štev. 35.
V Ljubljani, v sredo 30. avgusta 1916.
Leto IIL
S tirolske fronte: Ulica v južnotirolskem mestu Piazza, vzhodno Roveretta.
Izadora Sekuličcva:
Vprašanja.
v binkoštni številki »BelgVader Nach-richten« najdemo sledečo sliko srbsko lirične pisateljice, ki si je pred vojno pridobila . ugled tudi pri naši mlajši generaciji. Pripominjamo, da prinašajo »Belgrader Nach-richten« cesto spise srbskih pisateljev v nemškem prevodu. Izadora Sekuličeva je ostala ob naši okupaciji v Belem gradu.
Sirom so otvorjena vrata. V mrzlem vetru plapola zubelj svetiljke ob uhodu. Tesnobno in molče stoje bolničarji in usmi-Jjenke in pričakujejo. Prinašajo jih. Mnogo. Vsi so enaki. Temne, zavite, mirne postave. Koga prinašajo ? Kaj je to, kar prihaja skozi vrata bolnice? Kaj je, kar dohaja tu? Kdo si, tovariš?
Srečen sin domovine, ki jo ljubim. Čegav si pa ti, prijatelj? Domovinin, ki jo ljubim. Mimo prineso moža žene s polomljenimi nogami.
Kdo si, brate ?
Ranjen sin domovine, ki jo ljubim. Mimo prineso reditelja otrok z razkosanimi prsmj.
Čegav si, sinko?
Mrtev sin domovine,  ki jo ljubim. Mimo prineso sina jedinca z  razbito glavo.
Čegav si, sinko, ti? Mrtev sin domovine,   ki jo ljubim. Koga prinašajo to? Kaj  dohaja skozi vrata bolnice? Kaj je to, kar prihaja tu?
Upadle oči, blede ustnice, ko zemlja požoltela lica, kost in koža, suhe, onemogle roke.
Kje ste bili? Odkod prihajate? Komu ste služili, koga ste ljubili, kdo vas je ljubil, kdo vas je izrabil, izsesal, žrtvoval smrti?
Odšli smo za domovino, njej smo služili, njo smo ljubili. Baklje smo, ki so gorele in izgorele v zubljih plamena. Da bo svetlo in toplo v domovini. Bodite ponosni, ljubite nas 1 Baklje smo, ki so izgorele, da bo gorko in svetlo v domovini.
Kaj je domovina? Kaj je ljubezen do domovine? Kje je ona surova sila, ki je pognala nič hudega sluteče ljudi ven v vrtinec in vihar besa? Kakšna je pošast, ki je zahtevala, da se strmoglavite v naročje ognju, poginu? Kakšna prešernčst se vas je polotila, da grabite z golimi rokami za gromom in
bliskom ? Katera zločest je zahtevala, da morate prav vi utreti pot, jo zaznamovati s krvjo in razbrizganimi možgani in jo razsvetliti s požarom?
Vam li ni mraz, si li ne želite domov?
— Ni nam mraz, ne boli nas, ne želimo si domov. Ponosni bodite in ljubite nas! Tam koraka polk, ki ljubi domovino, pred njim je njegov ponos, njegova dika, prapor, ki plapola in meče negotove sence. Po pogrebu odlože trobentači svoje žalne trakove, zrak duhti, nikdo ne sanja sanj malodušne-žev, splašenih in padlih.
Toda vi ste bolni, ste ohromeli, ste mrtvi!
Torej nas pokopljite! A mi ljubimo domovino! Mi sovražimo bojazljivi, strahopetni mir! Ponosni bodite in ljubite nas! Tudi mi smo dopolnili nekaj, kar preminja lice večnosti.
Kaj je v srcu domovine, da more pri-čarati ognjene prikazni pred trudno oko, pred krvavo čelo?
V srcu naše domovine ni niti istine.
niti pravice. Toda mi ljubimo domovino. Ljubezen do domovine nam brani ljubiti svojega bližnjega. Toda mi ljubimo domovino. Srce domovine ne ljubi ne boga, ne človeka. Toda mi ljubimo domovino. Srce domovine je veliko, sebično in vroče, v sebi združuje zvestobo, ki je v srcih nas vseh. In mi ljubimo domovino. Domovino ljubimo, domovino branimo, varujemo, dokler, ne zaželeni bršljan preko groba in čelade. Njena zmaga buči, kliče! Mi vsi pojdemo, nikdo ne vprašuje, kdo se povrne. Še takrat ljubimo domovino, ko nam vre kri iz grla in ko moramo grabiti z rokami v svoj lastni drob.
Dr. Zober:
Mesto, ki umira.
(Dopis iz Gorice). (Nadaljevanje in konec).
S podgorske višine sem opazoval pod nami mrgolenje sivozelene mase, ki je izginjala v zemlji, v svežih rjavih polkrogih, obdajajočih v silnem loku naš grič. Nad temi rjavimi, polkrogi se je dvignil prah in migotal v vročem solncu.
Bliže, bliže prihaja ona tuja, doslej neznana nam sila. Poplava. Kje je jez, ki jo ustavi? Da smo ga poznali takrat, ta silni jez!
»Vendar mora biti tako«, vprašam brata zvonarja, ki je še pred nekoliko dnevi skrbel za uro v visokem samostanskem stolpu, »če sedite tako visoko nad nami v svoji zvonar-ski sobici? Globoko pod nogami imate mesto in daleč preko nas vam gre pogled, v Kar-nijo, Furlanijo, preko spredne Vipavske doline na visoko planoto, do Vrha, Fajtov in Nanosa?«
»O, da«, mi odgovori zamišljeno, skoraj sanjavo. In čez nekaj časa: »Da, dragi go-spodine ...
. . . skozi one line tam, vidite, nad obokom, sem opazoval zvezde, snežne gore, razsvetljeno mesto, pa daleč doli istrski svetilnik. Ne morem vam povedati, kako rad, in kolikrat. S takšnimi občutki. . :, da. Prav pod velikim zvonom, pod križninrtramovjem sem posedal in zrl dol pri onem loku mimo okraskov, preko kostanjev, kako gasne luč za lučjo, kako zaspi mesto pod menoj, kako utihne don. Potem pride večerni veter skozi
Stran 498.
TEDENSKE SLIKE.
35. štev.
Oj, zdaj gremo . . . !
