Polemizirati nima smisla,« je svojo samo kandidaturo podkrepil Sorrentino. KLONIL ŠELE V FINALU SALZBURG - Slovenski teniški igralec Grega Žemlja je v finalu turnirja challenger ATP v Salzburgu z nagradnim skladom 42.500 evrov izgubil proti Be-noitu Paireju. Petopostavljeni Francoz je sedmega nosilca iz Slovenije ugnal v treh nizih s 6:7 (6), 6:4 in 6:4. Žemlja je doslej trikrat zmagal na turnirjih challenger, na najnovejši svetovni ja-kostni ATP lestvici pa je pridobil šest točk in zaseda zdaj 115. mesto, njegova najvišja uvrstitev pa je 111. mesto iz junija 2010. Najboljši Slovenec Blaž Kavčič je 92. ŽE 13 LET NEPREMAGANI MELBOURNE - Američani so četrtič zapored osvojili predsedniški pokal v golfu, dvoboj reprezentance ZDA z izbrano vrsto preostalega sveta, ki je te dni potekal v Melbournu. Jim Furyk je ob tem postal četrti igralec, ki je dobil vseh pet svojih iger. Tiger Woods je Američanom priboril odločilno točko drugič zapored, s točko je bil uspešen v vseh svojih igrah. Mednarodna zasedba golfi-stov je nazadnje zmagala pred 13 leti. nogomet - Liga prvakov: Napoli mora premagati Manchester City Balotelli v Neaplju contador Zaslišali bodo tudi mesarja LOZANA - Na Mednarodnem športnem razsodišču (Cas) v Loza-ni so se začela zaslišanja v primeru morebitne zlorabe nedovoljenih poživil španskega kolesarja Alberta Contadorja. Trikratnemu zmagovalcu kolesarske dirke po Franciji grozi dveletna prepoved nastopanja in odvzem naslova zmagovalca dirke po Franciji iz leta 2010 in letošnje dirke po Italiji.Contador v spremstvu brata in managerja Frana Contador-ja ter ekipe priznanih športnih odvetnikov ob prihodu na Cas ni spregovoril z novinarji. Contodorjeva ekipa bo na zaslišanjih zagovarjala ko-lesarjeve besede, da je prepovedano sredstvo klenbuterol v telo vnesel nehote, z uživanjem pokvarjene govedine. Zaslišali naj bi 20 prič, med katerimi bo tudi španski mesar, ki je prodal sporni zrezek. TENIS Razočarani Murray LONDON - Španski teniški igralec David Ferrer je na zaključnem turnirju v Londonu z denarnim skladom 5,9 milijona evrov v prvi tekmi skupine A premagal Škota Andyja Murrayja. Španec je slavil s 6:4 in 7:5.Murray je pred domačim občinstvom pričakoval zmago, saj je Fer-rerja v zadnjih štirih dvobojih tudi štirikrat premagal. Murray je v London prišel dobro pripravljen, na zadnjih 18-ih tekmah je zabeležil 17 zmag. Pozno zvečer sta se pomerila Srb Djokovič in Čeh Berdych. Nedeljska izida: Federer - Tsonga 6:2, 2:6 in 6:4, Nadal - Fish 6:2, 3:6 in 7:6 (3). POGLED Z VEJE Tudi v nebesih je kriza Marij Cuk Balotelli ali Cavani? Ibrahimovic ali Messi? V dveh dneh bomo priča nekaterim vrhunskim dvobojem med najboljšimi ekipami v Evropi. Prvi bo na sporedu že drevi na San Paolu, kamor prihaja v goste Manchester City Maria Balotellija. Za Napoli je tekma odločilna, saj lahko Mazzarrijevi varovanci le z zmago »ulovijo« drugo mesto. Z neodločenim izidom pa bi morali upati na ugoden (in malo verjeten) splet izidov v zadnjem krogu. Manchester City je v prvenstvu nezadržen (pet točk prednosti nad mestnim tekmecem Unite-dom), tako da čaka Cavanija in soigralce težka naloga. A Napoli na pomembnih tekmah letos ni nikoli razočaral. Inter pa odhaja v Turčijo, kjer si lahko danes zagotovi ne samo uvrstitev v osmino finala, a tudi prvo mesto v skupini, ki zagotavlja ugodnejši žreb. Ra-nieri želi tekmo zmagati, tako da bi postal zadnji krog zgolj formalnost. Proti Trabzonsporju naj bi v napadu igrali Stankovic, Milito in Zarate. Sneijder je poškodovan in bo moral mirovati še vsaj dva tedna. Napadalec Manchester Cityja Mario Balotelli bo drevi poskušal utišati San Paolo ansa Gotovo pa vlada največje pričakovanje za jutrišnji dvoboj med Ibrahi-movicevim Milanom in Messijevo Barcelono. Po izdaji avtobiografije švedsko-bosanskega napadalca, kjer ni imel ravno laskavih besed zlasti za trenerja Barcelone Guardiolo, bo tekma gotovo še bolj zanimiva. Tekma sicer odloča zgolj o prvem mestu v skupini: Milan mora nujno zmagati, drugače se bo moral zadovoljiti z drugim mestom. DANAŠNJI SPORED (ob 20.45): Skupina A Napoli - Manchester City, Bayern - Villareal; Skupina B Cska Moskva - Lille (ob 18.00), Trabzonspor - Inter; Skupina C Otelul Galati - Basel, Manchester Utd - Benfica; Skupina D Real Madrid - Dinamo Zagreb, Lyon -Ajax. JUTRI (ob 20.45): Skupina E Bayer - Chelssea, Valencia - Genk; Skupina F Marseille - Olympiacos, Arsenal - Borussia Dortmund; Skupina G Zenit - Apoel (ob 18.00), Shakh-tar Donjetsk - Porto; Skupina D Milan - Barcelona, Bate Borisov - Viktoria Plzen (ob 19.00). V Kranju je bila konec tedna tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. Plezanje je najbrž vedno težavno, pa naj bo v navpični ali vodoravni smeri, še najbolj težavno je plezati po steklu navzgor, a tudi plezati v temi ne more biti najbolj preprosto. Pričakoval sem, da se bodo tekme udeležili Sarkozy, Monti pa močne delegacije, oziroma odprave iz Grčije, Španije, Portugalske in Irske, Islandci tudi niso dopotovali, saj so bankrotirali že lep čas nazaj. Nikogar od omenjenih ni bilo, ker najbrž plezajo že dovolj doma, kam pa bodo priplezali, bomo kmalu občutili vsi mi, ki nam režejo vsakršna oprijemališča. Ob vsem tem je zanimivo, da imamo na primer nove vlade v Italiji, Grčiji, Španiji in na Portugalskem za prave rešiteljice naše usode in naših žepov, čeprav napovedujejo, da bodo njihove lovke kar krepko srkale iz naših eksistenčnih skrinjic, resnično ne razumem, od kod ves optimizem in evforija. Novi italijanski premier ni nikjer izjavil in niti napovedal, da bo zagotovil slovenski narodni skupnosti v Italiji normalno življenje, da bo zagotovil tista skromna preprotrebna sredstva za životarjenje... No, kljub temu, da takih in podobnih šampionov v plezanju ni bilo v Kranj, so bile tekme lepe in privlačne in tudi izidi so bili več kot pričakovani. Zmagal je Kanadčan Sean McColl. Jasno. Ali ste v zadnjih mesecih in letih kdaj slišali, da Kanado pesti gospodarska kriza? Tam znajo plezati, vijugati, tekati kar se da uspešno, kot tudi na Japonskem (drugi je bil Sači Amo) in v Avstriji (na tretje mesto se je uvrstil Jakob Schubert). Kaj pa Slovenci? Urban Primožič je bil peti, saj je padel le 13 gibov pod vrhom in je zmagovalne stopničke zgrešil le za dobra dva giba. Solidno. Dobri obeti za plazenje iz krize, ki je zajela tudi domovino. Videli bomo, če bodo tamkajšnji plazilci po volitvah vendarle potegnili dobre poteze in pripravili lepo praznovanje svetega Miklavža. Po informacijah, ki jih imam, pa se Miklavž letos v naših krajih ne bo prikazal, ker so mu molji razjedli škrlatni plašč in obleke, saj ubožec ni imel denarja, da bi si kupil strup zoper nadležne zajedalce. Tudi v nebesih občutijo krizo... Žarek v meglice krize so v nedeljo prispevali nogometaši Krasa, ki so v zadnjih sekundah srečanja prišli do zmage in se povzpeli na drugo mesto na lestvici elitne lige. Trener Alejnikov že nekaj mesecev pravi, da je moštvo šele v gradnji. Naj le pohiti z opekami in betonom in naj čim prej dogradi vsaj prvo nadstropje in prijazen balkonček, s katerega bi pri društvu z zadovoljstvom gledali na nižjeležeče nasprotnike, nekako tako, kot počneva s Pavši-čem v zvezi z lestvico italijanske prve lige. To sva z Juventusom dočakala. Ne vem pa, če bo Pavšič kdaj s SKGZ dočakal, da bo prišlo do simbioze in zlitja s sorodno krovno SSO. A bolj kot to me vznemirja prihodnja Barkovljanka, jesenski pokal 2012. Največjo regato v Sredozemlju, kot ji samovšečno pravijo Tržačani, bi lahko preimenovali v regato županov in Igorja Simčiča, ki ni župan in si zato lahko privošči razkošnejšo jadrnico. V zadnjih letih z veliko vnemo napenjajo jadra Nesladek, Ret, Sardoč, ki je med morske valove povlekel celo sežanskega kolego Terčona in še koga bi se našlo. Na nedeljskem nagrajevanju letošnjih zmagovalcev je tržaški župan Cosolini izrazil željo, da bi prihodnje leto rad tekmoval tudi sam. Vprašanje je, kdo ga bo vzel na krov, saj je njegova telesna tonaža taka, da bi prej sodil na kak tanker kot pa na sloko jadrnico, razen v primeru, da se ne loti shujševalne. V teh kriznih časih mu bo to z lahkoto uspelo. košarka - Euro 2013 Do Kopra z ladjo EP KOPER - Generalni sekretar zveze Fiba Europe Nar Zanolin je v Kopru začel obisk slovenskih mest, ki bodo leta 2013 gostila košarkarsko evropsko prvenstvo. Zanolin, na katerega je Koper naredil dober vtis, je poudaril zahtevnost organizacije EP in hkrati izrazil prepričanje, da bo prvenstvo čez dve leti še bolje izvedeno, kot je bilo tisto v Litvi. Zanolin je na novinarski konferenci v prostorih koprske občine poudaril, da evropsko prvenstvo predstavlja večji dogodek celo od svetovnega prvenstva. Temu v prid govorita tako število košarkarjev iz severnoameriške lige NBA kot večja izenačenost med reprezentancami. Koprski župan Boris Popovič je pojasnil, da bodo imeli v Kopru za potrebe prvenstva kar tri dvorane. Tako bodo usposobili obstoječo dvorano Bonifika, zraven nje bo nova dvorana služila za treninge reprezentanc, načrtujejo pa še povsem novo večnamensko dvorano v neposredni bližini teh dveh, ki bo premogla 8500 sedežev. Zanolin je sicer omenil tudi zamisel, da bi z nekakšno «ladjo evropskega prvenstva» obpluli Evropo od Kanarskih otokov do Kopra, po poti pa bi na krov sprejemali gledalce, namenjene na prvenstvo. Fiba Europe se je o tej zamisli že pogovarjala s predstavniki portugalskih oblasti, upajo pa tudi na pritegnitev Evropske unije. košarka - Tržačani v ligi DNA Tri za dve mesti Za uvrstitev v play-off predvsme Perugia, Trst in Trento - V najvišji ligi Tušek najboljši strelec Caserte A LIGA - Počitek milanskega Arma-nija sta izkoristila tako Montepaschi Siena (Lavrinovič 13), ki je z 79:74 premagal Varese (Diawara 19), kot Bennet Cantu (veteran Basile 23), ki je s 86:75 premagal Ca-serto. SLOVENCI V A LIGI - Pri Pepsi Ca-serta je bil Marko Tušek najboljši strelec, saj je dosegel 16 točk. Uroš Slokar (6 točke) je imel najboljši učinek (17) v vrstah rimske Acee (Datome 18), ki je z 80:68 izgubila v Sassariju (Hosley 17). Marko Milič je k zmagi Cremone (Wafer 25) z 72:74 v Teramu (Brown 15) prispeval 6 točk. Jurica Golemac je dosegel 7 točk v domačem porazu Avel-lina (Dean 25) proti Casaleju ((Shakur 30). Za Angelico Biella je Goran Jurak dosegel 14 točk in bil eden glavnih akterjev nadokna-denja v zadnji četrtini, ko je njegova ekipa s košem Pullena (skupno 30 točk) v zadnji sekundi izsilila podaljšek. Njegov odhod z igrišča pa je nato botroval porazu 87:91 proti beneški Umani (Young 23). Sani Bečiro-vic pa ni igral v tekmi, ki jo je Benetton (Moldoveanu 15) izgubil v Pesaru ((Jones 19) s 83:73. LEGADUE - Z zmago proti Trenk-walderju iz Reggio Emilie (Robinson 22) z 71:67 je Enel Brindisi (Borovnjak 21) zdaj prvi na lestvici skupaj s Pistoio (Hardy 27), ki je z 78:75 premagala Copro Morpho Bakery Piacenza (Voskuil 22). Zaradi lihega števila tekem pa imata dve točki manj, a prav tako samo dva poraza se Reggio Emilia in Brescia, ki je tokrat počivala. Sicer pa je lestvica zelo kratka, saj je brez zmage le še novinec S.Antimo (Teague 24), ki je z 72:64 izgubil v Forliju (Freeman 18). SLOVENCI V LEGADUE- Gregorju Hafnarju se je iztekla pogodba z Imolo, kamor se je vrnil poškodovani Whiting, ki je s 26 točkami tudi odločilno pripomogel k zmagi 89:98 v Veroliju (Rowe 28). Jaka Klobučar (17 točk) pa je bil spet najboljši strelec Ostunija, ni pa mogel preprečiti poraza 107:73 vv Barcelloni (Green 17). LIGA DNA- S sobotno zmago v Sieni (59:75) ostaja AcegasAps na čelu lestvice severovzhodne divizije. Trenutno je razpredelnica taka: AcegasAps in Perugia 14, Trento 10, Siena 8, Santarcangelo in Firence 6. Če ne bo prišl do večjih preobratov, je torej jasno, da se bodo za prvi dve mesti, ki neposredno vodijo v končnico, borili Perugia, Trst in Trento, medtem ko se bodo ostale tri skušale izogniti zadnjemu mestu, ki zagotovo obsoja na playout. V resnici imajo tudi ekipe od tretjega do petega mesta motivacijo, da do konca ne popustijo, saj večje število točk na lestvici zagotavlja še 4 dodatna mesta v končnici, manjše število pa še štiri dodatna mesta v playouto (v obeh primerih po dve za vsako „Conference«). LIGA DNB - Še vedno okrnjeni trži-ški Falconstar (Zambon 24, Budin 5) je potegnil krajši konec (64:66) na domačem igrišču proti Villafranci. Padovanova ekipa pa je tše vedno na 5.mestu (z desetimi točkami. Rožaški Calligaris je po devetih odigranih tekmah še vedno nepremagan prvi na lestvici skupno s ferraro, ki pa ima tekmo več.. ŽENSKA A-2 LIGA -Joganov Petrol Lavori iz Milj je po sobotnem porazu na domačih tleh proti prvouvrščenemu Vigaranu (65:67) na sredini lestvice z osmimi točkami. Marko Oblak 14 Torek, 22. novembra 2011 KOŠARKA Z AVTOBUSOM V MONTEBELLUNO Jadran Qubik je v nedeljo v Montebel-luni lahko računal tudi na pomoč navijačev. Z avtobusom je na 174 kilom-terov dolgo pot (tretje najdaljše letošnje gostovanje, Padova je oddaljena 179 km, Cittadella pa 197 km) odpotovalo približno 25 navijačev, kolikor jih je bilo tudi v Pordenonu pred tednom dni, kamor pa so se odpeljali z osebnimi avtomobili. Ali bo avtobus na razpolago tudi za ostala gostovanja, bo odvisno od povpraševanja in terminov tekem. NOVA OKREPITEV? Že nekaj tednov trenira z Borom Radensko tudi Ismaila Gaye, visok košarkar iz Senegala, ki se je pred kratkim preselil v Trst, kjer že živijo žena in sorodniki. Šestindvajsetletni igralec čaka še na dovoljenje za bivanje, potem pa bi se želel pridružiti soigralcem tudi na tekmah v deželni C-ligi. »Če ga bomo uspeli registrirati in se nam bo res pridružil tudi na tekmah, bomo še močnejši, saj takega centra res nima nihče v ligi,« je povedal predsednik KK Bor Bruno Kneipp. / GLASNI NAVIJAČI V soboto na tekmi Bora Radenske je prevladalo en kratno navijaško vzd ušje. Ob številnih posameznikih sta za plave navijali 15-članska skupina otrok, med katerimi je bilo največ dečkov, ki vadijo minibasket pri Sv. Ivanu, in 15-član- ska skupina igralcev mladinskih kategorij, bivših košarkarjev, deklet igralcev in prijateljev (glavni, a v soboto odsotni je Denis Kneipp, sin predsednika Bruna), ki je borovce bod ri la tudi z ropotuljami, trobili in bobnoma. državna divizija c - Prvi poraz Jadraan Qubik Teorija o dobrih ekipah reprezentanca u20 Borut Ban med 21 najboljšimi v Italiji Borut Ban, 19 let, je edini na seznamu, ki igra v državni divziji C. Ban je ta teden četrti najbolj koristen igralec v ligi kroma V seznamu razpoložljivih igralcev državne reprezentance U20 je tudi igralec Jadrana Borut Ban. Selektorja Stefano Sacripanti in Fabio Corbani sta izbrala šestnajsterico, ki bo trenirala v Piacenzi konec novembra in se bo od 13. do 21. julija 2012 udeležila evropskega prvenstva. Med petimi rezervami, ki so na razpolago v primeru, da bo kdo od šestnajsterice poškodovan, pa je tudi 19-letni jadranovec, ki torej ne odhaja v Piacenzo, a bo doma čakal na morebitni klic. Od vseh 21 igralcev je Ban edini, ki »še« igra v državni diviziji C, saj so vsi igralci ekip v A1 -ligi, Le-gaDue in v državni diviziji A. »Seveda sem zadovoljen in mi je v čast, da sem na seznamu, saj gre tokrat za dokončni spisek igralcev,« je pojasnil Ban, ki to- rej sodi med najboljših 21 igralcev iz cele Italije. Ban ni edini iz naše dežele. V šest-najsterici je Fabio Mian, ki letos igra pri Bariju, med rezervami pa je ob njemu še Luca Bonetta, igralec AcegasApsja iz Trsta. Vsi igralci so letnik 1992, šlo pa bo za izključno enodnevne priprave. Vpoklicani bodo trenirali samo v torek, 29. novembra, zjutraj in popoldne. Ban je pred tem že treniral z državno reprezentanco. Marca lani je bil vpoklican na pregledni trening mladinske reprezentance U18. Od slovenskih košarkarjev je v mladinskih reprezentancah (kadetski in U20) igral tudi Jan Budin, Dean Oberdan pa je zbral osem nastopov s kadetsko reprezentanco. (V.S.) deželna c-liga - Breg se približuje vrhu, na katerem je Bor Odločilen bo play-off Center dolinskega moštva Visciano meni, da kljub poškodbam preživljajo dobro obdobje Visciano (Breg) kroma Jadran Qubik ne bo podrl rekorda »zaporednih zmag« (v sezoni 1994/95 je zmagal 18 tekem zapored), saj je na gostovanju v Montebelluni doživel prvi letošnji poraz in ostaja tako pri sedmih zmagah (ne pa osmih, kot smo prejšnji teden napačno zapisali). Kljub temu pa je še na vrhu lestvice s 14 točkami, kolikor jih imata tudi San Vendemiano (ki je bil ta teden prost) in Pordenone, ki je gladko premagal tržaško Servolano. Prvi letošnji poraz pa jadranovcev sploh ni potrl: »To ni nobena tragedija, moglo se je pač zgoditi,« je včeraj razpoloženje nakazal trener Jadrana Walter Va-tovec, ki je prvi poraz pripisal padcu koncentracije. Jadran je namreč vodil vse do 29. minute (tudi plus 11) , nakar je Mon-tebelluna z Galiazzom na čelu (na koncu 23 točk, iz igre 8:20, prosti meti 5:12, 9 izsiljenih osebnih napak, 6 pridobljenih žog in pet skokov) nadoknadila zaostanek in tudi prvič povedla s 46:45. V zadnji četrtini je nadaljevala z nizanjem točk, s consko obrambo pa povsem spreobrnila rezultat. V petih minutah zadnjega dela so gostitelji povečali prednost na deset točk (61:51, potem pa še 64:52) in jo ohranili do konca. »Dejstvo, da smo bili celo tekmo v vodstvu, v končnici pa so nas prehiteli, kaže, da nismo bili dovolj koncentrirani.« To potrjuje tudi slab odstotek pri metih (iz igre 24:59, 41%), še posebej pa prostih me- TOP SCORERJlf|gg^ Ta teden: Batich 19, Ban 14, Spigaglia 16. Skupno drž. C-liga: Ban 133, D. Batich 126, Spigaglia 97, Marusič 49, Slavec 43, Malalan 42, Franco 33. STATISTIKE TOP: prosti meti: Ber-netič 3:4 (75 %); za 2T: Malalan 2:3 (66 %) in Ban 4:6 (66 %). STATISTIKE FLOP: prosti meti: Ban in Franco 0:2, ekipa 10:20 (45 %); za 2T: Slavec 0:2, Batich in Ban 2:7 (28 %); za 3T: Spigaglia 0:2, ekipa 4:16 (25 %). V deželni C-ligi je novica tedna ta, da ima še nepremagani Bor Radenska po niti tretjini prvenstva že šest točk, torej tri zmage prednosti pred prvimi zasledovalci. V derbiju kroga so Popovičevi fantje pred številnim in navdušenim občinstvom na Prvem maju ugnali še trdoživi San Daniele in tako podaljšali serijo uspehov na devet. V soboto pa bodo borovci deseto zmago iskali v Romansu (začetek ob 18.30). Trojico drugo uvrščenih moštev sestavljajo ravno San Daniele, Roraigrande in Breg. Krašovčevi varovanci so že v petek v Dolini zanesljivo premagali neugodni Tolmezzo in ga tako prehiteli na lestvici. »Tokrat sta nam bila v veliko pomoč mlada Schillani in Robba. Hitra in dinamična igralca naša ekipa kkrvavo potrebuje in v soboto sta bila odločilna,« je ugotavljal Bregov center Giancarlo Visciano. »Sicer kljub težavam na treningih zaradi številnih poškodb preživljamo dobro obdobje. Nanizali smo vrsto zmag, negativen oklepaj je bilo le gostovanje v Roraiu, kjer smo tudi brez Saše Ferfoglia, Klarice in Samca vodili za 18 točk ter nato izgubili. Dogajanje doživljamo zelo mirno, saj je res, da je pomembno doseči čim višjo uvrstitev, play-off Massimiliano Spigaglia kroma tov (10:20), nepozorni pa so bili tudi v skokih, saj so jim gostitelji pobrali kar 16 odbitih žog v napadu. »Zavedati se je treba, da moramo na čisto vsaki tekmi igrati stoodstotno in biti koncentrirani. Met je odvisen od dneva, prosti meti, obramba in skoki pa ne,« je dodal Vatovec, ki je prepričan, da so taki porazi lahko koristni, če se od njih tudi nekaj naučijo. »Dobre ekipe, oziroma tiste, ki se imajo za dobre, pa ne izgubijo nikoli dveh tekem zaporedoma,« je še dejal. Bo Jadran torej že naslednji teden ponovno vzpostavil začetni trend nizanja zmag? Montebelluna - Jadran Qubik caffe' 66:62 (8:15, 28:31, 46:48) Jadran: D. Batich 19 (6:12, 5:11, 1:4), Ban 14 (0:2, 4:6, 2:7), Slavec 3 (-, 0:2, 1:3), Marušič, Franco 3 (0:2, 1:3,), Floridan n.v., Spigaglia 16 (-, 8:13, 0:2), Malalan 4 (-, 2:3, -), Bernetič 3 (3:4, -, -), M. Batich, trener Vatovec, pomožni t.: Mura. SON : 24; PON: D. Batich, Ban, Marušič, Spigaglia, skoki v obrambi 29, v napadu 9, izgubljene žoge 14, pridobljene žoge 13. Montebelluna: prosti meti: 12:20 (60 %), 2T: 15:44 (34 %), 3T: 8:25 (32 %). skoki v obrambi 28, v napadu 16, izgubljene žoge 14, pridobljene žoge 14. i 'i m áá pa bo v vsakem primeru poglavje zase. Letos prvo uvrščena ekipa po rednem delu namreč ne napreduje neposredno. Nestrpno čakamo na povratek poškodovanega Štefana Samca, ki je za nas ključen mož.« Brežani bodo, predvidoma ponovno v nepopolni postavi, v soboto gostovali v Vidmu (20.45) pri skromni ekipi Geatti Basket Time. V D-ligi je Čehovinova Goriziana po petih nastopih edina še nepremagana. San Vito je namreč prvič zapustil igrišče poražen po izenačenem derbiju proti peter- ki Basket 4 Trieste. Sklonjenih glav pa so igrišče zapustili tudi Kontovelci, ki so zasluženo izgubili v Tržiču proti solidnemu, toda nedvomno premagljivemu tekmecu. V obrambi je Brumnova četa dovolila odločno preveč nasprotnikom, sploh pa je bilo več posameznikov tokrat nerazpolože-nih. Vtis bo Kontovel skušal nemudoma popraviti že v soboto, ko bo ob 18.00 pri Briščikih gost Fogliano. V jutrišnji številki več o prvem mestu Bora Radenske v deželni C-ligi under 15 elitno Breg spravil na kolena tudi Basket Trieste Breg - Basket Trieste 75:56 (19:16, 42:29, 56:40) Breg: Gelleni 3 (1:2, 1:4, -), Zobec 7 (1:2, 3:12, -), Bole (-, 0:2, -), Vascot-to (-, 0:1, 0:1), Stagni (-, 0:1, -), Fonda 3 (1:2, 1:3, -), Norbedo 20 (0:3, 10:23, -), Giacomini 16 (2:2, 7:9, -), Crismani 17 (9:10, 4:9, -), Bazzarini 6 (1:3, 1:5, 1:1). Trener: Sila. SON: 26, PON: nihče, skoki 38, izgubljene žoge 7, pridobljene žoge 26. Brežani so v 6. krogu v domači dvorani na kolena spravili mestnega tekmeca Basket Trieste. Odigrali so zadovoljivo obrambo skozi celotno tekmo, predvsem v drugi četrtini, ko so si tudi nabrali odločilno prednost za končno slavje. V tretji in četrti četrtini so se gostje nekoliko zbrali tako, da je bila v nadaljevanju tekma nekoliko bolj izenačena in dopadljiva. Tržačani vsekakor niso nikoli resno ogrozili končne zmage varovancev trenerja Sile. (beto) Vrstni red: Breg 12, UBC* in 2000 PN 10, Basketrieste, Azzurra* in Acli 8, Ardita in Don Bosco 4, Portogruaro*, Corno* in Pordenone* 0. Naslednja tekma: Azzurra - Breg, v nedeljo 27. ob 11.00. Divizija C IZIDI: Conegliano - Latisana 61:50, Cormons - Marghera 52:64, Servolana - Pordenone 68:85, Caorle - Limena 87:62, Codroipese - Oderzo 63:82, Venezia -Cittadella 65:58, Montebelluna - Jadran Qubik 66:62 San Vendemiano 8 7 1 638:553 14 Jadran 8 7 1 543:484 14 Pordenone 9 7 2 654:574 14 Marghera 9 6 3 638:564 12 Servolana 8 5 3 599:564 10 Cormons 8 5 3 532:536 10 Oderzo 9 5 4 593:580 10 Caorle 9 4 5 625:630 8 Limena 9 4 5 636:674 8 Montebelluna 8 3 5 504:511 6 Conegliano 8 3 5 524:556 6 Venezia 9 3 6 582:590 6 Codroipo 8 2 6 507:582 4 Latisana 8 1 7 491:575 2 Cittadella 8 1 7 476:569 2 PRIHODNJI KROG:Marghera - San Vendemiano, Oderzo - Montebelluna, Jadran Qubik - Codroipese, Latisana - Caorle, Limena - Cormons, Cottadella - Servolana, Pordenone - Conegliano -liga IZIDI Santos - Geatti 60:46, Breg - Tolmezzo 78:66, Ronchi - Romans 80:51, Bor Radenska - San Daniele 81:76, Don Bosco - Ardita 67:84, Cervignano - Roraigrande 55:62, Tarcento - Venezia Giulia 86:82, UBC -San Vito 83:59 Bor Radenska 9 9 0 714:606 18 Breg 9 6 3 678:625 14 Roraigrande 9 6 3 644:612 12 San Daniele 9 6 3 632:636 12 Ronchi 9 5 4 681:629 10 Venezia Giulia 9 5 4 637:609 10 Ardita 8 5 3 571:556 10 Tarcento 9 5 4 633:638 10 Tolmezzo 8 5 3 479:477 10 UBC 9 4 5 665:619 8 Romans 9 4 5 601:621 8 San Vito 9 4 5 604:629 8 Santos 9 4 5 599:634 8 Cervignano 9 2 7 581:632 4 Don Bosco 9 1 8 670:722 2 Geatti 9 1 8 561:683 2 PRIHODNJI KROG: Roraigrande UBC, Romans - Bor Radenska, Venezia Giulia - Ronchi, Tolmezzo - Do Bosco, Ardita - Santos, , San Daniele - Tarcento, Geatti - Breg, San Vito -Cervignano D-liga IZIDI Goriziana - Grado 85:59, Monfalcone - Kontovel 81:63, Fogliano - Perteole 64:56, Mossa - Villesse 67:59, Basket TS - San Vito 77:70 Goriziana 5 5 0 358:290 10 San Vito 5 4 1 366:319 8 Basket TS 5 4 1 351:338 8 Monfalcone 5 3 2 355:329 6 Fogliano 5 3 2 368:345 6 Kontovel 5 3 2 333:324 6 Mossa 5 1 4 305:327 2 Villesse 5 1 4 319:362 2 Grado 5 1 4 286:324 2 Perteole 5 0 5 259:332 0 PRIHODNJI KROG: Grado - Monfalcone, Kontovel - Fogliano, Perteole - Basket TS Goriziana - Mossa, Villesse - San Vito, OP SCORERJI fBffijE Ta teden: Madonia (B) 27, Lisjak (K) 22, Šušteršič (K) 17, Fumarola (B) in Sosič (B) 15. Skupno dež. C-liga: Giacomi (Br) 160, Madonia (B) 129, Sosič (B) 118, Klarica (Br) 104, Grimaldi (Br) 101, Meden (B) 100, Fumarola (B) 78, Burni (B) 72, Robba (Br) 58, Zanini (B) 55, K. Ferfoglia (Br) 54, Creva-tin (B) 52, Štokelj (b) in S. Ferfoglia (Br) 43, Schillani (Br) 41, Samec (Br) 40, Visciano (Br) 39, Bole (B) 29, Se-mec (Br) 23, Pertot (B) 15, Devčič (B) 12, Galocchio (b) in Bozic (Br) 11, Bazzarini (Br) 4. Skupno D-liga: Šušteršič 65, Lisjak 53, D. Zaccaria 46, Paoletic 40, Švab 30, Hrovatin 25, Starc 23, Križman 33, Škerl in Regent 11, Gantar 5, Daneu 2. STATISTIKE TOP: prosti meti: So-sič (B) 5:5, Crevatin (B) 4:4, Madonia 10:14 (71 %); za 2T: S. Ferfoglia (Br) 6:7 (85 %); za 3T: Klarica (Br) 4:4. STATISTIKE FLOP: prosti meti: Giacomi (Br) 0:2, Zanini (B) 1:4 (25 %); za 2T: Švab (K) 0:3, Kontovel 21:52 (40 %); za 3T: Zanini (B), Paoletic (K) in Grimaldi (Br) 0:3, Giacomi (Br) 1:6 (16 %), Kontovel 1:11 (9 %). / ŠPORT Torek, 22. novembra 2011 1 