8rev. 170
trST, * torek 20. junija 1911
Te&aJ XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
Ml ife Mfeljftk to pranlklk »b §., tfc hmMJMi«« •. i)Bt*4>
F—M— IUt. m prod&jkjo pe 9 nv».(I HO.) T ■■ "g* lakakaaafc ▼ Tzata 1b •koBei OarioL Kja^m, Me*, Satani, Nabrani Sv. LnoQi, Tohftian, Ajiaa-}<ani, Dornberga ibd. Zattarala IWr. S ar«. (1* HA). MUH SE RAČUNAJO HA MILIMETRI t Ufakarti I talasa. OENE: Trgrn^mM ia abrtai agla* m S at. mm. •aaulalc*, uhvaJ«, paal»aic«. oclui ui te it mm. Za ogla*t ▼ Ukafca Orta da 5 vrat M K, ta4&Qn» vršim K 2. Mali o(1mI pm A it»l Imh, maai pa 40 »tol Ogiaa* spr^Mma Iiiantal W4alak oprava ,tSao«ti\ — Plačuj« m izkljafina la apravi „Ktiaarti". mt i . = P tali J Iva la staZljtva a Trata. -——
ePINOST
NAROČNINA ZNAŠA -
94 K, pal lata (1 K( S maaaoa i K| t« 4apariaaa umUm, m aprara aa oaira a«4*U«*a taiaala „BM * ~ f*aa, u i«i tata
la r»fc»pM m M vrafta)«
br| aa poJC^a^aa ut^tiMrt llaba. ffafvaak*-
■ ii Ihh i, yiaaa ia yfcla»aa0aja pacati aa aprara Hrta. UISNdTTO i aMaa Marala Calattl It


Paniil iaa) a^smni arada* iTIflV	A- Laslaft
.Niiort". - MaMbaila Tiskana „UboR* •■t«fjaaim paraAtram ▼ Trato CMargia OalaMi IUt. ii.	...»
raatlaRal raCaa It $41192. TELEFON It 11-57.
Slovenski uolilci!
0 svojem strahu so si nofl loško-llbernlnl nasprotniki Izmislili nov volilen manever. Razglašajo celti v slovenskem Jeziku, da smo mi sklenili vzdrževati se OŽJIH volitev. Opozarlamo Vas, da le to
infamna laž.
m od Dola ne odnehamo in Oas za to še enkrat poživljamo, do se vsi do zcdnlega moža vdeležlte ožje volita v l„ H. in 10. okraja In da oddaste glasove v zmisla prejšnjih naših navodil!
POL. DRUSTUO „EDINOST".
Uolilci II. volllnesa okraja
(Novega mesto, Skorklje In Grete)!
Današnji nas boj proti laško-liberalni stranki je boj pravice proti krivici, za enakopravnost proti nasilju : v tem boju ni odnehavanja. ni premirja ; zato Vas, volilce II. volilnega okraja, ki ste dne 13 t. m. 2e dosegli z ogromnim številom 2400 glasov sijajno narodno afirmacijo, sporazumno z zaupniki iz Vaše srede vabimo, da jutri na ožji volitvi, vsi do zadnjega oddate glasovnico z imenom :
dr. Otokar Rybaf.
V	tem imenu se je dne 13. t. m., v glavni volitvi, združila ponosna naša slovenska okolica, trdno in zvesto oklepajoča mestno Slovenstvo, — v imenu dr. Otokarja Ryb£ra podajte se, volilci Ifovega mesta, Škorklje in Grete, v boj, da že doseženi narodni afirmaciji pridružite dne 20. t. m., v ožji volitvi, se glasen protest proti krivičnemu gospodstvu laško-liberalne stranke.
V	TRSTU, 15. junija 1911.
Odbor pol- društva „Edinost".
Slovenski volilci I. in IV. okraja!
Na volilnem shodu, ki je bil sklican za posvetovanje in sklepanje o postopanju pri ožjih volitvah v Vaših dveh okrajih, ste se enoglasno izrekli za to, da bi se glasovalo proti kandidatoma laško-liberalne stranke m torej za socijalno-demokratična kandidata.
Sklep je storjen in razglašen. Sedaj je aastavljena Vaša čast, je zastavljen ugled slovenske narodne stranke, da bo uspeh ožjih volitev zares odgovarjal Vašemu sklepu.
Svrha tega sklepa bo dosežena le, če bo moral tudi laško-liberalni in socijalno-demokratični Vaš nasprotnik priznati, da je ožja volitev vspela tako, kakor ste Vi, slovenski volilci hoteli in sicer samo zato, ker
Vi tako hoteli. Zategadelj mora biti skupno število za socijalno-demokratična kandidata oddanih glasov takšno, da se bo v njem jasno spoznaval delež slovenske pomične taktike in politične discipline.
Podpisani Vas vabi, slovenske volilce h in IV. volilnega okraja, da jutri pri ožji voljtvi, oddaste glasovnice z imenom:
VALENTINO PITTONI
za I. okraj (Staro mesto in Sv. Jakob)
BRZOJAUHE UESTI.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 17. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu mini-sterstva za uk in bogočastje.
Zbornica ja vsprejela proračun naučnega ministerstva tudi v podrobnostih. — Jutri bo razpravljala proračun pravosodnega ministerstva.
Državnozborske volitve v Galiciji
LVOV 19. V 4. vol. okraju je bil izvoljen železniški minister dr. Stanislav Glom-binski. Od 1395 oddanih veljavnih glasov jih je dobil 1189.
Bienerth odstopi?
PRAGA 19. List „Venkov" poroča, da širi govorica, da odstopi Bienerthovo mini-sterstvo.
f Fr. Kuhač.
ZAGREB 19. Danes je umrl hrvatski glasbenik in skladatelj, Fr. Kuhač v starosti 77 let.
Toča in nevihta.
REUTTE (Sev. Tirolsko) 19. Včeraj je v Reutte in okolici do Lermoosa v Jannheim-ski dolini in spodnji Lechski dolini napravila grozna toča velikansko škodo. Trava je popolnoma uničena, na tisoče šip je razbitih, strehe iz opeke so poškodovane, strehe iz pločevine pa preluknjane. Točine zrnje, ki je merilo v premeru do 7 cm, je poškodovalo mnogo oseb.
POŽUN 19. (Ogr. biro). Danes popo-ludne je bil v mestu in v okolici silna nevihta z velikim nalivom. Vodne mase z gor so preplavile niželežeča stanovanja in hladilnico tržišča. V sosednem Blumenavu je strela udarila v cerkev in zažgala zvonik. Vendar so ogenj kmalu omejili.
Kolera.
CARIGRAD 19. Včeraj so konstatirali v Stambulu sumljiv slučaj kolere.
Zagreb 19. Danes predpoludne se je zagreŠka županijska skupščina sestala na redno sejo.
Budimpešta 19. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary se je danes zjutraj povrnil semkaj z Dunaja.
Gyula 19. Danes je pričela pred porotnim sodiščem razprava proti bi&toma Zsilinsky radi umorstva na drž. poslancu Achimu. Obtoženca sta izjavila, da nista kriva.
Szolnok 19. Ob 4. uri 2' je biio čuti tukaj tri potresne sunke. L Tsingtau 19. — (Nemška kabelska l^užba). Tukaj je bila z 12 učenci otvorjena ^edicinska fakulteta nemško-kitajske visoke i sole. Prijavljeni so nadaljni učenci iz uglednih j kitajskih rodbin.
Glasgow 19. Pristaniški delavci so pričeli danes zjutraj Štrajkati.
Italija in Srbija.
—B.— Italija more v zadnjem petletju beležiti lep vspeh na splošnem narodno-gospodarskem polju. Z asimilacijo v Italiji ži-; večih Židov z Italijani je dobila Italija nov | element, kateremu pripisujejo zaslugo zana-1 predek Italije v gospodarskem, industrijelnem in trgovskem pogledu. Gospodarski povzdig-
PODLISTEK.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
m
GlOVANNI OLIVA
za IV. okraj (Sv. Vit in Čjarbola Zgornja).
ODBOR pol. društva „Edinost".
„Nisem vedela, da se na dvoru poljskega kralja tako malo prizanaša željam in prošnjam dam."