Iz Tridenta: Ulica na dan cesarjevega rojstnega dne.
odprte line in potem sem sam tu gori, le pod mano se sliši redni zamolkli trag-trag ure, ki se zdrzava od časa do časa, pa potem zaropota v vseh gibih in kolesih, kakor da ugibata ura in stolp . . . Sedaj so mi vzeli moj stolp, ne smem več gor. Jutri morda ne bo več stal . . ! Bože !<
Da, vzeli so mu stolp. Kmalu je žvižgalo, sikalo, tulilo krog njega, kakor da bruha peklo ves svoj gnjev vanj . . . Nikdo ne poseda več pod križnim tramovjem, nikdo ne posluša več na dih mimo spečega mesta. Mesto umira.
Ulica je zavita v dim, ponekod je siv, drugod črn, rdečkast, bel, zopet siv. Povsod neprodiren. Duši te, polni ti pljuča, nos, grlo, bode te v oči, da se ti solze. Treska, sika, tuli, ropota. Strešno tramovje prasketa in se lomi, z glasnim pokom, kakor bi streljalo, se luščijo cele zaplate opeke, ometa, lesovja od tramov in žebljev. Srdito švigajo in prasketajo majhni zublji, med njimi se pa gibljejo sredi dušečega dima pošastni liki. Gasilci sekajo, lomijo, utirajo si pot skozi ruševine, da uduše ogenj, zapaljen od goreče granate. Buči, buči, kakor votel klic, kakor da prosi visoki dom pomoči, predno se se-zuje krilo s silnim pokom in pokoplje požar pod seboj. Le gosta plast prahu ostane med ulicami, da ne vidiš niti do nasprotne hiše.
Drugod. Ulica je mirna, oknice zaprte. Po sredi ceste se pozna, kod je tekla voda ob zadnjih nalivih. Med kamenjem raste trava. Tudi v prvem nadstropju, poleg ogromne luknje, skozi katero je padel kos strehe v prvo nadstropje, zeleni nekaj. Morda že tudi trava, ali bršljan ? V vetru zahrešči tramovje, kakor zarjevela vetrnica. Cestna svetiljka nima stekla, okrog ugasle žarilke je poljio paljčevine.
Zgoraj vrhu ceste se prikažeta moški in ženska. On steče naglo preko ceste in ima ovratnik privihan, kakor da hodi po dežju brez dežnika; ona stopa nalahno in počasi, kakor da se ji ne mudi; zasenči si oči z roko in gleda doli k meni, ali morda kam dalje, morda pozorno, morda radovedno ali pa iz navade. Potem odide, zavije krog ogla, niti ne ozre se v zrak, koder je siknil mimo pozdrav iz pekla. Mesto nje se pripode dečki, vriskajo, kakor da je konec šole in da jih čaka ne vem kje velika radost.
Oškrbane hiše, poškodovane hiše, podrte hiše. Razorana ulica. Razbit vogal. Podrt zid. Jama. Preluknjana streha. Prazna ulica. Jama. Predrta streha, pregorelo tramovje. Grapa. Podrt zid. Škrbe. Čez pol prelomljen kostanj. Izpod blata gleda nekaj metrov tira cestne železnice. Porušena hiša. Dva polomljena kostanja, med njima na tleh ostanki balkona. Kjer je bil balkon prej, je luknja, iz nje štrli ogorel tram v nebo. V nebo gleda tudi melanholična cipresa, kakor da se dolgočasi. Po ušesih zveni gluho molčanje.
Potem se odpravim na dolgo, težko pot.
Na naš vrt. Več nego leto dni je zapuščen. Od daleč gledam napeto, je li še stoji ob uhodu značilna stara murva. Da, še! Kar lažje mi je. Mimo nje v ljubi, stari, zakleti grad. Visoko stoji trava, do gležnja, kjer so bile prej poti, do kolen, kjer je bila prej trata. Kostanja zadaj za hišo ni več. Lipo, ki je tako lepo dehtela in dajala vrabcem pribeža-
lišča, je preklala granata čez pol. Iz raztre-skanega visokega štora se cedi sok, kakor da štor plače. One breskve in višnje, ki smo jih vsadili pred devetimi leti in ki so že tako lepo cvetele, dele usodo l^e. Mlada prelomljena stebelca so kakor trupla nedolžnih otročičev. V zapuščenem in izpraznjenem našem domu odmeva votlo moj korak. Stopnice so polne prahu, blata in mokrote. Tod je treščil strel, odnesel je pristrešek, kos ogla in strehe in odprl na stežaj vhod dežju, vetru in lastovkam, ki gnezdijo pod streho, na katero cesto udarjajo puškini izstrelki. Vse podstrešje je polno njihovega čivkanja, kakor da se jeze nad nepoklicanim došlecem, ki je zapustil svoj dom, mesto da bi ga kril s svojim telesom, kakor one svoje umetne zgradbe iz blata in slame.
Pogled v mojo sobico je turoben. Ob tej steni, ki jo krasi sedaj velika zračna luknja, je stala moja knjižnica, — njeno spravljanje me je stalo skoraj življenje, — med oknoma še sedaj visi stenski koledar s starim datumom. Kakor da sem zašel med grobljem v grobnico. Kjer je prej stal klubni stolec, leži kup smeti. Skozi odprta vrata vidim preko podstrešja skozi luknje v strehi — koder je odletela opeka — v modro nebo. Solnčni žarki se igrajo po pajčevini, ki se sveti, kakor srebrn beneški filigran. Na levem krilu je tram prelomljen, tam je odkru-šen vogel. Postojim in poslušam. Kadar se oddaljijo lastavice, vlada gluh molk, ki zveni po ušesih. Potem zaslišiš, kako trka črv nekje v tramovju: Tok, tok, tok.
Kako se je postarala naša hišica v tem letu! Zdi se mi, da sem v začaranem gradu in da se vsak hip prikaže dolga zmija z zlato kronico in mi ukaže, naj jo trikrat poljubim. Ali se naj udam sanjam preteklosti? Stopam dol v jedilnico, v spalnico. Omet razpraskan, šipe popokale, oknice so ponekod prestreljene in pri luknjicah štrle ven dolga lesena vlakna. Celo žica električne razsvetljave je pretrgana. Po tleh stoje skudele, svečniki in drug drobiž, ki ga v naglici ni bilo mogoče vzeti seboj. Iz kota me dostojanstveno gleda bela glinasta peč, nekdaj tako prijazna. Vse sobe me pozdravljajo ljubo, presenečeno, domače, žalostno. Stojim in srce mi utriplje do vratu.
Gluho hišino pretrga kratek, silen pok. V bližini je baterija.   Ves zakleti gradič se
Stev. 35.