5 ŠPORTNI PORTRET Gregor Vizintin Sanja o SP in olimpijadi Gregorju Vizintinu (letnik 1995) je že od mladih nog všeč kolesarstvo. Že kot otrok si je želel, da bi ga starši vpisali v kolesarsko društvo, a je bilo daleč od njegovega do- ma, saj je Gregor iz Boršta. Letos poleti pa je vendar prepričal mamo in se je vpisal k SK Devin. »Ukvarjam se večinoma z gorskim kolesarstvom. Običajno kolesarimo v okolici Proseka, Opčin, Na-brežine, Repna, Sesljana in Sežane,« pravi Gregor, ki trenira trikrat na teden po približno tri ure. Ko mu preostane kaj časa med tednom, pa gre še sam kolesarit. O svojih šibkih točkah pravi, da bi moral več trenirati vzdržljivost, lažje pa mu gresta vzpon na hrib in sprinti. Kateri pa je Gregorjev športni cilj? »Želim nastopiti na svetovnem prvenstvu in na olimpijskih igrah,« nam je razkril kolesar, ki ima za zgled švicarska kolesarja Fabiana Cancellaro in Nina Schurterja ter preminulega italjansko legendo Marca Panta-nija. Gregor se poleg s kolesarstvom ukvarja tudi s plavanjem pri PK Bor. Rad spremlja plavalne in košarkarske tekme ter dirke formule ena in moto gp. Dijak 3. razreda geometrske smeri tehničnega zavoda Žige Zoisa ima za šolsko klopjo najraje tehnično risanje, topografijo, gradbeništvo in zgodovino. Čeprav ima še veliko časa pred sabo, je že razmišljal o nadaljnjem študiju na univerzi: vpisal se bo ali na arhitekturo ali na inženirstvo. Meni, da je v teh časih študij obveznost, če nekdo želi imeti lepo prihodnost, priznal pa je, da je včasih tudi muka. Gregor je aktiven tudi na glasbenem področju, saj igra trobento pri Pihalnem orkestru Breg. V prostem času zahaja k skavtom, se kratkočasi pred televizijo ali računalnikom in zbira znamke. Rad tudi fotografira in je vpisan v krožek Fotovideo Trst 80. (and) jadranje - Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti odpotovala na SP v Perth Val, morski psi in Prada Dan D je pred vrati! Jadralca JK Ču-pa v razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta danes pristala v Perthu v Avstraliji, kjer se bosta udeležila članskega svetovnega prvenstva v vrstah italijanske olimpijske ekipe. Italijanska jadralna zveza ju je za uspešne rezultate na svetovni ravni v letošnji sezoni nagradila z vozovnico za Avstralijo, kjer bodo tekmovali s svetovno jadralno elito. Prvenstvo v Perthu se bo za Simona in Jaša začelo šele 5. decembra, zaključilo pa 11. decembra. Odpotovala sta prej, ker je zveza načrtovla še dodatne priprave »na terenu«, da jadralci že pred začetkom prvensva spoznajo vremenske značilnosti kraja, veter, tok in val. Na prvenstvu bodo vsi v najboljši formi, saj si bodo olimpijski kandidati izborili normo za nastop na olimpijskih igrah v Londonu prihodnje leto. Konkurenca bo mogoče najostrejša doslej, čeprav so tekmovalci bolj ali manj isti kot na prejšnjih članskih prvenstev. Kam ciljata Simon in Jaš? »Najin cilj je uvrstitev v zlato skupino, na članskih svetovnih prvenstvih se namreč nisva še nikoli prebili iz srebrne skupine,« sta dejala jadralca. Ali je cilj dosegliv? Sama sta povedala, da bosta to spoznala že po prvih treningih v avstralskem morju. Njun trener Matjaž Antonaz pa ima drugačno mnenje o dosegljivosti cilja. »Pozitivno je, da bosta na prvenstvu neobremenjena. Konkurenca bo izjemna. Skoraj vse države lovijo še državno oziroma mednarodno normo. Sicer bo ta regata za njiju izredna izkušnja za prihodnost. Zlata skupina bo težko dosegljiv cilj, če pa se bosta vanjo uvrstila, bom srečen. Lahko presenetita!,« je povedal Antonaz, ki ju bo spremljal doma po spletu in ju bodril po skypu. »Na daljavo je težko kaj vplivati. Sicer ju toliko poznam, da vem kaj jima paše, da jima rečem in to bom storil. Malo pozitivne motivacija, pa kakšno mojo dnevno anekdoto jima bom povedal, da se bosta tako počutila bližje domu. Sam mislim, da je to preveč dni glede na njun karakter. Po določenem času bosta imela tudi domotožje,« je še dodal trener. Razkril pa nam je, da se eden drugega ne moreta naveličati, ker sta preveč navezana in odvisna drug od drugega. Jadralni pogoji v Perthu so ponavadi zelo različni: veter niha od 0 do 40 vozlov, val pa lahko doseže 8 metrov. »Upava, da bo veter zmeren, da ne bo ek-stremnih pogojev. Val naju ne preveč moti. Na pripravah v Cagliariju sva se naučila jadrati z valom, ki ga v naših krajih ni,« je povedal Jaš. Meteorolog, ki jim je predaval v Cagliariju, bo italijanskim jadralcem v Perthu vsak dan pošiljal napovedi za naslednji dan. Poleg tega pa jim je že dal naslov spletnih strani, kjer lahko sami po- gledajo, kaj jih čaka. Čupina jadralce menita, da največji problem predstavlja jadrnica. Njuna je že septembra z ladjo odpotovala v Avstralijo, v Cagliariju pa sta z italijansko olimpijsko ekipo trenirala z drugo jadrnico, ki jo je najela jadralna zveza. »Jadrnici sta drugačne firme, zato imata regulacije razične, vodi se jih na različen način, sta drugače sestavljeni. Kot sta lahko motorji honda in yamaha: na videz enaka, v resnici pa povsem različna,« je obrazložil Jaš. Naučiti se bosta morala spet voziti svojo barko, zato pa imata na voljo skoraj dva tedna časa pred začetkom prvenstva. Antonaz meni, da bi bilo boljše, da bi tekmovala z jadrnico, s katero sta vadila v Cagliariju, ker je hitrejša od njihove v močnem vetru. Drugi problem v Perthu, ki pa Doslej na SP ARIANNA BOGATEC (TPK Sirena) Razred evropa: Norveška 1985, Finska 1986 in 1994, Francija 1987, Anglija 1988, Španija 1989, Nizozemska 1990, ZDA 1991 in 1997, Danska 1993, Nova Zelandija 1995, Nemčija 1998, Avstralija 1999, Brazilija 2000, Italija 2004, Kitajska 2005. Olimpijske igre: Barcelona 1992 in Atlanta 1996. JAŠ FARNETI (JK Čupa) Razred optimist: Kanarski otoki 2004. Razred 420: Kanarski otoki 2006, Anglija 2006 (mladinsko), Nova Zelandija 2006/2007. Razred 470: Poljska 2008 (mladinsko), Grčija 2009 (mladinsko), Katar 2010 (mladinsko), Nizozemska 2010 in 2011 (mladinsko), Avstralija 2011. JARO FURLANI (JK Čupa in TPK Sirena) Razred optimist (JK Čupa): Portugalska 1999, Španija 2000, južnoameriško prvenstvo Argentina 1999. Razred 420 (TPK Sirena): Italija 2001, Portugalska 2002 in 2003 (mladinsko), Avstralija 2003. MIRAN GUŠTIN (TPK Sirena) Razred evropa: Nemčija 1998. SIMON KOŠUTA (JK Čupa) Razred optimist: Ekvador 2004. Razred 420: Kanarski otoki 2006, Anglija 2006 (mladinsko), Nova Zelandija 2006/2007. Razred 470: Poljska 2008 (mladinsko), Grčija 2009 (mladinsko), Katar 2010 (mladinsko), Nizozemska 2010 in 2011 (mladinsko), Avstralija 2011. ANDREJ MOČILNIK (TPK Sirena): Razred snipe Španija 1996. velja za vse jadralce, so morski psi. Baje, da so v zadnjih mesecih požrli kar pet ljudi, že dolga leta pa niso napadali. »Važno je, da se ne zvrnemo,« pravi Jaš. »Zate je lahko, ker si na kobilici. Jaz pa moram plavati v vodi!« je Jašu odgovoril Simon. Ob tem pa velja še dodati, da sta v Cagliari, kjer sta oktobra in novembra Simon in Jaš trenirala z italijanskimi olimpijskimi kandidati razredov 470, laser in windsurf, prišla iz Milana krojača blagovne znamke Prada, ki sta jadralce zmeri-la za nove drese. Ali bomo naša jadralca videli na zmagovalnem odru v elegantni obleki Prada? Andreja Farneti Nagrajevanje Barcolane 2011: Carciottiju podelili bron za tekmo optimistov V veliki dvorani tržaške pomorske postaje se je odvijalo zadnje dejanje Barcolane 2011, in sicer nagrajevanje, ki je privabilo res lepo število gostov in ljubiteljev morja (nad 800 prisotnih), kar potrjuje, da je jesenski pokal pravi praznik celotnega mesta Trst. Uvodni video posnetek, ki ga je pripravil fotograf Massimo Cettin, so posvetili očetu Barcolane Fulviu Molinarjiu. Vse oči so bile seveda uprte v zmagovalca Barcolane 2011 Igorja Simčiča, ki je posegel po številnih nagradah, vendar si je velik aplavz prislužil tudi Mitja Kosmina, ki je letos že devetič pristal na drugem mestu. Organizatorji pa so tudi izkoristili priliko, da so uradno popravili lestvico razreda optimist Barcolane najmlajših. Na tretjo stopničko zmagovalnega odra so tako poklicali Čupingega jadralca Luco Carciottija (na sliki desno), ki je tako tudi uradno prejel bronasto kolajno za odličen nastop Poleg predstavnikov oblasti in inštitucij se je nagrajevanje udeležil tudi predsednik državne jadralne zveze FIV Carlo Croce. Več o nedeljskem nagrajevanju in videoposnetek, posvečen Ful-viju Molinariju na www.primorski.eu mladinska košarka - Deželno U17 Bor vseskozi boljši tekmec od Doma DEŽELNO PRVENSTVO U17 Bor ZKB - Dom 69:58 (19:14, 39:30, 61:46) Bor: Pettenati 2, De Luisa 10, Man-dic 2, Buzzi 4, Pernich 2, Perco, Bole 12, Sternad 20, Furlan, Skoko, Mattiassich 17, trenerja Dejan Faraglia in Fabio Sancin. Dom: Franzoni 2, Termini 5, Ben-sa 4, Luca Antonello 20, Mauro Anto-nello 4, Peteani 17, Bogaro 6, Gaggio-li, Primosig, trener Eriberto Dellisanti. Prvi derbi med združeno ekipo Bora in Brega in goriškim Domom je zasluženo pripadel Tržačanom, ki so bili z izjemo prvih minut (8:12) vseskozi boljši tekmec. Dvoboj so označevale številne napake in izgubljene žoge, gostitelji pa so pokazali predvsem bolj organizirano igro in prevladali so pri skoku spričo telesne premoči. Mlajši do-movci so vložili veliko energije in požrtvovalnosti, vendar njihov učinek ni bil sorazmeren. Bor se je kmalu okoristil po zaslugi boljše skupinske igre, v teku srečanja je povedel tudi za dvajset točk, gostje pa niso popustili in so v zadnjem delu tekme omilili poraz. Vrstni red: Don Bosco A 6, Bor ZKB, Romans* in Libertas* 4, San Vito, Servolana* in Azzurra* 2, Dom, Vi-lesse*, Interclub* in Don Bosco* 0 (* s tekmo manj). Naslednji tekmi: Dom - San Vito, v petek, 25. 11. ob 18.15 (Kulturni dom), Bor NLB prost. PRVENSTVO U14 ELITE Pall. Monfalcone - Don Bosco/Breg 90:63 (25:13, 44:34, 72:43) Don Bosco/Breg: Gori, Larconel-li, Gregori, Tul, Stefančič, Katalan, Battiston, Bandi, Panarella, Boschin, Klančnik. Trener: Kladnik. Združena ekipa, ki jo sestavljajo igralci Brega in Don Bosca, je po štirih krogih še brez zmage. Tokrat je bil poraz posledica slabe obrambe, saj so nasprotniki dosegli kar 90 točk. Že v prvi četrtini so nasprotniki povedli na 12 točk, odločilno prednost pa so si priigrali v tretji četrtini, ko so igralci združene ekipe povsem popustili (delni izid 28:9). Ob obrambi se varovanci Kladnika niso izkazali niti v napadu: iz igre so metali 23:82, proste mete pa 13:27, 27 pa je bilo tudi izgubljenih žog. Vrstni red: Azzurra in Basketrie-ste 8, Ardita* in Monfalcone 6, CBU, Udinese in Cordenons* 4, Fogliano in Servolana 2, Casarsa, Interclub in Don Bosco/Breg 0 (* s tekmo manj). Naslednja tekma: Don Bosco -Ardita, v nedeljo, 27. 11. ob 11.30. košarka - U17 Prva zmaga združene ekipe Basketrieste - Breg 57:61(19:24, 31:38, 36:45) Breg: Regent 4, Peric, Kojanec 11, Sardoč, Coretti 5, Milič 2, Kocijančič 26, Gregori 9, Gruden 2, Bachi. Trener: Bru-men. POS: Kocijančič, Kojanec. SON: 22. Združena ekipa brežanov, borovcev in jadranovcev je tokrat naletela na nasprotnika, ki je bil po starosti, znanju in fizičnih značilnostih enakovreden. To jim je omogočilo, da so lahko odigrali bolj enostavne napade, ki so bili tudi uspešni. Jadran je bil že od uvodnih minut v vodstvu, nikoli pa ni prevzel visokega naskoka. V končnici so Brumnovi fantje kljub neprepričljivemu nastopu zadržali naskok, saj nasprotniki niso znali izkoristiti napak Jadrana. Med posamezniki se je tokrat izkazal Ilija Kocijančič, ki je dosegel 26 točk, k prvi letošnji zmagi pa so prispevali čisto vsi igralci. Vrstni red: CBU, Azzurra in Ba-sketrieste 8, Acli, UBC in Pordenone 6, Spilimbergo, Codroipese, San Vito in Falconstar 4, Breg 2, Cordenons in Fo-gliano 0. Naslednja tekma: Acli - Breg, sreda, 23. ob 18.45. DEŽELNO PRVENSTVO U15 Jadran B - Interclub Muggia 92:70 (19:16, 45:34, 70:58) Jadran B: Grgič 2, Del Fabbro, S. Zi-darič 48, Cettolo 9, J. Zidarič 1, Antler, Furlan 14, Daneu 18. 3t: S. Zidarič 1. SON: 18, PON: Cettolo in J. Zidarič. Trener: Šušteršič. Jadranovci so v nedeljo dosegli prvo zmago, potem ko so prejšnji teden v prvem krogu izgubili na derbiju proti Jadranu A. Proti leto starejšim nasprotnikom so z izjemo prvih treh minut prevladali in z prepričljivo skupinsko igro zmagali. Z dobro obrambo in uspešnimi napadi, v katerih se je izkazal Samuel Zidarič (dosegel je 48 točk, bil pa je 90 %), so večali prednost do maksimalnih 22 točk, ki so jo dosegli ob zvoku sirene. Trije igralci Jadrana B - Samuel Zi-darič, Aleksander Daneu in Simon Cet-tolo - so bili tudi vpoklicani pa prvi trening deželne reprezentance, na katerem je včeraj vadilo 15 igralcev s Tržaškega in 15 igralcev z Goriškega. Goriziana - Jadran A 54:49 (19:11, 23:22, 35:34) Jadran a: Coloni 4, Orel 4, Škabar 3, Crevatin 4, Petrovski, Danieluzzo, Ušaj 18, Caneu 16, Tulliach. SON: 20. PON: Daneu. Trener: Gerjevič. Na srečanju, kjer sta se pomerili ekipi, ki sodita med favorite tega prvenstva, je bila boljša domača peterka, ki združuje deset čvrstih in enakovrednih igralcev. Tekma pa je bila z izjemo zadnjih minut prve četrtine, ko je Gori-ziana povedla na 8 točk, povsem enakovredna. Predvsem številni zgrešeni meti so bili ključ poraza Gerjevičevih fantov, v obrambi pa so bili bolj pozorni. V drugi četrtini, ko so jadranov-ci zaostajali osem točk, se je izkazal Roberto Tulliach, ki je branil nosilca Go-riziane. V tem delu so nasprotniki dosegli samo 4 točke. Tokrat so jadranovci igrali brez Jurija Devetaka, ki je zbolel, tako da sta Ušaj in Daneu igrala skoraj brez počitka. Vrstni red: Azzurra A 4, Jadran A, Jadran B, Interclub, Azzurra B in Gori-ziana* 2, Cormons* in Barcolana 0. Naslednji tekmi: Azzurra A in Jadran B, v četrtek, 24. 11. ob 17.00, Jadran A - Cormons, v nedeljo, 27. 11. ob 11.00 (v občinski telovadnici v Nabrežini). Evrogol ali prečka m ~ ----...... * CTtiihiffl mMii rarbava priioqt? Prifnonkrgtnif-i¡/iii)i¡i Torek, 22. novembra 2011 18 Torek, 22. novembra 2011 ODBOJKA / ČRNA SOBOTA Sobota je bila za naše ekipe črn dan, saj so na državni in deželni članski ravni vse poražene zapustile igrišče. Sobotni skupni izkupiček pa so bile štiri osvojene točke, ki so sad prav tolikih odigranih tie-breakov. Če so pri Slogi Tabor in Zaletu C lahko s točko tudi zadovoljni (glede na kakovost nasprotnikov) ter pri Valu delno zadovoljni (vodili so že 2:0, položaj na lestvici pa je tak, da ima vsaka izgubljena točka že veliko težo), pa to gotovo ne velja za Zalet D, ki je zmago prepustil proti ekipi, ki jo sestavljajo šestnajstletnice in petnajstletnice. Še najbolj pekoč poraz pa je doživela Soča. NOŠENE IN DVONE PODAJE V zadnjih letih so sodniki na splošno manj strogi pri ocenjevanju podaj, tako da večkrat dopuščajo tudi manj čist dotik. Vse bolj pogosto pa se dogaja, da do-sodijo napako zaradi dvojne podaje, spregledajo pa nošene ali zadržane, ko podajalec žogo nekoliko dlje zaustavi v svojih rokah, kot če bi šlo za odbojko na mivki, kjer dopuščajo delno zadržane podaje. To se je na primer dogajalo tudi v soboto na tekmi med Zaletom D in Co-sellijem, pri katerem je mlada podajalka redno podajala nošeno, a je sodnik skoraj nikoli ni kaznoval (kar seveda ni alibi za poraz naše ekipe). MOŠKA B2-LIGA - Bo lahko Sloga Tabor zdaj premagala tudi boljše, smo vprašali trenerja Battistija »Mislim, da ja!« V Trevisu še en dober nastop Davida Cettola kroma Moška B2-liga izidi Paese - Mestre 2:B, Prata Argentario B:1, Sarmeola - Montebelluna B:2, Padova - Bibione B:1, Sisley - Sloga Tabor Televita B:2, Trentino - Chioggia B:0, Loreggia - Castelfranco 0:B Sarmeola e s 1 17:S 1s Padova e s 1 16:7 14 Prata e 4 2 14:9 1B Mestre e s 1 1 S:10 12 Televita 6 4 2 15:12 12 Trentino e B B 1B:11 10 Castelfranco e B B 14:11 10 Bibione e B B 12:12 9 Montebelluna e B B 14:14 9 Sisley e B B 12:1 B 8 Argentario e 2 4 8:1B e Paese e 1 s 7:1e 4 Chioggia e 1 s s:1e B Loreggia e 0 e 4:18 1 PRIHODNJI KROG Argentario - Mestre, Loreggia - Trentino, Chioggia - Paese, Montebelluna Prata, Bibione - Sarmeola, Sloga Tabor Televita - Padova, Castelfranco - Sisley Sloga Tabor Televita je v šestem krogu B2-lige doživela v Trevisu proti mladincem Sisleyja sicer svoj drugi poraz, toda tudi tokrat igrišča ni zapustila praznih rok. Kot na vseh dosedanjih srečanjih je osvajala točke, tokrat eno. Kljub temu, da je v »tie-breaku že vodila s 13:11, pa ji vseeno ni uspelo zmagati, je bil trener Lucio Battisti tudi dan po tekmi v bistvu zadovoljen z nastopom svojih varovancev. »Sisley ima enega najboljših mladinskih sektorjev na svetu. Ekipa, ki igra v B2-ligi, je visoka in izjemno organizirana. Čeprav jo sestavljajo mladi igralci, grešijo zelo malo in to je na tej ravni bistvena sestavina za zmago. Vsakič ko so oni malce popustili, smo bili dovolj spretni in zbrani, da smo jih spravili v težave. Res je, da bi v zadnjem setu lahko MOŠKA C-LIGA - Za naše ekipe tudi zmagali, toda lahko bi tudi izgubili po štirih setih. Nasprotno, v četrtem setu smo reagirali odlično in tega se najbolj veselim,« je povedal trener naše ekipe. Sloga Tabor je v Trevisu prestala pravi ognjeni krst v sprejemu servisa. Prvič letos so se namreč spopadli z ekipo, v kateri so kar štirje igralci servirali v skoku, Battisti pa je ocenil, da se je njegova ekipa v sprejemu dobro odrezala. Spet je solidno deloval tudi napad. Ambrož petelrin, protagonist zadnjega domačega nastopa v Repnu, je bil sicer proti visokemu bloku Sisleyja nekoliko v težavah, so pa zato učinkovito napadali njegovi soigralci. Spet je bil zelo soliden Cettolo, ki so ga gostitelji le redko kdaj ustavili, Kante pa je pokazal napredek tudi na servisu. Boljše kot pred tednom dni je deloval tudi blok Sloge Tabor. S tem elementom so nanizali 16 točk. Dobro je igral tudi Je-rončič, ki je bil ključen igralec zmagovitega četrtega seta. S tekmo v Trevisu se je končal niz srečanj proti ekipam s spodnjega dela lestvice, z nedeljsko tekmo v Rep-nu proti Padovi pa se začenjajo dvoboji proti boljšim ekipam v ligi. Lucio Battisti, ki mu pri odkrivanju skrivnost nasprotnikov pomaga tudi reprezentančni scout-men, Sovo-denjc Luca Milocco, razen vodilne Sarmeole že pozna vse ekipe v ligi. Prepričan je, da se njegovi fantje lahko enakovredno borijo z vsemi. »Če izboljšamo zbranost, se boljše organiziramo, če najdemo še kakšno rešitev več za napad, lahko premagamo kogar koli. Najvažnejše pa je to, da vidim v svoji ekipi še veliko rezerve,« je optimist Battisti. (ak) Razpleta se nepričakovano Največ doslej pokazal novinec Olympia, pri Slogi, Soči in Valu pa so razočarani V moškem deželnem prvenstvu C-li-ge je bilo doslej največ presenečenj. Pred njegovim začetkom so, tudi glede na pred-prvenstvene nastope, odbojkarski privrženci največ možnosti v boju za neposredno uvrstitev med najboljše v skupini A pripisovali Vivilu in Valu, v skupini B pa Ferro Alluminiu in Soči. Vivil in Ferro Al-luminio, ki je edini še nepremagan, sta res upravičila vlogo favorita in sta v svojih skupinah na prvem mestu, Val in Soča pa sta z eno samo zmago na predzadnjem mestu in torej daleč od napovedane uvrstitve. Največje presenečenje sezone pa je bila doslej Olympia, ki je trenutno celo na 2. mestu. Kar zadeva Val, je treba povedati, da je v tem delu prvenstva igral okrnjen. V sprejemu in obrambi se je poznala odsotnost Daniela Faganela, v napadu in bloku pa Francesca Masija. Njuna odsotnost pa vsekakor ne more biti edini razlog za neuspešne nastope, kot nam je povedal pomožni trener Robert Makuc: »Imamo dovolj kvalitetnih igralcev, da nam odsotnosti ne bi smele povzročati tolikšnih težav. V primerjavi s pokalnimi nastopi, ko smo igrali zelo dobro in smo se tako tudi uvrstili v polfinale Jadranskega pokala, opažam, da nismo dovolj samozavestni. Mislim, da je bil naš glavni problem na prvih tekmah psihološke narave. Zdaj bo treba čim prej reagirati, da do konca prvega dela prehitimo čim več ekip. Navsezadnje nam tudi četrto mesto še dopušča možnosti za uvrstitev v skupino za napredovanje (preko dodatnih tekem, op.a.). Vsekakor je ne glede na rezultat na zadnjih tekmah prišlo do določenega napredka v igri. Jasno je, da si novih spodrsljajev ne moremo privoščiti, tako da bo na naslednjih tekmah psihološki pritisk za nas zelo velik.« Makuc je še dodal, da se v ekipo v teh dneh vrača Masi, kar zadeva ostale ekipe v skupini, pa da so z izjemo skromne Reane vse približno na isti ravni, tako da je treba za zmago vedno igrati maksimalno. V skupini B seveda ne skriva svojega zadovoljstva trener Olympie Zoran Je-rončič: »Za nas, ki smo novinci in najmlajša ekipa v ligi, se je prvenstvo začelo na najboljši možen način, po prvih tekmah pa je jasno, da si moramo postaviti višje cilje, saj smo ugotovili, da so ti realni. V boju za 2. mesto v skupini bosta za nas odločilni naslednji dve tekmi proti Volley Clubu in Cusu. Slednji me je pozitivno presenetil, najboljši pa je vsekakor Ferro Alluminio, ki pa je po mojem z dobro igro prav tako premagljiv. Ob tem bi rad še dodal, da smo doslej nastopali brez korektorja Loiacona, ki se nam bo pridružil na začetku drugega dela.« Trener Olympie je komentiral tudi nastope Sloge, za katero misli, da se bo za obstanek potegovala v drugi fazi, in Soče, od katere je pričakoval veliko več, »saj ima tudi igralski kader, s katerim bi lahko dosegla precej boljše rezultate in je tudi začela prvenstvo z večjimi ambicijami«. Prav zaradi tega so v Sočinem taboru zelo razočarani z dosedanjim potekom prvenstva. Tri osvojene točke v petih nastopih je zelo malo, kapljico čez rob pa predstavlja pekoč sobotni poraz proti Morteglianu, ki je bil pred tem še brez točk, konec tedna pa čaka Sočane še tekma proti Ferru Alluminiu, tako da se bo njihov položaj na lestvici težko izboljšal. «Tako slabega začetka naše ekipe si ne znam razložiti. S pripravami smo začeli dva tedna prej kot ponavadi, fantje dobro in redno trenirajo, ekipa je dobra, saj smo le na centru nekoliko slabši kot lani, vzdušje je kljub seriji porazov še vedno dokaj dobro... Vse to pa na tekmah ne pride do izraza. Problem je verjetno psihološke narave, moramo pa čim prej začeti igrati, kot znamo,» je ocenil predsednik Soče Fa-bio Tommasi, ki je še dodal, da ga je pre- Odbojkarji Soče doslej pokazali manj od tega kar so pričakovali kroma senetila Olympia, ki je zelo homogena ekipa, ki zelo malo greši. Pri Slogi so sezono začeli z manjšimi ambicijami kot Soča, a z začetkom kljub temu niso zadovoljni, kot nam je povedal trener Ivan Peterlin. «Nekoliko se pozna, da fantje malo trenirajo skupaj, ker nekateri vadijo z B-ligo, tako da ekipa na igrišču ne deluje dovolj povezano. Kljub temu pa sem pričakoval več, saj navsezadnje nasprotniki v glavnem niso nepremagljivi, imamo pa dovolj igralcev, ki že vrsto let nastopajo na deželni ravni in bi torej morali pokazati več. Še posebno zadnja dva nastopa sta bila zelo slaba. Kar zadeva ostale naše ekipe, sem od Vala in Soče glede na kader, s katerim razpolagata, pričakoval več, Olympii pa se pozna, da dobro trenira in igra zelo urejeno.» 12 točk je doslej zbrala naša najbolj uspešna moška ekipa v deželnih prvenstvih, to je goriška Olympia. Zanimivo je, da nastopajo Goričani z zelo mlado ekipo, v ligi pa so novinci. V prvih petih tekmah so sami zbrali točko več (in zabeležili tudi zmago več) kot vse ostale tri naše moške ekipe, ki nastopajo v isti ligi. Val (4), Sloga (4) in Soča (3) so namreč skupno zbrali le enajst točk. PO VEČTEDENSKI ODSOTNOSTI 20 TOČK! Pri Zaletu D je bila v soboto na mreži najbolj uspešna korektor Alenka Verša, ki je ob povratku na igrišče po večtedenski odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov dosegla kar 20 točk. Alenki, ki lani sploh ni igrala, ker je študirala v Ljubljani, se očitno pomanjkanje treningov pretirano ne pozna, saj je bila v soboto na mreži najbolj konstantna, tudi sama pa je v nekaterih pomembnih trenutkih zagrešila kako napako. Na splošno pa je bil to zanjo kar pozitiven nastop. Moška C-liga SKUPINA A VBU - San Vito B:2, Val Imsa - Buia 2:B, Fincantieri - Reana B:1 Vivil s 4 1 14:B 1B VBU e s 1 1s:11 12 San Vito s B 2 11:8 10 Buia s B 2 12:10 8 Fincantieri s 2 B 9:11 7 Val Imsa 5 1 4 7:12 4 Reana s 0 s B:1s 0 PRIHODNJI KROG San Vito - Val Imsa, Buia - Fincantieri, Reana - Vivil Moška C-liga SKUPINA B: CUS - Volley club 1:3, Olympia - Sloga 3:0, Basiliano - Soča Zadružna banka 3:0 FerroAlluminio s s 0 1S:2 1s Olympia 5 4 1 12:4 12 CUS TS e B B 10:10 9 Volley club s B 2 10:9 8 Sloga 5 1 4 5:12 4 Soča ZBDS 5 1 4 4:12 3 Basiliano s 1 4 4:12 B PRIHODNJI KROG Volley club - Olympia, Sloga - Basiliano, Soča Zadružna banka -Ferro Alluminio Ženska C-liga skupina BRojalKennedy - Vivil 1:3, Zalet C - Tarcento 2:3, S. Andrea - Talmassons 1:3, Libertas - Sacile 3:0 Vivilvolley e e 0 18:S 17 Tarcento e s 1 16:8 1B Talmassons e 4 2 1S:8 1B Zalet C 6 3 3 13:12 11 S. Andrea e B B 1B:12 9 Libertas TS e 2 4 12:1B 8 RoyalKennedy e 0 e e:18 1 Sacile e 0 e 1:18 0 PRIHODNJI KROG Vivil - Zalet C, Tarcento - S. Andrea, Talmassons - Libertas TS, Sacile - Rojalkennedy Moška D-liga skupina B Pradamano - Cordenons 3:2, Pippoli - Volley club B:2, Travesio Olympia under 17 B:0 Travesio s s0 1S:B 14 Altura s 41 1B:4 12 Pippoli s B2 12:8 9 Volley club s 2B 10:9 8 Olympia U17 5 23 6:10 6 Cordenons s 14 e:14 B Pradamano e 1s B:17 2 PRIHODNJI KROG Cordenons - Pippoli, Volley club - Travesio, Olympia under 17 - Altura V Ženska D-liga skupina A Rizzi - Buia B:0, Staranzano Lignano B:0, Azzano X - Codroipo 1:B, Zalet D - Cosell 2:Bi, Pasiano - Dentesano 0:B Rizzi e e 0 18:2 17 Dentesano e 4 2 14:8 1B Buia e B B 1B:9 11 Coselli e 4 2 1B:11 10 Staranzano e B B 1B:9 10 Lignano e B B 11:12 9 Zalet D 6 3 3 11:12 9 Azzano X e B B 12:11 8 Codroipo e 1 s B:1e B Pasiano e 0 e 0:18 0 PRIHODNJI KROG: Rizzi Staranzano, Lignano - Azzano X, Codroipo - Zalet D, Coselli - Pasiano, Buia - Dentesano »CORERJI Moški: Lavrenčič (V) 18, Vidotto (B) 17, Terčič (Ol) 16, Ombrato (b) 15, Komjanc (Ol) 14. Ženske: Verša (D) 20, Štoka (C) 15, Zuzič (D) 14, Bukavec (C) 13, Vodopivec (D) 12. Skupno Moška B2-liga: A. Peterlin 89, V. Kante 88, Slavec 50, Jerončič 49, Vatovac in Cettolo 48. Moška C-liga: Komjanc (Ol) 93, Lavrenčič (V) 77, Terčič (Ol) 60, Vidotto (V) 57, Romano (Sl) 55, Ombrato (V) in Dussich (Sl) 53, E. Juren (So) 52, M. Černic (So) 47, Testen (So) 45, D. Nanut (V) 44, Rožac (Sl) 41. Moška D-liga: Terpin 74, Corsi 32, Bossi 30, Princi 21. Ženska C-liga: Bukavec 64, A. Spangaro 58, Štoka 55, Cvelbar 49. Ženska D-liga: Zuzič 69, Vodo-pivec 47, Lisjak 42, Spanio 38. / ODBOJKA Torek, 22. novembra 2011 19 ŠPORTNI PORTRET Denis Tauč Rad riše in igra klarinet Denis Taučer (letnik 1994) je začel igrati odbojko, ker je večkrat videl igrati brata in si je želel tudi sam stopiti na igrišče. Tako je v prvem razredu srednje šo- le začel igrati pri Slogi. V letošnji sezoni igra kar pri treh ekipah: U18, 1. diviziji in v C-ligi, v vseh igra vlogo centra. Treninge ima trikrat tedensko, nekatere v repenski telovadnici, kjer so pred časom opremili prostor z napravami za fizično pripravo, druge pa v openski telovadnici. Ekipo pa vodi Gregor Jerončič. Kaj pa hibe in vrline na igrišču? »Moja šibka točka je blok, večkrat ne uspem ustaviti nasprotnikov. Najboljše pa igram hitro igro s centra,« pravi mladenič iz Trebč, ki se zgleduje po Mateju Černicu. Denisov športni cilj je igrati v prvi članski ekipi, »ampak se bom moral res potruditi, da bom to dosegel.