„Vedno sama odlašanja in podaljševanja in izgovori, gospa Kristina!" je odgovoril kralj nejevoljno, s težo premagajoč svojo jezo.
„Ali sem Tvoji kraljevski milosti na kak način v napoto?" je hitela z odgovorom, klanjajoč se pred njim z najrazkosnej-: šim nasmehom, „samo blagovoli dovoliti in | ta trenotek zapustim te prostore."
In njen čarobni, plamteči pogled je ob-visel na njem z vso silo.
„ Skoro že cel mesec dnij zastonj prosim tvoje naklonjenosti," je odgovoril kralj deloma še jezno, deloma pa že proseče, , vstopivši v sobo in zaklenivši vrata za seboj, da bi ne bila AluŠa, ali pa kdo izmed njegovih dvorjanov priča njegovega samopo-niževanja.
i „Do sedaj ni Tvoja kraljevska milost
njena Italija je iskala teritorija za svoj izvoz; vrgla je svoje oko na drugo obal Jadrana: na Albanijo In Črnogoro In preko teh dveh na — Balkan. Postala je konkurentinja Av-stro-Ogrski na Balkanu.
S kolonizacijo albanske obali od Bari do San Giovanni di Medua je prišla Italija v dotiko s Črnogoro. Po ženitvi italijanskega kralja s Črnogorko, princeso Heleno, so nastale prijateljske vezi med Črnogoro in Italijo. S to rodbinsko vezjo je pridobila Italija „ključ" do uvoza svoje industrije na Balkan. Avstrija je te prve korake Italije omalovaževala, češ: kaj morejo napraviti ti „kacelma-herji?! — Nič! so si govorili gospoda na Dunaju. Avstrijskim diplomatom — Nemcem v ministerstvu za unanje stvari so se zdela prizadevanja.Italije smešna. Rogali so se Italijanom, Črnogorcem in Srbom, uver-jeni, da vsi ti ne morejo škodovati avstrijskemu vplivu in avstrijski trgovini na Balkanu. Med tem pa je Italija mirno in nemot-jeno nadaljevala svoja pota.
To se je dogajalo pod konec vlade ministra unanjih stvari, grofa GoIuchowskega, ki je s svojo politiko nasproti Srbiji in Čr-nigori samo pomagal Italiji. Goluchowski je pretrgal trgovinske odnošaje Srbije z Avstrijo. To je bila voda na mlin Italije. Duo-bus litigantibus, tertius gaudet — tako so govorili že stari Latinci. Politične borbe med Avstro-Ogrsko in Balkanom so prinesle Italiji največo korist.
Goluchowskemu je sledil po Friedjun-govem procesu žalostno prosluli Aehrenthal, ki je s svojimi skoki za Avstrijo itak že slabe odnošaje na Balkanu še poslabšal. Po aneksiji Bosne provzročeni bojkot avstrijskega blaga v Turčiji je dal Italiji prilike, da je vsiljevala svoje produkte na mesto avstrijskih. In priznati moramo, da so imeli Italijani vspeha.
Črnagora, ki nam je tako v bližini in kjer je naš kapital mogel vspešno delovati, je popolnoma izgubljena za trgovino monarhije. Tam imajo Italijani takorekoč v vsem — monopol!
Po Albaniji in Črnigori je prišla na vrsto Srbija. Carinski boj monarhije s Srbijo je otvoril Italijanom novo področje. Pomagali so ti poslednji Srbom na vse načine, omogočili so jim izvoz živine v Italijo, sodelovali so denarno na mnogih srbskih trgovskih podjetjih. Italija pa se še ni zadovoljila s tem in šla je še dalje. V „Edinosti" smo že priobčili notico o ustanovitvi srbsko-itali-janske banke. Osnutje te banke je v zvezi z novimi italijanskimi prizadevanji za razširjenje italijanske trgovine v Srbiji. Ta banka ni navadno denarno podjetje, ampak ima poleg svojih navadnih bančnih opravil še drugo važno misijo. Banka se ima ustanoviti s kapitalom 8 milijonov frankov. — Zgraditi ima skladišča za srbsko živino v Solunu, nabaviti hoče parnike za prevažanje srbske živine v glavna evropejska mesta, posojevala bo denar za povspeševanje srbskega izvoza. Z eno besedo: ta banka bo organizirala in kapitalizirala ves srbski izvoz in uvoz. Odvračala bo tok srbske trgovine od Avstrije in ga napotjala na črnogorsko in albansko obal — na svojo trgovsko posest.
Kakor proti-uslugo zahteva banka: znižanje tarifov na srbskih železnicah, zahteva, da jej odstopijo dosedanja skladišča za živino v Solunu, ki jih je srbska vlada že
blagovolila izpolniti pogoja, ki ga je sprejela v Pragi !"
„Grom in strela!" se je razjezil kralj. „Saj čakam samo na te, gospa Kristina, da se spočiješ od svoje utrujenosti! Če si pripravljena, slavimo jutri svojo poroko!"
In nestrpno je pričakoval odgovora.
„Ni mi znana nobena nadaljna zapreka, moj kraljevski gospod!" se je poklonila Kristina z veselim glasom in očarajočim pogledom pred kraljem, ki je odhitel s pripombo, da hiti uredit, kar je potrebno za njiju slavnostno poroko...
Ni trajalo niti pol ure in že je na povabilo kraljevo vstopil v vgrad Wawel krakovski škof, Cyprian. Častitljivi starček, visoka, vzravnana postava v širokem črnem duhovskem talarju. Prijazno, častitljivo, bledo lice, pričajoče o ljubezni do bližnjega in o strogosti nasproti samemu sebi. Dolga snežnobela brada, padajoča do pasa; izpod katere se je blišča! velik zlat kriz, obešen na zlati verigi, ki se je ovijala okoli suhega vratu. Na plešasti glavi mala čepica iz vijoličaste svile.
Z dvignjeno desnico blagoslovljajoč dvorjane, ki so poklekovali pred njim na obširnem dvorišču in po hodnikih gradu na levo, na desno, je vstopil dostojanstveni duhovni oče v kraljevo dvorano.
Kazimir ga je Že pričakoval korakajoč med oknom in vrati. Poklonivši se pred
zgradila, in da se ji odpusti carina na materijal, ki ga bo banka rabila za svoje gradnje.
Kapitalisti naše monarhije vidijo v ustanovitvi srbsko-italijanske banke gospodarsko izrivanje Avstro-Ogrske iz Srbije. Eden naj-odličnejših kapitalističnih listov pravi: Ako pride do ustanovitve te banke, bo srbski izvoz za nedogledne čase odtisnjen od Avstro-Ogrske.
Da so to banko vstanovili za časa av-strijsko-srbske carinske borbe, ne bi se toliko čudili temu. Ali iz dejstva, da jo snujejo sedaj, po sklepu avstro-srbske trgovinske pogodbe, je sklepati, da nikdar več ne nastanejo med Avstrijo in Srbijo tisti trgovski odnošaji, ki so bili pred carinsko vojno. — Grehi avstrijske diplomacije so torej nepopravljivi in tem večji, ker ni Avstrija, ra-zun trgovinske pogodbe, nič ukrenila, kar bi moglo odnošajem koristiti. Krivec na vsem tem je omenjeni aristokrat, avstrijski diplomat — Nemec, ki iz višine svojega nacionalnega pijedestala gleda zaničljivo na druge narodnosti, osobito na Slovane. Omalovaževali so Srbe, Bolgare, Črnogorce, Albance, Turke in Italijane, ker ti niso Nemci. Smatrali so se za nepremagljive gospodarje politične in gospodarske situvacije na Balkanu. To so tudi bili, ali — niso več.
Goluchowsky je začel. Aehrenthal je dovršil in položil v grob avtoriteto Avstrije na Balkanu. Situvacija bi se mogla spremeniti in zboljšati edino-le, ko bi zagriženi nacijo-nalist in aristokrat — Nemec nehal gospodariti v ministerstvu za unanje stvari. On je krivec / Kriva je njegova mržnja na Slo-vanstva. — A Balkan je slovanski l
Uolilen shod u Kanfanaru
dne 11. junija 1911.