TEDENSKE SLIKE.
stran 499.
Prva pomoč našim ranjenim vojakom za fronto.
Z laške fronte: Opuščen strelski jarek, zgrajen iz samih vreč s peskom.
strese, streso se oknice, vrata, pod se zamaje, skudelice zatrepečejo. Vse zidovje za-stoče, najprej zateglo: Jooj! potem kratko: Oh!
Zunaj leži nad pokrajino razbeljen žar. Nekdaj bujno zelena, sedaj rjava in izžgana leži na zapadu podgorska višina. Z druge strani sivi Sabotin, nad njim se belijo beli oblački.
Mirno leži mesto pod hruščem in gromom, kakor da ne diha več. Ž zaprtimi očmi stoje hiše poleg onih, ki so že umrle, tihe so ceste, le od daleč pribiti k tebi jek, nerazumljiv, poln groze.
Stojim li sredi razvalin predzgodovinske Vinete, ali sredi velikega pokopališča, ali ob postelji bolnika, ki mu že leto dni dušeča bolezen jemlje življenjske sokove? Zaostali stanovalci se mi zde kakor netopirji v starem gradu, kakor črvi, ki glodajo po trhlem tramu.
Ko se vračam, ko bežim s tega mesta hiranja in umiranja, se mi zdi, da sem po-grebec, ki je zaostal v mrtvašnici, pa odhaja poln groze, oziraje se, je li se mrlič nakrat ne zgane in se mu zarezi ali ga pocukne za črno žalno suknjo. Na pot mi svetijo zvezde in široki dolgi žarek sovražnega reflektorja.
Z gališke fronte: Pogreb padlega častnika za našo fronto.
kakor znamenje repatice, ki je prišla nad zemljo, prinašajo tesnobo in nevoljo.
Špijonova usoda.
Roman.
(Konec.)
Petič: Grofica je spoznala v Strebingerju tistega človeka, s katerim je imela svoj čas razmerje, in katerega je od tedaj sovra^žila.
Šestič dokazuje pričeto pismo, ki so ga našli pri umorjencu, in izjava gospoda Cartelana, mladostnega prijatelja Castell-marijevega, da je večkrat obetala usmrtiti svojega prejšnjega ljubimca.
Tisto, kar manjka, se lahko doda. Umor se je zgodil najbrž tako:
Grofica je srečala Castellmarija, katerega je že več let /aman iskala, in ga takoj spoznala. Castellmari se je bal, kar se vidi iz njegovega pisma. Preselil se je nemudoma na Dorotejino cesto deloma zaradi grofice in deloma zaradi tega, ker
Podzemeljska  kritja   naših  vojakov  na volinjski fronti.
je bilo treba, da ostane njegovo bivanje in delovanje tajno. Ne vemo kako je grofica zvedela, kam se je preselil. Najverjetnejše je, da ji je povedal za to mimogrede Reinen Ugotovljeno je, da je ta občeval z Castellmarijem. Grofici je najbrž nekoč med poinenkom omenil, da gre k Strebingerju. Ker je vedela, da je to Ca-stellmari, je lahko vprašala na koinisarjatu, kje stanuje. Nemara ga je hotela opazovati. Prazno stanovanje nasproti njegovemu ji je prišlo prav. Najela si tega stanovanja ni, ker bi bilo prenevarno. Dala pa si je napraviti ključ — grofove opazke kažejo tako — in žnjim je prihaja a ob večernih urah v hišo. Ogledala si je vse in se odločila, da ustreli skozi okno Casteil-marija. Kot umetna strelka je izvršila svojo nakano igraje. 12. januarja je razpravljal Castellmari, sedeč za mizo, z Reine-nom. Na mizi je gorela luč in ga dobro obsevala. Grofica ga je ob tej priliki ustrelila.
Policijski predsednik je prekinil nato
sejo.
Stran 500.
TEDENSKE SLIKE.
šte\. ;^5
Najmlajši naš vojak, ISletni Roman D^obu ki služi na konju pri 3. pešpolku.
Ko se je hotel baron Fon posloviti, ga je predsednik pridržal in mu rekel:
—- Par besed moram govoriti z vami, ljubi baron, pojdiva v mojo sobo.
Gospodje so se razšli, Fon pa je sledil predsedniku:
— Ljubo mi je, da vam morem sporočiti nekaj, kar vas bo gotovo veselilo. V tej težki zadevi ste mnogo pripomogli k srečni razreštvi in zato si želimo ohraniti vaše lepe zmožnosti še za naprej.
Policijski predsednik je segel po veliki kuverti, ki je ležala na mizi, in jo izročil Fonu:
— Vaše imenovanje, ljubi baron!
Hi ^
Poletje je sijalo.
Čas žalovanja za umorjencem na Dorotejini cesti je minil.
Naši vojaki streljajo s strojno puško na rusko letalo.
Sestri Castellmarijevi sta odložili žalne obleke in jih zamenjale s poročnimi. Isti dan sta se obe poročili.
In še isti večer sta se odpeljala stotnik Fernkorn in baron Fon s svojima nevestama na svatbeno potovanje v Benetke.
Za kaj se vojskujemo?
čudno \prašanje, sedaj po dveh letih vojne. A venda ni tako nepotrebno. So ljudje ki mislijo da je ljudska kri voda. Neki Miler je rekel, da »bi bilo škoda, če ne bi Bilo v Avstriji poleg Nemcev tudi slovanskih narodov.« Zakaj pa? Zato, je dejal, ker so Slovani dobri vojaki. Mož si modro misli: mi naj bi se vojskovali, da bi se njemu dobro godilo! Zato pa že moramo včasih ponoviti, zakaj se mi vojskujemo?
Mi se vojskujemo za .Avstrijo. Znjo so živeli naši očetje vesele in žalostne dni. V Avstriji je naša zgodovina, v Avstriji smo se zavedeli da smo narod.
Mi se vojskujemo za svojo domačo zemljo, za domače šege in naprave, za svoje slovensko narodno bitje, za jezik domači. V nevarnosti so naša Brda, naša lepa goriška zemlja, naš Trst in naša kranjska dežela. Mi vemo, kako ravna Italija z beneškimi Slovenci. Brez pravic, brez šol, brez knjig in listov, le v cerkvi se ondi še glasi domača beseda.
Za to se vojskujemo in za to prelivajo kri naši junaki ob Soči, v tirolskih čereh in v dnjestrskih ravneh. Kri pričuje o naši zvestobi!