« Poleg odbojkarske tekme po televiziji rad spremlja tudi košarko, malo manj pa nogomet. Denis obiskuje 4. razred geometrske smeri tehičnega zavoda Žige Zoisa. Izbral jo to šolo, ker je bil že v srednji šoli nadarjen za tehnično risanje in ga je zanimalo poglobiti to stroko. Med šolskimi predmeti ima najraje gradbeno tehnologijo, malo manj pa italijanščino. Kaj pa univerza? »Razmišljal sem o fakulteti za arhitekturo v Benetkah,« je povedal 17-letnik. Denis se poleg z odbojko ukvarja tudi z glasbo, igra klarinet pri Pihalnem orkestru iz Ricmanj. Prosti čas rad preživlja na kolesu, ko je vreme naklonjeno in bolj toplo, drugače pa rad riše ali bere, najraje knjige Svena Has-sla. Rad gleda tudi filme, njegova najljubša sta Vojna zvezd in Gospodar prstanov. (and) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Breg - Lucchini 3:1 (25:14, 18:25, 25:14, 25:22) Breg: Zobec, Klun, Kalin, Giorgi, Pertot, Grgič, Milič, Preprost, De Rota, Amabile, Pettirosso (L). Trener: Mikica Desimirovic Brežanke so v četrtem krogu končno prebile led in slavile prvo zmago. Proti skromnim nasprotnicam so začele zelo dobro in po zaslugi natančnega sprejema dobr gradile igro in uspešno napadale. V drugem setu je naša ekipa popustila, veliko grešila na mreži in na splošno igrala preveč zmedeno. V nadaljevanju so se domačinke na srečo spet zbrale, brez težav osvojile tretji set, v četrtem pa se jim je proti koncu zataknilo, tako da je Lucchini nadoknadil šest točk zaostanka, jih ujel pri 21. točki, nato pa so varovanke trenerja Desimirovica kljub živčnosti vendarle prevladale. Triestina Volley - Bor Kmečka banka 3:0 (25:17, 27:25, 25:8) Bor Kmečka banka: Virgilio 6, Kneipp 10, M. Zonch 4, Pozzo 3, G. Zonch 6, Venier 2, Rabak (L), Quaia 2, Olivo 1, Pučnik, Costantini. Borove odbojkarice so se tokrat pomerile proti veliko bolj izkušeni Triesti-ni Volley in po pričakovanju izgubile. Nasprotnicam so se kljub okrnjeni postavi dva seta dokaj dobro upirale, čeprav so igrale premalo agresivno in so preveč grešile, v zadnjem pa so odpovedale v sprejemu in napadu. Dolgih akcij je bili vsekakor kar precej, naša ekipa pa je z veliko težavo osvajala točke. V prvem nizu si je Triestina Volley šele v drugi polovici priigrala večjo prednost, v drugem pa je proti koncu povedla 24:19. Plave so z Deboro Virgilio na servisu domačo ekipo ujele in imele nato na voljo celo set žogo, a so nato nerodno izgubile žogo v obrambi in set je splaval po vodi. Zalet - Evs/Altura 2:3 (19:25, 25:16, 17:25, 25:22, 7:15) Zalet: Ferluga 3, Kralj 7, Ghezzo 6, Škerlavaj 2, Klobas 6, Cibic 1, Škerl 8, Vi-doni 0, Starc 2, Valič 4, Bembi 2, Deve-tak (L). Trenerka: Tania Cerne Zaletovke so se morale tokrat zadovoljiti s točko, glede na prikazano igro pa res niso mogle upati na kaj več. Naša ekipa je igrala namreč zelo zaspano, imela precej težav v sprejemu, slabše je blokirala in branila, na splošno pa je tudi premalo agresivno napadala. Evs/Altura se je nasprotno izkazala v obrambi (napadi zaletovk so bili sicer zelo predvidljivi), na mreži pa je izstopala ena igralka, ki je bila s centra neustavljiva. Ostali izidi: Oma - Altura 0:3, S. Sergio - Libertas 3:2, Cus - Killjoy 3:0, Lucc-hini - Oma 3:1. Vrstni red: Altura in Trie-stina Volley 12, Bor Kmečka banka 9, Zalet 7, Cus 6, Evs/Altura in S. Sergio 5, Libertas 4, Lucchini in Breg 3, Killjoy in Oma 0 (Cus, Evs/Altura, S. Sergio, Libertas in Lucchini s tekmo manj, Oma s tekmo več). Na Goriškem Turriaco - Soča/Govolley Kmečka banka 0:3 (23:25, 17:25, 17:25) Soča/Govolley Kmečka banka: Mania 10, Antonič 2, Povšič 6, Zavadlav 3, Bressan 21, Saveri 8, Humar (L), Gabba-na, Giuntoli, Valentinsig, Uršič. Trenerka: Paola Uršič Združena ekipa Soče in Govolleya je slavila novo pomembno zmago. V petem krogu je namreč v samih treh setih odpravila nevarno ekipo iz Turjaka in ji zadala prvi prvenstveni poraz. Začetek je bil zelo izenačen, ko pa so naše od-bojkarice ugotovile, da Turriaco ni boljši od njih, so se sprostile in zaigrale kot dobro utečen stroj. V obrambi, bloku in napadu so bile odlične, nekaj težav so imele občasno le v sprejemu, saj so domačinke zelo dobro servirale. Na mreži se je razigrala predvsem Giulia Bressan, ki je bila neustavljiva, za zmago pa zasluži pohvalo cela ekipa, ki je spet pokazala veliko borbenost in željo po zmagi. under 16 ženske - Iz kvalifikacij v skupino za napredovanje Zalet, vsi naprej! Capriva - Soča Pizzeria Frnažar 3:0 (25:9, 25:12, 25:18) Soča Pizzeria Frnažar: Cotič, Čer-nic, S. Devetak, M. Devetak, Paulin, Brai-ni, Mosetti (L), Brumat, Lupin, Kerševan. Trener: Štefan Cotič Mlade Sočanke so gladko izgubile proti drugouvrščeni ekipi iz Koprivnega. Domačinke so bile veliko boljše zlasti na mreži, kjer so uveljavile svojo fizično premoč, saj ekipo sestavljajo same visoke igralke. Ostali izidi: Grado - Azzurra 0:3, Mossa - Pieris 3:0, Cormons - Lucinico 3:0, Torriana ni igrala. Vrstni red: Soča/Go-volley Kmečka banka 15, Capriva 12, Mos-sa, Azzurra in Turriaco 9, Pieris, Torria-na in Grado 6, Cormons 3, Lucinico in Soča Pizzeria Frnažar 0 (Lucinico, Torriana, Turriaco, Mossa, Pieris s tekmo manj). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Torriana - Sloga Tabor 3:0 (25:19, 25:20, 25:14) Sloga Tabor: Antoni 8, Cettolo 3, Fiorelli 0, Sosič 6, Taučer 5, Trento 7. Trener: Ivan Peterlin Slogaši so se v nedeljo v Gradišču enakovredno kosali z domačo Torriano le v prvih dveh setih. Oba so sicer izgubili, vendar so zaigrali nadvse solidno in tekma je bila do tretje četrtine povsem izenačena, tako da si je UNDER18 ŽENSKE Na Tržaškem Zalet - Olympia 2:3 (17:25, 25:21, 27:25, 12:25, 12:15) Zalet: Klobas 6, Ghezzo 12, Škerl 0, Kneipp 19, Bembi 10, Pertot 11, Malalan 1, Budin 1, Žerjal 2, Vidoni 2, Cabrelli 2. Trenerka: Tania Cerne Odbojkarice Zaleta so se tokrat pomerile z ekipo, ki zelo malo greši. Olympia je namreč v petih setih domačinkam podarila le 27 točk, ob tem pa je tudi odlično servirala. Zaletovke so bile tokrat brez libera, tako da so zaradi tega na centru igrale tudi sprejemalke, da ne bi ekipa imela prevelikih težav v polju. Domačinke so bile na mreži vsekakor boljše in so igrale zelo borbeno, na koncu pa so morale zmago prepustiti nasprotnicam, ki so igrale zelo preudarno, predvsem zaradi večjega števila napak. Zelo napet je bil tudi tie-break, v katerem je Olympia, ki ima v svojih vrstah eno res zelo dobro igralko, povedla že 8:1, naše odbojkarice pa so nanizale nato deset točk zapored. Do izenačenja je prišlo pri 12. točki, v končnici pa je Olympia spet spravila v težave za-letovke s svojim ostrim servisom. Pohvalo za nastop zaslužita tokrat Irina Kneipp, ki je bila konstantna na mreži in zanesljiva v sprejemu, in Nina Bembi, ki je med drugim tudi zelo uspešno servirala. pozicij. Za sobotni nastop zasluži pohvalo celotna ekipa. Ostali izid: Olympia - Coselli A 0:3. Vrstni red: Zalet ZKB 12, Coselli A 9, Libertas 1, Olympia -1 (Coselli A in Libertas z dvema tekmama manj). Skupina B Zalet plave - Altura 3:0 (25:8, 25:12, 25:5) Zalet plave: Ban, Cassanelli, Grgič, Kojanec, Pertot, Rauber, Ravbar, Sossi, D. in N. Vattovaz, De Walderstein (L). Trener: Danilo Berlot Zaletovke so dosegle novo gladko zmago. Zadnjeuvrščena Altura naši ekipi ni nudila nobenega odpora, saj je bila razlika med ekipama prevelika (Altura je sama dosegla le tri točke, ostale pa le po napakah Zaleta). Precej točk pa so zaletovke dosegle tudi s servisom, v tem elementu pa se je še posebno izkazala Breda Ban. Z zmago si je naša ekipa že zagotovila mesto v skupini zmagovalcev, poleg nje pa bi si morala nastop v skupini najboljših priboriti tudi Oma A. Ostali izidi: Lucchini - Oma A 2:3, Altura - Lucchini 0:3. Vrstni red: Zalet plave 12, Oma A 8, Lucchini 7, Altura 0 (Zalet plave in Oma A s tekmo manj). Trener Jerončič z mladinci Olympie: po zmagi v Cordenons spet v boju tudi za 3. mesto kroma Torriana odločilno prednost priigrala v obeh končnicah. Žal so nato v tretjem Slogaši popustili na vsej črti, napadalci so postali netočni in domača ekipa je zadnji niz osvojila brez večjega naprezanja. (Inka) Cordenons - Olympia Terpin 1:3 (11:25, 19:25, 25:23, 23:25) Olympia: Persoglia 7, Corsi 4, Terpin 27,Vogrič 10, Vizin 19, Škerk 2, Co-bello 5, Š. Čaudek (L), Hlede 2 Na gostovanju pri tretjeuvrščeni ekipi so mladi odbojkarji Olympije pozitivno presenetili in se nasprotniku z zmago približali na lestvici. Prvi niz je minil v znamenju velike premoči kapatena Hledeta in soigralcev, saj so bili njihovi napadi neustavljivi, pa tudi organizacija igre je bila na visokem nivoju. Podobno zgodbo smo videli tudi v drugem nizu z izredno razpoloženima Jernejem Terpinom in Lorenzom Vizinom, ki je tokrat odlično igral v vlogi korektorja. V 3. setu je Olympia igrala nezbrano. Čeprav so ob koncu niza imeli nekaj možnosti za uspeh, saj se je pri skok servisu izkazal Jernej Terpin ( na tekmi je dosegel kar 8 asov), je set pripadel domačinom, ki sose izkazali predvsem v obrambi. Četrti set je bil tudi negoto, a na sceno sta ponovno stopila Terpin in Vizin, v samem zaključku pa se je prebudil tudi Vogrič in zmaga je zasluženo pripadla mladim odbojkarjem Olympije. Ostala izida: Il Pozzo - Cervigna-no 0:3, Gemona - Vivil 3:0. Vrstni red: Cervignano 32, Gemona 31, Cordenons 23, Olympia 18, Torriana in Il Pozzo 11, Sloga Tabor 6, Vivil 0 (Torriana in Cor-denons s tekmo več, Sloga Tabor in Olympia Terpin s tekmo manj). Coselli - Breg 3:0 (25:10, 25:13, 25:18) Breg: Kalin, Klun, Preprost, Pincer, Pillepich, Brankovic, Amabile, Petrella (L), Bergamo, Basciano, Novello. Trener: Mikica Desimirovic Brežanke so po pričakovanju izgubile proti glavnemu favoritu za pokrajinski naslov Coselliju, s svojim nastopom pa ne morejo biti zadovoljne. Največ težav so imele v sprejemu, med samim srečanjem pa so bile preveč živčne in so igrale pod svojimi sposobnostmi. Ostali izid: S. Sergio - Virtus 0:3. Vrstni red: Virtus 10, Coselli, Eurovol-leyschool in Zalet 9, Oma 7, Breg in Olympia 3, Lucchini 1, S. Sergio 0 (Virtus in Olympia z dvema, Zalet, Breg in S. Sergio z eno tekmo več). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina A Vse tri ekipe Zaleta so se po tem krogu uvrstile v skupino za napredovanje. Zalet Zadružna kraška banka - Libertas 3:0 (25:15, 25:11, 25:11) Zalet ZKB: Pozzo, Kalin, Klun, Pučnik, Costantini, Zonch, Olivo, Quaia (L). Trener: Mitja Gombač Zaletovke so tudi na povratni tekmi s prepričjivo igro brez težav premagale skromni Libertas. Tokrat je bila igra bolj dopadljiva, ker so nasprotnice nastopile v popolni postavi in so vsaj občasno zaključevale akcije, vseeno pa končna zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. Organizirana igra v polju je omogočala podajalki Poz-zovi, da je raznoliko zalagala vse tol-kačice, ki so uspešno napadale iz vseh Skupina C V tej skupini morajo vse ekipe odigrati še dve tekmi, tako da ima Virtus mesto v skupini zmagovalcev že v žepu, 2. mesto pa Brunnerju v zadnjih krogih ne bi smelo uiti. Vrstni red: Virtus 12, Brunner 7, Coselli B 3, Azzurra 2. Skupina D Zalet Dvigala Barich - Eurovolleyscho-ol 3:0 (25:12, 25:14, 25:19) Zalet Dvigala Barich: Ferluga, Gornik, Greta Kralj, Milič, Peric, Pertot, Petaros, Simeoni, Viezzoli, H. in L. Zidarič. Trener: Franko Drasič V petek je naša mlajša združena ekipa brez težav dosegla drugo gladko zmago. Na mreži so si bile sicer igralke obeh ekip dokaj enakovredne, neprimerno boljše pa so bile zaletovke na servisu, s katerim so svoje nasprotnice spravljale v velike težave in jim velikokrat onemogočile učinkovito igro. Ob dobrem nastopu vseh mladih odbojkaric si pohvalo zasluži Leah Zidarič. (Inka) Zalet Dvigala Barich - Oma B 3:0 (25:11, 25:18, 25:23) Zalet Dvigala Barich: Daneu, Fer-foglia, Gergolet, Gornik, Karin Kralj, Mi-lič, Peric, Pertot, Simeoni, Viezzoli, H. in L. Zidarič. Trener: Franko Drasič To je bil drugi nastop Zaletovk v dveh dneh, s sobotno zmago pa so si naše odbojkarice kolo pred koncem zagotovile prvo mesto v skupini in seveda nadaljnji nastop v skupini boljših. Nasprotnice so predvajale veliko bolj enostavno igro od naših igralk, ki so se to- krat odlikovale s prodornimi napadi na mreži, tudi po zaslugi dobrih podaj Marije Pertot. (Inka) Vrstni red: Zalet Dvigala Barich 9, Eurovolleyschool 2, Oma B 1 (Eurovol-leyschool s tekmo manj). Na Goriškem Soča - Staranzano 0:3 (14:25, 14:25, 17:25) Soča: Abrami, Berlot, Brisco, Čeli-kovič, Černic, F. in M. Malič, Peressini, Pipan, Selimi. Trenerka: Lara Vizintin Sočanke so se tokrat pomerile z ekipo, ki ni bila dosti boljša od njih, a so žal naletele na črn dan. Preveč je bilo naivnih napak in sprejim je bil premalo zanesljiv, tako da je bila zato tudi igra na mreži slabša. Ostali izidi: Staranzano - Grado 3:0, Lucinico - Fincantieri azzurra 1:3, Grado - Cormons 0:3, Fincantieri bianca - Mossa 3:0, Moraro/Torriana - Tor-riana 0:3. Vrstni red: Fincantieri bianca in Cormons 12, Torriana 10, Sta-ranzano 9, Fincantieri azzurra 6, Grado 5, Mossa 4, Soča 2, Lucinico in Mo-raro/Torriana 0. UNDER15 ŽENSKE Elitno deželno prvenstvo Chions - Zalet 2:0 (25:22, 25:19) Zalet - Staranzano 2:0 (25:12, 25:20) Zalet: D. in N. Vattovaz, Pertot, Ravbar, Sossi, Kojanec, Pučnik. Trenerka: Lajris Žerjal Zaletovke so se zaradi bolezni in drugih obveznosti v Chions odpravile v omejenem številu. Najprej so se pomerile z domačo ekipo in se ji dobro upirale, čeprav so bile nasprotnice objektivno boljše. Zalet pa je preveč grešil na servisu in v obrambi, da bi lahko dosegel več. Nato so se naše odbojka-rice pomerile še z vrstnicami iz Šta-rancana. Proti skromni ekipi so zale-tovke začele odlično in z lahkoto osvojile uvodni niz, v drugem pa so popustile, a vseeno prevladale. Ostali izidi: Chions - Staranzano 2:0, Pordenone - Friuli Centrale 1:2, Friu-li Centrale - Fincantieri 0:2, Fincantieri -Pordenone 0:2. Vrstni red: Chions 9, Friuli Centrale 8, Fincantieri 7, Rep. Videm in Zalet 6, Pordenone 4, Staranza-no 3, Codroipo 2, Gemona 0 (Codroipo, Gemona in Rep. Videm z dvema tekmama manj). UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Val Arcobaleno - Grado 3:2 (18:25, 25:14, 22:25, 25:17, 15:12) Val Arcobaleno: Antonutti, Can-cian, Černic, Colja, Frandolič, E. in S. Ger-golet, Jarc, Lavrenčič, Ocretti, Perdec, To-solini. Trener: Leon Hrovat Po napeti in borbeni tekmi so Valove igralke in igralec spet zmagali. Nasprotnice iz Gradeža so v prvem setu zelo dobro napadale, kar je našo ekipo zmedlo. V drugem pa je Val že na začetku povedel in z lahkoto slavil, ostali trije nizi pa so bili zelo izenačeni. Z Gradom se je stalno izmenjaval v vodstvu, na koncu pa se je po tie-breaku zmage veselila domača ekipa, ki se je držala trenerjevih navodil. Soča - Millenium 3:1 Soča: Butkovič, Černic, S. in T. Cotič, J., M. in M. Juren, Lavrenčič, Per-soglia, Petruz, Sardoč. Trener: Štefan Cotič Soča je tudi v tretjem krogu osvojila poln izkupiček. Srečanje so boljše začele nasprotnice, ki so zasluženo zmagale prvi niz, v nadaljevanju pa so domačini z borbeno igro nasprotnice presenetili. Ostali izidi: Fincantieri M - Ronc-hi 0:3, Villesse - Capriva 1:3, Cormons -Fincantieri Ž 3:0, Pieris - Torriana n.i. Vrstni red: Cormons in Soča 9, Val Arc-oblano 8, Pieris in Ronchi 6, Grado 4, Tor-riana, Capriva, Villesse 3, Fincantieri M, Millenium, Fincantieri Ž 0 (Pieris in Tor-riana s tekmo manj). 20 Torek, 22. novembra 2011 NOGOMET POZITIVNA SERIJA Bazovska Zarja je šestič zapored zapustila igrišče neporažena. S tem so se rdeči povzpeli na tretje mesto na lestvici. Varovanci trenerja Salvatoreja Bovina (na sliki), ki je bazovsko moštvo prevzel med letošnjim poletjem, pa so po cesti, po nepotrebnem, izgubili že nekaj točk. Po pravici povedano, lahko bi jih imeli vsaj toliko kot drugouvrščena Muglia, 25. Vodilni Mariano je skorajda že nedosegljiv. Doslej je na vsaki tekmi pobral celoten izkupiček. Po enajstih krogih ima 33 točk. GROZIJO KAZNI V nedeljo je bilo precej vroče v Križu in na Proseku oziroma pri Briščikih. V obeh primerih se je na sodnika, ker naj bi po oceni domačih navijačev sodil zelo slabo, vsul pravi plaz psovk. Koliko denarne kazni bosta plačala Vesna in Primorje, bomo videli sredi tedna. »Sodnik je sodil pod vsako kritiko. Na koncu je v kazenskem prostoru spregledal branilčevo roko, ki so jo videli tudi na tribuni. Ko je odhajal v sla-čilnico, je sodnik na reakcije navijačev odgovoril s posmehovanjem in ironičnim aplavzom. Tako se ne bi smel obnašati,« je ocenil predsednik Primorja Roberto Zuppin. / KRIZA ALI SKOPUŠTVO? V drugem polčasu se ponavadi na tribuni in ob igrišču zbere več ljudi kot v prvem. Zakaj? Enostavno zato, ker se v drugem polčasu ne plača vstopnine. Ali se to dogaja le v zadnjem obdobju, v času gospo- nVT darske krize? Pravzaprav ne, pojav je na amaterskih igriščih kar razširjen. Najbolj nezadovoljni so seveda klubi oziroma klubske blagajne. elitna liga - Na tržaškem derbiju pri Svetem Alojziju v Trstu Navijači Krasa (na koncu) uživali Derbiji kroga očitno ležijo nogometašem Krasa, ki ob pravem trenutku znajo dokazati, česar vsega so zmožni. V zelo pomembnem srečanju so premagali tržaški San Luigi, ki je bil do nedelje prvi na lestvici. V strelsko formo se počasi vrača ka-petan Radenko Kneževič, ki je z glavo v polno zadel v prvem polčasu. Pet minute kasneje je uspelo izenačiti hrvaškemu igralcu San Luigija Milivoju Simeunovicu. Če je bil prvi polčas izenačen, je drugi del minil v »Doc« igralca naših združenih ekip Mlada slovenska nogometaša Luca Carli (letnik 1993), doma iz Trebč, in Alex Rossone (letnik 1994), doma iz Doline, sta v nedeljo imela krstni nastop v članskem dresu Krasa. Mladeniča, ki sta zrastla v združenih ekipah, sta dobro opravila svoje delo in trener Sergej Alej-nikov, jima bo nedvomno še zaupal. Njun krstni nastop v prvi enajsterici Krasa v elitni ligi je tudi priznanje za delo z mladimi v združenih mladinskih ekipah. znamenju Krasa, ki so mu pri Svetem Alojziju sledili številni navijači. Kljub premoči so Alejnikovi fantje zmagovito povedli šele v zadnjih minuti, ko je nasprotnikovega vratarja premagal zanesljivi Alberto Fave-ro. Isti igralec je tri minute kasneje, v sodnikovem dodatku, še drugič zatresel domačo mrežo. Tokrat s krasnim golom kar s prostega strela. Po zmagi je bilo veselje v taboru Krasa izjemno. Tudi hladnokrvni Alejnikov je zapustil igrišče nasmejan. Predsednik Goran Kocman je takole komentiral pomemben uspeh: »Igrali smo kot je treba. Dokazali smo, da smo boljši nasprotnik. Posebno v drugem polčasu. Dobro smo delovali tako v fazi obrambe, kot v napadu. Tudi zvezna linija je bila bolj čvrsta. Poznalo se je, da se je na sredino igrišča vrnil Rok Božič, ki je bil dalj časa poškodovan. Z njim je tudi obrambna vrsta veliko bolj pokrita, saj je bolj defenzivni zvezni igralec. Obenem smo zelo veseli, da sta dobro svoje delo naredila naša domača mlada igralca Alex Rossone in Luca Carli. Zdaj bo treba nadaljevati tako. V nedeljo nas čaka Gemonese, nato pokalni polfinale proti Manzaneseju in še prvenstvena tekma proti ekipi iz Manzana.« Skratka, nedeljska tekma je vodstvu Krasa zapustila več pozitivnih stvari. Na vrhu lestvice je prava gneča. Po nedeljskem krogu vodi Fontanafredda, ki bo, kot pravijo, najbrž glavni konkurent Krasa v boju za napredovanje. San Luigi, Manzanese in Torviscosa pa imajo enako število točk kot Kras. Pri San Luigiju sta celotno srečanje igrala brata, miljska Slovenca David in Christian Zigon, ki že nekaj sezono uspešno igrata v elitni ligi. Zanimivo je, da oba še nista oblekla dresa ekip slovenskih društev. 3 zmage Krasa proti tržaškemu San Luigiju. Ekipi sta se zadnjič v elitni ligi srečali pred dvema sezonama. Takrat so rdeče-beli najprej zmagali v gosteh z 1:0, nato pa so v domačem Repnu slavili zmago s 3:2. Tokrat so zmagali s 3:1. Radenko Kneževič je zadel na vseh treh tekmah. Na prvi je dosegel zmagoviti gol, na drugi je dvakrat zatresel mrežo San Luigija, v nedeljo pa enkrat. Skupno je torej dosegel 4 gole. Postave ekip naših društev San Luigi - Kras 1:3 (1:1) Strelci: v 27. Kneževič; 90. Favero, 93. Favero Kras: Dovier, Colavetta, Rossone, Barbetti, Božič, Capalbo (Modolo), A. Alejnikov, L. Carli, Kneževič (D'Aliesio), Favero, Pizzini, trener S. Alejnikov. Vesna - Pro Fagagna 1:2 (0:2) Strelec: v 78. A. Marjanovič Vesna: Carli, Puric (A. Marjanovič), Pin, Gajčanin, Cheber, Degrassi, Borelli, Mercandel (Pipan), Cano, G. Kerpan, Martini (Tomizza), trener Massai. Rdeč karton: v 18. Degrassi Primorec - Villesse 1:1 (1:1) Strelec: v 12. Lanza Primorec: Barbato, A. Cappai (Meola), Ravalico (Falanga), Dell'Osso (Debernardi), Santoro, Ojo, Bertocchi, Di Gregorio, Moscolin, Sau, Lanza, trener Corona. Isonzo - Sovodnje 2:0 (2:0) Sovodnje: Burino, Tomšič, Trampus, Pacor, Visintin, Galliussi (S. Kogoj), Vanzo (Kovic), Komic, Colella, Reščič, Flocco, trener Coceani. Primorje - Mariano 1:2 (1:1) Strelec: v 16. Peroša Primorje: Zuppin, Emili (Pauletic), Bobbini, Milenkovič, Ferro, Zidarich (Siccardi), Mescia, Ferluga, A. Čok (Colasuonno), Peroša, Cheber, trener Vitulič. Rdeč karton: Cheber. Zarja - Roianese 1:0 (1:0) Strelec: v 42. Bernobi Zarja: Valditara, Markovič (I. Križmančič), Asselti, Caserta, V. Križmančič, Messina, Marchetti (Trevisan), Kariš, Bernobi (G. Križmančič), Kočič, Cisternino, trener Bovino. Rdeč karton: v 80. Valditara Tako je nogometaš Krasa Alberto Favero premagal domačega vratarja Persica kroma ostali - V promocijski, 1. in 2. amaterski ligi Zarja bližja vrhu Forma Sovodenj pada - Primorec izgublja točke - Primorje zamudilo priložnost Nedeljski krog resnici na ljubo ni bil najbolj uspešen. Poleg Krasa v elitni ligi, je zmagala samo še Zarja. V soboto sta sicer tri nove točke na lestvici dodali Ju-ventina in Breg, medtem ko je Mladost ostala praznih rok. Kriška Vesna (promocijska liga) je proti Pro Fagagni izgubila vse tri točke. Gostitelji so že po 18 minutah ostali z igralcem manj na igrišču, saj je sodnik zaradi prekrška izključil branilca Degrassi-ja. V prvem polčasu so nato gostje dvakrat premagali domačega vratarja Carli-ja. Kljub številčni premoči gostje niso za-gospodarili na igrišču. »Pravzaprav smo igrali kar dobro, tudi z možem manj,« je ocenil tehnični vodja Paolo Soavi, ki je še dodal: »V drugem polčasu smo bržkone prikazali eno boljših predstav. Zal smo zgrešili nekaj lepih priložnosti za gol. Zaslužili bi si vsaj točko, saj je nasprotnik proti koncu tekme povsem popustil. V nedeljo bomo igrali v gosteh proti Lumi-gnaccu, ki je še brez poraza prvi na lestvici. Prepričan sem, da bomo zmagali, čeprav bomo igrali brez Degrassija in Gajčanina, ki je prejel četrti rumeni karton.« V 1. AL ekipama naših društev ni šlo vse po načrtih. Primorec je nepričakovano iztrgal le točko proti predzadnjeu-vrščenim Villessejem, ki ga trenira lanski trener Primorca Maurizio Sciarrone. Predsednik Darko Kralj ni bil prav nič zadovoljen z zbranim izkupičkom: »To tekmo bi morali zmagati, saj smo bili nedvomno boljši od Villesseja. Nasprotnik se je branil skozi celo tekmo. Dejansko so igrali z desetimi branilci. Po pol ure je sod- nik tudi izključil njihovega branilca, kar pa nam ni bilo v veliko pomoč. Uspeli smo povesti z Lanzo, nekaj minut kasneje pa so gostje nepričakovano izenačili z edinim strelom proti našim vratom. V drugem polčasu smo jim zaman oblegali vrata, rezultat se ni spremenil,« je komentiral Kralj. Razočarani so tudi v sovodenjskem taboru. »Ze nekaj krogov ne igramo najboljše. V napadu nam ne gre od rok, v obrambi pa grešimo enostavne stvari. V Špetru ob Soči smo zasluženo izgubili,« je priznal kapetan Sovodenj Saša Tomšič, ki je še dodal: »Poraz je huda zadeva, ampak zaradi tega ne bomo žalovali. Hitro se bo treba spet pobrati na noge. In to že v soboto, ko bomo gostili Medeo.