Volilni osrednji odbor v Pazinu je bil prijavil za dne 11. t. m. javni volilni shod v glasoviti vasi Kanfanar, kjer bi se bilo siromašnemu in zavedenemu narodu razložilo pomen in važnost državno-zborskih volitev.
AH novi okrajni predstojnik puljski je shod pod milim nebom zabranil. Svoj neutemeljeni in za narod, — ki ima v občinskem svetu kanfanarskem 2/3 veČino, ki je izključni pravni gospodar v občini (ki bi po pravičnem ljudskem štetju imela komaj kakih 100 oseb z italijanskim občevalnim jezikom) — skrajno nepravični sklep je skušal opravičiti z onim tako elastičnim in marsikako koncesijo našim narodnim sovražnikom pri-krivajočim „radi javnega reda". V naši občini, med našim narodom, na naši zemlji krati nam s tem državni funkcijonar po zakonu zajamčene pravice ! Preveč trezen in resen je naš narod, da bi posnemal paja-cade svojih oholih sosedov, da bi jih motil in vznemirjal; ali oni državni funkcijonar našega naroda ne pozna, ker je tujec prišel mej nas. Ako ga pa pozna, je očito, da je on predvidjal ono motenje javnega reda s strani italijanske mularije, ki šteje 3—4 osebe. In radi teh ljudi je okrajno glavarstvo zabranilo shod na planem dva dni pred volitvami, katerega bi se bilo udeležilo nad tisoč našega ukaželjnega ljudstva! N e narod fanatizirati, ampak izobraževati je naš smoter in tega principa držali smo se ves čas volivne kampanje,
njim, je tudi on vsprejel od njega blagoslov in potem šele je sel na vzvišeni prostor, da vsprejme njegov poklon. Potem je povabil Škofa na že pripravljeni sedež in dejal:
„Povabil sem te k sebi, prečastitljivi oče, da ti naznanim svoj namen, pri katerem rabim tvoje blagohotne službe."
„Tvoja kraljevska milost," je odgovoril škof, „naj bo prepričana, da s pomočjo svojega cerkvenega dostojanstva drage volje in z veseljem pripomorem k izvršenju vsega, karkoli je v blagor zveličanja Tvoje duše, ali pa prave sreče naroda, ki ga je božja previdnost zaupala Tvoji milosti."
„Čemu dolge ovinke?" je mahnil kralj z desnico. „Jutri zjutraj se hočem poročiti in prosim Te, da prideš v grajsko kapelo poročit me."
Škof je okamenel. Njegove oči so se obrnile v vis, roki sta se prekrižali nad prsi, v katerih mu je zastajala sapa.
„Gospod!" je vzdihnil črez trenotek, „ne blagovoli tako kruto šaliti se s služabnikom svete cerkve."
„Ne gre tu za nikako šalo, prečastitljivi oče," je odgovoril kralj resno, „odločen sem, stopiti v zakon."
„Saj si, kraljevski moj gospod, že oženjen!" Strogo je govoril škof, tresoč se od groze na vsem telesu radi nenravnega, brezbožnega namena kralja.
\
%
Stran II.	»EDINOST« št. 1TO	V Trstu, dne 20. junija 1911.
Volilci kraško-ajdovskega volilnega okraja!
Dr. GREGORIN je na svojih shodih razvil skrajno demokratičen, pravi ljudski program, ki vsebuje vse zahteve našega kmečkega ljudstva. Njegova dosedanja delavnost jamči za to, da se bo Dr. GREGORIN tudi resno bojeval za omenjene zahteve.
VOLILCI I Glasujte danes v torek za demokratične in ljudske zahteve in zapišite na svoje glasovnice:
Dr. Gustav Gnegorin
odvetnik v Trstu.
ker vemo, da izobrazbe naše ljudstvo potrebuje !
In naši protivniki -se baš proti temu bore, njih peče, če naš narod čuje poučne in koristne besede iz ust svojega človeka. Žalibog je okrajni puljski predstojnik to težnjo italijansko podpiral; je-li to storil hote ali ne hote, je postranska stvar; znati je moral pač, zabraniti shod na planem je ravrjo toliko, kakor shod v obče prepovedati, ker nimamo v Kanfanaru do sedaj nobenega lokala, ki bi bil prikladen za večje shode.
In vendar je bil 11. t. m. volilni shod v oni nesrečni občini, kjer našemu narodu vkazuje in vlada kakor kak oligarh dobro poznani tajnik Košara, o katerem se govori, da so mu kakor sodnemu praktikantu v Motovunu radi iredentizma pokazali na stežaj odprta vrata.
Ob 8.30 uri po službi božji, je bila zbrana pred cerkvijo množica nad tisoč oseb našega ljudstva, ki so pričakovali shoda in godbe pazinske. Z ogorčenjem so vzeli naznanje neradostno vest, da je bilo v zadnjem trenutku zabranjen godbin izlet in shod pred cerkvijo. Vse je dolžilo tajnika Košaro, da je on izposloval to prepoved, oni človek, ki živi od hrvatske občine, od hrvatskega ljudstva.
Tupatam so se čuli preteči glasovi, ali vplivalo se je na ljudsko pomirjevalno v njegovo korist.
Ob 9.30 uri je pričel javen shod v gostilni Stepaniča, ali prostor je bil premajhen za ono ogromno množico, tako, da je velik del naroda moral oditi radi pomanjanja prostora.
Vsa gostilna je bila polna; v dvorani na hodniku, po stopnicah, vse je bilo pre-napoljeno, vse je hotelo čuti govoriti sinove svojega naroda, svoje krvi.
Shod je trajal nad 2 ure: najprej je govoril profesor N o v I j a n o razvoju parlamentarizma in o važnosti narodovega sodelovanja pri zakonodaji; za njim je govoril dr. Agneletto o parlamentarnem delovanju, o istrskih političnih razmerah in istrskem šolstvu ter italijanskem gospodarstvu v deželi. Kakor povsod, tako je tudi tukaj sledil narod govornikom s posebno pazljivostjo. Z „živioa-klici na dr. L a g i n j o so se zborovalci, med katerimi je bilo zastopano tudi Rovinjsko celo in SoŠiči, mirno razšli
Shoda ni motil nikdo; ali, ko so se govorniki povračali na postajo k obedu, čakala jih je na cesti v sredi vasi tolpa 15—20 glav — mularije, ki jih je vsprejela z žvižganjem in „Abbassow-klici. Bili so to otroci od 1 —12 let, otroci iz ljudske šole, aranžirani in pod vodstvom šepavega Košare, nekega d.ra juris Modesto, ki čaka doma na državno službo (c. kr. vladi ga priporočamo ga iz srca), nekega Basiliska in mej njimi je bilo videti tudi Ijudsko-šol-skega učitelja iz Kanfanara. To so bili oni junaki, ki so imeli motiti javni mir in red. Ako bi bili naši hoteli, zapodili bi jih bili z mokro cinjo v slavni italijanski beg.
Tja doli do štacije so sledili prirediteljem shoda, ki pa se za „demonstracije" šolskih otrok niti zmenili niso. — Potoma se je dogodil komičen prizor : izmed prirediteljev vrgel je eden mej otroke nekoliko drobiža ; v tem trenutku se je pometala na tla vsa mularija in si trgala iz rok zagrabi jeni denar in pokoncu so stali oni štirje generali, Košara, dr. Modesto, učitelj in Basilisko, kričeč in otroke roteč, da naj se ne dado motiti od tujega denarja. Ali oni jih niso poslušali, misleč si, denar je boljši nego bonboni, s katerimi so jih bili pridobili za žvižganje.
Po dveh urah so se prireditelji shoda povračali skozi Kanfanar, kjer se je bilo zbralo precej radovednežev, ki so popili na račun nekega posestnika Basilisco 5 sodče-kov piva. Nekolikokrat so zavpili „evviva in abbasso* iz hvaležnosti do onih, ki so jih gostili in napajali.
Tako je končal oni dan v Kanfanaru, kjer je politična oblast zabranila javen shod na planem; en sam orožnik bi bii mogel brez najmanjše težave vdržavati uzoren red: poučiti bi bilo potreba samo Košaro in onega d.ra juris, da naj vzamete v roke volilni zakon ex 1907 in pošljeta Šolske otroke — h knjigam!
Ali bila že stvar kakoršnakoli, našemu narodu prepovedovati shod, se pravi v oni občini dajati koncesije Italijanom.