.'\ če smo zvesti Avstriji, po pravici tudi smemo zahtevati, da nam nihče v .'\v-
striji ne skuša zatirati našega bitja. Avstrija je domovina nas vseh, Nemcev in Slovencev, Čehov in Hrvatov. Zato nima noben narod pravice drugega prezirati, tlačiti in izpodrivati. Vsi zares dobri in pošteni to priznavajo.
Kako uče Nemci svoje rojake v Ameriki, naj cenijo in ljubijo svoj materni jezik! »Ceni in ljubi svoj nemški materni jezik!« tako se glasi prvo pravilo za ameriške Nemce, — »zakaj v tem jeziku si prejel sveto \ero, v njem jo najložje izpovedaj, v tem jeziku jo zapusti tudi s\ojim otrokom, da na bo oškodovana! Uči se tudi angleško, to je prav in tudi potrebno, a s svojimi otroci govori samo nemško. Ne trpi da bi se govorilo v tvoji družini angleško!«
Če Nemci v tuji državi tako cenijo svoj jezik in branijo njegove pravice, kako da bi mi ne smeli ljubiti svojega jezika in braniti njegovih pravic na svoji zemlji, v svoji domovini, v domači državi? ^
^lilerji^^so največji škodljivci v Avstriji! S svojim sebičnim in sovražnim   narodnim
napuhom ubijajo v dušah drugih narodov zaupanje, vdanost in ljubezen, če bi bilo mogče, tudi zvestobo. Zakaj zvestoba terja zvestobo! Taki Mi^rji, ki se delajo kakor da so sami oni Avstrija, begajo ljudi, da bi nazadnje res mislili, daso Mlerji Avstrija.
Naši slovenski fantje" Tn možje, naši bratje Hrvatje iz kraljevine, iz Bosne in Her-cogovine, iz Dalmacije in Istre, naši bratje Čehi, Poljaki, Malorusi in Slovaki se ne vojskujejo za Nemce ali za Madžare nego za celokupno državo, torej tudi zase. Ne vojskujejo se, da bi bil le en narod ali dva naroda povišana in okrepljena, vsi drugi pa naj bi bili po vojni hlapci ali še manj; vojskujejo se za enakopravnost vseh avstro-ogrskih narodov in jezikov. Slovani tvorijo veliko večino v naši armadi. Če smo zdaj prvi, tudi po vojni nočemo biti zadnji; če
imamo zdaj dolžnost v prvih vrstah umirati na bojiščih, moramo tudi po vojni dobiti pravico enakopravno živeti v miru. To naj si zapomnijo Milerji na Dunaju in doma! Mi smo zvesti Avstrijci, a tudi zvesti Slovani, ki se zavedajo svoje vrednosti na bojiščih in zato svojih pravic v miru.
To je za kar se mi vojskujemo. Mi nismo nobeni najemniki, da bi se vojskovali za Milerje. Nas je poklical cesar, poklicala nas je domovina, in za cesarja in domovino smo šli v boj. Vojskujemo se za svobodo in napredek, ki nam ga ne vzame nihče več.
35. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 50 L
Romunske kmetice perejo ob skalnatem studencu.
Maloruska cerkvica pod Karpati, ki služi kot voj. bolnica.
NaroČite in razširjajte „Teden-ske Slike!" Pridobivajte novih na-naročnikov! Čim več bo naročnikov tem bolji bo list. Zrno do do zrna... kamen do kamna ...
Roman „Špijonova usoda'*
je sedaj končan in potem začnemo priobčevati drug velezanimiv roman, katerega dejanje se vrši na Irskem in na Angleškem ter ilustrira razmerje med Irci in Angleži.
Roman „Sinaha"
opisuje usodo pogumne Irke, ki je poročila angleškega lorda, ki pa iskreno ljubi svoj zatirani irski narod ter se poteguje za njegove pravice.
Rudolf Šega:
Luksus.
v sedanjih resnih časih mnogo govore o luksusu. Gotovim krogom očitajo, da se niti sedaj ne morejo odpovedati luksusu, čeprav morajo nižji in srednji sloji stradati kruha in drugih vsakdanjih življenskih potrebščin.
O bistvu luksusa imamo neštevilno definicij. Christian Wolf pravi »luksus je prevzetnost«; Warburton meni »luksus je vporaba od previdnosti nam podeljenih dobrin, ki povzroči škodo tistemu, ki jih rabi«; Plu-qet pa zopet trdi »luksus je \ poraba stvari, ki niso niti potrebne niti koristne za vzdrža-vanje življenja in zdravja, tudi niso potrebne za človeško srečo.«
Pojem luksusa je popolnoma subjektiven in relativen. Ravna se po razmerah posameznika kakor tudi splošnosti, ki jih povzroča kulturni razvoj, stan, premoženje in naziranje. Luksuriozni predmeti izgube svoj pomen, če ostanejo presplošni s tem, da jih
posnemajo v manj vredni tvarini, vsled česa postanejo cenejši, ali pa da se izpremeni umetniški ukus. Dokler so mizarji izdelovali parketna tla, so bila luksus bogatinov. Šele ko so postala vsled strojnega izdelovanja cenejša, so se splošno razširila. Tudi kavo, čaj, sladkor in tobak so svoječasno smatrali za luksus. Razmere so pa to predrugačile. Vse te stvari so postale vsakdanja potreba vseh slojev. Danes pa moraš imeti kar tri nakaznice, če hočeš košček kruha prigrizniti k oslajeni kavi.
V staiih časih so bili zelo nasprotni luksusu. Klasični grški filozof Platon bi najraj-še prognal iz svoje idealne države ženo in privatno lastnino kot glavna povzročitelja luksusa. Nauki stoikov so navdušili eklektične-ga moralista in obenem milijonarja Seneko, da je opetovano pridigoval proti luksusu, zapravljanju pri pojedinah, oblekam in literarni produkciji.'Ognjevito pateTičhi satirik"Jii-venal je nadalje razvijal Senekine misli. Potem je prišel starejši Plinij, ki je v svoji sentimentalni navdušenosti nepreneh orna de-
Stran 502.
TEDENSKE SLIKE.
štev. 35
Del izstrelka 42cm možnarja.
i i'vsi-'
Pogled na uničeno ulico in katedralo v Albertu,  odkoder se je začela angleško-francoska ofenziva. Albert je bogato francosko obrtno mesto z mnogimi zgodovinsko znamenitimi stavbami.
ivlamiral proti luksusu. Kakor je Horac smatral pridobitev ognja, tako je Plato starejši im.el denar za pričetek popolne človeške izprijenosti.