« Za sovodenjce je nedeljski drugi zaporedni poraz. V 2. amaterski ligi je vsaj na papirju imela lažjo srečanje Zarja, ki pa se je morala za tri točke pošteno potruditi. »Še dobro, da smo zmagali, saj smo tvegali, da bi nas Roianese presenetil,« je bil zaskrbljen športni vodja Zarje Robert Kalc in v nadaljevanju komentiral: »Še vedno imamo velike težave na sredini igrišča. Resnici povedano, ne vem zakaj. Ko bomo rešili te tegobe, potem bo vse lažje. V drugem polčasu smo bili sicer boljša ekipa, saj smo zgrešili vsaj tri lepe priložnosti za gol.« Pri Primorju so bili po tekmi zelo jezni s sodnikom, ki je prvouvrščenim gostom iz Mariana dosodil najstrožjo kazen, rumeno-rdečim pa ne. Povrh tega je še izključil domačega igralca Chebra. »Kljub temu ne bom govoril o sodnikovih napa- kah,« je sprva napovedal trener Davor Vi-tulič, ki je moral sicer po tekmi miriti svoje varovance, in takole ocenil potek srečanja: »Kaj naj povem, igrali smo dobro in zaslužili bi si vsaj točko. V določenih trenutkih smo bili boljša ekipa na igriš-ču.Fantom nimam kaj očitati. Potrudili so se maksimalno. Upam le, da bodo nadaljevali po tej poti.« OKREPITEV - Iz tabora Primorja so nam sporočili, da bo danes pod taktirko trenerja Vituliča začel trenirati novi napadalec Luca Danieli, ki je doslej igral za Zaule v promocijski ligi. 1. AMATERSKA LIGA Azzurra - Pieris 0:0, Cormonese - Isontina 1:0, Domio - Esperia 3:1, Isonzo - Sovodnje 2:0, Medea - Sistiana Duino 0:3, Primorec - Villesse 1:1, Ronchi - Pro Gorizia 2:0, San Giovanni -Staranzano 3:1 Isonzo 11 6 B 2 1S:7 21 Cormonese 11 6 B 2 16:10 21 Pieris 11 S 6 0 11 :S 21 San Giovanni 11 S S 1 1S:7 20 Sovodnje 11 6 2 3 17:12 20 Primorec 11 5 3 3 19:11 18 Ronchi 11 S B B 1 S:12 18 Sistiana Duino 11 4 B 4 17:21 1S Pro Gorizia 11 4 2 S 14:1B 14 Esperia 11 B S B 11:1B 14 Domio 11 B 4 4 17:18 1B Medea 11 B 2 6 12:14 11 Staranzano 11 B 2 6 14:19 11 Azzurra 11 2 2 7 7:18 8 Villesse 11 1 4 6 1B:2B 7 Isontina 11 1 B 7 6:16 6 PRIHODNJI KROG Staranzano - Isonzo, Isontina - Ronchi, Pieris - Primorec, Pro Gorizia - Azzurra, San Giovanni - Domio, Sistiana Duino - Cormonese, Sovodnje - Medea, Villesse -Esperia 2. AMATERSKA LIGA Begliano - San Canzian 1:2, Mossa - Turriaco 2:2, Muglia - Centro Sedia 3:1, Opicina - Breg 1:3, Primorje - Mariano 1:2, Romana -Piedimonte 3:2, Zarja - Roianese 1:0, Villanova - Montebello 0:2 Mariano 11 11 0 0 22:B BB Muglia 11 8 1 2 2S:8 2S Zarja 11 6 3 2 21:13 21 Turriaco 11 6 2 B 20:12 20 Begliano 11 6 2 B 2S:18 20 Romana 11 6 2 B 19:17 20 Breg 11 5 2 4 17:13 17 San Canzian 11 S 1 S 1S:17 16 Montebello 11 B S B 1S:14 14 Primorje 11 3 4 4 13:13 13 Mossa 11 B B S 21:24 12 Opicina 11 B B S 1B:20 12 Piedimonte 11 2 B 6 14:24 9 Centro Sedia 11 1 B 7 6:16 6 Villanova 11 1 1 9 6:28 4 Roianese 11 0 B 8 11:2B B PRIHODNJI KROG Breg - Muglia, Centro Sedia - Primorje, Turriaco - Begliano, Mariano - Mossa, Piedimonte - Opicina, Roianese -Montebello, Romana - Villanova, San Canzian - Zarja Elitna liga Fontanafredda - Azzanese 3:0, Gemonese -Buttrio 2:1, Manzanese - Lignano 2:0, San Daniele - Corno 2:1, San Luigi - Kras Repen 1:3, Cordovado - Monfalcone 0:0, Tolmezzo -Muggia 2:2, Torviscosa - Pro Cervignano 0:0 Fontanafredda 11 7 1 B 20:1B 22 San Luigi 11 6 2 B 2S:1B 20 Manzanese 11 6 2 B 16:8 20 Kras Repen 11 6 2 3 26:19 20 Torviscosa 11 S S 1 1S:11 20 Lignano 11 S 4 2 14:10 19 Azzanese 11 S 2 4 11:1B 17 Monfalcone 11 4 4 B 17:1S 16 Pro Cervignano 11 4 B 4 1B:14 1S Tolmezzo 11 4 B 4 1S:17 1S Virtus Corno 11 4 B 4 16:19 1S Gemonese 11 4 2 S 17:18 14 Buttrio 11 2 B 6 1B:16 9 Cordovado 11 1 S S 1B:18 8 Muggia 11 2 1 8 10:26 7 San Daniele 11 1 2 8 14:2S S PRIHODNJI KROG Azzanese - Tolmezzo, Buttrio - Manzanese, Lignano - Torviscosa, Muggia - San Daniele, Kras Repen - Gemonese, Pro Cervignano - Fontanafredda, San Luigi -Cordovado, Virtus Corno - Monfalcone Promocijska liga Juventina - Pro Romans 2:0, Ponziana -Costalunga 1:2, Reanese - Tricésimo 0:1, Trieste Calcio - Caporiacco 1:2, Union - Flaibano 1:4, Valnatisone - Martignacco 2:1, Vesna - Pro Fagagna 1:2, Zaule - Lumignacco 0:0 Lumignacco 11 7 4 0 1B:4 2S Tricesimo 11 7 2 2 14:B 2B Pro Fagagna 11 6 4 1 20:11 22 Caporiacco 11 7 1 B 21:14 22 Reanese 11 6 2 B 1S:9 20 Juventina 11 5 4 2 12:5 19 Ponziana 11 S 1 S 18:1S 16 Trieste calcio 11 4 4 B 1B:12 16 Flaibano 11 B S B 1S:1B 14 Vesna 11 4 2 5 11:10 14 Pro Romans 11 B S B 11:17 14 Valnatisone 11 B B S 9:1B 12 Costalunga 11 B 2 6 10:18 11 Zaule Rabuiese 11 2 2 7 9:20 8 Union 91 11 1 B 7 7:17 6 Martignacco 11 0 0 11 4:21 0 PRIHODNJI KROG Caporiacco - Union, Flaibano - Valnatisone, Lumignacco - Vesna, Pro Fagagna - Costalunga, Pro Romans -Reanese, Tricesimo - Zaule, Trieste Calcio -Ponziana, Martignacco - Juventina 3. AMATERSKA LIGA Audax - Poggio 0:0, Aurisina - Fiumicello 2:3, Campanelle - Lucinico 1:2, Moraro - Pro Farra 2:1, Ruda - Villa 0:1, Sant'Andrea - Chiarbola 1:1, Sagrado - Cgs 4:2, Torre - Mladost 1:0 Moraro 11 10 1 0 19:4 B1 S.Andrea S.Vito 11 9 2 0 19:S 29 Torre 11 8 2 1 24:S 26 Sagrado 11 7 2 2 22:10 2B Ruda 11 7 1 B 17:12 22 CGS 11 S 2 4 18:18 17 Mladost 11 5 1 5 20:17 16 Pro Farra 11 B S B 18:1S 14 Villa 11 B 4 4 9:14 1B Chiarbola 11 2 S 4 1B:16 11 Audax 11 B 2 6 17:21 11 Lucinico 11 B 0 8 14:18 9 Poggio 11 1 S S 14:2B 8 Campanelle 11 2 1 8 1B:27 7 Aurisina 11 1 2 8 16:B1 S Fiumicello 11 1 1 9 11:28 4 PRIHODNJI KROG Cgs - Campanelle, Chiarbola - Audax, Fiumicello - Mladost, Lucinico - Aurisina, Moraro - Torre, Poggio -Ruda, Pro Farra - Sant'Andrea, Villa - Sagrado / ŠPORT Torek, 22. novembra 2011 1 5 ŠPORTNI PORTRET Albert Kerp Vsestranski športnik s kitaro Nogometaš, smučar, jadralec na deski... Vse to je Albert Kerpan (letnik1995). Za svoj glavni šport pa je izbral nogomet. Začel je igrati, ko an ^, tcf^'ljK dà je bil star 6 let, ker sta igrala tudi njegova starejša bra- hodi gledat nogometne in košarkarske tekme, po teta pri Vesni in še vedno igra pri istem klubu. «Igram leviziji pa spremlja vse športe. kot branilec z mladinsko ekipo, s katero treniram en- Albert obiskuje 3. razred elektronske smeri na krat tedensko s trenerjem Mauriziom de Castrom. V poklicnem zavodu Jožefa Štefana. Izbral je to šolo, promocijski ligi igram krilo in treniram dvakrat na te- ker so mu všeč računalniki in podobni elektronski den z Andreo Massaiem,» je povedal Albert, ki tre- aparati. Študij ima kot obveznost, najraje pa se uči nira vedno v Križu, od koder je tudi doma. sisteme. Svoj prosti čas rad preživi pred računalni-Priznal je, da včasih ni koncentriran in zaradi kom, se rad vozi s kolesom in gleda filme, predvsem tega zgreši osnovne in lahke podaje, je pa dokaj hi- komedije. ter in dober pri dolgih podajah. Športnik na 360 Rad tudi bere razne časopise in revije. Poleg ki pozimi smuča pri ŠD Mladina in poleti jadra na športu se Albert rad posveča tudi glasbi, saj igra tu-deski pri JK Čupa, se zgleduje po Ronaldinhu. Rad di kitaro, (and) balinanje - Gladko osvojila derbi C-lige proti Portualeju Gaja za razred boljša Postava Gaje, ki je v soboto premagala Portuale kroma iem ga balinarske C-lige je Gaja prepričljivo premagala Portuale s 16:2 in se tako povzpela na sam vrh lestvice.Derbi v domu pristaniških delavcev so mnogi pričakovali z zanimanjem, saj bi moral biti privlačen iz več razlogov. Zadnji obračun med omenjenima ekipama je bil na sporedu pred dvema letoma, ko je bil v odločilnem srečanju za obstanek Portuale veliko boljši od Gaje, ki je morala nazadovati v l.kategorijo. V soboto je bilo pričakovati malo večji odpor pristaniščni-kov, ki so v prvih dveh kolih prijetno presenetili z dvema zmagama. Potem, kar sta ekipi prikazali v soboto, lahko mirne duše trdimo, da je letos Gaja nedosegljiva, ne samo za Milkovičeve varovance, temveč tudi za marsikatero drugo ekipo. Kot vsi dobro vemo razpolaga z odličnim igralcem, to je A-kategornikom Rosati-jem, ki v večini primerov sam doprinese ekipi kar šest od desetih točk, ki si potrebne za zmago.Potemtakem postaja naloga njegovih soigralcev vse lažja. Treba pa je poudariti, da so balinarji Portuale-ja odpovedali po vsej črti in razlika med ekipama nikakor ni tolikšna kot bi marsikdo lahko sklepal po rezultatu sodeč. Sobotni račun se je začel po tirnicah izenačenosti. V pozicijskem zbijanju je najprej A.Rosati s 13:7 premagal Ar-manija, nato pa je bil Sancin z 9:7 boljši od Capitania. Žreb parov igre v krog je bil ugodnejši za Gajo. Skupek se je proti boljšemu nasprotniku (Rosatiju) srčno boril a preko častnega poraza ni zmogel (26:21).Njegov soigralec Zocco pa je proti Calziju vedno gladko zaostajal, proti koncu se mu je uspelo nevarno približati, prav z zadnjima bližanima kroglama pa je žal zapravil možnost izenačenja.Hi-trostno zbijanje je bilo kot ponavadi monolog Rosatija, ki se je tokrat zadovoljil le s 34 zadetki(34:16). Pri stanju 8:2 za Gajo, kar je z nadaljima točkama Rosa-tija pomenilo za pristaniščnike neizbežen poraz, so le ti skušali nekoliko zmešati štrene na igrišču, kar pa se je pozneje izkazalo za neposrečeno potezo, saj so bili prisiljeni odstopiti nasprotniku še vseh 8 točk.Kljub zadovoljivi predstavi se Skupek ni mogel enakovredno kosati z za- stavonošo Gaje, kot dokazuje tudi kon-šni rezultat 1:13. Na tretji in četrti stezi se nastopajoči niso preveč proslavili.Od petih, ki so nastopili v dvojicah, je nekaj več od ostalih prikazal Smid, ki je skupaj z A.Rosatijem z 12:5 premagal Ar-manija in Tenzeja(Marija). Nekaj podobnega je veljalo za obračun trojk, kjer so bili Mervic, M. Rosati in Calzi s 13:7 boljši od Stebla, Michelija in Bubole. Zanimiv in privlačen pa je bil obračun druge dvojice, kjer je bil po uri in pol igre rezultat izenačen 8:8. Sledil je spo- drsljal Zocca in Sancina, ki sta ga Ga-brielli in dejansko nepogrešljivi Capita-nio na najboljši način izkoristila (dosegla sta 4 točke) in na koncu s 13:10 le še zaokrožila zmago svoje ekipe. Izidi 3. kroga: Portuale - Gaja 2:16, Tre stelle -Forum juli 6:12, Fiu-micellese - Villaraspa 6:12. Vrstni red: Gaja 6 točk, Forum juli, Villaraspa in Portuale 4 točke, Tre stelle in Fiumi-cellese 0 točk. Prihodnji krog: Forum juli - Portuale, Tre stelle -Fiumicelle-se, Gaja - Villaraspa. (Z.S.) mladinski nogomet - Derbi v kategoriji najmlajših Lepa tekma v Sovodnjah Štandrežci so zmagali z 2:1 - Kras nadaljuje z dobrimi nastopi - Uspešne vse naše ekipe začetnikov Sovodnje - Juventina 1:2 (0:1) Strelci: 0:1 M. Antonini; 1:1 Bruz-zechese, 1:2 Forchiassin Sovodnje: De Bianchi, Pavletič, Bruz-zechese, Piva, Persolja, Trevisan (Lo Piano), Čavdek, Lazareski, Frandolič, Černic, Peric. Trener: Cijan Juventina: Ferro, De Fornasari, To-madin, Visintin, Falcone, Bernardinis (Komjanc), Cosani, M. Antonini, Milanese, Barbiero, Forchiassin. Trener: Ledri. Rdeč karton: Cosani. Domača ekipa je srečanja ni začela najbolje ter dovolila gostom iz Štandreža nekaj strelov iz razdalje, od katerih je eni žogi pot v mrežo preprečila tudi vratnica. Gostje so povedli iz prekinitve po zaslugi Maksima Antoninija po dolgi podaji v domači kazenski prostor ter s tem kaznovali nepazljivost domače obrambne vrste. Po prejetem zadetku so igralci Sovodenj bolje zaigrali v vezni liniji ter postajali nevar-nernejši. Domačim je vse skupaj olajšalo delo po izključitvi gostujočega igralca Cosa-nija in so do konca prvega polčasa nekajkrat ogrozili gostujoča vrata, a je bil zanesljivi gostujoči vratar vedno na mestu. V drugem polčasu so Sovodenjci zaigrali še bolje ter pritisnili proti vratom Juventine in po lepi podaji Perica z desne strani v kazenski prostor, je Bruzzechese zadel za izenačenje na 1:1. S tem se je igra še bolj raz-živela, prelomni trenutek pa se je zgodil tri minute pred koncem srečanja. Domači so imeli po izjemnem samostojnem prodoru Čavdka in nesebični podaji Černicu možnost za vodstvo, a je žoga končala v rokah vratarja Ferra. V naslednjem napadu je bolj izkušena Juventina iz prostega strela z ve- like razdalje zadela za 1:2 in s tem postavili končni rezultat srečanja, saj kasneje ni bilo več nobenega zadetka, niti omembe vrednih priložnosti. Zadel je Forchiassin. Obe ekipi sta po koncu tekme prejeli zaslužen aplavz kar številnih gledalcev. Cgs - Kras 1:5 (0:1) Strelci: Lončar, Miloševič, Košuta, Bi-cocchi, Dedaj. Kras: L. Gregori (Paoli), Segulin (Buri), Feritoia (P. Gregori), Košuta, Žer-jal, Toffolutti (Smotlak), Kocman (Ravali-co), Bicocchi, Miloševič (Dedaj), Ghersi-nich (Suppani), Lončar. Trener: Pahor. Združena ekipa najmlajših nadaljuje s pozitivno serijo in predvsem, kar je bolj pomembno, z dobrimi nastopi. Trener Andrej Pahor je zadovoljen z igro svojih varovancev: »Poslušajo moja navodila, tako da sem z vsem zelo zadovoljen.« ZAČETNIKI Sovodnje - Fincantieri Monfalcone C 3:3 (0:0, 0:0, 0:0) Sovodnje: Pahor, Pavletič, Zorzenon, Tomsic, Soban, Gergolet, Vettorello, Ac-concia, Lakovič, Redžič. Trener: Cijan. Zanimivo je, da sta mreži na tekmi z velikim številom priložnosti, ostali nedotaknjeni. V visokem ritmu igre glede na starostno kategorijo so v prvi in tretji tretjini prevladovali sovodenjski igralci, v srednjem delu srečanja pa gostujoča ekipa, a je domačo mrežo z dobrimi posredovanji obvaroval vratar Pahor. Poleg dinamike v igri, sta obe ekipi v mejah fair playa uprizorili pravo požrtvovalno borbo za vsako žogo in vsak centimeter na igrišču. Posnetek z nedeljske tekme najmlajših v Sovodnjah med Sovodnjami in Juventino bumbaca Ans San Polo - Juventina 1:3 (0:2,0:2,1:1) Juventina: Barone, Impastato, Pie-montesi, Tonani, Malič, Semplini, Di Michele, Marassi, Kerpan, Rigonat, Viller, Deganutti, Terčič. Trener: Batistin. Začetniki Juventine so bili v prvih dveh tretjinah boljši od tržiškega nasprotnika. Trener Batistin je bil zadovoljen s prikazano igro, čeprav mora ekipa še veliko napredovati. Trieste Calcio - Kras 1:3 (0:1,0:0,0:2) Strelca: N. Malalan, Niro 2. Kras: Husu, Cardarola, Carli, Cur-ri, Dekovic, Nabergoj, Niro, N. Malalan, Calzi, A. Malalan, Bicocchi, Cenci, Sup-pani, Bark, Štoka, Eva, Harej. Trener: Kos. Gledalci so videli lepo igro. Veliko je bilo podaj in izdelanih akcij. Na koncu so slavili zmago nogometaši združene ekipe, čeprav so bili tudi gostitelji solidni. namizni tenis C2-liga: Boleča poraza Krasa Kras A - Trieste Sistiana 3:5 Bole -Koch 3-1; Rotella - Bomba-ce 1-3; Fabiani - Pilotto 1-3; Bole - Bom-bace 0-3; Fabiani - Koch 3-0; Rotella -Pilotto 3-2; Fabiani -Bombace 1-3; Bole - Pilotto: 2-3 Kras A je na nedeljo dopoldne odhajal iz Trsta z dolgim nosom. Ekipa Trieste Sistiana je sicer solidna, njeni igralci so izkušeni, Kras A pa je upal še na eno zmago v C-2 ligi. Želje pa se niso izpolnile, tako da je zgoniška ekipa zdrsnila na tretje mesto na lestvici. Tokrat je najboljšo igro pokazal veteran Gianni Rotella, ki je v maratonskem dvoboju proti Pilottu dosegel lepo zmago. Čeprav je proti Bombaceju izgubil, je pokazal prepričljivo igro. Manj koncentracije pa je bilo opaziti pri mlademu Tomu Fabianiju, saj je nerodno izgubil s Pilottom. Po besedah kapeta-na Boleta je bila prav ta ključna tekma, ki bi v primeru Tomove zmage odprla pot Krasu proti končnemu slavlju. Prav Bole pa je s svojo igro srednje zadovoljen, zmanjka mu prave iniciative v uravnovešenih nizih. Kras B - Gemona 2-5 Doljak - Pozzuto 0-3; Ridolfi -Pischiutti 0-3; Giorgi - Ciancio 2-3; Do-ljak - Pischiutti 3-0; Giorgi - Pozzuto 3-1; Ridolfi - Ciancio 0-3; Giorgi - Pisc-hiutti 1-3 Še bolj grenkega priokusa pa je izid sobotne tekme Krasa B. »Derbi« med zadnjeuvrščenama se ni končal dobro za zgoniško ekipo. Pričakovala je zmago, povprečna igra krasovcev pa ni zadostovala za tak rezultat. Doljakova je v dveh dvobojih zmagala enega, predvsem proti mlademu Pischiuttiju je znala kljubovati nasprotnikovi neugodni igri. Tokrat je nekoliko slabše igral Ri-dolfi, ki ni osvojil niti seta in bil na koncu razočaran s svojo predstavo, kljub resnemu treniranju. Povprečna je bila tudi igra Giorgija, ki je občasno storil preveč napak pri zaključnih žogicah. Prinesel pa je drugo in tudi zadnjo točko Krasu. Res škoda za zamujeno priložnost proti šibkejši ekipi prvenstva! Prvenstvo se bo sedaj nadaljevalo šele 3.decembra. Do takrat pa se bosta ekipi pripravili najboljše, da bi popravili predstave iz prejšnjega kroga.(R) □ Obvestila AŠD SOKOL vabi na predavanje "Prehrana in šport", ki bo v četrtek 24. novembra 2011 ob 20.15 v dvorani Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini. Predavala bo priznana zdravnica dr. Irena Tavčar. Vabljeni vsi mladi športniki in njihovi starši. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel.št. 3488012454. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14.januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) prej do novice www.primorski.eu1 22 Torek, 22. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI veliki 360 stopinj - Saša Tomšič Facebook? Ne hvala! Ime in priimek: Saša Tomšič Kraj in datum rojstva: Gorica, 25. decembra 1982 Kraj bivanja: Sovodnje ob Soči Študij in služba: maturo sem opravil na višji srednji šoli Itis v Gorici, nato sem delal kot elektrikar, po vojaški službi pri alpincih v Čedadu, pa sem zaposlen v KDO SE/H podjetju, ki se ukvarja s popravljanjem strojev za obdelavo železa Stan: prost d _o Dobrosrčen in če se le da, skuša poma gati komurkoli. Poleg nogometa, v članski ekipi Sovodenj igra od sezone 2000/01, je Saša aktiven tudi pri ostalih vaških dejavnostih. Najraje pomaga pustni skupini pri pripravi sovodenjskega voza. Rad ima tudi vse ostale športne panoge. Težko bi si predstavljal nedelje brez motoGP-eja, formule ena, košarke in odbojke. Kot pravi Sovodenjc ljubi reko Sočo ter tudi morje. Večkrat gre s svojo barčico lovit ribe. Domov se v glavnem vrača praznih rok, toda ker je trmast kot sam pravi, vztraja. • Impulziven ali preudaren? Impulziven • Strog ali popustljiv? V glavnem popustljiv, pa tudi strog, če je to potrebno. • Družaben ali sramežljiv? Družaben # Sanjač ali konkreten? Konkreten # Delaven ali len? Delaven # Altruist ali egoist? Altruist # Osvajaš ali se pustiš osvajati? Pol in pol, čeprav bolj osvajam. Športna panoga: nogomet Vloga: branilec Matično društvo: ŠD Sovodnje, v mladinskih ligah sem igral pri Mladosti, Itali San Marco in Mossi Sedanje društvo: ŠD Sovodnje Na igrišču/telovadnici: treniram trikrat tedensko, ob nedeljah igram tekme rv p ft vnos S>u ~ o s CP a > -Si S O čš » ^ ts J2 T3 O O' S" N S < C j e 5 3 3 g' 3 § s P k P s — p o P w s •n ii v a c S s N a Cfi fD e ft ^ p i. 3'S o tt> tt> a o< »< q §'S o 3 S3 a ke i o j O d CT* p O- c < r t j l 0< o- N< s ■a 88 . / —i ** :S CP ^ CP m J2 j t S £ ^ ^ CP 5i c S 'M W C/5 M ft> n v ŽT ° e p p n a c -S: • i b c So S O 13 i r o a b Po rO vk ■ kwcfflfflä bBWW® X, o £ 2 tj .2 r\ C« o Gledališče ali kino? Kino Dnevniki, revije, TV dnevnik, TV oddaje: Gazzet ta, Primorski dnevnik, Piccolo; Focus; Studio sport Studio aperto, Športel; Stri-scia la notizia, Le iene, House Spletna stran: gazzetta.it sport.org Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: L' ombra dello scorpione (S. King); Foo fighters (vse njihove pesmi); Nascosto nel buio H Dr. •apiopjas a>jsujpi3jui p^jidpod ijoq as iq jbjoui :iQSSZ BZ So| 0 'aijuaAojs zt Aoqnpj ofoornod s ipnj jopjas pjsuipijjui uapjjos ijipBjSz iq Bp 'oiipnjj as pj 'a>{iujoqpo aa^uiop pipAijod uibjoui 'aiupoAog aa^uiop bu rnaz -aABu as a^ ornipjAqod aj o>pp3j bS up 'mijsim nj.iods ma^siamez o • Al. }0>1 0A -iz a uiupajS afoi jo>p3>jasA jjods 'rnaA au ••• B/|isnpABU ijoqfeu ai am oaiz a i|b ax oj 0 o>{ -TjaA as p3z ai bS pj 'Sujdop ipnj iq |iuauio 'aSouud aujjods asA tzb>|s oj uj ^ij^uap aaAajd TZOJ>| p3Z BJJOds UBJJS BUIU8X 0 TJBJja^ UJ T}133riQ ja} asaujp^ UT UBJT]/V BZ mnilA 0 'PP3?03! A USTOjziajd as iq aaoSorn ••• |iq puj iq 'ujjods uSaioAS |Bjq 'Zi iq au 33 0 'uaATpjB ou^j^uam rnas uj ouuoj oujtzij rnainzjp ^qo jpnj ojjbj, 'Aajpsojds BA^jd aurez ai tiAaup rnauAojap rnaujod^u oj ¿jjods luarnod im in>j slo- ^Ods NU^^ Najljubša jed: flo-rentinski zrezek Najljubša pijača: špric z belim vinom in limono, poleti pa mojito Druga država, v kateri bi rad živel: v Španiji. Večkrat sem že bil v Barceloni. Ljudje so tam vljudni in preprosti. Priljubljeni kraj/izlet: pozimi kamorkoli na sneg, poleti pa samo, da nisem doma Triglav? Žal nisem še bil. Prej ali slej pa se bom nanj povzpel. ALI ALI fg fg fO ro Košarkarsko vaditeljico pri KK Bor Karin Malalan je v rubriko Ali—ali priklical Renato Štokelj. Borut Ban ali Daniel Batich? Borut Ban. Pred njim je pot z večjo perspektivo. Mateja Piccini ali Veronika Danev? Veronika Danev. Skupaj sva zapisničarki, zato se bolj pogosto druživa. Minišporti ali splošna telovadba? Pol in pol. Mislim, da so se otroci spremenili in si ne želijo samo motorike. Treba je najti kompromis med enim in drugim. Družina ali kariera? Družina. Po mojem si tudi lažje ustvariš kariero, če imaš dobro družino. Hiša z vrtom ali luksuzno stanovanje v nebotičniku? Hiša z vrtom. Časopis ali televizija? Televizija. Kdo je bolj koristen za dušo: Eminem ali France Prešeren? France Prešeren (se smeje, op. ur.). Francija ali Španija? Španija. Tam imajo lepši življenjski slog, Španci živijo bolj brezskrbno. Superenalotto ali Win for live? Superenalotto. Vprašanje za Openko: Finžgarjev dom ali Prosvetni dom? Prosvetni dom ostane v srcu, ker sem tam od minibasketa dalje preživela ogromno časa. Žogo si dobila od Renata Štoklja. Komu jo boš podala? Andreju Vremcu, ker je bil moj učitelj. Mislim, da je prav, da podam njemu. (P. V.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV Vsi smo bili športniki... Sergio Tavčar Slovenske športne igre 1969, štafeta 4x33 m prosto; zadaj od leve: Edi Križman, Sergio Tavčar, Hadrijan Caharija, Franco Blasi, Luciano Cavo, Marko Kobau; spredaj: Branko Jazbec, Edi Kraus, Igor Zadnik, Fredi Pasculin, Robert Franco, Roberto Cante Sergio Tavčar (1950), nekdanji Poletov trener, sedanji športni urednik in komentator na TV Koper - Capodistria ter komentator za nekatere deželne televizijske mreže, publicist in avtor uspešnice o jugoslovanski košarki, sodi med velike košarkarske strokovnjake ne samo v našem krogu, temveč tudi na državni ravni. Že dejstvo, da je o njem eden izmed velikanov svetovne košarke Dan Peterson dejal, da je Sergio Tavčar največji košarkarski TV komentator v Evropi, verjetno le nekaj pomeni. Verjetno pa malokdo ve, da Sergio kot aktivni igralec ni bil, kot sam priznava, uspešen v panogi, ki jo je nato neizmerno ljubil, temveč da je največja zadoščenja imel v namiznem tenisu in predvsem v plavanju. Brata Bole sta ga pri 15 letih privabila k Boru, kjer je začel vaditi namizni tenis. Leta 1966 se je nato z opensko ekipo udeležil plavalnih tekmovanj na Slovenskih športnih igrah v tržaškem pokritem bazenu in v članski konkurenci celo zmagal na 200m prosto ter v naslednjih dveh izvedbah osvojil še dve sebrni kolajni v štafetah s Poletom. »V prostem slogu sem užival in mislim, da sem bil tudi talent v tej disciplini. V sezoni 1968/69 pa sem se dokončno odločil, da začnem trenersko pot pri Poletu,« je dejal Tavčar. Ustanovil je prvo našo žensko košarkarsko ekipo. Pri Poletu je treniral mladinske in nato članske ekipe. "Zgradil" je celo vrsto bodočih odličnih igralcev z Borisom Vitezom na čelu. Skratka, brez Sergiota si ne moremo omisliti naše košarke. (lako) SLOVARČEK - FAMA = ljudski glas • IKEDA = japonski politik in državnik (Hayato) • TONIKA = akord na prvi stopnji lestvice / TRST Torek, 22. novembra 2011 23 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Na občini odobrili drugi del izvršnega načrta Prihodnje leto bodo širili sovodenjsko obrtno cono Dela vredna preko dva milijona evrov - Na vrsti so razlastitve zemljišč in dražba Sovodenjsko obrtno cono bodo podvojili bumbaca Prihodnje leto se bo predvidoma začela širitev obrtne cone na Malniš-ču, za razvoj katere se sovodenjska občina zavzema že več let. V prejšnjih tednih je občinski odbor sprejel sklep, s katerim je odobril drugi del izvršnega načrta za širitev obrtne cone, ki bo po zaključku del v bistvu podvojena. Poseg, ki je vreden čez dva milijona evrov - točneje 2.011.134 evrov - bo kril prispevek goriške Trgovinske zbornice, ki je že pred leti namenila sovodenjski občini denar iz Goriškega sklada. Zaradi zapletov s spremembo regulacijskega načrta se je postopek zataknil, zdaj pa zgleda, da so težave mimo. Za razpisovalca dražbe, s katero bodo izbrali podjetje ali navezo, ki bo izvedla dela, je občina Sovodnje leta 2005 izbrala družbo Iris. Od takrat se je marsikaj spremenilo, saj je prišlo do prodaje energetskega sektorja goriškega podjetja za javne storitve. Energetski sektor je najprej prevzela družba Newco energia, v prejšnjih mesecih pa jo je nasledila nova družba Est Piu, ki je v lasti družb Eni in AcegasAps. Slednja je tudi izdelala drugi del izvršnega projekta, ki ga je občinski odbor iz Sovodenj pred nedavnim odobril, in ki predvideva urbanizacijo območja oz. ureditev novih parcel. Poskrbeli bodo za napeljavo vode in elektrike, ki bosta služili podjetjem, ki se bodo v obrtno cono vselila, za ureditev notranjih cestnih povezav in parkirišč ter za gradnjo nove ceste, ki bo obrtno cono povezovala s Štradalto. Ta bo preprečila, da bi se tovorni promet po Peči povečal. »Pred tem bo na vrsti prvi sklop del, v katerem bodo razširili plinsko omrežje do tovarne Kemika,« je povedal vodja tehničnega urada so-vodenjske občine Paolo Nonino, po katerem bo družba Est Piu poskrbela za objavo evropskega razpisa, s katerim bodo izbrali izvajalca del, medtem ko bo občina sledila postopku razlaščanja zemljišč in plačila odškodnin. Do razlastitev in objave razpisa bo prišlo šele v prihodnjih mesecih, dela pa naj bi se začela v teku prihodnjega leta. (Ale) gorica - Onesnaženost zraka Jutri uvedba prvih omejitev Ker je v Gorici koncentracija drobnih prašnih delcev PM10 v zraku v prejšnjih dneh presegla dovoljeno vrednost, bodo jutri stopili v veljavo prvi ukrepi za znižanje stopnje onesnaženosti. V petek je naprava deželne agencije ARPA v Ulici Duca DAosta izmerila 57 mikrogra-mov prašnih delcev v kubičnem metru zraka, v soboto 60, v nedeljo pa ponovno 57. Stopnja PM10 je verjetno presegla najvišjo dovoljeno vrednost 50 mikrogramov na kubični meter zraku tudi včeraj (podatke bo sicer agencija ARPA objavila šele danes), zato je občina že napovedala prve ukrepe. Jutri bo prepovedano bo tudi čiščenje cest z uporabo pihalnikov, če se vreme ne bo poslabšalo pa bo od četrtka dalje prepovedana vožnja po mestnem središču za stara motorna kolesa euro 0. Ob tem temperatura v stanovanjih, javnih uradih, šolah, trgovinah in športnih objektih ne bo smela preseči 20 stopinj celzija, v industrijskih in obrtnih obratih pa 18 stopinj. V primeru, da se koncentracija onesnaženosti v zraku v prihodnjih dneh ne bo znižala, bodo postopoma stopili v veljavo ostrejši ukrepi (prepoved vožnje za dizelska vozila euro 0, za dvotaktne motorje euro 0, za avtomobile na bencin euro 0 in za avtomobile na dizelsko gorivo euro 1), vrhunec pa bi lahko bila uvedba izmeničnih tablic. doberdob-fara - Prometni nesreči brez hujših posledic Avtomobila na strehi Zaradi nezgode pri Devetakih več ur zaprta cesta, včeraj zastoji na državni cesti št. 351 V soboto in včeraj je na Goriškem prišlo do dveh spektakularnih prometnih nesreč, ki sta se k sreči končali le z gmotno škodo in lažjimi telesnimi poškodbami. V soboto okrog 21. ure je pri Devetakih izgubil nadzor nad vozilom voznik avtomobila tipa Mini. Zakaj se je avto prevrnil, preučujejo karabinjerji, ki niso posredovali podrobnejših informacij. Rahlo poškodovanega voznika so prepeljali v bolnišnico, odsek državne ceste št. 55 med De-vetaki in Palkiščem pa je bil več ur zaprt. Včeraj okrog 10.30 pa sta avtomobila trčila na državni cesti št. 351. V bližini Fare je Mercedes trčil kombi, ki se je prevrnil na streho. Na kraj so prišli karabinjerji, gasilci in rešilna služba, voznika pa nista potrebovala zdravniške pomoči. Promet je oviran v obe smeri. Prevrnjen avto pri Devetakih bumbaca Prizorišče nesreče pri Fari bumbaca APrimorski ~ dnevnik ospizio marino Ponovno odprtje ustanove prioriteta »Iz odloka zavrnitve stečaja fundacije Ospizio marino jasno izhaja, da nisem kot član upravnega sveta imel nobene odgovornosti v tej zgodbi. Upam, da se bodo zdaj zadeve rešile in da bo zavod čim prej ponovno začel z delovanjem.