Zato je dolžnost naših istrskih državnih poslancev, da pred forumom parlamenta pouče g. okrajnega upravitelja puljskega o razmerah v njegovem glavarstvu, kerješe-le prišel fja doli.	•
Državnozborske volitve.
Ljubljanski Nemci
se današnje volitve ne udeležijo. Isto so sklenili tudi tržaški Nemci.
V Dalmaciji.
Danes je povsem gotovo — in pravaši uvidevajo to sedaj sami, kakor doznajemo od zanesljive strani —, da je dr. Šusteršič z načinom, kakor je posegel osebno v volilno borbo v Dalmaciji, le škodoval njim, katerim je hotel pomagati, ker jih ima v računu za svoje načrte. S takim oblastnim nastopom, umevnem le pri kakem diktatorju, je izzval le odpor. Celo izvoljeni poslanec Perič — pravaŠ, ki je po svojem političnem mišljenju najbliži S. L. S. na Kranjskem — ne odobruje strankarske politike ŠusterŠičeve na Dunaju.
Izven vsacega dvoma je pa, da glavni cilj ŠusterŠičeve kampanje v Dalmaciji je: strmoglavljenje dra. V. Ivčevića, deželnega glavarja v Dalmaciji. O vzrokih tej borbi ŠusterŠičevi proti Ivčeviču, nočemo govoriti tu, da-si so znani tu in v Dalmaciji. Le toliko bodi zabeleženo tu, da je splošno uverjenje to, da so ti vzroki za dra. Suster-Šiča zelo osebne naravi.
Glavno sredstvo v boju proti dru. Ivčeviču pa je isto, kakor pri nas na Slovenskem proti , vsakomur, ki se ne strinja s politiko dra. Šusteršiča. Liberalec je in v interesu vere in cerkve je, da so ga strmoglavili. S to insinuvacijo so operirali tudi prijatelji dra. Šusteršiča v Dalmaciji proti Ivčeviču. Insinuvacijo — pravimo, ker takemu obdolženju manjka vsa resnična podlaga. Nu, dr. Ivčevič je doba sijajno zadoščenje, ki so mu je delali v imenu — sv. vere. Zadoščenje je tem izdatneje, ker je je dobil od provincijala reda frančiškanov. Ta je doposlal Ivčeviču pismo, v katerem pravi, da je uvel strogo preiskavo, da ugotovi, da-li so se frančiškami tako žaljivo in neresnično izrazili o Ivčeviču. Provincijal ob-žaljuje, spomlnjajoč se dolžne hvaležnosti do dra. Ivčeviča, da so se raznesle take žaljive vesti in bi tudi kaznoval dotične, ako bi se bile te vesti izkazale kakor resnične. V imenu vsega reda uverja provincijalal dra. Ivčeviča svoje iskrene hvaležnosti, svojega globokega in neomajnega spoštovanja!
Evo, tako piše provincijal frančiškanskega reda o možu, ki so ga dr. ŠusterŠičevi pristaši v Dalmaciji označali kakor liberalca in brezverca, ki ga treba zrušiti!! Zrušila se je pa, sramotno zrušila zopet enkrat ena velika laž in osramočeni so tisti dalmatinski „pravaši*, ki so hoteli vero zlorabljati za strankarske namene. In koliko je tacih „brezvercev", kakoršen je dr. Ivčevič, tudi med nami Slovenci!! Brezverci so, ker niso — pristaši kake gotove stranke.
Baron Bienerth že grozi s ponovnim razpustom zbornice, ako volitve ne izpadejo po njegovi volji. Zlasti ga jezi, ker se mu ni posrečilo, skovati kompromisa med nemškimi nacionalci in krščanskimi socialci. Zato grožnje !
Dr. Gessmann
je izjavil, da se v slučaju, ako pri današnji ožji volitvi propade, umakne iz političnega življenja.
Kompromis med socialisti in klerikalci na Češkem.
Na Češkem so socialisti in klerikalci sklenili kompromis. Socialisti bodo volili klerikalce proti agrarcem. Zato pa bodo klerikalci podpirali socialiste.
SRBSKE FINANCE.
Otvoritev avstro-ogrske meje srbskemu eksportu je v Srbiji povzročilo višje cene klavni živini in mesu, kakor tudi da je močno poskočil splošni izvoz. Posledica tega je precejšnja pomnožitev dohodkov v srbskih carinskih uradih. Že 1. 1910 so le-ti znašali 16,300.000 frankov proti 13,300.000 prejšnjega leta. V zadnjih mesecih je močno oživel trgovinski promet, ki bo Še ugodniši uplival na carinske dogodke. Ugodni razvoj gospodarskih razmer v Srbiji se zrcali očitno tudi v izkazih monopolne uprave. V prvem četrtletju 1911 so znašali ti dohodki 13 milijonov frankov proti 11 milijonov v istem četrtletju lanskega leta. Dohodki na direktnih davkih so znašali za februvar in marec t. I. 2,857.000 frankov nasproti 2,318.000 frankov v isti dobi lanskega leta. Užitnina je donesla v prvem četrtletju t. 1. 1,760.000 frankov nasproti 1,270.000 frankov v isti dobi lanskega leta.
Domača vesti.
t Alojzij Makovec, posestnik na Br-jah pri Rihenberku, je preminul. Pogreb, ki se je vršil dne 17. t. m. na domače pokopališče, je bil veličasten. — Makovec je bil ugledna oseba, poznan daleč na okolo in je tudi javno nastopal kakor dober govornik. Za probujo narodne zavesti med soobčinaiji je imel blagi pokojnik veliko zaslug. Makovec je bil mož, ki menda ni imel sovražnikov in s tem je povedano vse. Družini in vrlim Brejcem naše iskreno sožalje.
Laški moretti imajo legitimacije vseh onih, ki so v bolnišnici. Našim zaupnikom so imena znana. — Vsled tega se gotovo vlovijo tisti tički, ki bodo hoteli s takimi legitimacijami voliti. — Tudi za druge kupljene legitimacije smo izvedeli. Pozor torej!
Sinoćnji shod v gostilni Birsa je bil
v mestu zadnji, a v tem lokalu najsijajneji. Došlo je toliko postavnih mož, da niso bile zasedene samo mize velikega prostranega lokala, ampak dobesedno zabasan je bil tudi prostor med mizami.
Po primernem pozdravu dr. W i l f a n a v imenu političnega društva je bil izvoljen predsednikom g. Gulič, ki je naglašal, da naš vspeh od 13. t. m. poživlja v novo borbo za jutrŠnji dan. Dne 13. t. m. smo
—	je vskliknil govornik — slovensko krstili kamoro, jutri jo pa moramo pošteno slovensko birmati.
Na to je podelil predsednik besedo g. dr. G a b r š č e k u, ki se je radoval, da seva z vseh obrazov tako veselje in taka samozavest, dočim se iz glasil naših sovražnikov razodeva poparjenost, ko so dne 13. t. m. dobili tako znamenit ognjen krst. Dan 13. pa je bil le korak do konečne zmage. Naš cilj, ki ga moramo doseči, je popolna enakopravnost. Naš narod je tu doma, zato bodi tu enakopraven in ne več suženj. Pokazati moramo, da Trst ni izključno laški, da je tu prebivalstvo mešano, da je tu Slovenec doma, da hoče tu živeti poleg druzega naroda, da je tu prostora tudi zanj in da — dokler si ne pribori tega pripoznanja — ne bo miru. Čaka nas še mnogo bojev, ker sedanji boj je le en člen v verigi velikega boja. Stopili smo modrasu na vrat, ali glave mu še nismo štrli. Še le tedaj, ko mu stremo glavo, bo zmaga popolna.
Na to je govornik pojasnjeval pomen ožje volitve in vzroke, zakaj se zopet spuščamo v boj. S kamoro se moramo spopasti, kjer se srečavamo ž njo, ker boj proti njej, je boj proti korupciji. Kamora ne govori na volitvah v imenu ljudstva, ampak govori nje korupcija, ki smrdi do neba. Dokler bo vladala kamora, ne pride ljudska volja do veljave. Pride dan, ko vsahnejo tudi njim bogati viri, in potem zmagamo mi
—	pošteno. Jutri vsi na volišče do zadnjega moža, da še pomnožimo svoje glasove od 13. t. m. Tudi jutri bo kamora sleparila. Zatorej moramo vsi paziti in jej gledati na prste.