Le pristaš Aristotela, Herakliedes Ponti-kos, je bil v starem veku glede naziranja o luksusu nekaka bela vrana. Označil je luksus kot povzročitelja in spodbujatelja vseh človeških čednosti. Skušal je tudi dokazati, da je vse velike in slavne čine helenske zgodovine povzročil luksus.
V srednjem veku so bili privrženci pa-
Nagrobni spomenik v bitki pri Slavkovu (Austerlitzu) padlih avstrijskih in ruskih vojakov. V tej bitki dne 2. dec. 1805 je premagal Napoleon Avstrijce in Ruse, ki so imeli 15.000 ranjenih in mrtvih, 30 tisoč pa so jih Francozi ujeli.
tristike in scholastike največji nasprotniki luksusa. Šele koncem srednjega in pričetko-ma novega veka, ko sta se pričeli razvijati trgovina in industrija, je nastalo drugo, svobodnejše naziranje. Navzlic temu so pa še ljudski govorniki 15. stoletja, na primer neki Geiler von Kaisersber-g, in pa humanisti kakor Ulrik von Hutten in reformatorja Luthe^ in Calvin pridigovali o škodljivosti luksusa. In celo Michel de Montaigne" (1533 —1592), velik oboževatelj Seneke in še večji mojster v umetnosti uživanja, in njegov učenec, pariški duhovnk Pierre Charron (1541 —1603), sta se izrazila pri pogledu na razkošno življenje na francoskem dvoru, da je celo obleka luksus. V 17. stoletju sta posebno jan-zenist Blaise Pascal (1628—1662) v svojih duhovitih »Provinciales« in pa Fenelon (1651 —1715) v svojih spisih proklinjala luksus.
Za velikega nasprotnika Inksusa v 18. stoletju pa moramo smatrati I. I. Rousseaua. Njegova naziranja o luksusu so precej podobna idejam starejšega Plinija in Seneke. Na drugi strani so pa možje kakor Mande-ville, Voltaire (Mondain, Apologie du luxe in sur 1' usage de la vie). Melon (Essai po-litipue sur le commerce, 1734), Hume (On tefinement in the arts, 1753) in Dumont (Theorie du luxe, 1771), predvsem pa nekateri merkantilisti in fiziokrati zagovarjali luksus.
Adam Smith, ki je sicer nasprotnik luksusa, razločuje luksus v trajnih dobrinah in luksus v hitro minljivih dobrinah. Luksus v prvem  pomenu je bolj soroden štedljivosti
in ne more ubožati individua ali naroda. Njegov učenec Robert Malthus je spoznal, da je pomnoževanje potrebščin širokih mas eno izmed sredstev proti nevarnosti prevelike razmnožitve ljudi in da je torej luksus potreben. Friderik List je pa slavil luksus kot glavnega vspodbujalca produkcije in produktivnih moči, ki tvorijo pravo narodno bogastvo.
Med najnovjšimi narodnogospodarskimi pisatelji je tudi Schaffle obsojal luksus. Med socialisti je pa Proudhon nasprotnik  preve-
likega luksusa. In Emile Laveleve noče ničesar vedeti o primernem ali dovoljenem luksusu in pravi: »Obsodbe, s katerimi so modrijani starega veka kakor tudi cerkveni očetje in krščanski pridigarji tako soglasno in zgovorno obsojali luksus, so opravičene tudi po današnjem stanju znanosti.«
Vse te obsodbe so predvsem povzročile enostranske in napačne definicije luksusa. V tem oziru je tipična definicija I. B. Saya starejšega, ki pravi, da je luksus raba redkih
in dragih predmetov. Na podlagi take definicije more seveda potem I. B. Say trditi, da zakrivi tisti, ki vporablja odlične zmožnosti ali velik vpliv v to, da pospežuje luksus, zaroto proti sreči narodov.
Ravnotako enostranski so pa tudi zagovorniki luksusa, ki menijo da je luksus neobhodno potreben za napredek civilizacije. Čudno je naziranje Montnsqui-eua, ki trdi da je luksus potreben v monarhijah, v republiki pa škodljiv. Thiers pa pra-\i, da luksus bogatinov redi siromake. In R. AVagner pravi v svoji knjigi » Kunstvverk der Zukunft, ki je izšla I. 1849: »Tako obstoji luksus^ bogatinov samo vsled bede siromakov« Še ekstremnejši je Mommsen, ki pravi v svojem delu »Romische Geschichte, III. 518«: »Velikomestni luksus napravi mar-siktero pridno roko bogato in preživlja več siromakov nego človeška ljubezen, ki deli miloščino«.
Obe teoriji sta enostranski. Učinkovanje luksusa je odvisno od stopinje zgodovinskega razvoja narodovega. Roscher pravi: » Pri zdravem narodu je tudi luksus zdrav, pri bolnem tudi luksus bolan . . «
Splošno smemo trditi sledeče: »Če luksus blaži, gospodarsko in nravstveno povzdiguje posameznika kakor tud[ splošnost, tedaj je popolnoma opravičen. Če pa nudi le posamezniku udobno vživanje na stroške nravnosti in blagobita splošnosti, tedaj ga moramo obsojati«.
Glede individualne koristi moramo med ljudmi razločevati take, ki, kakor Macchia-velli, ne morejo živeti brez luksusa, in pa one, ki se šopirijo z luksusom le zaradi tega, da pokažejo svoje bogastvo ali pa da se hočejo pokazati bogate.
Manica Romanova ;
Materi na grob.
Mama, zlata mama, solnce mojih dni, kam si zatonilo, kam zašlo si ti?
Kaj bi reva dala — kličem čestokrat.
štev. 35.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 503.
Kneza Kaunitza grad v Slavkovu (Austerlitzu). V njem je prebival Napoleon pred bitko, v kateri je v 4 urah premagal avstrijsko-rusko armado.
da bi mogla zreti te le še enkrat!
Ti, le ti si zrla v hčerino srce, znala osušiti grenke ji solze.
A zdaj moje solze kdo otiral bo, ki kot grenki potok na tvoj grob teko . . . ?
Mama, zlata mama, solnce mojih dni, kam si zatonilo, kam zašlo si ti?
Elvira Dolina - SiUig.
Umetno valenje.
Umetno valjenje ni novo. Že pred tisoči leti so imeli Kitajci priprave, kjer so per-jad, zlasti male račice, umetno zvalili. Ker pa skrivajo to svojo umetnost strogo tajno še danes, ne \emo prav, kako so urejene njihove valilne priprave.