« Tako je povedal Roberto Marin, deželni svetnik Ljudstva svobode in bivši župan občine Gradež, ki je včeraj na novinarski konferenci, pri kateri so sodelovali tudi odvetniki Caterina Belletti, Riccardo Cat-tarini in Luca Ponti, komentiral odločitev goriškega sodišča. Le-to je namreč prejšnji teden zavrnilo zahtevo po stečaju fundacije iz Gradeža, ki jo je vložilo goriško javno tožilstvo. »Ko sem bil gradeški župan, sem devet let predstavljal občino v upravnem svetu zavoda. To sem delal rade volje, saj je se je Ospizio marino vključeval v okvir ovrednotenja in družbeno-ekonomskega preporoda otoka. Še enkrat želim poudariti, da nisem za sodelovanje v upravnem svetu prejemal nobenega plačila,« je povedal Marin. V zvezi z zavrnitvijo zahteve po stečaju se je oglasil tudi deželni svetnik Ljudstva svobode Gaetano Valenti. Izpostavil je, da se bo zdaj lahko ponovno začel postopek, ki bi moral v doglednem času privesti do odprtja zavoda Barellai. Slednjega so zaprli 17. julija lani, s Gaetano Valenti tem pa se je brez dela znašlo 56 uslužbencev. »Ko sem izvedel, da je sodišče zavrnilo zahtevo goriškega tožilstva po stečaju, sem se takoj zavzel za ponovno vzpostavitev stika med vsemi udeleženci pogajanja. Dežela Fur-lanija-Julijska krajina bo še naprej podpirala postopek za prevzem zavoda Ospi-zio marino in njegovo ponovno odprtje, ki ga vneto pričakuje na tisoče bolnikov in 56 uslužbencev.« Valenti, ki mu je predsednik dežele Renzo Tondo poveril nalogo, da sledi vprašanju gradeškega zavoda, je tudi spomnil, da je Furlanija-Ju-lijska krajina v poletni rebalans proračuna vključila prispevek v višini poldrugega milijona evrov za podjetje, ki bo prevzelo upravljanje zdravstvene ustanove. Podjetje, ki bo poslopje odkupilo, bo moralo v osmih mesecih od podpisa pogodbe zaposliti vsaj 80 odstotkov uslužbencev zavoda. Po Valentijevih besedah bo dežela tudi prilagodila višino prispevka novim razmeram, saj je zdaj v primerjavi s poletjem na voljo manj časa za ponovno odprtje. V prejšnjih mesecih se je za nakup zavoda zanimala navezo zadrug, ki je stečajnim upraviteljem predstavila tudi ponudbo. Zadruge Friulclean in Universiis iz Vidma ter Prodes in Cielo azzuro iz kraja Fagagna so stečajnim upraviteljem ponudile 8.800.000 evrov: 8 milijonov je namenjenih odkupu nepremičnine v Ulici Amalfi, preostalo pa premičninam. Odprtje skupinske razstave »POKLON OB 30-LETNICIKULTURNEGA DOMA« Predstavi: Joško Vetrih - Recitacije: Robert Cotič N. Bevčar, M. Brumat, J. Cotič, L. Dorbolo, E. Gant, S. Golob, L. Grusovin, V. Mauri, M. G. Persolja, K. Tulič, O. Beccia, S. Bevčar, P. Brecelj, B. Butkovič, B. Canella, D. Cej, J. Cej, E. Cian, V. Cigoj, F. Dugo, R. Faganel, S. Hažbič, H. Jussa, V. Klanjšček, A. Kosič, F. Mosetti, V. Nanut, A. Peca, C. Pešci, E. Pirusel, S. Pittoli, I. S. Rutar, A. Seyoun, I. Skubin, B. Soban, D. Švara, F. Vecchiet, A. Velussi, A. Verone, Z. Vogrič, F. Žerjal, I. Žerjal Danes, 22. november 2011, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20). Info: Kulturni dom Gorica - tel. 0481 33288; email: info@kulturnidom.it 2 4 Torek, 22. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Žalna seja ob smrti Andreja Bratuža Prizadetost, ganjenost in besede iskrene hvaležnosti Zbranost, prizadetost, ganjenost in hvaležne besede so sinoči v Kulturnem centru Lojze Bratuž spremljale žalno sejo za Andrejem Bratužem. Z odra so se mu poklonili štirje govorniki - ravnateljica Mihaela Pirih, kulturnik Janez Povše, časnikar Jurij Paljk in politik Damijan Terpin -, saj je bil pokojnik šolnik, prosvetni delavec in glasbenik, publicist in politik. Pridružila sta se jim predsednica centra Bra-tuž, Franka Žgavec, ki se ji je ob misli na umrlega prijatelja lomil glas, in pa deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki je prispeval osebna spomina ter izpostavil Bratuževo poznavanje manjšin in njegovo vero v Evropo. Poudarek zaslužijo tudi besede iz pisma, ki ga je poslal nekdanji goriški prefekt Lorenzo De Roberto, ki pa ne odtehtajo odsotnosti sedanjih predstavnikov mestnih oblasti, saj je bil pokojnik družbeno angažiran Slovenec, ki je s svojim delom zaznamoval Goriško ne glede na narodno pripadnost. »Zapustil nas je zaslužen človek, prijazen, občutljiv, ki je v svoji duši nosil trpljenje. Bil je obenem vljuden, sramežljiv in skromen. Bil je brat in prijatelj, ki je svojo nenadno zardelostjo na obrazu, znamenjem prav posebne občutljivosti, razodeval ljubezen za svojo identiteto in delo,« je zapisal prefekt De Lorenzo. Še preden so nastopili govorniki, je pesem odpel mešani zbor Lojze Bratuž, v katerem je pokojnik dolga leta prepeval; ponovno je zapel ob koncu sinočnje žalne seje. Mihaela Pirih je o v imenu nekdanjih kolegov in dijakov o njem dejala, da je strokovno znanje, ki ga je posredoval mladini, bilo nadgrajeno s široko, vsestransko razgledanostjo: »Danes bi vsi njegovi bivši dijaki pritrdili mojemu prepričanju, da je prof. Bratuž prispeval pomemben delež k oblikovanju bodočih učiteljev. Bil je humanist v pravem pomenu besede.« »Njegova kultura je bila kultura srca ... Je bila tiha blagost, molčeča dobrotljivost, prijazna prisotnost, ki nežno razsvetljuje in vendar želi biti nekje ob strani, nikdar vsiljiva, kot bi želela namigniti, da ne želi jemati prostora drugim, ampak je vesela in srečna, če so veseli in srečni drugi ... Naš Andrej je bil oseba, ki se te je preprosto razveselil, razveselil vedno znova, s čimer je vsakogar potrdil na način, ki mu boljšega ni ... In prav ta dar je imel, da te je sprejel z vso možno naklonjenostjo in lastnim veseljem. Na preostane nam drugega, kot da se mu iz srca zahvalimo,« je dejal Janez Po-vše in spomnil na njegovo ljubezen za filozofijo, psihologijo in zgodovino, za slovenski jezik, slovensko knjigo, slovenstvo, poučevanje, za enkratnost lastnega naroda, za glasbo, »ki je bila tisti čar, ki se mu je posvetil z dodatno ljubeznijo«. »Bil je eden izmed nas, vse svoje življenje v prvih vrstah naše narodne skupnosti, vedno v areni življenja ...,« je povedal Jurij Paljk, dolgoletni pokojnikov sopotnik najprej v uredništvu Katoliškega in nato Novega glasa: »Na Travniku sva imela z Andrejem skupaj sobo, vsak svojo pi- Ravnateljica slovenskih goriških višjih srednjih šol Mihaela Pirih je spomin Andreja Bratuža počastila v imenu nekdanjih pokojnikovih dijakov in kolegov (levo), s pesmima se mu je poklonil mešani zbor Lojze Bratuž (desno) bumbaca salno mizo, na moji je računalnik, na Andrejevi računalnika nikdar ni bilo. Prihajal je iz drugega sveta, iz drugih časov, tudi kot časnikar, saj se je kot publicist začel oglašati že rosno mlad.« Spomnil se ga je, kako je na redakcijskih sejah »poslušal, na koncu pa skromno povedal, "da bi nekaj napisal o Okcitancih" ali kaki drugi narodni manjšini, o kateri se nam največkrat še sanjalo ni. Občasno pa je napovedal, da bo prispeval zapis ob obletnici kakega skladatelja, filozofa, kakem aktualnem, največkrat mednarodnem dogodku«. »Označevala sta ga umirjenost in blagohotnost značaja - tako Paljk -, a istočasno tudi pra- _ -T I L' T k Mir? f va tolminska trma: ko je bil v nekaj prepričan, je vztrajal do konca in po navadi je obveljala njegova ... Do vsakogar od nas je bil obziren in ljubezniv, večkrat molčeč, tudi duhovit. Ko je odhajal od nas, je vedno pozdravil in tudi rekel, naj pozdravim ženo, otroke. Vsakemu je tako rekel. Človek iz drugih časov, človek plemenitega duha.« Damijan Terpin, deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti, je o politiku Andreju Bratužu dejal: »Če so danes politika in tisti, ki se z njo ukvarjajo, na slabem glasu, če se danes predvsem govori o visokih stroških politike, o potrati javnega denarja, o privilegijih in še marsičem, lahko za- trdim, da je bil prof. Bratuž nasprotje vsega tega. Bil je politik v najžlahtnejšem pomenu besede. V sebi je nosil idejo politike kot nekaj plemenitega, ker je politika zanj pomenila delo za skupnost, predvsem za slovensko narodnostno skupnost. Politično delo je čutil kot dolžnost in mu je bilo hkrati v zadoščenje, zato se je vanj vselej podajal z velikim navdušenjem in optimizmom.« Pogreb Andreja Bratuža bo danes ob 10.30 v cerkvi sv. Ignacija na Travniku; poslovilno mašo bodo darovali slovenski goriški duhovniki. Do pogreba bo pokojnik ležal v kapeli goriškega glavnega pokopališča. (ide) Štirje mladi z marihuano Goriški karabinjerji so v nedeljo med kontrolo teritorija zasačili štiri mlade, ki so pri sebi imeli manjše količine mari-huane za osebno rabo. V zgodnjih popoldanskih urah so v kraju Preval v občini Moš prijeli 19-letnega C.P. iz Gorice, ki je imel v žepu nekaj gramov ma-rihuane, nekaj ur kasneje pa so v Sve-togorski ulici v Gorici ustavili avtomobil Lancia y, v katerem so sedeli 19-le-tni M.B., 25-letni B.U. in 20-letni R.M.. Vsi so bili prijavljeni na prostosti zaradi posesti manjše količine prepovedane substance - marihuane. S palico nad delavca V nedeljo je v Novi Gorici prišlo do spora med bivšim delavcem in njegovim nekdanji, delodajalcem. Med prerivanjem se je delodajalec nad nekdanjega delavca spravil s kovinsko palico. Delavec je utrpel predvidoma lažje telesne poškodbe. Ponovno kraja goriva Italijanska voznica avtomobila znamke Fiat je v nedeljo na bencinskem servisu v Vrtojbi natočila 38 litrov goriva in odpeljala v smeri Italije, ne da bi poravnala računa. Na podlagi zbranih obvestil bodo policisti zoper žensko podali ustrezen ukrep. Še drevi MontiFilm Drevi se bo zaključil filmski niz MontiFilm, ki je posvečen goram. Ob 17.30 se bo v goriškem Kinemaxu zavrtel »What happened on Pam Island«, nato pa »Patagonia Promise«. Ob 21. uri bo na vrsti še »Le vene dei monti«. Langobardi v Romansu Drevi ob 20.15 bo v dvorani občinskega sveta v Romansu večer na temo Lango-bardov. Predavala bo Annalisa Ferrari. gorica - Ob zaključku kulturne manifestacije Ex Border, še zadnji rafal Michele Obit in Stanka Hrastelj o slovenski poeziji v izvirniku in prevodu - Vrhunec z astrofizičarko Margherito Hack V Hotelu Entourage je v nedeljo potekal zadnji dan kulturne manifestacije Ex Border z letošnjim naslovom »Na koncu«. Zato bi lahko nedeljsko dogajanje poimenovali »zadnji rafal«, saj so se v isti hotelski dvorani odvijale kar tri prireditve v tesnem zaporedju. Na prvi je o slovenski poeziji spregovoril Michele Obit. Omejil se je na novejši zbornik, ki je izšel pri ZTT-ju in se je zanj močno zavzel predvsem kot prevajalec, sicer pa je omenil tudi prejšnji svoj zbornik izpred trinajstih let in orisal, kako se je v tem obdobju slovenska poezija spreminjala. V sedanjem zborniku je čutiti spremembe, ki jih je doživela Slovenija v dvajsetih letih, zato je v pesmih zaznati postmodernizem. Zbornik, ki mu je uvodni poseg napisal Miran Košuta, je dodaten dokaz, da si slovensko slovstvo sicer postopoma, a vztrajno utira pot na italijanski trg. Vprašanje je, ali gre le za povečanje števila prevodov zgolj v skladu z dejstvom, da čas pač opravi svoje, ali je prišlo do količinskega prodora. V zborniku »Loro tornano la sera«, naslovljenem po eni izmed pesmi, so zbrane poezije ali pesniško zapisane proze sedmih, sicer mlajših, a že poznanih avtorjev obeh spolov. Ena med njimi, Stanka Hrastelj iz Krškega, je bila tudi izbrana, da se srečanja udeleži in prebere nekaj svojih pesmi. Brala je v izvirniku, Obit pa je prebral prevode. »Družinski grobovi«, »Ponos«, »Zakaj ne marati mame«, »Stil«, »Poštarji« so naslovi prebranih besedil. Če je že bilo potrebno pesniško prikazati, da smo Slovenci skupaj s Švedi na samem vrhu samomorilstva v Evropi, potem je to uspelo s turobnimi, mazohističnimi, de-pravantnimi in provincialnimi scenariji, ki jih navedene pesmi obravnavajo. V nadaljevanju je nastopila milanska novinarka Rossana Lacala, ki je do nedavnega delala pri reviji Novella 2000 - zanjo se je nabralo petdeset poslušalcev, za slovensko poezijo trideset, za astrofizičarko Margherito Hack pa sto dvajset. O njeni knjigi, ki poučuje, kako preživeti padec življenjskega standarda na splošno in posebej t.i. srednjega sloja (ali je vsem jasno, kam pravzaprav sodimo?), jo je spraševal Michele Obit in Stanka Hrastelj stanovski kolega Roberto Covaz, kolikor mu je pač dovolila posegati. V odgovorih je prikazala probleme s študijskimi naslovi opremljene družine, ki mora v velemestu prilagajati svoje potrošništvo pametni potrošnji. Posredovala je nekaj primerov varčevanja z izbiro nizkocenovnih proizvodov, ki sploh niso slabše kakovosti, temveč so posledica razumnega gospodarstva. Za prisotno starejšo generacijo poslušalcev - za mlajšo se itak ne postavlja vprašanje potrate, saj odvečnega in včasih tudi siceršnjega denarja nima - so primeri bili precej samoumevni, tu pa tam banalni, ker se tako vede že desetletja. Kaže, da ni avtorica zajetne knjige nasvetov, kako živeti z »low cost« izdelki, upoštevala krajevne niše in geografske lege Gorice ter njenih prebivalcev in njihovih furlansko slovanskih korenin, kar se skromnega življenja tiče, avstroogrskih pa, kar se tiče discipliniranega vsakodnevnega dela. Posluževati se nizkocenovnih poletov ali naročil po spletnih kanalih, izbirati zavarovalnice in banke na medmrežju ali prekomerna uporaba kreditnih kartic, s katerimi vplivamo na obubožanje tudi naslednje generacije, gotovo ni skrb vsaj 90% Go-ričanov. Na drugi strani pa v Posočju prav gotovo nismo in ne bomo kupovali naj-lonske vrečke z očiščeno in zrezano solato po 9 evrov. Po spletu bomo morda našli banko, ki nam bo zaračunala 120 evrov manj letne marže, a kaj storiti, ko te zele- Margherita Hack bumbaca na klicna številka pusti čakati po dva dni prav v trenutku, ko nujno potrebuješ neko finančno rešitev. Ni ga nadomestila za bančno okence, kjer te za steklom čaka znan obraz, ki zastavi svojo čast zato, da ti razreši nujen problem. Tudi kultura v smislu časopisov in knjig ima svojo vrednost. Za kupovanje le-teh se je govornica navdušeno zavzela in z marsikaterim stavkom prišla v protislovje z začetnim prepričevanjem, ker naj bi s kupovanjem časopisov pomagali revnim praktikantom, ki prejemajo suženjske plače - tudi njej so ponujali sodelovanje po 20 mizernih evrov za vsak tehten članek. Vsako jutro bi morali poslušati radio, da bi se odločili, kateri časopis kupiti, poslušati bi morali nasvete za nabavo knjig, ker moramo vanje pač investirati. Po formalnem pogovoru pred publiko ji je nekdo v preddverju obrazložil, da se nahaja na robu ozemlja naroda z dvema milijonoma duš, ki se je konstituiral na pisani besedi. Sicer pa je že prej pesnik Obit obrazložil občinstvu, kaj pomeni poezija v Sloveniji in kaj v Italiji. Raziskovalec in statistik Roberto Weber je imel čast spraševati raziskovalko vesolja Margherito Hack o vprašanjih, ki jih obravnava v svoji zadnji knjigi. V razčlenjenih in jasnih odgovorih je astrofizi-čarka prehajala od starih Grkov in njihovih bogov - planetov do vprašanj povezanih z bio inženirstvom, od 1.000 let »mi- selnega počitka«, ki ga je povzročil Aristotel s svojo filozofijo, do odgovora na predvideno vprašanje iz publike, ali je mogoče, da so v vesolju nam podobe oblike življenja in inteligence (?). Že statistično je to mogoče, če upoštevamo milijarde planetov, prav tako pa je gotovo, da ne bomo nikoli prišli v neposreden stik z njimi zaradi nepojmljivih vsemirskih razdalj. Znalo bi se pripetiti, da bo kdaj prišlo do kakšnih zaporedjih radijskih signalov, ki bi utegnili nakazati obstoj kakšnega »inteligentnega« oddajnika. V času avtoričinega življenja je tehnologija »gledanja« in »poslušanja« vesolja izredno napredovala. Rimske ceste in tisočkrat bolj oddaljenih zvezdnih meglic ne proučujejo le optično, saj jih je ogromno predaleč: pomagajo si z radioastronomi-jo, s sateliti, ki krožijo zunaj atmosfere, z beleženjem sevanja X in gama žarkov ... Hackova je mnogo povedala tudi o širitvi vesolja, o temni energiji in temni materiji, za kateri bi se mimogrede lahko izkazalo, da sploh nista problem, saj smo si ga sami postavili z določenimi pojmovanji. Če pa jih spremenimo, so tudi posledice drugačne. Znano je, da je Margherita Hack zagovornica laične razlage bivanja, zato in predvsem tudi vesolja. Prav tako ve, da ne more znanost zanikati, kaj šele dokazati obstoja nekega transcenden-čnega bitja. Na zadnjih straneh predstavljene knjige pa brez hudomušnosti meni, da bi moral biti Bog, če že obstaja, vesel dejstva, da uspe njegova stvaritev človek že s sedanjim znanjem iz osnovnih celic prav tako zgraditi telesne organe, ki lahko nadomestijo izvirne, ki so okrnjeni ali bolni. Glede časovnih razsežnosti pa naslednje: poznano vesolje je staro 13,8 milijard let, poznamo njegove značilnosti od 400.000 let po začetnem poku (Big Bang) dalje; naše Sonce je staro pet milijard let, njegove fizično kemične značilnosti pa so takšne, da se bo širilo in širilo ter se razblinilo čez pet milijard let; še prej bo pogoltnilo Merkur in Venero in Zemljo. Na eni izmed prejšnjih predstavitev knjige je neka gospa olajšano vzdihnila, ker je prvi trenutek razumela, da se bo to pripetilo že čez pet milijonov let ... Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Torek, 22. novembra 2011 25 gorica-ljubljana - Predsednik republike Danilo Türk sprejel delegacijo Kulturnega doma Priznanje za vlogo v manjšini in pri povezovanju različnih kultur Pomembno je konkretno sodelovanje med občinama Gorica in Nova Gorica, ker zna pritegniti pozornost Evropske unije Boris Peric in Igor Komel na včerajšnjem sprejemu pri predsedniku države Danilu Turku foto k.d. Trideseta obletnica goriškega Kulturnega doma je dogodek, ki ga je počastil sam predsednik Slovenije Danilo Türk. Včeraj je v palači predsedstva republike v Ljubljani sprejel delegacijo iz Gorice, v kateri so bili predsednik upravnega odbora Kulturnega doma Boris Peric, ravnatelj Igor Komel ter člani uprave in kolektiva Joško Vetrih, Sandra Marvin in Maša Braini. V daljšem pogovoru s prijateljskim pridihom - predsednik je ponovno dokazal, da temeljito pozna kulturni in družbeni utrip Slovencev v Italiji - je bil poudarek na vlogi Kulturnega doma v goriškem večkulturnem prostoru, saj slovenska ustanova v mestu izstopa po tem, da nudi streho vsem kulturnim izrazom Goriške. Predsednik Türk je gostom izrekel čestitke in zahvalo za opravljeno delo ter dodal željo, da bi Kulturni dom tudi v bodoče opravljal vlogo slovenskega žarišča, obenem pa tudi posrednika med različnimi kulturami in povezovalca obeh Goric. Goričani so mu prikazali delovanje Kulturnega doma v okviru slovenske narodnostne skupnosti, posebej pa so izpostavili utečena sodelovanja ter oblike povezovanja z italijansko in furlansko stvarnostjo. Pogovor je seveda zaobjel tudi politično dogajanje, novo klimo, ki jo vse manj bremenijo sprtosti iz preteklosti, ter pozitivne odnose med Italijo in Slovenijo, ki so predpogoj za utrjevanje dobrega sosedstva. S tem v zvezi je predsednik države Türk poudaril, da je pomembno predvsem konkretno sodelovanje med občinama Gorica in Nova Gorica, ker zna pritegniti pozornost Evropske unije. Delegacija iz Gorice je predsedniku, kot znamenje hvaležnosti za izkazano pozornost, izročila spominsko plaketo - simbol Kulturnega doma, ki ga je izdelal tržaški likovni umetnik Klavdij Palčič. Naj še opozorimo, da je predsednik slovenske republike - prvič v zgodovini Kulturnega doma - častni pokrovitelj slovesnega obeleževanja 30-letnice, ki se začenja danes z odprtjem skupinske razstave in se bo nadaljevalo v nedeljo s proslavo. Praznično dogajanje bo potekalo pod trijezičnim naslovom »Rokovanje kultur - La cultura in una stretta di mano - Culture in t'une strete di man«. kulturni dom Razstava 42 likovnih ustvarjalcev Prva jubilejna prireditev bo danes. Ob 18. uri bo svečano odprtje razstave z naslovom »Poklon ob 30-le-tnici Kulturnega doma«. Na ogled bodo dela 42 ustvarjalcev iz Gorice, Trsta, Vidma, Benečije, Slovenije, Italije, BiH in HrvaškeTo so Oskar Bec-cia, Nadja Bevčar, Silvan Bevčar, Primož Brecelj, Marina Brumat, Bogdan Butkovič, Bruno Canella, Demetrij Cej, Jože Cej, Evaristo Cian, Viljem Ci-goj, Janina Cotič, Loretta Dorbolo, Franco Dugo, Robert Faganel, Elsa Gant, Stanka Golob, Laura Grusovin, Samir Hažbič, Hijacint Jussa, Vladimir Klanjšček, Andrej Kosič, Vera Mauri, Flavio Mosetti, Valter Nanut, Aleksander Peca, Maria Grazia Persolja, Claudio Pesci, Edoardo Pirusel, Silvan Pittoli, Ivan Stojan Rutar, Adel Seyoun, Ivan Skubin, Bogdan Soban, Dezide-rij Švara, Kasja Tulič, Franco Vecchiet, Adriano Velussi, Antonio Verone, Zdenko Vogrič, Franko Žerjal in Ivan Žerjal. Predstavil jih bo Joško Vetrih. gorica - Nedeljski koncert sklenil letošnjo zborovsko revijo »S Cecilijanko potrjujemo obstoj« Govornika sta bila Mirko Ferlan in Franka Padovan - »Kraguljčki« za Andreja Bratuža - »Zborovodje moramo biti ustvarjalni pri sestavljanju sporedov, pri načinu podajanja, pri interpretaciji« Tudi nedeljski program letošnje, po vrsti 53. Cecilijanke se je začel s poklonom spominu Andreja Bratuža. Moški zbor Mirko Filej je zanj zapel pesem »Kraguljčki«, rusko narodno, ki ji je avtor besedila in priredbe pokojnikov oče Lojze Bratuž. V svojih besedah se ga je spomnila nedeljska govornica, predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice Franka Padovan: »S svojo osebnostjo je zaznamoval del goriške stvarnosti ... V spominu bomo ohranili njegovo dolgoletno udejstvovanje na kulturnem področju, skrb za slovensko besedo in kulturo ter vsakoletno vestno prisotnost na Cecilijanki. V prvih letih delovanja naše zveze je bil tudi član nadzornega odbora.« Občinstvo se je Andreju Bra-tužu poklonilo z enominutnim molkom. Med sobotnim večerom in na nedeljskem pevskem popoldnevu je nastopilo vseh devetnajst napovedanih zborov. »Dejstvo, da se je tudi letos prijavilo veliko število zborov, potrjuje, da ostaja Ceci-lijanka priljubljena revija. Pesem in glasba še vedno združujeta ljudi. Pevski sestavi so pri nas izjemnega pomena, naj gre za zbor, ki poje med mašo, ali za tistega, ki dobiva odličja na zahtevnih pevskih tekmovanjih,« je naglasila govornica in dodala: »Zaklad glasbe in petja je treba ohranjati in gojiti. Naša skrb mora biti, da se zborovsko petje širi med ljudi. Zato je Cecilijanka toliko bolj pomembna in obenem priložnost, da se ljubiteljski pevski zbori predstavijo širšemu občinstvu. Iz male goriške stvarnosti je prerasla v odmevno revijo in z leti dosegla čezmejni kulturni in narodni pomen, saj na njej nastopajo tudi tržaški zbori, zbori iz Benečije, Koroške, Slovenije in zadnja leta tudi italijanski pevski zbori.