Veliko ogorčenje je izzvalo sporočilo zborovalca P a r č i n a, da je vest v nocojšnjem „Piccolu", češ, da je dr. Ritossa iz Višnjana izstopil iz socijalistične stranke le nesramna laž in le grda volilna mahinacija, kajti dr. Ritossa se nahaja sedaj v Rimu.
Zborovalec Križmančič je rekel, da smo danes kakor vojskovodje na predvečeru bitke. Kakor so Italijani pred bitko pri Visu zasmehovali avstrijsko mornarico z ribiči, a so doživeli od teh ribičev vendar sramoten poraz, tako moramo tudi mi pokazati Italijanom, da smo junaški boritelji, a tudi državi moramo pokazati, da znamo mi to zemljo bolje braniti pred italijansko nevarnostjo, nego pa njene puške in kanoni.
D r. W i I f a n je izvajal, da moramo biti pripravljeni na vse in da bodo nasprotniki uganjali tudi jutri take sleparije, da bi morala — ako bi tu živeli sami kamoristi
—	padati na to mesto žveplo in ogenj. — Govornik je povedal, kako lumparijo je zagrešila italijanska liberalna stranka z izmišljenim telegramom, ki so mu podtaknili podpis nemškega kandidata Schnabla, in z današnjimi plakati s podpisom političnega društva „Edinost", ki poživljajo slovenske volilce, naj se vzdrže volitev. Tudi jutri bo kamora — vredna svojega izgleda v Italiji, kjer vlada taka duševna tema, da je tam prava evropska Afrika.
Kriče, da smo mi tu tujci. Će bi bilo to res, bi imeli Italijani prav, ali laž je, da se tu slovenstvo umetno goji od strani vlade in po priseljevanju. Saj so se naši ljudje od nekdaj piiseljevali semkaj. Razlika je le ta, da se mi ne puščamo več raznarodovati, da ne zalivamo več s svojo krvjo italijanskih dreves. Nekdaj so naše matere rodile tu ja-ničarje, danes tli v srcih našega ljudstva — domačega in priseljencev — iskra ljubezni do svojega naroda. In ta iskra se razplam-teva tem bolj, ker so nas tako kruto tlačili doslej. Kar se sedaj godi, to je maščevanje prirode, ki se ne pušča izsiljevati. Naša rast je pot narave, pot zgodovine. Moč narave je, kakor vidimo, tudi v boju velike nemške države proti Poljakom — močneja, nego vsi nemški kanoni in milijoni in veča tudi nego je moč nemškega cesarja. Če hočejo imeti Italijani svoj izključno laški Trst, naj si vzamejo — staro mesto, to jim radi prepuščamo z vsem njegovim smradom. Novo mesto pa smo ustvarjali tudi mi, to je delo vsega našega naroda in tudi države.
Naša kri je oživljala tudi laške gnjile žile, zato je danes še Trst odprta rana na telesu naše domovine. Ta rana se mora zaceliti, da postane Trst cvet našega naroda. Poleg italijanskega hočemo imeti tudi svoj slovenski Trst. Tu mora biti svobodna pot vsem, posebno pa mora biti tudi našemu mlademu poštenemu narodu prostora na solncu, za to se bomo borili jutri.
Konečno je zborovalec S k r I e c ogorčeno govoril proti slovenskim izdajicam, ali tudi z njihovo pomočjo nas niso mogli udušiti. Prišel je dan 13. t. m., ki je vse laške deklamacije o laškem Trstu postavil na laž. Jutri vsi v boj v drugem okraju za našega d.ra Rybaf£ a v prvem in četrtem za soc. demokrate.
Naprej zastava Slave ! — Vse govore je
spremljalo neopisno navdušenje zborovalcer, 1 ki so bili mestoma naravnost v ekstazi. ; Ljudje so ostali kakor pribiti na mestu im ; so z vidnim poželjenjem srkali va-se krasne, ognjevite in vspodbujevalne besede. Z vso pravico je torej predsednik v svojem zaključnem govoru dajal izraza zadoščenju vseh na tem prekrasno vspelem shodu.
Slovenci! Volilci! — Kamora se ba danes posluževala vseh možnih sredstev, samo da bi zmagala. Zato moramo paziti hudnim očesom na vse mahinacije. Pazite na morete in zasledujte jih povsodi. Priporočamo to posebno naši mladini.
lrredentisti napadli nemškega vo-lilca! — Sinoči se je zglasil pri nas nek nemški gospod z okrvavljeno in razbito glavo, pripovedujoč, kako ga je v ulici S. Giovanni zavratno napadla neka irreden-stična drhal magistratnih morettov, ker slučajno ni govoril Dantejev „dolce del si".
Mož, ki je vsled tega barabskega napada 2000-letne kulture poškodovan po vsem životu, nam je pripovedodal ogorčenjem, kako je ravno prišel iz uredništva „Piccola", kjer je pred zbranimi kamoristi
—	v njih veliko žalost — raztrgal Gas-serjevo glasovnico ter povedal, da gre v „Nar. dom" po glasovnico na ime d.ra Rybara.
Takih sramotnih napadov na posamezne in mirne ljudi so zmožni pač le — 2000-letni kulturonosci ki pa so seveda še vedno
—	brezkulture!
Z nemškimi lepaki poživlja kamora Nemce pod firmo „več nemških volilcev", naj pri ožjih volitvah glasujejo za italijanske liberalne kandidate!
Bilo bi škoda gubiti vsako besedo o
tem !
Vse italijanstvo Trsta visi po „Piccolovem" cviljenju ob enem samem glasu ! Slovenski volilci, nasprotnikov strah vam kaže pravo ceno Vaših glasovnic : porabite jih prav !
Shod v konsumnem društvu v Ro-janu za Škorkljo in Greto je izpadel sijajno.
V	imenu lokalnega volil, odseka je otvo-ril shod g. Bremic, ki je v lepih besedah proslavljal vspeh 13. junija, a ob enem bodrH volilce, naj započeto delo nadaljujejo in dovršijo z vdeležitvijo na današnji ožji volitvi. „
Živahno pozdravljen je na to kandidat za II. okraj dr. Rybar slikal, kako laškolibe-ralna stranka v smrtnem strahu vporablja najsramotnejša sredstva, da svojim kandidatom pripomore do zmage. Varajo volilce z nemškimi plakati, hujskajo radi slovenskih šol in, kakor se je zvečer izvedelo, hočejo naše ljudstvo spraviti v zmoto celo s slovenskimi lepaki.
Z ozirom na to, je dr. Rybaf izjavil, da naša stranka ne odneha od boja, temveč se udeleži ožjih volitev v I., II. ia IV. okraju.
Na to je dr. Rekar s pravim navdušenjem slikal naš napredek v mestu. Celo „Piccolo" mora ga priznati, saj je celo on začel prevajati članke „Edinosti" in jih komentirati. Pozval je naposled navzoče, da kot agitatorji pripravijo čim veče število vo-iiicev na volišče.
V	imenu Hrvatov je g. Jedlovvski pozdravil lepi vspeh slovenske zavedne okolice in pozival volilce II. okraja, naj svoje glasove združijo na slovenskega kandidata, da se tako dostojno pridružijo zavednim okoličanom. Tudi ta govor je bil živahno pozdravljen.
Neumorni predsednik lokalnega volilnega odseka g. Bremic je ob 10. uri zaključil ta krasni shod z zahvalo zbranim in s pozivom na složen nastop.
Pazite na glasovnice nevednih in mlačnih rojakov, ker so nasprotniki razširili silno množino svojih in neveljavnih glasovnic mej naše ljudstvo !