Toda tudi Egipčani so poznali umetno valenje in že za časa starih faraonov so imeli skoro v vsaki vasi valilno peč, kamor so nosili ljudje jajca, da so jih zvalili. Se danes najdemo po doljnem Egiptu take peči. To so cele stavbe, kjer so nastavljene druga poleg druge posamične peči. V vsaki taki stavbi se zvali po mnogo tisoč jajc naenkrat. Ker pa tudi egipčanski valilec neče izdati svoje tajne, ne vemo niti o teh pripravah, kako so urejene. Vobče je zunanji proces ta: Valilec prevzame od kmetov jajca. Kar je starših od 8 dni, jih brezpogojno zavrne. Starost jajc spozna z veliko sigurnostjo na večjem ali manjšem mesecu (prazni del jajca na topem koncu). s tem, da jih pregleduje na solncu. Za gotovo število jajc izroči potem določeno število piščancev, a nekaj si jih obdrži kot plačilo.
V tej svoji valilni kolibi mora vztrajati valilec cele tri tedne valenja, vedno v temperaturi od 39 — 40 stopinj Cels. Ne sme je nikdar zapustiti, ker nima nobene priprave za kontroliranje toplote. Le njegov čut mu pove, če je tempertura prava. Istotako mora jajca obračati in hladiti vse sam z ročnim delom, ker tudi zato nima priprave; torej težaven in mučen posel. Tembolj je občudovati, da s tako primitivno npravo doseže tolike uspehe.
V kulturnem svetu so bili Francozi prvi, ki so poskušali umetno valjenje, in sicer se je to zgodilo spočetka iz zgolj znanstvenih razlogov. Toda sčasoma se je razvila iz teh poskusov nova panoga kurje reje. Danes imamo že tako popolne valilne stroje, da je uspeh bolj siguren in točen, nego pri naravnem valenju.
Kdo naj se poslužuje valilnih strojev? Mala kmetica, ki redi komaj par kokoši, bo gotovo ostala še pri navadni reji, ker se ji ne splača stroj, ako ne misli valiti več, kakor kakih 20 piščancev na leto. Vse drugače pa je na velikem dvorišču. Oskrbovanje kokelj in malih piščancev je jako zamudno, .^ko vodi po dvorišču po več kokelj na enkrat, se tudi kaj rade spopadejo med seboj. V takem ljutem boju se pa navadno pripeti, da pogazijo lastne piščance. Druge so spet tako srdite da ne trpe drugih piščancev. Kakor hitro pridejo v obližje druge družine, popadejo tuje piščance ter jih neusmiljeno potolčejo. .-^li skrbna kokljaisi zvodi včaah sama svoje piščance na neprimeren kraj, kjer
jim preti pogin. Ta »naravna« reja je torej trudapolna ter navadno nima zaželjenega uspeha. Na večjem dvorišču kaže brezpogojno postaviti valilnik. Saj njega oskrba je prav enostavna, regulacija povsem mehanična, tako da odpade skoro vsako nadzorstvo. Ko se piščanci zvale pridejo v ogrevalnico, kjer so zopet popolnoma na varnem ter jim ne preti nikaka nevarnost. Ker ne morejo uhajati, odpade vsako nadzorstvo, samo da jih ob pravem času nakrmimo in napojimo.
Valilniki se dobe dan danes že po najrazličnejših sistemih. Ali so ogreti z vročo vodo, ali s segretim zrakom ali električnim potom, ali jih kurimo z lampo-petrolejko ali s premogom, je naposled postranska reč. V glavnih potezah so pa vsi enaki. Obstoje iz skrinje, v katerem spodnjem delu se nahaja predal,  kamor  pridejo jajca (slika 1.).  Od
zgoraj prihaja toplina. Poleg .tega mora biti priprava, ki dovaja jajcem zadostno množino vlage, kajti v presuhem zraku jajca prehitro izhlape   ter bi mladi plod prezgodaj poginil.
V obče veljajo pravila:
Odbrati treba samo lepo oblikovana jajca srednje velikosti, ki niso starša od. 8—10 dni. Iz premalih jajec izležejo šibki in slabotni piščanci, v prevelikih se nahajajo radi dvojčki, ki so, ali preslabotni, ali sploh ne izležejo. Tudi niso dobra jajca nenavadnih oblik, n. pr. prav ozka, dolga, ali čisto okrogla jajca. Paziti treba tudi, da so jajca res oplojena. Zato ne sme en petelin nikdar več voditi kakor kvečjemu 10 kokoši. Toda tudi pri takem številu je mogoče, da petelin ka-
stran 504.
TEDENSKE SLIKE.
Stev. 35
Nemški konjeniki s konji v I. nadstr. neke hiše na francoski fronti.
Slika 1. Ogrevalnica.
Slika 2. Zaklopno gnjezdo.
Slika 3. Valilni stroj.
tefo kokoš popolnoma zanemarja in prezre. Zato je dobro, da so jajca zaznamovana, kar je mogoče seveda le tedaj, ako nesejo kokoši v zaklopna gnezda, o katerih še pozneje govorimo. Kokoši, katerih jajca niso oplojena, treba brezpogojno takoj odstraniti.
ker so vsej reji samo na škodo.
Predno pridejo jajca v valilnik, jih je treba skrbno osnažiti, kajti nesnaga, kakor se jih prime na gnezdu, zapira luknjice na lupinji in plod se mora pre ali slej zadušiti. Zato jih je treba namočiti v mlačni vodi ter jih z malo ščetko  osnažiti.   Posuše naj se
same na zraku na čisti podlagi, n. pr. na kakem pavolnatem prtu. Ko so jajca suha pridejo v valilnik, ki mora imeti temperature 39 — 40"C. Višja ne sme biti, ker bi plod zamorila. Po mrzlih jajcih temperatura v va-lilniku hitro pade.   Ako čez  kakih 6 ur še
ni narastla spet na 39", treba lampo nekoliko priviti. Od sedaj naprej naj bo temperatura vedno enakomerna tekom vseh 3 tednov 39 — 40"C. (Konec sledi).
Razne vesti.
„ Varčevanje".  V prvi  polovici letoš-
njega leta so narasle hranilne vloge v hranilnicah na Nemškem—ne vštevši vojnega posojila — za 1300 milijonov mark nasproti 1265 milijonov mark nasproti v istem času lanskega leta. Torej tudi na Nemškem nekateri preveč dobro »zaslužijo«.