« Zaključila je z besedami: »Današnja polna dvorana priča o tem, da Slovenci v Italiji še vedno smo in da verjamemo v svoj obstoj, čeprav zaradi trenutne politične in gospodarske krize se nam ne obetajo lepi časi. Če bo prišlo do krčenja prispevkov, bo to vplivalo tudi na naše delovanje, saj bomo morali okrniti dejavnost. Zadnje vesti iz Rima nam niso naklonjene. Vseeno upamo in zaupamo našim političnim predstavnikom, da bodo zagotovili sredstva za normalno delovanje naše skupnosti.« Lik v Brdih rojenega plodovitega skladatelja in dirigenta Rada Simonitija, ki so mu ob 30-letnici smrti posvetili letošnjo goriško revijo - nekatere njegove pesmi so bile izvajane v nedeljskem programu -, je na prvem večeru predstavil sobotni govornik. To je bil zborovodja, pevec in glasbenik mlajše generacije Mirko Ferlan, ki je Ceci-lijanki namenil nekaj pomembnih misli. »Tudi mi zborovodje imamo dolžnost, da peljemo svojo revijo naprej in da uspešno kljubujemo spremembam okolja, ki so našemu kulturnemu delovanju včasih nenaklonjena. Kako pa to storiti? Ključno vlogo igra izvirnost. Zborovodje moramo biti ustvarjalni pri sestavljanju sporedov, pri načinu podajanja, pri interpretaciji. Skratka, ne smemo se zgledovati po boljših skupinah, ampak iskati drugačno pot, tako, ki bo najbolj primerna za naš zbor ... S kančkom raziskovalnega duha poiščimo tudi skladbe, ki jih že dolgo nihče ne izvaja. Takih skladb je ogromno ... Pri iskanju izkoristimo tudi možnosti, ki nam jih ponuja internet. Nujno je podpirati tudi glasbo današnjega časa,« je poudaril Mirko Ferlan. Občinstvo na nedeljski reviji bumbaca koprivno - Projekt Croctal Čezmejne povezave v startnem bloku Na gradu Spessa se jutri začenja posvetovanje o mreži kolesarskih poti Na gradu Spessa pri Koprivnem se jutri ob 10.30 začenja strokovno posvetovanje o mednarodnem projektu za uresničitev čezmejne mreže kolesarskih poti »Croctal« (Crossborder cycling tracks and landscapes); sofinanciran je v okviru programa čezmej-nega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013 oz. iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Njegov namen je izboljšati prometne povezave v čez-mejnem prostoru ter omogočiti integracijo med urbanim in ruralnim območjem z zmanjševanjem prometa in onesnaženosti po zaslugi mreže kolesarskih poti. Uvodni poseg bo imel predsednik pokrajine Enrico Gherghetta; zaključek srečanja ob ob 17. uri. Grad Spessa pri Koprivnem bumbaca gorica - Videmska univerza Na treh sedežih ponujajo začasno zaposlitev študentom Videmska univerza bo na svojih sedežih v Gorici, Pordenonu in Vidmu začasno zaposlila nekaj študentov. Predvideno je 150-urno sodelovanje, plačilo pa bo znašalo sedem evrov na uro. Za vložitev prošenj imajo zainteresirani študentje čas do petka, 25. novembra, ob 12. uri. Razpis in obrazec za prijavo sta na voljo na spletni strani http://www.uniud.it/didattica/servizi_stu-denti/coll_studenti. Sodelovanje študentov potrebujejo v upravi in knjižnici (na sedežih v Vidmu, Gorici in v Pordenonu), pa tudi v računalniški sobi (v Vidmu in v Gorici). Prošnje lahko zainteresirani osebno izročijo na tajništvu v Ulici Diaz v Gorici (od ponedeljka do petka med 9.30 in 11.30), ali pa jih pošljejo po pošti na center za usmerjanje Videmske univerze v Vidmu (Ul. Mantica št. 3, 33100); na kuverti mora pisati »Avviso collaborazioni studenti«. tržič - Na zavodu Buonarroti Želijo prvi licej športa in morja Tretja pokrajinska svetniška komisija, pristojna za področje izobraževanja, bo danes pretresla načrt o preustro-ju pokrajinskega šolstva, v ponedeljek, 28. novembra, pa naj bi ga goriški pokrajinski svet odobril. V načrtu je predvideno tudi odprtje višješolske smeri za morske športe v okviru licejskega pola v Tržiču. Sredi novembra je namreč profesorski zbor višješolskega zavoda Buonarroti sprejel sklep, da bodo v šolskem letu 2012-13 za eno sekcijo znanstvenega liceja uvedli pet dni dopoldanskega pouka, od katerih bo en dan s popoldanskim podaljšanim poukom. To je prvi korak za odprtje sekcije za šport. Tržič se tako pripravlja, da bo v Italiji dobil prvi »licej športa in morja«, za katerega se ogrevata olimpijski prvakinji Larissa Nevierov in Chia-ra Calligaris, ki izhajata iz tržiškega jadralnega društva Oscar Cosulich. Sekcija s športno usmeritvijo, osredotočeno na morske športe, naj bi bila del liceja Buonarroti. 26 Torek, 22. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI gorica - Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe Ob družbenem utripu še pravljice in tradicija Krstno predstavili»Koledar 2012«,»Pravljice za bele zimske dni«in zbornik »Brazde s trmuna -15 let« Z včerajšnje predstavitve bumbaca Od aktualnih tem in spominskih zapisov do privlačnih pravljic, bogate kulturne dediščine slovenskih Istranov in poezij. Vse to in več ponuja Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe (GMD) za leto 2012, ki so jo včeraj prvič predstavili v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici. Zbirko tudi letos sestavljajo tri knjige, in sicer tradicionalni »Koledar«, zbirka »Pravljice za bele zimske dni« in zbornik »Brazde s trmuna - 15 let«, ki jih bodo v prihodnjih dneh predstavili tudi v Ljubljani in v Trstu. Množično občinstvo, ki se je zbralo v galeriji Ars, je pozdravil tajnik GMD Marko Tavčar. Preden je prepustil besedo urednikom oz. avtorjem treh knjig, se je spomnil pokojnega Andreja Bratuža, »zvestega in dragocenega sodelavca«, ki je letos prispeval svoj zadnji članek za koledar GMD. O vsebinah koledarja, ki obsega 280 strani, je spregovoril njegov urednik Jože Markuža. »Koledar obsega članke o aktualnih temah, razprave in poljudno znanstvene vsebine, pa tudi prispevke o zgodovinskih dogodkih,« je povedal Marku-ža. Koledar, ki ga je tiskala tiskarna Budin, se deli na deset sklopov, ki so posvečeni verskemu dogajanju (npr. obisku Papeža Benedikta XVI. v Ogleju), pričevanjem in razpravam, jubilejem in obletnicam, družbenopolitičnim zapisom, delovanju Mohorjevih družb, spominskim zapisom, kulturni dejavnosti slovenskih društev in ustanov v zadnjem letu, skavtizmu in športu, življenjskim zgodbam in pesmim. Platnico in koledarski del je s pisanimi akva- reli opremil Matej Sussi, za besedila pa je poskrbelo 55 sodelavcev, med katerimi so Martin Kranner, Silvester Gaberšček, Jože Zadravec, Ivo Žajdela in Vladimir Kos. Zbirko »Pravljice za bele zimske dni« je predstavila avtorica, novinarka Helena Jovanovič. Zgodbe so osredotočene na zimski in božični čas, ob domišljiji pa so prežete z ekološkim čutom. Jovanovičeva je poudarila, da je posebno pozornost posvetila jeziku - izogibala se je rabi tujk - in ritmu zgodb, ki so primerne za otroke, a tudi »za mlade po srcu in duši«. Knjigo je tiskala Grafica Goriziana in ilustriral Štefan Turk. Slednji je povedal, da se je skušal pri ilustriranju posluževati sodobnih in privlačnih tehnik prikazovanja, ki bodo mladim bralcem omogočili tudi »kreativno doživljanje knjige«. Zbornik »Brazde s trmuna - 15 let«, ki ga je tiskala Tiskarna Grafika Soča, so predstavili člani študijskega krožka Beseda Slovenske Istre. Vanj so vključili številne prispevke iz zbornikov, ki jih je krožek izdal v prejšnjih letih. »Namen zbornika je ovrednotiti preteklost avtohtonega slovenskega Istrana, bogato kulturno dediščino, ki so jo "izmi" prejšnjega stoletja skoraj izbrisali,« je povedala Nadja Rojac, ki je z ostalimi prisotnimi člani društva posredovala občinstvu tudi nekaj zanimivih odlomkov in pesmi, ki so zbrani v zborniku. V knjigi so zaobjeli široko paleto tem, od glagolice in vraževerja do receptov in pesmi v narečju, rdeča nit pa je seveda ljubezen do lepot Istre in slovenskih korenin. (Ale) [13 Lekarne ¿i Čestitke 1È Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. V soboto je sončece posijalo in malo ENYO Lauri in Tomažu poslalo. Sedaj sta drugič starša postala. Evelin je vesela, ker sestrico je dobila, da z njo se bo igrala in veselila. Veselemu dogodku se pridružujejo no-ni, nonota, tete, strici, sestrična Na-stasja in bratranec Alex. U Kino ~M Gledališče V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v četrtek, 24. novembra, ob 20.45 gledališka predstava Friedricha Durren-matta, »La visita della vecchia signo-ra« (Obisk stare gospe) v produkciji skupine Il gruppo T3atro iz Krmina. Prireditelja večera sta Univerza za tretje življensko obdobje iz Krmina in Kulturni dom v Gorici; vstop je prost. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v sredo, 23. novembra, ob 21. uri »Brava!«, nastopa Anna Mazzamauro. V nedeljo, 27. novembra, ob 16. uri »Sun e il pianeta Terra« (za otroke med 3. in 10. letom starosti) iz niza »Spazio gio-vani«; informacije po tel. 0481-969753. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 22. novembra, ob 20.45 gledališka predstava »Il borghese gen-tiluomo« (Molière) igrata Massimo Venturiello in Tosca Antheia; informacije po tel. 0481-494369. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 22. novembra, ob 18. uri (Grigor Vitez) »Antonton«; informacije po tel. 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: »Montifilm« 17.30 »The Prophet«, »Semus Fortes« in Patagonia Promise«; 21.00 »Le vene dei monti« in »Mani come badili«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Mozzarella stories«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 »One Day«; 22.00 »Immortals« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 »Il re Leone« (digital 3D); 18.40 »Lezioni di cioccolato 2«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Scialla!«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Il villaggio di carto- V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 23. novembra, ob 20.15 nastopila skupina Druyd Heavy Wood Band (Hrvaška); informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 24. novembra, ob 20.45 nastopata violinistka Laura Bortolot-to in pianist Matteo Andri; informacije po tel. 0481-494369. H Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 0481-82613. □ Obvestila iS Razstave M Izleti KRUT obvešča, da je na razpolago še 5 mest za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ul. Cicerone 8/B ali po tel. 040-360072. RAZSTAVO ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bodo odprli v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri in v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici v torek, 29. novembra, ob 18. uri. Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn. 0 Mali oglasi PRODAJAMO suha gozdna drva in ek-stra deviško oljčno olje; tel. 0481390238. OF IN UPOR: vsak torek ob 18. uri Radio Trst A oddaja pripovedni niz o uporu proti raznarodovanju in nepravičnim družbenim odnosom v obdobju 1924-1945 na severno primorskem ozemlju. Pripravlja ga Aldo Rupel; ponovitve ob sredah kakšno minuto po 10. uri. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih med 16. in 18. uro in ob sredah med 15. in 18. uro, zjutraj pa je trenutno zaprta zaradi notranjega dela. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT vabi v petek, 25. novembra, na kuharsko delavnico z naslovom »Zdravi, sladki in slani namazi«. Delavnico bo vodil inženir živilske tehnologije Matjaž Kološa in bo potekala od 17. do 20. ure na goriškem sedežu krožka KRUT na Korzu Verdi 51/int. Prijave najkasneje do 22. novembra po tel. 0481-530927, na naslov krut.go@tiscali.it ali po tel. 040360072 in na naslov krut.ts@tiscali.it. SREČANJA Z OBČANI SOVODENJ-SKE OBČINE: za Rupo in Peč 23. no- vembra v prostorih društva Rupa-Peč in za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi članice na redni občni zbor, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 25. novembra, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Rupe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina Devetak). 0 Prireditve KD ANDREJ PAGLAVEC iz Podgore prireja na sedežu društva v sredo, 23. novembra, ob 20. uri predavanje Alda Rupla o ustanovitvi prvega odbora Osvobodilne fronte v Gorici v jeseni leta 1941. Na večeru se bo predstavila tudi na novo sestavljena pevska skupina društva, nov društveni odbor bo napovedal nadaljnje zamisli in prireditve. ZGODOVINSKI KOLEDAR »Agenda storica di Gorizia 2012« bodo predstavili v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Giuseppina Plahuta vd. Tommasi v cerkvi Sv. Vin-centa de Paoli in na pokopališču; 10.15, Andrej Bratuž iz kapelice glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev; 11.00, Aldo Este iz splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev; 13.45 Rosa Bergamasco vd. Boffo iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Petra in Pavla v Štarancanu, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 10.00, Maria Rivolt vd. Visintin (iz goriške bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Luciano Colautti v cerkvi Sv. Petra in Pavla, sledila bo upepelitev. DANES V BISTRINJI: 10.00, Giuseppi-na Castellan v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. t Nenadoma nas je zapustil naš predragi Andrej Bratuž Žalostno vest sporočamo sestra Lojzka, bratranca Igor in Vera z družinama ter vsi sorodniki. Od dragega pokojnika se bomo poslovili danes, 22. novembra, ob 10.30 s pogrebno mašo v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici. Datum pokopa bo določen kasneje. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Gorica, Sesljan, 22. novembra 2011 Ob boleči izgubi dr. Andreja Bratuža sočustvujemo s prof. Lojzko Bratuž in vsemi prizadetimi svojci ter jim izrekamo globoko sožalje. Slavistično društvo Trst-G orica-Videm Ob izgubi dragega brata Andreja izreka prof. Lojzki Bratuž in ostalim sorodnikom iskreno sožalje Sindikat slovenske šole Gorica Ob žalostni izgubi šolnika, družbe-no-političnega delavca, kulturnika in glasbenika dr. Andreja Bratuža izrekajo prof. Lojzki Bratuž in sorodnikom iskreno in občuteno sožalje Stranka Slovenska skupnost Krožek Anton Gregorčič Novi Glas - Zadruga Goriška Mohorjeva Kulturni center Lojze Bratuž Zveza slovenske katoliške prosvete Združenje cerkvenih pevskih zborov Goriška Mohorjeva Družba Svet slovenskih organizacij AŠZ Olympia ŠZ Soča SD Sončnica Mladinski dom Vincencijeva konferenca Fundacija Gorica Katoliško tiskovno društvo Galerija Ars SCGV Emil Komel se klanja spominu prof. Andreja Bratuža in izreka njegovi sestri, prof. Lojzki, in vsem svojcem iskreno sožalje. t Po kratki bolezni je mirno zaspala t v ♦ m v ♦ v Jožica Tomšič stara 97 let Žalostno vest sporočajo Daša, Vito, Tanja in Paolo, Dana in Giuseppe ter pravnuki Marco, Linda, Sofia, Nina in Jan. Pogreb bo v torek, 22. novembra, ob 9.30 v mrliški vežici doma za ostarele »San Vincenzo de Paoli« v Gorici. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Gorica, 22. novembra 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern - Gradišče ob Soči / KULTURA Torek, 22. novembra 2011 27 SEŽANA - Kosovelov dom Operni večer Novost je prepričala občinstvo - Projekt štirih solopevcev in pianistke Tamare Ražem Locatelli Kosovelov dom v Sežani je povabil ljudi v opero z novim projektom štirih poklicnih solopevcev in tržaške pianistke. Vsestransko dejavna Tamara Ražem Lo-catelli je zbrala okrog sebe pevce raznolikega izvora, ki jih druži skupna točka delovnega okolja, saj so vsi štirje kolegi opernega zbora gledališča Verdi v Trstu. Sar-dinska sopranistka Miriam Spano je z obsežnim in časovno neomejenim repertoarjem sodelovala pri raznih vokalnih skupinah pred zaposlitvijo v opernem gledališču v Genovi in nato v Trstu. Mezzoso-pranistka Silivia Bonesso iz Trevisa in neapeljski tenorist Francesco Cortese sta sodelovala z raznimi italijanskimi opernimi hišami, najbolj znan pri domači publiki pa je zagotovo tržaški baritonist Damjan Lo-catelli. Vsi so z glavnimi ali stranskimi vlogami sodelovali tudi kot solisti pri uprizoritvah raznih oper v tržaškem gledališču. Pevski protagonisti sežanskega večera so z izvedbami arij, duetov in kvartetov iz oper in operet pokazali ne samo svoje pevske sposobnosti, a tudi odrsko izkušnjo, ki izhaja iz vsakdanjega, neposrednega stika z opernimi uprizoritvami. Namesto običajnega koncerta je bila gledališka iluzija namreč bolj dodelana, saj so pevci zaznamovali vsako arijo tudi s primernim kostumom ali scenskim okvirom, z dinamičnimi izvedbami na odru in med publiko v dvorani, medtem ko so projekcije notranjosti in zunanjosti znanih opernih gledališč v ozadju, idealno uokvirjale dogajanje. Program je bil praznično dopadljiv, da bi lažje oral ledino v prostoru in okviru, kjer je tovrstna glasba manj pogosto prisotna. Raznolikost avtorjev v veliki večini italijanskega izvora je zaznamovala prvi, operni del večera, s pestrim zaporedjem prepoznavnih melodij, ki jih je smiselno uvedel prolog iz opere Gluma- či. Njegova pripovedna, recitativna narava ni ovrednotila najboljših sposobnosti baritonista, ki razpolaga s posebno zanimivim glasom, a se težje prepusti igri in je v bolj lirični naravi arije iz Verdijevega Don Carlosa kot tudi v sproščenem, operetnem vzdušju našel primernejšo izrazno osnovo. Z zvenečim glasom se je pri izvedbi obče znanih arij solidno odrezal zanesljiv tenorist, ki pa je na tem krstnem večeru razprostrl bolj skromno paleto vokalnih in ekspresivnih nians. S komično arijo Berte iz Seviljskega brivca in občuteno arijo princese iz Adriane Lecouvreur je mezzosopranistka modulirala v najbolj ekspresivne, tako duhovite kot dramatične tone večera. Sopranistka pa je s šaljivo živahnostjo izvedb kompenzirala bolj omejen dinamični razpon, ki so ga povzročile sezonske zdravstvene težave. Uigrana skupina pevcev je v drugem delu pričarala belle époque atmosfere v veselem vzdušju veznega prizora štirih elegantnih prijateljev, ki nazdravljajo s šampanjcem in kipečimi operetnimi arijami, dueti in prizori. Njihova povezanost na odru, tako kot sproščeno počutje, sta navdušila občinstvo glasbene abonmajske ponudbe sežanskega gledališča, ki so ga šaljive izvedbe, male koreografije in bri-ljantna glasba ponesle v radostni svet Vesele vdove, Dežele zvončkov in nenazadnje v luštno gostilno pri Belem konjičku. Pianistka Tamara Ražem je bila pevcem v profesionalno oporo, zdaj z operno temperamentnim, čustvenim igranjem, zdaj z operetno lahkotnostjo, s katerima je potrdila dolgoletno izkušnjo na tem zahtevnem koncertnem področju. Precej številna publika je nagradila dobrodošlo, posrečeno in skrbno izoblikovano zamisel pevsko-gledališkega večera, ki je prvič predstavil nadaljevanja vreden projekt novoustanovljene umetniške ekipe. (ROP) stalno gledališče fjk - Rossetti V malo dvorano se vrača Caterinino potovanje LJUBLJANA - Razstava v NUK Na ogled postavili Mladikinih 50 let V delu Sabrine Morena in Franca Peroja nastopa Lara Komar f. ross. V avli Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) so ob 50-letnici delovanja tržaške založbe odprli razstavo Mladikinih 50 let. Ob odprtju je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš menil, da je 50 let doba, po kateri se da presoditi uspešnost ustanov. Mladika se je izkazala za uspešno, je po-udaril.V 50 letih se je pokazalo, da v Mladiki delajo dobro, saj do leta 1991 niso prejemali pomoči niti s slovenske niti z italijanske strani, je poudaril Žekš, ki je prepričan, da je prav to založbo okrepilo. Danes je založba uspešna tako po številu naslovov kot avtorjev. «Manjšina mora tako kot država delovati na visokem nivoju», je še dejal Žekš, ki meni, da v založbi to dokazujejo izdana dela velikih avtorjev, kot so Boris Pahor, Alojz Rebula, Zorko Simčič in Miroslav Košuta. Urednica pri založbi Nadia Roncelli je izrazila veselje, da se »založba, ki deluje na robu domovine, tokrat predstavlja v njenem središču«. Spomnila je na začetke založbe, ki segajo v 50. leta minulega stoletja oziroma leto 1957, ko je v Trstu za- čela izhajati revija Mladika. Med pobudniki je izpostavila Jožeta Peterlina in Stanka Janežiča. Mladika je prvo knjigo - pesniško zbirko Brune Marije Pertot Moja pomlad - izdala leta 1961. Sprva so bile knjižne izdaje zelo redke, tako je v prvih 15 delovanja izšlo le 11 naslovov. Prva večja prelomnica za založbo je bilo leto 1991, ko so prejeli finančna sredstva iz matice. Kot drugi mejnik založbe pa je Roncellijeva omenila leto 1999, ko se je Mladika osamosvojila izpod Slovenske prosvete. Pri tržaški založbi je doslej izšlo okrog 300 naslovov, od pesniških zbirk, romanov, esejističnih in zgodovinskih del, do jezikovnih in drugih priročnikov, zbornikov, slovarjev ter otroških del. Z založbo je sodelovalo 120 avtorjev. Prvobitna skrb založbe je slovenski jezik, zato so večino del izdali v slovenščini, nekaj del pa je izšlo tudi v italijanščini, «da bi Italijanom spregovorili o slovenski prisotnosti na zamejskem območju», je poudarila urednica. V ta namen so med drugim izdali antologijo slovenskih avtorjev z naslovom Druga duša Trsta, ki jo je uredila Marija Pirjevec. (STA) Nad 3 mesece - do 2,60 % p.a. Nad pol leta - do 3,35 % p.a. Nad 1 leto - do 4,30 % p.a. Nad 2 leti - do 4,45 % p.a. Nad 3 leta - do 4,60 % p.a. □ BREZPLAČNO ODPRTJE IN VODENJE DEPOZITNEGA RAČUNA □ UGODNI PREMOSTITVENI KREDITI Poslovalnica Koper +386 5 66 348 68 www.volksbank.si V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI 28 Torek, 22. novembra 2011_VREME, ZANIMIVOSTI JEZIK NA OBROBJU Naši pisci zelo radi uporabljajo dvodelni vez-nik bodisi - bodisi v napačnem pomenu, hkrati pa pozabljamo, da je danes zastarel. V SSKJ ima bodisi kvalifikator knjižno, v SP pa neobčevalno. Oboje pomeni, da ga v navadnem govoru in v poročilih po navadi ne uporabljamo. Občutimo ga kot stilno posebnost, kakor da bi npr. namesto obraz zapisali obličje ali pa brižen namesto skrben. Poleg tega pa je raba tudi pomensko neustrezna, saj ga skoraj vedno najdemo tam, kjer pričakujemo zvezo tako - kakor, tako - kot, čeprav pomeni ali - ali. Nekdo je zapisal v svoji oceni neke predstave: »Sodelovanje (tržaških avtorjev) s tržaško gledališko skupino je plodno in zanimivo bodisi za gledalce bodisi za avtorje.« Pisec je hotel povedati, da je to sodelovanje plodno in zanimivo za obe strani, tako za gledalce kot za avtorje. Ker pa je tako kot zamenjal z bodisi, nam je sporočil, da je to sodelovanje zanimivo ali za gledalce ali za avtorje, torej ali za ene ali za druge, kar je popoln nesmisel. Z neustreznim stilno privzdignjenim veznikom bodisi - bodisi se je spremenila tudi sporočilnost napisanega, zato ga tudi nismo prav razumeli. V povedi: »Kljub zanimivi tematiki manjka novi komediji jasna sporočilna nota, bodisi realistična bodisi absurdno burkaška.« Danes bi zapisali, da manjka komediji jasna sporočilna nota, realistična ali absurdno burkaška. Bodisi oz. ali je ustrezen, če je poročevalec želel izpostaviti alternativo med obema, če pa je mislil, da manjka jasna sporočilna nota v obeh primerih, bi moral zapisati tako kot. Nesporna pa je pravilna raba bodisi v povedi: »Prebivalci prizadetih območij (prav naselij) so...primorani spati bodisi v hišah brez ogrevanja bodisi v hotelih ali verskih centrih.« Prisi- ljeni so namreč spati v neogrevanih hišah ali v hotelih. Danes bi morali bodisi zamenjati z ali, če bi hoteli pisati današnjemu času primerno. Zapomniti si moramo, da je dvodelni vez-nik bodisi - bodisi danes stilno zaznamovan in za splošno rabo neprimeren, po pomenu je sinonim veznika ali (poudar. ali - ali) in čeprav (če). Uporablja se: 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, a) ki se vsebinsko izključujejo: Prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali. (ali - ali) b) ki kažejo na možnost izbire: Službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta. Ptice si spletajo gnezda bodisi v grmovju bodisi v vejah (ali - ali). 2. V dopustnih odvisnih stavkih (v pomenu čeprav, če): Njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo. Spanje bodisi kratko, poživi človeka. Zgornji stavki bi dobili danes novo obliko in zapisali bi: Prebivalci so se poskrili ali razbežali v gozd. Službo lahko nastopi takoj ali čez pol leta. Ptice si spletajo gnezda v grmovju ali v vejah. Njegove opombe, čeprav pametne, odklanjajo. Spanje, tudi kratko, poživi človeka. Nikakor pa ne smemo uporabiti veznika bodisi - bodisi namesto zveze tako - kot, ker se s tem popolnoma spremeni pomen sporočila. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Dopolnilo k pismu Draga Slavca Na vem, ali je sploh kak Slovenec ali poznavalec slovenskega jezika sodeloval pri sestavljanju monumentalnega dela »Caduti, di-spersi e vittime civili dei comuni della regio-ne Friuli-Venezia nella seconda guerra mon-diale«. Niti ne vem, ali so knjige, ki obravnavajo goriško in tržaško pokrajino, dali v pregled kakemu človeku, ki vsaj nekoliko pozna slovenski jezik, slovensko zgodovino in zemljepis Slovenije. Da v delu mrgoli napak, ki temeljijo predvsem na neznanju, malomarnosti in površnosti, mi je dobro znano. Grozljiv je primer Ivane Draščič iz Buzeta, ki je umrla 5. maja 1945 ob 5. uri zjutraj v glavni bolnici, leta 2006 pa je dobila zlato kolajno za civilne zasluge, ker so jo vojaki jugoslovanske 4. armade ubili v ulici Imbriani med italijansko patriotično manifestacijo, ki se je pričela med 10. in 11. uro dopoldne 5. maja 1945. Seveda je bila odlikovana kot Giovanna Drassich. Na strani 747 knjige o tržaški pokrajini izvemo, da obstaja v dolinski občini tudi naselje »San Lorenzo in Selva«, kjer naj bi stanoval Guštinčič Viktor (rojen leta 1917), ki je padel kot borec 10. brigade IX. korpusa 16. 