Neverjetne mahinacije komoristov. Ko bi hoteli navesti vse volilne manevre ia lumparije, ki jih je fiprizorila te dni kamora, da bi pripomogla do zmage svoji na tako slabih nogah stoječi stvari, bi imeli vse polno takega gradiva. Med drugim prinaša sinočnji „Piccolo della sera" na prve« mestu, da je deželni poslanec in župan dr. Avgust Ritossa naznanil brzojavno izstop iz socijalno-demokratične stranke, ker se ne strinja s tem, da je stranka sklenila se zdržati ožjih volitev v prvem in tretjem istrskem okraju. Zato sta dr. Nobile, kakor tajiik istrske socijalistične stranke in Valentin Pit-toni za eksekutivo stranke izdala sinoči letake, ki so se razdeljevali sinoči po mesta in v katerih je rečeno, da se dr. Rittossa
V	vseh dvomljivih stvareh obrnite se takoj na volilno cea-tralo v Narodnem Domu, (tele!. 1157), kjer so tudi glasovnice na razpolago.
Volilci z duplikati volilne legitimacije, naj gredo takoj ob 8. uri zjutraj volit, da jih ne pri-hite volilni sleparji. s=s=
V Trstu, dne 20. junija 1911.
„EDINOST* št. 170.
Stran III.
nahaja sedaj v Rimu in da je že pred mesecem dni bilo v neki seji stranke sklenjeno, da se socijalisti vzdrže morebitnih ožjih volitev v I. in III. istrskem volilnem okraju. Za to da je glasoval tudi dr. Ritossa I
Zato označata dr. Nobile in Valentin Pittoni omenjeno vest v „Piccolo della sera" za narodno volilno goljufijo, kakor že toliko drugih!
Med drugimi lumparijami je komora začela okoli ljudstva abitirati tudi s tem, da mora na glasovnici biti podpisan volilec s polnim imenom in naslovom. Seveda je to čisto navaden manever. Glasovnica poleg imena kandidata sploh ne sme obsegati ni-kakih dostavkov. Sicer pa naši volilci to sami vedo.
Ne zabite, da o izidu današnjih volitev odločite vi, slovenski volilci. ako le hočete !
11. javna produkcija gojencev glasb, šole tukajšnje podružnice „Glasbene Matice" se bo vršila jutri v sredo dne 21. v veliki dvorani Nar. doma.
V popolnilo. Prejeli smo: Z ozirom na včerajšnjo vest o prihodnjem porotnem zasedanju blagovolite izjaviti, da obtoženi Josip Zidarič ni identičen, niti v kakoršnikoli zvezi z g. Josipom Zidaričem v Trstu, bivšim glavnim zastopnikom banke „Slavije*.
Slavnost CM podružnice pri sv. Ivanu je privabila minole nedelje v „Nar. dom" pri sv. Ivanu toliko našega narodnega občinstva, da sploh ni bilo več dobiti prostora. Zato je moralo mnogo ljudi oditi. In s tem je tudi že povedano, da je slavnost v polni meri dosegla svoj namen, to tembolj, ker so naše vrle narodne dame — kakor vedno, ko gre za našo ljubljenko Cirilmeto-dovo družbo — tudi takrat skrbele za to, da udeleženci slavnosti niso prišli ravno preveč po ceni skozi.
Kar nas je posebno veselilo, je bilo, da smo videli lep venec naših vrlih deklet, organiziranih pri N. D. O.; bilo jih je preko 50 pod vodstvom predsednice ženske skupine N. D. O. g.ce Marije Slemičeve. Naše rodoljubne narodne žene so odločile slavnost ravno na nedeljo, ker so hotele, da takoj po veliki bitki bodi proslava sijajne zmage. — Bila je to res lepa ideja in uspeh kaže, da tudi srečna. Mi moramo gospem in gospi-cam prirediteljicam slavnosti le čestitati na res prekrasnem vspehu.
Omeniti bi morali še gosp. Adamiča in vrlega pevskega zbora ter svetoivanske godbe. Ker pa naš poročevalec ni muzik, prepuščamo v tem oziru besedo komu drugemu, če se namreč oglasi.
A propos ! Na nekaj bi bili kmalo pozabili ! Namreč na štruklje. Bili so imenitni! Res nekaj izbornega ! In tudi po ceni. Zato so pa tudi prekmalo zmanjkali!
Vpisovanje za 1. razred deške in dekliške CM šole na Acquedottu št. 20
se vrši v četrtek, petek in soboto t. j. 22, 23. in 24. t. m. od 11—12 ure dopoludne v III. nadstropju.
StariŠi naj prineso spboi 1. krstni list otroka ali izpisek iz krsme knjige, 2. zdravniško spričevalo o stavljenih kožicah in 3. o zdravih očeh.
Dr. GUSTAV GREGORIN je dobil na prvi volitvi največje število glasov. Volitev ni še končana: Odločiti se mora med njim in dr. Stepančičem. Zato oddajte svoje glasove na ime
Dr. Gustav Gregorin
odvetnik v Trstu.
Praška „Union" prinaša natančno poročilo o izidu volitev v Primorju in pravi: „To so številke, ki dovolj jasno govore, kak značaj ima pravzaprav Trst, čegar okolica je popolnoma slovenska. Ob enem pa čitamo v teh nemih številkah, da v resnici ni nobenega primorskega mesta, kjer Slovani vzlic vsem mahinacijam ne bi tvorili, če že ne večine, pač pa tako znatne manjšine, da jo je treba upoštevati. Volilni izid 13.junijapo-menja vstajenje slovanskega življa na jugu, ki ima pričakovati najlepših vspehov. Sicer pa: Daimatia docet.
Najrazveseljiveji — pravi na drugem mestu — za Slovence in Hrvate so vspehi v Trstu, Gorici in Puli, to je v mestih, ki so jih Italijani proglašali za ultra-italijanska in kjer odrekajo Slovanom vsako in tudi najmanjše znamenje jednakopravnosti. Še več, oni zatrjajo celo, da v Trstu, Gorici in Puli sploh ni Slovanov! Ali kako razočaranje za njih! V vseh teh mestih, ki so bila proglašena za italijanske volilne okraje, so prišli Italijani v ožjo volitev se Slovani. — Praška „Union" naglaša še posebno, da je zasluga Slovencev, da je prišlo v Trstu do ožjih volitev.
Državna (realna) gimnazija. Pismeni vsprejemni izpiti se bodo vršili dne 1. julija ob 3. uri popoludne, ustmeni pa dne 3. in 4. julija ob il/š uri popoludne. Prijaviti se je treba v ravnateljstvu od 25. do 30. junija med 11. in 12. uro predpoludne.
Kako pomagati družbi sv. Cirila in: Metoda. Našo prepotrebno Šolsko družbo podpiramo krepko, ako kupujemo blago, ki, se prodaja v njeno korist. Pri tem zavzema; odlično mesto Kolinska cikorija, koje tovarna daje družbi zelo lepe letne prispevke.' Prazen je izgovor, da so tuji izdelki boljši.
Tako govore le naši nasprotniki. Vsaka od-jemalka dobiva brezplačno mesečnik „Slov. Gospodinja".
Trgovci in odjemalci, zahtevajte izrecno le škatljo z ovitkom in pečatom Ciril-Meto-dove družbe !
Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam onih navadnih in priporočenih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu maju v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so jim odpošilja-telji neznani. Ta seznam priobči tukajšnji uradni list v popolnem obsegu.
POHIŠTV
SOLONO: ia : ELEGANTNO g
SČSŽT PO ZMERNIH CENAH
ELE ITAKA
■A
A
TRST - V;A MALCANTON - TRST
Tržaška mala kronika. ■ boljŠvgE
Zopet truplo najdeno na morju. —
Včeraj zjutraj ob 9. uri je morje priplavilo do pomola Sanita truplo moškega, ki so ga potegnili na kopno. Pokojnik je moral biti okolo 30 let star in je bil oblečen kakor mornar. Zdi se pa, da ne gre za ponesrečenca ob zadnjem orkanu, marveč za vtopljenega angleškega kurjača. Truplo so pripeljali v mrtvašnico pri Sv. Juštu.
Odmevi strašnega viharja. Včeraj so potopljači poskuŠili rešiti znesek 2000 K, nahajajoč se v Iadiji „Hagios Nikolaios", ki se je potopila ob valolomu novega pristanišča. Ker je bila voda jako kalna in radi neugodne lege ladije, niso patapljači mogli ničesar opraviti.
Parnik „Andromeda", ki se je bil potopil ob pomolu Sanita, je bil izpumpan in se nahaja sedaj v „saketi". — Po mnenju izvedencev ne bo možno parnika popraviti.