Vojna razstava na Dunaju. Nekaj novega nudi 1. julija otvorjena vojna razstava v Pratru. Nebrojne čete obiskujajo dan za dnem to res lepo napravo. Meščan vidi tu nagromadeno vse ono morilno orožje, ki ga je ustvarila naših nasprotnikov z namenom, da nas uniči.  Najbolj obširna in najzanimi-
Stev. 35.
TEDENSKE SLIKE.
stran 505.
v zadnjih bojih za Gorico vplenjena italjanska zastava.
vejša je trofejna dvorana, kjer je razstavljeno vseh vrst orožje, ki smo ga med sedajno vojno uplenili sovražnikom. Posebna zanimivost je črnogorski top starejšega sistema, s katerim je sprožil črnogorski princ Peter prvi strel v balkanski vojni. Zanimivi so nadalje kraljevski prestol iz srbske skup-Štine v Belgradu. V nekem okvirju visi tudi eden izmed onih letakov, ki jih je metal Gabriele D' Annunzio nad Trstom o božiču 1. 1915. Letak je tiskan s pisalnim strojem, a na končuje lastnoročni podpis D' Annun-ziov. Za tem slede razne bombe, mine ra-, kete itd. Velik del razstave napolnjujejo raz-
ne naprave ;Rdečega križa vojnopomožnega urada. Zanimiv je nadalje oddelek za vojne ujetnike. Razni ujetniški tabori so miniaturno razstavljeni in pričajo o avstrijski človekoljubnosti, ki trosi milijone in milijone, da pripravi ujetim sovražnikom kolikor mogoče prijetno bivališče. Skoro neverjetno se zdi človeku dejstvo, da porabi naša uprava nič manj nego 77 vagonov blaga za prehrano 1 milijonske armade ujetnikov. A ti ujetniki tudi ne lenuharijo, marveč so na kmetih, v tovarnah in pri raznem delu.
A ne samo vojna industrija topov in pušk je zastopana, tudi bolj miroljubne stva-
ri so na zadnje za videti. Nižjeavstrijska trgovska zbornica je poskrbela, da pokažemo svetu, da nismo samo v stanu producirati najboljše topove in granate, ampak tudi najboljše vrste tkanin, usnjatih izdelkov itd. Vojna razstava je sicer v znamenju (vojne,, a ima izgled tudi na mirno dobo prihodnjega miru.
Skrbi radi vojakov na bojiščih. Čestokrat se pripeti, da so domači v velikih skrbeh, kaj se je zgodilo z njihovimi na bojišču; pa tarnajo, da toliko časa nič ne piše, ko je vendar prej ves čas tako redno pisal. V takih slučajih naj se obrnejo naravnost na poveljstvo kompanije, pri kateri je dotični služil; torej ne na poveljstvo bataljona ali polka, ker se potem stvar zavleče. Kompanije bodo gotovo rade sporočile resnico in najhitreje, ker le pri kompaniji so ljudje, ki jim je slučaj dobro znan. Za tako vprašanje pa zadostuje prav priprosta dopisnica, na kateri mora biti natančen naslov, kam naj se sporoči. Pa naj si ne delajo ljudje preveč skrbi, kje bi dobili koga, ki bi jim napisal nemško. Vsak napiši tako, kakor so te doma ali v šoli naučili, saj pri vojakih znajo vse jezike, če ne eden, pa drugi.
Francozi in Madžari. Pariški »Matin« objavlja članek, v katerem piše: Grof Tisza se je popolnoma pretvoril v mešetarja med pangarmanizmom in prekuhanim madžariz-mom. Ta narodič se je navadil tiranizirati druge ter ima sam o sebi skrajno pretirane pojme. Potomci Košutovi so s svojim postopanjem v svetovni vojni sami sebe obsodili in na dan obračuna se ne bo njim v prid dvignil niti en glas. — »Matinu« odgovarja »Pester Lloyd«: Res se ne pravi zlo želeti, če se zahteva od Madžarov, da odstopijo Karpate Rusiji, Erdelj Romuniji, Hrvatsko in Slavonijo pa Srbiji! Nehvalenžni smo — no, hvala Bogu, ;nas je ta nehvaležnost obvarovala da nismo izgubili niti pedi svoje zemlje!
Stran 506
TEDENSKE   SLIKE.
35 štev
Japonci se koljejo v morju na Sumidu pri Tokiju.
¦ I
m
i
Vojni invalidi se uče strojepisja.
j ZADRUŽNA TISKARNA KRSKO ob Savi
In 11 n JI n J se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin.
A AA AA A Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusneje, ceno in
mfnmfnnifn ^ najkrajšem času.
V VV VV V Naročila  sprejema  vodstvo  Zadružne  tiskarne v Krškem in
ULiULJlJLI upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. I.      :::
821831
35. štev.
TEDENSKE SLIKE.
stran 507.
Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj.
Fo najuišjem naročilu
Hjeg. CE5. in hr.
ilppst. ffleličanstnu.
Izvanredna
C. hp. držDuno loterija
za vojno oskrbovalne namene.
Ta denarna loterija
ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
mr 200.000 kron
žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 5. okt, 1916. -  Ena sreCka stane 4 krone.  -
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., ^'ordere Zollamtsstralie o, v loterijah, tobakarnah. pri davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od C. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
Najbolje darilo trpečemu vojaku je
IVIORANA
Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in \saki kožni bolezni. — Naroča se:
M. SKRINJAR, TRST
Via Castaldi 4, I.
Cena: Liter 4 K.   V2 1 2 K. 1 K.
Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen
naslov dotičnega. Ni.OTB.tia. je popolnoma prosta vsake razjedajoče   kisline,   torej   neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d.
Ker se je p;ipir, lepenka, platno i. dr. znatno podražilo in nam je zaloga knjig, kar smo jih imeli vezanih, pošla ter je veza\a sedaj znatno dražja, stanejo odslej knjige:
Rado Murnik: »Lovske bajke in povesti". Milan Pugelj:   „Mimo ciljev". Cvetko Golar: „Kmetske povesti", elegantno trdo vezana \ saka po 3 K 50 v.
Naročite si te knjige, ker so zelo zanimive. Vojakom in ranjencem napravite veliko veselje, čejim pošljite dobro knjigo.
K
Krema za čevlje 'li^;. li
I. IHIintEr, Tasch\vitz, p. Buchau, Češko.
::      Poravnajte naročnino!      ::
Tiskarskega vajenca
sprejme takoj
Zadružna tiskarna Krško
BLIŽAJO SE VELIKI DNEVI SREČE!