8. 1944 pri Stični. Deveti korpus se ni nikoli boril pri Stični in ni nikoli imel 10. brigade, ker je ta brigada bila v sestavu VII. korpusa, meja med VII. in IX. korpusom pa je tekla po železniški progi Trst - Ljubljana. V knjigi je nešteto zgrešenih navedb o enotah slovenske na- rodnoosvo-bodilne vojske, katerih pripadniki so bili v navedem delu obravnavani padli. Odkar sem vedel za Jova-Ivana Sancina, sem vedel, da je bil iz Doline, toda v monu-mentalnem delu, ki je nekako poluradna publikacija, piše na strani 760: »Nato e residente a San Dorligo della Valle-Crogole«. Ker naj bi bila knjiga sestavljena tudi na osnovi matičnih knjig, se mi zdi utemeljeno domnevati, da so se sestavljalci zglasili tudi v občinskih uradih v Dolini. Iz tega izhaja domneva, da so podatek o Krogljah dobili v pristojnem občinskem uradu. Toda to ni edina napaka. Kot enota, kateri je Jovo pripadal, je naveden »Di-staccamento Litorale Meridionale«, toda Juž-noprimorski odred je bil prvič ustanovljen šele 13. februarja 1943, skoraj deset mesecev po Jovovi smrti. Na isti strani piše tudi, da je bil rojen v Krogljah Ljubomir Sancin-Stojan, o katerem piše v knjižici, ki jo leta 2004 izdala Sekcija VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg pod pokroviteljstvom Občine Dolina, da je bil rojen v Dolini v hiši s številko 110. Na osnovi bežnega pregleda tega poluradnega seznama vojnih žrtev je bilo mogoče ugotoviti vsaj 26 žrtev iz Krogelj. Zato bi bilo dobro, da bi domačini natančno pregledali celoten seznam, ki je v navedeni knjigi, in popravili vse napake. Samo Pahor tolmin - Na soški fronti v 1. svetovni vojni Nemška ambasada se je spomnila svojih padlih vojakov Nemška ambasada v Ljubljani se je spomnila nemških vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni v Zgornjem Posočju S preprosto, vendar prisrčno proslavo, se je prejšnjo nedeljo nemška ambasada v Ljubljani spomnila nemških vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni v Zgornjem Posočju. Proslava je bila v Tolminu ob grobnici padlim, ki jo je Nemčija zgradila konec tridesetih let prejšnjega stoletja. Gre pa za nemške vojake, ki so padli v 12. soški bitki konec oktobra 1917. Takrat je Nemčija namreč poslala več enot, ki so sodelovale in odločilno vplivale na preboj italijanske fronte pri Kobaridu. Takrat je v Posočju padlo približno 1000 nemških vojakov, ki so svoj zadnji dom našli na raznih pokopališčih na Tolminskem in Bovškem. Predstavništvo nemške ambasade, ki jo je vodil veleposlanik Werner Burkart, je naprej položilo venec na spomenik padlim na vojaškem pokopališču v Ločah pri Tolminu, nato pa še v omenjeni grobnici. Grobnica se nahaja tik ob Soči, nedaleč od razpadajočega hotela in casinoja Paradiso v Tolminu. Vsa okolica, kjer se je še do pred nekaj leti širil lep gozdič z urejenimi pešpotmi in trim stezo, kaže danes precej bedno podobo, kar seveda ne more biti v čast prikupnemu mestecu, kot je Tolmin. V kratkem nagovoru s prevodom v slovenščino, se je je veleposlanik spomnil krutih dogodkov v prejšnjem stoletju, ki sta ga zaznamovali dve svetovni vojni. Izrazil je upanje, da bi se podobni dogodki ne ponavljali več in da so se strasti v Evropi končno umirile. Sledil je kratek verski obred, ki sta ga darovala evangeličanski in katoliški duhovnik, oba vojaška kurata v slovenski vojski. Naj omenimo, da je bil na proslavi prisoten tudi dr. Vasja Klavora, podpredsednik slovenskega državnega zbora in velik poznavalec krutih dogodkov iz prve svetovne vojne. Poleg predstavnikov domačih društev, ki se ukvarjajo s proučevanjem dogajanja v 1. svetovni vojni, je bila prisotna tudi delegacija Kočevskih Nemcev iz Slovenije. Vojaška trobenta je z znano nemško pesmijo »Ich hab' einen Kamerad« zaključila s spomini nabito tolminsko proslavo. (vip) ljubljana - Jurij Paljk za Objektiv Silvio Berlusconi nam je zapustil internet iz kamene dobe Silvio Berlusconi je v desetih letih, ko je bil na položaju in vodil Italijo, podeseteril svoje premoženje. Ali je genij ali pa je posloval v posebno ugodnih okoliščinah, se sprašuje Jurij Paljk v intervjuju za sobotno prilogo Objektiv ljubljanskega Dnevnika. Odgovorni urednik tednika Novi glas, ki je tudi pesnik in umetnostni kritik, je novinarju Ervinu Hladniku Milharčiču razkril svoja gledanja na politično situacijo v Italiji v času Berlusconijeve vladavine. Paljk, ki s simpatijo omenja Berlusconijevega naslednika Maria Montija, tudi citira nekdanjega deželnega svetnika KPI iz Gorice Ivana Bratine, ki je prepričan, da so tisti, ki so volili Berlusconija, slabši kot on. Silvio nam je zapustil internet iz kamene dobe, zato smo prisiljeni gledati novinarske komedije na njegovih televizijskih kanalih. »V Grčiji policija tepe ljudi, v Italiji še ne. Mi pa tukaj niti na televiziji ne vidimo, kako grška policija tepe demonstrante. Če hočeš to videti, moraš gledati BBC,« pravi še Paljk v intervjuju. Gorico primerja s staro gospo, ki na oknu opazuje življenje, kako teče mimo nje. Berlusconi nam je dal župana Ettoreja Romolija, na prvi pogled se ni nič spremenilo, v resnici pa je vse postavljeno na glavo, je prepričan Paljk. V nadaljevanju intervjuja govori o trgovskem centru Qlandija v Novi Gorici, v katerega redno zahaja tudi goriški podžupan iz vrst desnice, in o tem kako goriška mestna uprava gradi simbolno mejo na stari meddržavni meji. Pri tem omenja zaprtje tunela, ki iz mesta pelje proti Novi Gorici, in »slavolok« na avtocesti pri Vrtojbi, ki kaže, kje je bila meja. Ljudje na Goriškem pa so na srečo našli izvirne načine sobivanja veliko pred politiko, ki ne vidi pet metrov pred seboj, meni še Paljk. odprta tribuna Kateri so razlogi za zlom (prevladujoče) ekonomske teorije? Finančno krizo lahko v dobri meri jemljemo kot izraz kritičnega stanja ekonomije. Ekonomija je družboslovna veda, ki preučuje gospodarske procese, organiziranost produktivnih procesov in delovne sile, rabo in gospodarjenje z naravnimi resursi ter trženje produktov, končnih izdelkov in servisov. Čeprav se ekonomija deli na številne branže, lahko trdimo, da so danes prevladujoči ekonomski principi zelo homogeni - tako enostavni, da so skoraj banalni. V zadnjih desetletjih se je celotna ekonomska teorija razvijala okoli koncepta tržnega gospodarstva - gospodarskega sistema, ki naj bi bil nadrejen katerikoli gospodarski in politični alternativi. Glavni teoretični pristop, ki je prevladal nad alternativami, predstavlja tržno gospodarstvo kot najboljši gospodarski sistem, ki naj bi politično izhajal iz demokracije in jo obenem zagotavljal. Moč politike naj bi se manjšala zaradi enostavnega razloga: prevelike moči tržnega gospodarstva. Dolgoročno naj bi se namreč trg uravnaval samodejno, zato bi nadziranje vlade in politična supervizija postala povsem odvečna in nezaželena - predvsem zaradi nepotrebnih stroškov. T. i. »neoklasična sinteza« namreč trdi, da se - razen v izjemnih primerih, ko je podvržen vplivu zunanjih dejavnikov - trg samodejno uravnava in ohranja pravo mero ravnovesja. Nikakor ne upošteva endogene problematike v tržnih sistemih, kot sta na primer špekulacija ali celo korupcija. Alternativni pristopi so bili večinoma zasenčeni. Tak je primer ekonomske šole, ki temelji na konceptu pojemajoče gospodarske rasti, ki ima danes največ pristašev na francoskih, nekaj pa tudi na italijanskih univerzah. Najpomembnejši predstavnik omenjene šole je francoski ekonomist in družboslovec Serge Latouche, marsikaj skupnega z njegovimi stališči pa imata italijanski ekonomist Andrea Segre (po rodu Tržačan, poučuje na Univerzi v Bologni) in ameriški Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz. Vsi trije poudarjajo pozornost do narave in željo po premišljenem ravnanju z naravnimi resursi. Ekonomisti, ki izhajajo iz te šole, se potegujejo za pravičnost v družbi, pri tem pa opozarjajo, da ni nujno, da jo tržno gospodarstvo zagotavlja samodejno. Prav obratno: nepremišljeno ravnanje s sodobnimi gospodarskimi procesi lahko škoduje naravnemu ravnovesju in tako veča razkorak med »bogatimi« in revnimi. Ekonomska teorija je v zadnjih desetletjih delovala nekritično, kar pomeni, da večina ekonomistov nikakor ni bila sposobna aplicirati tolikšne samokriti-čnosti, kot jo zagovarjajo predstavniki drugih družbenih ved in ki jo je v sociologiji populariziral angleški družboslovec Anthony Giddens. Vprašanja, ki se nam porajajo v zvezi s finančno krizo, so sledeča: zakaj je večina ekonomistov slepo verjela v teorije premočrtnega gospodarskega razvoja, ne da bi pri tem razumela globlje gospodarske dinamike in kompleksnost družbenih sistemov, na katerih sloni globalno gospodarstvo? Zakaj so bili zasenčeni ekonomisti, kot je Keynes, ki so opozarjali na nevarnost, da se tudi v naprednih tržnih gospodarstvih lahko porajajo krize in da ne gre le za občasne padce, ki dolgoročno vsekakor ne bi zavirali rasti in gospodarskega napredka? Ali lahko še zaupamo trditvam, da tržno gospodarstvo zagotavlja demokratično družbeno ureditev, kjer je uspeh zagotovljen vsem, ki so sposobni in ki se med študijem in kasneje na delu trudijo in si prizadevajo za dobre rezultate? In nenazadnje: ali so ekonomski modeli res pripomoček za razumevanje družbenih in socio-eko-nomskih dinamik ali pa so včasih uporabljeni v politične namene za legitimacijo določenih gospodarskih politik? Za res kakovostno uveljavitev ekonomije so po mojem mnenju pomembne naslednje točke: - možnost, da so različni pogledi na gospodarstvo in družbo v začetku enakovredni, torej manj hierarhije med različnimi ekonomskimi šolami in več prostora za alternativne pristope;. - prizadevanje, da se iz teh pristopov izlušči skupne točke in zaključke ter slednje razvija v skupno politiko, ki lahko postane prava podlaga za zdravo demokracijo; - boljša komunikacija ekonomskih ugotovitev in razmišljanje, kako lahko ugotovitve sovpadajo in se prepletajo s tistimi, ki izhajajo iz ostalih družbenih ved (predvsem sociologije in političnih ved). Mitja Stefancic / SVET Torek, 22. novembra 2011 29 španija - Po nedeljskih predčasnih volitvah Rajoy obljublja znoj in solze, socialisti priznali pekoč poraz V parlamentu bo konservativna Ljudska stranka imela absolutno večino MADRID - Vodja španske Ljudske stranke Mariano Rajoy je po zmagi njegove stranke na nedeljskih volitvah obljubil, da se bodo stvari v Španiji postavile na pravo mesto, »če jih bodo pravilno upravljali«. »Čudežev pa ne bo. Tudi obljubljali jih nismo,« je dejal. Poraženi socialisti pa so medtem že napovedali prenovo stranke in izredni kongres februarja. Rajoy se je takoj po zmagi na volitvah že znašel na trdih tleh španske realnosti - finančni trgi včeraj niso pokazali nobenega olajšanja pred napovedano zamenjavo vodstva v Madridu. Španski vrednostni papirji so še naprej padali, zahtevane obrestne mere na španske obveznice pa znova dvigovale. Borzni indeks IBEX 35 je tako na madridski borzi zdrsnil že za 2,3 odstotka, zahtevani donos do dospelosti španskih 10-letnih obveznic pa je dosegal že 6,5 odstotka, potem ko je bila v petek še pri 6,345 odstotka. Kot opozarjajo analitiki, bo imel Rajoy ob globoki zadolženost Španije in vse hujši dolžniški krizi v območju evra precej malo manevrskega prostora. Rajoy sicer obljublja korenito zmanjšanje proračunske luknje, ki pa bo še vedno precejšnja in višja od dovoljenega 3-odstotnega primanjkljaja BDP. Španija je namreč lani v proračunski blagajni beležila kar za 9,3-odstotka BDP primanjkljaja, letos pa naj bi dosegel 6 odstotkov BDP. Rajoy napoveduje, da bodo primanjkljaj že v letu 2012 spravili na 4,4 odstotka BDP. V Ljudski stranki sicer poudarjajo, da so vseskozi opozarjali, da Španiji ne bo lahko iziti iz dolžniške krize. "A narediti moramo vse, da povrnemo zaupanje v državo in da povrnemo kredibilnost španskega gospodarstva," je za špansko televizijo dejala Maria Dolores Cospedal, ki velja za drugega človeka v stranki. V nasprotju s finančnimi trgi pa so prvi odzivi na zmago španskih konservativcev pozitivni. Nemška kanc-lerka Angela Merkel je že napovedala, da si želi tesnega sodelovanja z Ra-joyem, obljubila pa mu je tudi pomoč pri iskanju rešitev za izhod Španije iz dolžniške krize. Vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je sicer opozoril, da sprememba na čelu vlade še ne spreminja problemov Španije in Rajoya pozval, naj vztrajajo pri varčevalnih ukrepih, da bi tako morda pomirili finančne trge. Socialisti sedanjega premiera Jose-ja Liusa Rodrigueza Zapatera pa so se na drugi strani po velikem nedeljskem porazu že začeli ukvarjati sami s sabo. Zapatero je že napovedal izredni kongres stranke za februar prihodnje leto, ki naj bi stranko popeljal "v novo ero". Sam sicer do tedaj ostaja na čelu stranke, po mnenju poznavalcev pa se ne bo potegoval za nov mandat. Španski socialisti so sicer v nedeljo doživeli enega največjih porazov v zgodovini. V 350-članskem parlamentu bodo imeli poslej 110 poslancev ali kar 59 manj kot doslej. Manj sedežev še niso imeli. Ljudska stranka pa je na drugi strani dobila 186 poslanskih sedežev, medtem ko jih je doslej imela 154. Tudi Zapatero sam je na včerajšnji novinarski konferenci volilni rezultat označil za "slabega", vseeno pa je pohvalil volilno kampanjo, ki jo je vodil glavni kandidat socialistov Alfredo Perez Rubalcaba, čeprav se je moral, kot se je izrazil Zapatero, »boriti proti hudemu protivetru« oz. kriznemu položaju, v katerem se je znašla Španija. (STA) Novi premier Mariano Rajoy se veseli volilne zmage ansa palestina - Prvi obisk v Ramali po več kot 10 letih Jordanski kralj za spravo med Fatahom in Hamasom RAMALA - Jordanski kralj Abdulah II. je včeraj prvič po več kot desetletju obiskal Zahodni breg. Namena obiska nobena od strani ni natančneje pojasnjevala, palestinski predsedniki Mahmud Abas pa je po pogovorih izpostavil podporo jordanskega kralja Palestincem. Jordanski monarh se je na obisku mudil le nekaj dni pred srečanjem Abasa in izgnanega voditelja gibanja Hamas Kaleda Ma-šala v Kairu. Do srečanja prihaja v okviru prizadevanj Aba-sovega Fataha in Hamasa za uresničitev spomladi doseženega spravnega dogovora. Ta med drugim predvideva oblikovanje prehodne vlade, ki bi jo sestavljali politično neopredeljeni tehnokrati. Vlada bi v roku leta dni pripravila predsedniške in parlamentarne volitve. A vlade stranema doslej še ni uspelo oblikovati, predmet spora sta tako njena sestava kot vprašanje, kdo bo premier. Jordanski kralj naj bi na pogovorih z Abasom načel tako vprašanje bližnjega srečanja v Kairu kot tudi palestinska prizadevanja za članstvo v ZN. Po odhodu Abdu-laha II. je Abas za novinarje dejal le, da je šlo za »pomemben in zgodovinski obisk s sporočilom podpore«. Ob tem se je zahvalil jordanskemu kralju za »močno podporo palestinskim oblastem in palestinskim prizadevanjem«. Je pa pred tem jordanski zunanji minister Naser Džudeh na novinarski konferenci s palestinskim kolegom Rijadom al Mal-kijem izrazil podporo uresničevanju dogovora med Fata- hom in Hamasom. Kot je poudaril, je tudi za Jordanijo sprava izjemno pomembna. »Kralj je vedno poudarjal, da moč prihaja iz enotnosti palestinske strani,« je dejal Džudeh. Jordanski minister je izrazil tudi podporo prizadevanjem bliž-njevzhodne četverice (ZDA, ZN, EU in Rusije) za obnovitev mirovnih pogajanj med Palestinci in Izraelom. »Podpiramo obnovo neposrednih pogajanj, saj je njen cilj zagotoviti neodvisno palestinsko državo,« je dejal Džudeh. Sirske sile streljale na turške romarje HOMS/ANKARA - Sirske sile so blizu mesta Homs v nedeljo pozno zvečer streljale na avtobus s turškimi romarji, ki so se vračali iz Meke. Po navedbah turških medijev sta bila v napadu ranjena dva turška državljana. Ranjena voznika in romarja so prepeljali v bolnišnico v mesto Antakya na jugu Turčije blizu meje s Sirijo. Tokratni napad bi lahko še prispeval k napetostim med Turčijo in Sirijo, ki so se v zadnjem času močno zaostrile. Turčija namreč vse glasneje izraža kritiko nasilnega zatiranja protirežimskih protestov v državi. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je kmalu po napadu posvaril sirskega predsednika Bašarja al Asada, da so njegovi dnevi šteti, saj z uporabo sile ne more ostati na oblasti v nedogled. (STA) Srbija in Kosovo nadaljujeta dialog pod okriljem EU BRUSELJ - Srbija in Kosovo sta včeraj v Bruslju nadaljevala dialog pod okriljem EU, ki je bil prekinjen septembra. Dialog se bo nadaljeval tudi danes. V zadnjem, šestem krogu dialoga v začetku septembra sta strani dosegli dogovor o carinskih pečatih in katastrih, nato pa so bili pogovori prekinjeni zaradi napetosti na severu Kosova, kjer živijo večinoma Srbi. Vodja kosovske delegacije, podpredsednica kosovske vlade Edita Tahiri, je povedala, da bodo razpravljali o skupnem nadzorovanju prehodov v okviru "integriranega upravljanja meja", kar vključuje priznanje kosovske državnosti. Beograd temu nasprotuje. V sedmem krogu bosta sicer Beograd in Priština razpravljala še o energetskih in telekomunikacijskih vprašanjih, regionalnem sodelovanju, priznavanju univerzitetnih diplom in izvajanju doslej doseženih dogovorov. EU nadaljevanje dialoga Prištine in Beograda pričakuje v zameno za dodelitev statusa kandidatke Srbiji, o čemer bodo članice unije odločale decembra. Belgijski vladni mandatar kralju ponudil odstop BRUSELJ - Vodja frankofonskih socialistov Elio Di Rupo je belgijskemu kralju Albertu II. ponudil odstop s položaja mandatarja za sestavo nove vlade. Di Rupo je kralja seznanil z zastojem pri pogajanjih o proračunu ter so-cialno-gospodarskih vprašanjih, ki naj bi vodila do oblikovanja vlade. Kralj odstopa še ni sprejel, temveč je šest strank, ki sodelujejo v pogajanjih o novi vladi, pozval k rešitvi politične krize v državi, ki je že 526 dni brez vlade. Zadnja pogajanja so propadla, potem ko sta flamska in frankofonska des-nosredinska stranka zavrnili načrt Di Rupa za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Putin na borilnem spektaklu deležen žvižgov občinstva MOSKVA - Ruski premier in najverjetnejši prihodnji predsednik države Vladimir Putin je včeraj doživel nepričakovan hladen tuš in žvižge množice, ko je po koncu borilnega spek-takla čestital ruskemu zmagovalcu. Da je bila zadrega za Putina, ki se rad postavlja s svojo možatostjo, še večja, so ta zanj neprijeten dogodek v živo prenašali celo po televiziji. Putin je takoj po koncu krvavega "ultimate fighta", ki je v Rusiji zelo priljubljen, splezal v ring, da bi ruskemu težko-kategorniku Fedorju Emelianenku čestital za zmago nad Američanom Jeffom Monsonom. Ko pa je hotel povedati še nekaj besed, so ga preglasili žvižgi in klici negodovanja. (STA) KAIRO - Vlada egiptovskega premiera Esa-ma Šarafa je včeraj ponudila odstop. Odstopila je po treh dneh nasilja varnostnih sil nad protestniki, ki je po državi zahtevalo najmanj 24 življenj. Tiskovni predstavnik vrhovnega sveta oboroženih sil, ki vodi državo od padca predsednika Mubaraka februarja letos, Mohamed Hijazi je ob tem sporočil, da so se za odstop odločili »glede na težke razmere v državi«. Dodal je, da bo zaradi teh razmer vlada naloge opravljala, dokler njenega odstopa ne bo sprejel vrhovni vojaški svet. Po poročanju arabske televizije Al Džazire je vojaški svet odstop že sprejel, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na egiptovsko televizijo, pa je vojaški svet odstop vlade zavrnil. Vlada je sicer še izrazila »globoko obžalovanje ob bolečih dogodkih« ter Egipčane pozvala k zadržanosti in miru, tako da bi se v državo vrnila stabilnost pred parlamentarnimi volitvami. Šaraf je ob množični podpori vodenje vlade prevzel marca. Protestniki, ki so strmoglavili Muba-rakov režim in ki so njegovo imenovanje takrat množično podprli, ga sedaj kritizirajo zaradi šibkosti v odnosu do vrhovnega sveta oboroženih sil. Egiptovske opozicijske sile so za danes sklicale množični protest v Kairu, na katerem bodo Prizor z včerajšnjih spopadov na ulicah v Kairu ansa zahtevali prenos oblasti z vojske na civilne oblasti. V spopadih med protestniki in vojsko je bilo v Kairu, Aleksandriji, na severu Egipta in v Suezu po podatkih ministrstva za zdravje v treh dneh ubitih 24 ljudi, več sto je bilo ranjenih. Po podatkih nemške tiskovne agencije dpa je ranjenih 1500 ljudi. Policija in vojska sta proti več tisoč demonstrantom, ki so se včeraj zbrali na osrednjem kairskem trgu Tahrir, uporabili gumijevke in solzivec, protestniki pa so nanje metali kamenje. Na trgu, ki ostaja zaprt za promet, naj bi še vedno vztrajalo več tisoč ljudi. Po nasilju varnostnih sil nad protestniki so opozicijske skupine za danes na kairskem trgu Ta-hrir sklicale množični protest pod naslovom Protest milijona za narodno rešitev. (STA) madžarska - Polemika Vladajoča stranka želi socialistom danes naprtiti odgovornosti komunizma BUDIMPEŠTA - Madžarska vladajoča stranka Fidesz je v nedeljo parlamentu predložila predlog zakona, po katerem bi opozicijski socialisti morali odgovarjati za zločine komunistične oblasti pred padcem režima leta 1989. Kot v osnutku poudarjajo predlagatelji, madžarska država ne more biti osnovana na grehih komunističnega režima. Socialisti (MSZP) naj bi nosili odgovornost za komunistične zločine kot "dediči zapuščine" njihove predhodnice, socialistične delavske stranke (MSZMP). Kontinuiteto med obema strankama so zagotovile "osebne vezi", navaja predlog zakona. Predlog zakona, ki bi v primeru sprejetja postal del madžarske ustave, nekdanjo komunistično stranko in njene naslednike, današnje socialiste, označuje kot "kriminalno organizacijo". Fidesz v osnutku dodaja, da bo s 1. januarjem 2012, ko bo na Madžarskem v veljavo stopila nova, s strani borcev za človekove pravice in demokracijo močno kritizirana ustava, spet mogoče "vzpostaviti pravico". Socialisti so Fideszovo potezo označili kot stigmatizacijo moderne madžarske levice. »Cilj vlade ni kaznovanje komunističnih zločincev, ampak kriminalizacija današnjih socialističnih politikov, ki so bili v času menjave režima stari med 8 in 15 let,« je osnutek komentiral namestnik predsednika socialistične stranke Ger-gely Barandy. Fideszevo ravnanje je obsodil tudi ustavni pravnik Gyorgy Kollath, ki je osnutek zakona opisal kot ozkogleden poskus na raven zakona povzdigniti skrajno politično sporočilo. (STA) 30 Torek, 22. novembra 2G11 glasba - Britanska skupina V petek v Trstu legendarni progresivni rock bend Yes Britanski bend Yes, eden najznamenitejših predstavnikov progresivne rock glasbe, bo v petek, 25. novembra, nastopil v tržaški športni palači Čarbola. Skupina, ki se je zapisala v zgodovino rock glasbe sedemdesetih in osemdesetih let, je v teh tednih na evropski turneji, na kateri predstavlja novo ploščo Fly from here. V svoji karieri je bend Yes prodal preko 30 milijonov albumov in prejel veliko platinastih plošč. Zasedba se je v preko štiridesetih letih dejavnosti večkrat spremenila; basist Chris Squire je član od ustanovitve, kasneje pa so se skupini pridružili Geoff Downes (klaviature), kitarist Steve Howe, bobnar Alan White in pevec Benoit David. Nov CD skupine je doživel zelo dober sprejem s strani oboževalcev in kritikov ter peti zvezdic v reviji Guitarist Magazine. Nove skladbe kot tudi uspešnice iz albumov Drama, Fragile, Close To The Edge in 90125 bodo tvorile program koncertov evropske turneje legendarne skupine, ki se bo dotaknila Trsta s sodelovanjem društva Musicalibera. Prodaja vstopnic poteka na spletnih straneh www.radioattivita.com, www.bo-xol.it, www.azalea.it ali v prodajalni Ticket Point na Korzu Italia 6/c v Trstu (tel. 040 3498276/77) Društvo Musicalibera bo na koncu novembra poskrbelo tudi za »zbirateljska« glasbena doživetja, saj bo 27. novembra priredilo v tržaški športni palači (Ulica Visinada 7) že tradicionalni sejem plošče. zgorovska glasba - Skupen koncert Danes na Škofijah zbora APZ UP in Jacobus Gallus Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP), ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), prireja v sklopu mednarodnega koncertnega cikla vokalne in instrumentalne glasbe Simfonic voices 2011/2012 koncert pevskih zborov APZ UP ter zbora Jacobus Gallus, ki deluje v okviru Glasbene matice v Trstu. Koncert bo danes, 22. novembra, v dvorani KS Škofije, s pričet-kom ob 20. uri. Vstop je prost! Zbora želita s koncertom še nadgraditi medsebojno sodelovanje ter predstaviti kvalitetno zborovsko petje z obeh strani slovensko-italijanske meje ter na simbolični ravni s pesmijo povezati zamejske rojake z matično domovino. Prvi bodo na odru zapeli pevci APZ UP, in sicer pod taktirko mlade dirigentke Andreje Hrvatin. V tem prvem delu bodo predstavili predvsem program, ki ga bodo izvajali na regijskem tekmovanju primorskih zborov, ki bo potekalo v soboto v Postojni. Sledil bo nastop tržaškega zbora Jacobus Gallus pod taktirko Marka Sancina. Zamejski zbor se bo predstavil z raznolikim programom posegajočim v vsa glasbena obdobja in raznovrstnih skladateljev. Koncert bodo sklenili pevci APZ UP, tokrat pod taktirko dirigenta Ambroža Čopija, poleg klasičnih zborovskih del bodo poslušalcem predstavili tudi priredbe ljudskih pesmi iz bogate zakladnice istrske dediščine. APZ UP že osmo leto deluje v Kopru pod okriljem ŠOUP-a. V zboru pod vodstvom skladatelja in dirigenta Ambroža Čopija poje približno 50 študentk in študentov ter drugih zborovskih zanesenjakov. Za kvaliteten razvoj posameznikov skrbi asistentka dirigenta Andreja Hrvatin. Zbor posega v vse glasbene zvrsti in stile od renesanse do današnjih dni. Posebno pozornost namenja primorskim skladateljem. V lanski sezoni se je predstavil s projektom 'Storu si je lepi vrt', istrske ljudske pesmi in plesi v sodelovanju z glasbeno skupino Vru-ja. Maja 2011 pa je nastopil na rock spek-taklu skupine Elvis Jackson ob zaključku njihove mednarodne turneje v ljubljanskih Križankah. APZ UP se je z velikimi uspehi predstavil tudi na tekmovanjih doma in v tujini. Zbor Jacobus Gallus deluje v okviru Glasbene matice v Trstu. Ustanovil ga je Stojan Kuret leta 1991 in ga vodil do leta 1993. Sestavljali so ga pevci, ki so istega leta 1991 sodelovali pri projektu Gallusovo zvočno bogastvo ob 400-letnici skladateljeve smrti. Zbor predstavlja in valorizira predvsem slovensko glasbeno kulturo na Tržaškem: v tem sledi zgledu istoimenskega predhodnika, ki ga je do leta 1974 vodil priznani skladatelj in zborovodja Ubald Vrabec. Od septembra 2008 zbor vodi Marko Sancin. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V soboto, 26. novembra, ob 20.300 / komedija Mira Gavrana v priredbi Borisa Kobala »Šoferji za vse čase«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Jutri, 23. novembra, ob 20.30 / David Harrower: »Blackbird« / Režija: Lluis Pasqual / Nastopajo: Massimo Popoli-zio, Anna Della Rosa in Silvia Altrui. / Ponovitve: od četrtka, 24. do sobote, 26., ob 20.30 ter v nedeljo, 27. novembra, ob 16.00. V sredo, 30. novembra, ob 20.30 / William Shakespeare: »Misura per misura«. / Prevod: Alessandro Serpieri / Režija: Marco Sciaccaluga. / Ponovitve: v četrtek, 1. decembra, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 2. in soboto, 3. ob 20.30 ter v nedeljo, 4. decembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 22. novembra, ob 21.00 / Sabrina Morena in Franco Pero »Il viag-gio di Caterina« / režija: Franco Pero / igrajo: Lara Komar, Maria Ariis, Paolo Fagiolo, Ester Galazzi, Elena Husu in Franco Migliaccio / ponovitve: v sredo, 23., četrtek, 24., in v petek, 25. novembra, ob 21.00, v soboto, 29. novembra, ob 17.00. V torek, 29. novembra, ob 21.00 / Cor-rado Augias in Vladimiro Polchi: »Il moro di Venezia (Anatomia di un sui-cidio)« / režija: Andrea Liberovici / nastopa: Luciano Roman. / Ponovitve: od 30. novembra do 3. decembra ob 21.00 in 4. decembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 25. novembra, ob 20.30 / Manlio Santanelli: »L'aberrazione delle stelle fisse«. Režija: Maurizio Zacc-higna / Nastopajo: Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Maurizio Zacchi-gna, Roberta Colacino / Ponovitve: v soboto, 26. novembra, ob 20.30, v ne- deljo, 27. in v torek, 29 novembra, ob 16.30, od srede, 30. novembra, do sobote, 3. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30. V nedeljo, 27. novembra, ob 11.00 / Predstava za otroke: »Un pianeta tira 1'altro«. Gledališče "dei Fabbri" V nedeljo, 27. novembra, ob 16.30 / Predstavi za otroke: »La neve raccon-ta« in »Oceania«. / Ponovitev: v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 22. novembra, ob 20.45 / Molière: »Il borghese gentiluomo«. / Režija: Massimo Venturiello in Tosca. V torek, 29. novembra, ob 20.45 / Giu-lio Cavalli: »L'innocenza di Giulio (An-dreotti non è stato assolto)« / režija: Renato Sarti / igrata: Giulio Cavalli in Stefano Cisco Bllotti. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Jutri, 23. novembra, ob 20.45 / Bertolt Brecht: »La resistibile ascesa di arturo Ui« / Režija: Claudio Longhi / Nastopa: Umberto Orsini / Ponovitve: v četrtek, 24., v petek, 25., in v soboto, 26. novembra, ob 20.45, v nedeljo, 27. novembra, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 22. novembra, ob 18.00 / Gri-gor Vitez: »Anton«. V četrtek, 24. novembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. / Ponovitev: v sredo, 30. novembra, ob 20.00. KOPER Gledališče Koper Jutri, 23. novembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. Ponovitve: od četrtka, 24., do sobote, 26. novembra, ob 20.00. Malo gledališče V četrtek, 24. novembra, ob 12.30 / Kenka Lekovich: »I speak Gulasch«. KOMEN Kulturni dom V nedeljo, 27. novembra, ob 19.00 / monokomedija »Fotr« / režija: Nataša PRIREDITVE Barbara Grančner / igra Lado Bizovi-čar. LJUBLJANA Cankarjev dom Kosovelova dvorana V soboto, 26. novembra, ob 20.30 / predstava »Ženske iz 6. nadstropja (Les femmes du 6ème étage)« / režija: Phillipe Le Guay / ponovitve do 30. novembra, ob 20.30. Linhartova dvorana V nedeljo, 27. novembra, ob 20.00 / Franck Chartier, Gabriela Carrizo: «V najem (A louer)« / gledališče Peeping Tom, Bruselj, Belgija / Ponovitev v ponedeljek, 28. novembra ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Danes, 22. novembra, ob 18.00 / Vladimir Stojsavijevic: »Ljubezen in država« / ponovitve: v sredo, 23. novembra, ob 19.30, v četrtek, 24. novembra, ob 17.00, v petek, 25., v soboto, 26., v torek, 29. in v sredo, 30. novembra, ob 19.30. V soboto, 26. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec« / ponovitev v ponedeljek, 28. novembra, ob 18.00. Mala dvorana Jutri, 23. novembra, ob 20.00 / Kolektiv Narobov: »FM« / ponovitev v četrtek, 24. novembra ob 20.00. V petek, 25. novembra, ob 20.00 / Jean Anoulih: »Orkester« / ponovitev v soboto, 26. novembra, ob 20.00. V ponedeljek, 28. novembra, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. V torek, 29. novembra, ob 20.00 / Gyorgy Spiro: »Prah« / ponovitev v sredo, 30. novembra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Danes, 22. novembra, ob 20.00 / avtorski projekt Maruše Geymayer-Oblak: »Diva svetnica mati prasica« / ponovitev v četrtek, 24. novembra, ob 20.00. Jutri, 23. novembra, ob 19.00 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor-janski« / režija: Vito Taufer. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V četrtek, 24. novembra ob 20.30 bo v Veliki dvorani koncert filmske glasbe v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Davida de Villiersa. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 22. novembra, ob 20.30 / Mu- zikal v angleškem jeziku / Michael Feat-ley: »Lord of the dance«. Športna palača pri Čarboli V petek, 25. novembra, ob 21.00 / koncert skupine Yes. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 11. decembra, ob 18.00 / Nastopa mešani pevski zbor Jacobus Gallus. Zborovodja: Marko Sancin. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 24. novembra, ob 20.45 / Nastopata: Laura Bortolotto - violina in Mateo Andri - klavir. V petek, 2. decembra, ob 20.45 / Nastopa: Jan Michiels - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V ponedeljek, 28. novembra, ob 20.45 / Tolzer Knabenchor / vodi: Gerhard Schmidt-Baden / Bachove skladbe. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 23. novembra 2011, ob 20.15 / koncert hrvaške zasedbe Druyd Heavy Wood Band / Dubravko Lapaine (didgeridoo, harmonij), Mary Crnko-vic-Pilaš (glas) in Ivan Uravic (akustična kitara, tamburica). LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V soboto, 26. novembra, ob 18.00 / Koncert združenih izbranih mladinskih zborov Slovenije v počastitev Svetovnega dne zborovske glasbe. V ponedeljek, 28. novembra, ob 19.30 / Koncert »Prifarski muzikanti - poklon Sloveniji« / Nastopajo skupine: Ano ur-co al pej dvej, Lara Jankovič, Darja Štraus Tissu, Juan Vasle, Akademska folklorna skupina France Marolt, Primož Grašič ... V torek, 29. novembra, ob 20.00 / »Neustavljiva energija« / Nastopajo: Nuša Derenda s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in gosti. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: -/ Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom Gorica: danes, 22. novembra, ob 18. uri, bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20) v okviru praznovanja 30-letnice ustanove odprtje skupinske mednarodne razstave, ki nosi naslov Poklon ob 30-letnici Kulturnega doma (1981 -2011). Za to priložnost je svoja dela poklonilo 42 likovnih in fotografskih umetnikov iz celotnega goriškega prostora pa tudi iz Trsta, Vidma, Benečije, Slovenije, Italije, BiH in Hrvaške. Razstava bo odprta vse do 9. decembra 2011. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Novo krilo NG, Narodna galerija (Prešernova 24): do 27. novembra je na ogled »5. bienale vidnih sporočil & mednarodni oblikovalski dogodek«. 22 prireditve kje in kdaj ^^ na w.primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. novembra 2011 31 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hro- vatin: Animacijski kolaž 1 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due V" Rai Tre stern, ZDA, '52, r. A. Mann, i. J. Stewart, A. Kennedy) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.05 Nan.: Law & Order - Unita speciale 6.10 Dok.: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Tutti paz-zi per amore 3 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Oddaja za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.40 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 0.10 Film: La Mala Educación (Šp., '04, r. P. Almodóvar, i. G.G. Bernal) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resnič. show: Grande fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resnič. show: Uomini e donne 16.15 Resnič. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la no-tizia 21.10 Nan.: Baciati dall'amore 23.30 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.05 Film: After the Sunset (akc., ZDA, '04, r. B. Ratner, i. P. Brosnan, S. Hayek) 22.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 23.20 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: La Storia siamo noi 0.40 Dok.: Sbarre 1.20 Dnevnik - Parlament 6.00 Dnevnik in Rubrike 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - L.I.S. 15.05 Nan.: Il richiamo della foresta 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. L. Annunziata) 20.20 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Šport: 90° Minuto Champions 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: GAP - Ge-nerazioni alla prova 1.30 Opera: Prima del-la Prima u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Variete: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentie-ri 16.50 Film: La dove scende il fiume (we- 21.10 Film: La guerra dei mondi (fant., ZDA, '05, r. S. Spielberg, i. T. Cruise, D. Fanning) 23.35 Film: Mission to Mars (fant., ZDA, '00, r. B. DePalma, i. T. Robbins, G. Sinise) ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... E se domani (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Variete: Gli incontri al caffe de La Versilia-na 11.35 Dok.: Italia da scoprire 12.35 Variete: 80 nostalgia 13.10 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Nel baule dei tempi 15.05 Šport: Sportiva... mente 16.00 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Dok.: Borghi nel FVG 20.25 Dnevnik in deželni dnevnik 21.00 Film: Killer Cop (pust., '02, r. M. Rylewski, i. W.H. Williams, S.K. Rinde) 22.45 Aktualno: Enegia e ambiente 23.02 Dnevnik 23.40 Nan.: F.B.I. La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.40 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resnič. show: SOS Tata 12.25 Aktualno: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Achtung! Banditi! (voj., It., '51, r. C. Lizzani, i. G. Lollobrigida, A. Checchi) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 19.20 1.30 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.10 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resn. show: SOS Tata 23.10 Aktualno: Soldi rubati 0.10 Dnevnik 0.20 Aktualno: (ah)iPiroso 1.15 Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 10.10 Risanke 10.40 Studio Kriškraš (pon.) 11.30 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi (pon.) 12.20 Opus (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city (pon.) 14.25 Babilon.Tv (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Knjiga mene briga (pon.) 16.00 Dok. film: Tista lepa leta (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.30 Ugriz-nimo znanost 17.40 0.50 O živalih in ljudeh 17.55 Nad.: Razjarnikovi v prometu -Naše dvorišče 18.20 Minute za jezik 18.30 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Volitve 2011: Soočenje 21.00 Dok. film: Gudurica, Evropa v malem 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. serija: 1939/40 Vojna skozi objektiv 1.05 Dnevnik (pon.) 1.30 Slovenska kronika Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.50 Dobro jutro (pon.) 13.35 Aritmija (pon.) 14.35 Bleščica (pon.) 15.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.05 Na obisku - odd. Tv Koper (pon.) 16.40 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda (pon.) 17.10 Na vrtu - odd. Tv Maribor (pon.) 17.35 Mostovi - Hidak (pon.) 18.05 Glasnik - odd. Tv Maribor 18.35 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 19.00 23.45 Vi-deozid 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Dok. serija: City folk - Ljudje evropskih mest 20.25 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 20.45 Film: Nema svatba 22.15 Brane Rončel izza odra Jr Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.00 9.30, 10.30 Poročila Tvsl 11.15 Na tretjem... 13.10 20.00 Aktualno 13.30 Prvi dnevnik Tvsl 15.30 16.00, 17.30 Poročila Tvsl 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvsl 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevi-sione 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vas tedna 20.30 Avtomobilizem 20.45 Dok. odd.: Nautilus 21.15 »Q« - trendov-ska oddaja 22.15 Glasb. odd.: Boben 23.15 Biker Explorer 23.45 Istra in pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Ko se zaljubim (nad.) 8.00 Beverly Hills 90210 (nan.) 9.10 Zmenki milijonarjev (resn. serija) 10.35 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 12.0017.50 La-rina izbira (nad.) 13.00 24UR ob enih 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Tereza 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Preverjeno 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Najina zgodba (ZDA) 0.25 Nan.: Zvezde na sodišču Kanal A 7.45 Obalna straža (akc. serija) 8.30 SVET (pon.) 9.25 Tom in Jerry (ris.) 9.45 Veveri-ček (ris. nan.) 10.10 Razred 3000 (ris.) 10.35 13.25 Nan.: Vsi županovi možje 11.05 17.05 Na kraju zločina: New York (nan.) 12.00 16.10 Faktor strahu VB (resnič. serije) 12.55 Tv prodaja 13.50 Film: Narod pro-zaca (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 Čistilec (nan.) 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov, Manchester United - Ben-fica (prenos) 23.00 Liga prvakov - vrhunci dneva 23.30 Will in Grace (hum. nan.) 0.00 Film: Carlitov zakon - Vzpon (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stanese in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.30 Chic - Tjaša Dornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Radiovlak (Alenka Hrovatin); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Zorko Simčič: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide - 9. nad.; 18.00 Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje: ekologija; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Volitve 2011: samopred-stavitev Pozitivne Slovenije; 13.30 Eppur si muo-ve; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve 2011: pogovor s predstavnikoma SLS in SNS; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricordi go-losi; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In minoranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Anteprima classifica; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique distretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved -pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.45 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 22. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 990 1020 1020 o PARIZ 2/14 STOCKHOLi 5/6 O K0BENHAVN —' < 3/7/ff ° - KVl^^iiS BERLIN 1--> -1/8 OBRUSELJ -1/12 ¿22, HELSINKI -7/-2 VARŠAVA O -4/8 A O KIJEV 2/3 DUNAJ -3/1 O LJUBLJANA ° -3/-2 O GRADEC -5/4 TOLMEČ O -3/9 TRBIŽ O -4/8 o -1/7 KRANJSKA G. ¿3 VIDEM O -1/13 O PORDENON 0/12 rrn A I> Q u ČEDAD O 0/12 CELOVEC O -3/8 O TRŽIČ -4/6 O KRANJ O-1/6 S. GRADEC CELJE -4/6 O MARIBOR O-4/4 PTUJ O M. SOBOTA O-5/4 2/13 O N. GORICA 1/13 O LJUBLJANA -2/8 N. MESTO -2/8 ZAGREB -5/5 o„ O -1/8 KOČEVJE .o J ČRNOMELJ REKA 4/12 iN NAPOVED ZA DANES BEOGRAD O 0/1 C V '.ATENE ^ ,¿/19 »-C-.. V hribih bo v glavnem prevladovala zmerna oblačnost. V nižinskem pasu in ob morju bo spremenljivo do precej oblačno vreme zaradi nizke oblačnosti. Meglice in megla v pasovih bodo precej verjetne v spodnji nižini predvsem zjutraj. Proti večeru bo ob morju zapihala zmerna burja. Po nižinah bo megla ali nizka oblačnost, ki bo segala do nadmorske višine okoli 800 m. Bolj oblačno bo tudi v zahodnih in južnih krajih. Zjutraj bo lahko megla tudi ob morju. Najnižje jutranje temperature bodo od -7do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo okoli 0, drugod od 3 do 8, na Primorskem do okoli 11 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1010 C Območje visokega zračnega pritiska, ki je pripomogel k stabilnosti ozračja in tudi visoki stopnji vlage počasi slabi. Ci-klonsko območje se iz Sredozemlja bliža Italiji. Jutri bodo začeli dotekati suhi severovzhodni tokovi, ki pa bodo v višjih plasteh občasno -^-v-S""?1"""? nekoliko vlažnejši. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.28 Dolžina dneva 9.15 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.36 in zatone ob 14.22 Nad srednjo in vzhodno Evropo ter nad Balkanom je območje visokega zračnega tlaka. Od zahoda doteka v višinah nad naše kraje topel in suh zrak, v nižjih plasteh ozračja pa ostaja temperaturna inverzija. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. V krajih z dolgotrajno meglo pa bodo pri najbolj občutljivih možne manjše težave. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 14,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes:ob 1.31 najnižje -34 cm, ob 7.44 najvišje 62 cm, ob 14.30 najnižje -63 cm, ob 20.48 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.10 najnižje -30 cm, ob 8.19 najvišje 65 cm, ob 15.07 najnižje -69 cm, ob 21.33 najvišje 31 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m ............1 1000 m............4 1500 m............4 OC 2000 m............1 2500 m............0 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. O GRADEC -4/4 CELOVEC O 3/7 O TRŽIČ -2/5 o-3/4 S. GRADEC KRANJ ?JUBLJANA -2/5 POSTOJNA O-2/4 KOČEVJE O CELJE -4/5 O MARIBOR O-3/4 PTUJ O M. SOBOTA O-4/4 ZAGREB -3/4 O K (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V hribih in v zgornji nižini bo prevladovala zmerna oblačnost; v spodnji nižini in ob morju bo spremenljivo do pretežno oblačno. Ob morju in na vzhodnem pasu bo pihala zmerna burja. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem na jugu države bodo možne manjše padavine. Na Primorskem bo začela pihati šibka burja. dopis iz pariza - Stanovanja v mestih postajajo pretesna Samogradnja, stara-moderna rešitev, da prideš do svoje hiše PARIZ - Stanarine so vedno višje in stanovanja vedno manjša. Ureditev prostora, kjer v par kvadratih živi cela družina, je postala prava umetnost! Ko tako cene neprestano naraščajo, so se razvile razne težnje, ki potrebo spremenijo v »stil življenja« ali celo v gibanje, kjer naj bi majhne površine pomenile manj konsumističen način življenja. Vse lepo in prav, toda ne pozabimo, da za večino to ni izbira, ampak posledica. Večje površine in udobje, predvsem v mestih, so le stvar bogatašev. Le kako naj družina živi v 40m2! Tudi če je še tako organizirano, v majhnih prostorih kvalitetno življenje ni možno. Na primer, ni zasebnosti, nimaš kotička kjer bi se zatekel ob potrebi po miru. Nekateri vsega tega ne sprejmejo in zato raje zapustijo mesto in gredo na podeželje, kjer si lahko zgradijo hišo. In tu večina naleti na drugo veliko težavo: gradnja predstavlja za navadne smrtnike nepremostljive stroške. Rešitev? Mnogi si dom zgradijo kar sami! Sa-mogradniki večinoma izberejo surovi- ne, ki so že sodile v preteklost in ki so s sodobnimi tehnikami postale spet aktualne. To so predvsem les in slama. Opeka je težka in ni dober izolator. Bolje izolirana hiša pomeni v bodočnosti večje udobje in manj stroškov. O tem sem se pogovorila s prijateljema, ki sta si sama zgradila hišo. »Za hišo sva se odločila najprej iz ekonomskih razlogov, stanarine so izredno visoke in enostavno gre za metanje denarja skozi okno. Prvi korak je bila izbira kraja. Ker sva bila naveličana Pariza, sva se odločila za jug Francije, toda tudi slednji je precej turističen, kjer poleti mrgoli na stotine turistov. Zaradi tega in ker še zdaleč nisva hotela trimesečnega vrveža, sva poiskala mirno vas ob morju, kjer je bilo na prodaj zemljišče. Drugi korak je bil projekt, ki sva ga seveda dala v roke arhitektu. Na začetku sva si želela ravno streho, toda tega občina ni odobrila, ker ni v skladu s tukajšnjim stilom. Prilagodili smo se njihovim zahtevam in dela so se začela. Odločila sva se za leseno hišo; les je do- ber izolator, kar nato pomeni tudi manj stroškov za gretje. Obstajajo tudi druge tehnike, toda ničesar nisva poznala in tako sva izbrala najhitrejšo varianto. Torej, ogrodje hiše je leseno in za to je poskrbela firma Knock-on-wood. Ko bi želeli več informacij, si lahko ogledate tudi njihovo spletno stran. Najprej so torej postavili betonsko bazo, na kateri sloni hiša; ker je les lažji, ni potrebno kopanje temeljev. Dalje so postavili leseno ogrodje in nato »kožo«. Na zunanji strani so nato položili še izolacijo iz lesenih vlaken, notranjost pa so vso prekrili s panoji, ki smo jih nato pobelili. Vse to gre precej hitro, potrebna sta bila kaka dva tedna. Sledila so okna, vrata, ploščice, pohištvo. Od tu dalje smo delali sami in šlo je na dolgo. Seveda, ko imaš denar in daš v roke firmam, je v šestih mesecih vsega konec, ko pa se tega lotiš sam, traja vsaj leto dni. Kakorkoli danes imava svoje stanovanje in predvsem zadoščenje, da sva si vse to uredila sama.« Jana Radovič svet - Svarilo meteorologov WMO Toplogredni plini nas vse bolj dušijo ŽENEVA - Koncentracije to-plogrednih plinov so lani dosegle nov vrh, je včeraj sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Novica je negativno presenetila znanstvenike, ki so v milijon delcih zraka odkrili kar 389 delcev ogljikovega dioksida, kar je največ po začetku industrijske revolucije v letu 1750. »Tudi če bi že danes uspeli zaustaviti emisije toplogrednih plinov, bi te še naslednja desetletja ostale v ozračju in vplivale na občutljivo ravnovesje našega planeta in podnebja,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij opozoril generalni sekretar WMO Michel Jarrad. Koncentracija dušikovega oksida v zraku se je od začetka industrijske revolucije povečala za 20 odstotkov, ogljikovega dioksida pa za 39 odstotkov, medtem ko znanstveniki beležijo kar 158-odstoten porast koncentracije metana v zraku. Poročilo med glavnimi razlogi za povišanje koncentracije toplogrednih plinov navaja predvsem uporabo fosilnih goriv, sečnjo gozdov in uporabo gnojil. Poročilo meteorološke organizacije je bilo objavljeno 12 dni pred odprtjem podnebne razprave v Durbanu. Mednarodna podnebna konferenca v Durbanu, ki bo potekala od 28. novembra do 9. decembra, bo po Koe- benhavnu in Cancunu že tretji poskus opredelitve skupnih globalnih pravnih temeljev za boj proti podnebnim spremembam po letu 2012, ko se izteče Kjotski protokol. V okviru protokola se je namreč okrog 40 razvitih držav leta 1997 zavezalo, da bodo do leta 2012 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za pet odstotkov od ravni leta 1990. Vendar pa prihodnost nadaljevanja izvajanja kjotskih ciljev ostaja negotova zaradi odsotnosti ZDA, prav tako pa so Kanada, Japonska in Rusija že zavrnile nadaljnje sodelovanje. Medtem pa evropske države poudarjajo, da bi lahko podpisale sporazum o nadaljevanju izvajanja kjotskih ciljev, če bi Kitajska in ZDA pristali na "globalni in celovit" sporazum. (STA) Nemški ginekolog na skrivaj posnel 3000 pacientk MANNHEIM - Nek zdravnik na zahodu Nemčije naj bi med ginekološkimi pregledi na skrivaj posnel kar 3000 pacientk oz. njihovih intimnih delov. Kot je sporočil lokalni tožilec, so zbrali pritožbe že 700 pacientk, zbiranje dokazov pa se nadaljuje. Tožilstvo je do podatkov o pohotnem 58-letnem ginekologu iz mesta Schifferstadt na zahodu Nemčije prišlo septembra, ko so ga policiji prijavile medicinske sestre, ki so delale zanj. Po dosedanjih ugotovitvah je ginekolog skrivne posnetke pacientk opravljal najmanj od leta 2008. Med preiskavo so mu zaplenili okoli 35.000 zelo nazornih posnetkov spolovil njegovih pacientk. Tožilstvo se je doslej pogovorilo z okoli 800 ženskami, ki so bile žrtve njegove skrite kamere. 700 se jih je že odločilo za vložitev kazenske ovadbe. Zdravnika zdaj čaka soočenje s sodnikom, če bo na koncu obsojen, pa ga ob denarni kazni lahko doleti tudi zaporna kazen do enega leta zaradi posega v pravice pacientov do zasebnosti. Zaenkrat sodeluje s policijo pri odkrivanju žrtev zlorabe, vseeno pa še ni želel pojasniti, zakaj se je odločil za tovrstno zlorabo. (STA)