Trupla koperskega mornarja Jakoba Perini, ki so ga našli pri Barkovljah, ono mornarja ladije „Evangeliotria", ki so je potegnili izpod skalovja ob valolomu, in ono mornarja Faidiga, za katerega so spoznali truplo mornarja, najdenega včeraj ob pomolu Sanita, a o katerem se še ne ve, da-Ii je tudi on žrtev iste katastrofe,} se nahajajo v mrtvašnici. — Pogreb vseh teh se bo vršil jutri zjutraj na stroške občine.
Volilci, glasujte čim prej, da ste potem na razpolago za agitacijo !
Samomor. Včeraj ob 2. in pol zjutraj se je 19-letni mehanik Dimitrij Micopulo, stoječ ob vogalu ul. Capitelli in neke tamošnje „androne" ustrelil z revolverjem v srce. Prihitel je redar, ki je z drugimi pa-santi ponesel ranjenca v bližnjo Serravallovo lekarno, od koder so ga takoj položili na voz in odveli v bolnišnico. Ali še predno je voz prišel do bolnišnice, je nesrečnež že izdihnil. Truplo so zato odpeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu, kjer ga je nesrečni oče zjutraj spoznal. Mladenič je šel v smrt iz ljubezni do neke prostitutke, ki je zavrnila njegovo ljubezen. Ustrelil se je pred njenimi okni.
Tragikomičen poskus samomora dveh deklet. Dve deklici, stanujoči v ulici S. Giacomo in monte, 17-letna Ema Daneu in 19-letna Ema Colli, sta si v soboto ponoči v družbi dveh fantov privoščili mal krok, ki je trajal do dveh popolnoči, ob kateri uri so se vsi skupaj vračali domov. V zadnjem trenutku je bogve iz kake neumnosti nastal med njimi prepirček. Evgenija, ki se je kar tresla iz nervoznosti, je naenkrat potegnila iz žepa stekleničico, v kateri je bila karbolna kislina, in je požrla nekaj strupa. Še predno sta sekavalirja zavedla, je Emica strgala prijateljici stekleničico iz rok in z besedami: „Evgenija moja, ti si se zastrupila, zastrupim se tudi jaz !* požrla, kar je ostalo Še strupa. Zbegana kavalirja sta velela ko-čijažu, naj jih rakoj odpelje v bolnišnico, kjer je zdravnik deklicama izpral želodec in ju spravil izven nevarnosti. Obe histerični deklici sta ostali v bolnišnici.
Nož na vratih. Tatvina draguljev. V soboto popoludne se je ga. Virginija Silvestri, lastnica jestvinčarske prodajalne v ul. Barbacan, vrnila po par urah odsotnosti, domov. Na vratih njenega stanovanja je tičal velik kuhinjski nož. Gospa, prestrašena, je najprej tiho zaprla vrata s ključem, in hitela po redarja. V hiši ni bilo nobenega več, ali tatovi, ki so jej pustili nož v spomin, so jej ukradli draguljev v vrednosti 200 kron.
Koledar in vreme. — Danes : Silve-rij pap. — Jutri: Alojzij sp.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 26' Cels. — Vreme včeraj: deloma^ja-sno, opoludne dež.	^S
Vremenska napoved za Primorsko: Motno. Tupatam dež. Vroče. Vetrovi od jugo-vzhoda.
Društvene vesti.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima jutri zvečer ob navadni uri odborovo sejo. Prosim vse gg. odbornike, da je ne bi zamudili.	Predsednik.
Dramatično društvo r Trstu ima ta četrtek ob 8. uri zvečer zadnjo odborovo sejo pred občnim zborom, ki bo to soboto zvečer.	Predsednik.
Pevsko društvo »Trst*. Ker je gledališka dvorana za jutri zvečer oddana, odpade za sredo napovedana pevska vaja. Prihodnja pevska vaja, skupno s podružnico, bo v petek, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer. Prosi'se polnoštevilne udeležbe tudi od strani članov podružnice. V nedeljo ob 5. uri pop. IV. redni občni zbor.
Nič
za hitro prireditev goveje juhe kakor
^f ms
JEVE
kocke za govejo luho
po 5 vin
NAGGI-jeve kccke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v treh oblikah in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Prave samo z imenom MAGGI in z varstveno znamko zvezdo ---s križem. — — —
Kupujte ,Nar. kolek'!
Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2.
to. se t»o"«od v vellkil^đoeah.
V novi trgovini
al. Carlo Qhcga Z (bivša miroflilnica) je dospela :: partija porcelanaste
po priložnostnih cenah. — Samo za malo dni! =====
^osode
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A. KRIZNiC :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V iZVRŠITLV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni In načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Parketna tvornica S^KSTpAS®
ščice Iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino!
StngarsE oidelet M u t strngarsto stroto spadajoče izielke. - JAMSTVO!
Vaa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
interesentom brezplačen. --329
Na obroke 1 JAKOB DUB!NSKY Na obroke 2
TRST — ulica deli* Olmo šter. 1, D. nadstropje — Trst
Telita izta izioMimu oM za pspoie in meittiip to
■V ter moške ln ženske suknje.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Čevljarska zadruga v jVfirnu
- - - = pri Gorici	s==
Prodojolnlcn itoljeu u Trsta vla Barrlera oecchln 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno ▼ svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri ln tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga Izdeluje folje tudi za c. kr. vojno armado v popolno zadofoljstfo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.	79
Stran IV.
►EDINOST« št. 170.
V Trstu, dne 20. junija 1911.
Občni zbor „Dramatičnega društva"
▼	Trstu bo v soboto 24. t. m. ob 8. in pol ori zvečer v gledališki dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. poročilo intendantovo; 3. poročilo blagajnikovo ; poročilo računskih preglednikov; 4. dopolnilne volitve. 6. slučajnosti.
Člane „Dramaiičnega društva" in prijatelje slovenskega gledališča vabimo, da bi se
▼	obilem številu udeležili tega zares zanimivega občnega zbora.
Odbor „Dramatičnega društva v Trstu.
Socijalni odsek Učiteljskega društva
za Trst in okolico ima svojo sejo v sredo 21. t. m. ob polšesti zvečer v Slovenski trgovski Soli ulica Acquedotto 20. — Razun članov bodo dobro došli tudi prijatelji slov. šolstva !	Načelnik soc. odseka.
Ostro streljanje v Bazovici. Prvo veteransko društvo za Trst in okolico raz-
Na tej v nedeljo dne 18. t. m. po tržaškem vojaškem veteranskem društvu vpri-zorjeni drugi strelni vežbi z armadno repertirko aa vojaškem strelišču v Bazovici je bilo oddanih od 38 strelcev 625 ostrih strelov. — Prihodnja vežba bo v nedeljo dne 9. julija t. L Dne 24. septembra in 1. oktobra pa bo V. cesarsko streljanje za dobitke.
DAROVL
—	V gostilni pri „Francu" ulica Ireneo ■abralo se je za prihodnji otroški vrtec v mestu med gosti K 4 80. Denar hrani Ins. oddelek Edinosti.
—	Na proslavljanju slovenske zmage v Rocolu je nabral g. B. H. K 5 20 za ponesrečenega Kreševiča.
—	Za slovensko šolo v Rocolu so nabrale gospice Volkove s kamenčki 56 K 20 stot. in sicer na veselici Ilirije 15 K in na ■edeljski Ciril-Metodovi slavnosti pri sv. Ivanu 41 K 20 st. — Denar hrani blagajnik CM podružnice v Rocolu.
2400 GLASOV je bilo na prvi volitvi v II. okraju oddanih za dr. Rybtfa. Volilci! Na ožji volitvi morate to število še izdatno pomnožiti.
Vesti Iz Goriike.
Iz Naklega nam pišejo: Naša stara, častitljiva škocijanska cerkvica, ni bila še priča takega divjanja doli iz lece, kakor baš pretečeno nedeljo. Umirovljeni naš duhovnik Ante Stemberger, kateremu so ravno tržaški Slovenci šli na vse načine na roko, da mu je dala vlada penzijo, katero se mu je branila dati radi njegovega nastopanja v ricmanjski aferi, je strašil vernike iz lece, da bo naš kandidat dr. Gustav Gregorin, ako bo izvoljen, po vzoru francoskih, španskih in portugalskih liberalcev metal križ iz c«rkva. Duhovni pa kakor božji namestniki, da so dolžni braniti, da ne pojde križ iz
Vesti iz Istra.