V času do 1. februarja 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih i/bornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa  . 300.000 in 500.000 kron
Turških srečk......    200.000, 400.000 in 200.000 frankov
37„ zemljiških srečk iz 1. 1880   ....   90.000 in   90.000 kron 37„ zemljiških srečk iz 1. 1889   ....   60.000 in 100.000 kron 17 žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. Mesečni obrok samo K 7-— oziroma K 3-75. '^•g
Te srečke innajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaju neizžrebanja izključena I
)čil<
Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom I
SREČKOVNO ZASTOPSTVO 3, LJUBLJANA.
^6
MESTNO HRaniLNica mmmm
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je imela vlog.....K 48,500.000-—
Rezervnega zaklada.........„    1,330.000—
Sprejema vloge vsak po
4'A%
dan in jih obrestuje brez odbitka.
Hranilnica je popularno varna in stoji pod kontrolo C. kr. deželne vlade.
Za vaičevanje ima vpeliane = lične =
domaČe hranilnike.
Posojila na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti SVjVo' '^ven Kranjske pa proti S'//„ obrestim in proti najmanj 7,7, odplačevanju na dolg.
Sedaj v vojnem   času  najbolj   hvaležna   in   praktična
Času primerna darila so samo „Gritzner" in „Afrana„
šivalni stroji
najboljši, dosedaj nedosežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt.
Prednost: krogljičen tek, biserni ubod (Perlstich.) Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Cenj. občinstvu se radevolje razkažejo naši stroji in so v poizkušnjo na
razpolago, brez da bi se sililo h kupčiji. Edina tov. zaloga šivalnih strojev in njih delov (za šivavaine stroje vseh sistemov.) Že nad 3 milijone hvaležniii odjemalcev.
Josip Peteline, Ljubljana,
za vodo — blizu frančiškanskega mosta, levo — 3 hiša.
B
m a
^^^^   LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA \ LJUBLJANI   [==q[=]
: Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. F^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. ai^strijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916.
Cena za igralce prejšnjega razreda: V, srečka K 40*—, Vs srečke K 20*—, Vi srečke K tO*—, Vs srečke K 5'—. — Cena za novovstopivše igralce:
V, srečka K 120-, V., srečke K60-, \\ srečke K30--, V, srečke K 15-—. 3V   naročila se vrše najugodneje po poštni nakaznici,   "^•tj
Sprejema vloge na knjižice in na        yj| 1/  O/
tekoči račun in jili obrestuje po        T! /2   /Olistih.
2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Stran 508.
TEDENSKE SLIKE.
35. šte\
i il. 8 E. Shaberne i
a a a a a a a a a a a a a a a a
Ljubljana, Mestni trg 10
špecljalna  trgovina pletenin, trikotaž in peri a
priporoča svojo veliko zalogo,
kakor;
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-dje dlake in bambaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele.
Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
B B B B B B B B B B B B B B B B
Priporoča se umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški šl. 2*22 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 3 in 4 K. Pošilja se tudi po po.šti. Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči.
Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago.
Svetovna tvpdha Suttner ima
samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu
imenu hiše čast delajo.
\ SANATORILJM^EMONA 1
-lZA-NOTRANJE-[N-KIRURGlCNE-BOLEZNI " •POROD^sIlSNICA.
/ LtXJBLtJANA ¦ KOMENSKEGA- ULICA- ^
#;L.UUfcfL.tJAlMA-KOMENSKEGiA-tXICA-^ jI I/ SEF-ZDRWJK:HamRij-DR-FR.DERGANC \1
St. 410. NikelnastaAnker-Roskopf-
ura....... K 4i0
„   705. Roskopf - ura,  kolesje   v
kamnih...... „ 5'90
„ 719. Srebrna remontoar-ura . „ 7-80 „   600. Žepna ura z radijem, se
po noči sveti .   .   .   . „ 840
„ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 7-20 „   518. Ploščnata nikelnasta kava-
lirska ura..... „ 7'50
„   803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta ...... , 7-90
„   804. Srebrna damska ura .   . „ 9"50
, 1544. Usnjata zapestnica z uro „ 10"50
St. 712. Nikelnasta IKO-ura,  15
kamnov...... „ 14"—
„ 1450. Bela kovinasta verižica . „ 2'80 „   865. Bela kovinasta  verižica,
priprosta..... „ 1 •—
916. Srebrna verižica, masivna „ 3'20 422. Nikelnasta  športna verižica   ....... „ 1'75
979. Srebrni obesek „cesarjeva
podoba"...... „ 2 —
213. Srebrni prstan z kamnom „ 1'40
211. Srebrni prstan z kamnom „ —"90
1063. Prstan, zlatona srebro . „ 270
Vsaka ura je najnatančneje preizkušena.
Razpošilja se
po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje.
Krasni cenik
zastonj in poštnine prosto.
Neugajajoče
se zamenja!
Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „IKO", najboljša preciz. ura.
H. Suttner "v"° Ljubljani št. 5.
Nobene podružnice.
Svetovna razpošiljalnica.
Nobene podružnice.
a a a a a a a a a a a a a a
Poslano. G. pl. Trnl{oczy, ieharnap v Ljubljani.
Moja soproga je zadnjega sinčka s Sladinom „s adni čaj" zredila. Fant je poldrugo leto star, čvrst in močan in ni bil še sploh nič bolan. Pri prejšnih treh otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem.
ISpoštovanjem Makse Kovač, c. kr. voj. uradnik.
v Pulju, 23. marca 1914.
500 kron
B B B B B B B B 6
a B
CBnnnnnnnnnnnnnnnnns
Vam  plačam,   če ne odstrani   moj uničevalec korenin
Ria balzam Vaših kurjih očes, bradovic, otiščancev,
v trei\ dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom 1 K 50 v, 3 lončki 4 K, 6 lončkov 5 K 50 v. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Pot na nogah, rokah, pod pazduho odstrani hitro posipalni prašek, cena 1 K 50 v, 3 ščatlje 3 K 50 v.
Kemenjr, Kaschan (Kassa)  I. Postfach 12/44, (Ogrsko).
Zadejte listkom v administraci
v Praze IIL, Mostecka 7
levne - popularni - vesele
MilLČ HUIHDRV.
Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: '/< leta K 3"—, Vj leta K 6.— , celo leto K 12—; za Nemčijo: V« leta K 4-—,  '/» leta K 8"— celo leto K T6. —; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20'—. Za Ameriko letno 4 dolarje.
Uredništvo in upravništvo   Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Koželj.
Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.