Iz Miljskih hribov. Veselica, ki jo je imelo prirediti pevsko društvo „Slovanski dom" dne 18. junija t. 1. v Elerjih, je radi državnozborskih volitev odložena na prvo nedeljo julija. Elerji so mala vasica nad Spodnjo Škofijo, ki ima jako ugodne železniške zveze s Trstom od ene in Koperščino od druge strani. Od Škofij do Elerjev je le 20 minut hoda.
Ker se društvo pripravlja, da bo veselica čim lepša, se nadeja, da rojaki v čim večem številu prihite v ta zapuščeni kraj. Čisti dobiček je namenjen za nabavo društvene zastave in odbor želi, da bi jo mogel razviti že v prihodnjem letu.
Društva, ki bi hotela blagohotno korporativno nastopiti, naj blago vole to nemudoma naznaniti, istotako tudi pesem, ki jo žele peti.
Barbarizem puljskih Italijanov. Kako hočejo priti Italiji do zmage pri ožjih volitvah so pokazali v nedeljo. Njih geslo je: Ogni sciavo onserlo! Prvi, ki so bili deležni tega gesla so bili trije Slovenci: Jakopec, učitelj ter Kodelja in Petrovčič,. trgovska pomočnika. Nič hudega sluteč so se poslavljali na oglu ulice Sissano. Ko so že bili razdeljeni, pri-hrumi nanje mnogo „moretov", ki so začeli svoje kulturno delo. Napad se ni izvršil po noči, ampak opoldne pri belem dnevu in sicer le radi tega, ker so čuli mazzinijanci, da se je govolilo slovenski.
x.
Vojaški nabor v Podgradu dne 16.
in 17. t. m.
Občina Materija.
I.	razred:
Pristopilo je 42 nabornikov. Potrjeni: 12.
II.	razred:
Pristopilo je 32 nabornikov. Potrjenih : 4.
III.	razred:
Pristopilo je 22 nabornikov. Potrjenih — Občina Jelšane.
I.	razred:
Pristopilo je 20 nabornikov. Potrjeni: 3.
II.	razred:
Pristopilo je 17 nabornikov. Potrjenih —.
III.	razred:
Pristopilo je 15. nabornikov. Potrjenih —. Občina Podgrad.
I.	Pristopilo je 43 nabornikov. Potrjeni 13.
II.	Pristopilo je 29 nabornikov. Port-jeni 3.
III.	Pristopilo je 27 nabornikov. Potrjeni 3. _
Druge slovenske delele
Zdravišče Toplice na Dolenjskem.
Dolenjsko zdravišče Toplice ni le prijazno in dobro urejeno kopališče, pač pa je tudi primeren kraj za letovišče, ležeče o prepri-jazni dolini reke Krke. Obdajajo ga od vseh
___________ ________,____r -,_______strani krasni gozdovi, ki nudijo obiskovalcem
•erkve ter kazati zapeljanemu narodu na j prijetne izprehode in izlete. Podnebje je prave katoliške može itd. itd. Ne smete se j stalno in mirno — okolica krasna. V nepo-toraj čuditi, ako bo taka nasilna agitacija raz1 sredni bližini četrt ure je prijazna vas Pod-lece, preplašila marsikoga, posebno pa sta-jturn, nad katero so razvaline nekdaj mo-rejše volilce, da se bodo bali iti na vo- gočnega gradu „Rožek". Poleg razvalin je lišče, ali pa jih pripravila do tega, da poj- ! globoka jama, kjer so v najhujši vročini na-dejo glasovati proti svojemu boljšemu pre- haja led. Od Podturna dalje vodi cesta pričanju. Če postopa tako duhoven, ki je mimo divjeromantičnih pokrajin v kočevske bil na giasu mirnega in treznega svečenika, Črmošnjice in dalje v Belokrajino. Pri Vrči-protf, lahko rečemo, svojemu bivšemu pri- Cah je krasen razgled po Belikrajini in po jatelju, morete si pač misliti, kako se zlo- j Hrvatskem. Na drugi strani nadkomaj četrt rablja leca drugod. Na ta način se vero pač ! ure oddaljeno Meniško vasjo so zopet raz-ae povspešuje, ampak ravno nasprotno. Vse:valine nekdanjega meniškega samostana, eno upamo, da 20. t. m. zmaga naš kandidat' imenovane ,CvingerM. Uro od Toplic je So-
dr. Gustav Gregorin.
Fonov shod v Sv. Križu na Vipavskem razbit! V nedeljo sta prišla iz Gorice državni poslanec Fon in agitator Luke-žič v Sv. Križ, da bi imela tam shod ter da bi vspodbujala zavedne Križane, naj volijo oz j I volitvi Siepančič«,
teska z dobro ohrajenim gradom kneza Auersperga, v katerem so knežji gozdarski uradi in velika žaga z velikim jezom na Krki. Oko se ne more načuditi tej lepoti. Tu mogočen pad reke Krke, in na drugi strani krasni gozdovi, kjer te pozdravljajo hitronoge, brhke srne in srnjaki, na drugi
>ZJI VUlllVI Oicpc*.----'" f	----- ---- --- ~ J---7	---o
Shod pa je popolnoma ponesrečil, tako, strani pa vinski grič z zidanicami. Le hočeš da ni moglo priti niti do volitve predsednika, še dalje po cesti ob Krki proti Dvoru in Zavedni Križani so zahtevali, naj se jim Ste- Žuženberku, zdi se ti temnozelena „tiha in pančič predstavi sam, in so z groznim vri-'nema" Krka vedno krasnejša. A tudi vrhovi ščem in žvižganjem poslali Fona nazaj v: tukajšnjih gričev niso brez zanimivosti S Gorico. Po razgnanem shodu je našel menda teh je krasen razgled po krški dolini daleč zavetišča v samostanu očetov kapucinov. tja proti vzhodu. Tri ure oddaljena od Top-
Zbrana množica je potem imela shod, lic so ledena jezera, ■a katerem se je enoglasno sklenilo voliti I Topliška dolina s svojo okolico je res danes na ožji volitvi kompaktno	prikupljiva po svoji mirnosti, tako, da ni
dr. Gustava Gregorina.	potrebno iskati si lepšega in udobnejšega
ne bo upal več v Sv.! kopališča z letoviščem. Stepančič — tu ni tal j V zadnjih dneh so došli med drugimi
sledeči gostje: Gg. Andrijanič lekarnar iz
Fon si menda Križ, še manj pa a »jih !
Novega mesta, Perko Josip, viš. oficial juž. žel., Stedry Gvidon, nadpor. v p. z gospo soprogo, Sindra Franc, knjigovodja, Mahr Cecilija, ravn. soproga vsi iz Ljubljane, Go-riany Marija iz Ruperčvrha, Langer pl., dež. s. sv. v p. iz Novega mesta, Lukič Elija, c. in kr. generalni major z Dunaja in Fischer Alojzija iz Dunaja itd.
Razne vesti.
Grozen vihar v New-Y®rku. Te dni je
razsajala v Jfew-Jorku in v newyorških pred-mes jih grozna tropična nevihta, ki je napravila ogromno škodo. Veter je beanel s strašno silo, z brzino 150 km. na uro. Na svojem potu porušil vse, kar je zajel. Prevrnil brzojavne droge, metal opeko hiš, razkrival strehe, a silni naliv je poplavil ulice in ceste. Podzemska žel&zniea v NewYorkuje morala ustaviti promet. V New Torku je bilo razbitih nad 100.000 oken, tri osebe je ubila strela. V nekem new-yorškem predmestju se je zrušilo poletno gledališče med dobrodelno predstavo. Tri ure je trajalo, preden se mogli rešiti VBe osebe iz gledališča.
BI HALI OGLASI
MALI OGLASI m računajo po 4 «tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj. manja pristojbina znaša 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku.

Pninnrn^O Ca mizar M* Majcen, nI. Bel-■ ripUl U Ud OC vedere 28, vogal Torquato Tasao. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištvo.
899
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — wAko hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(,A1 buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki oeni.u SVOJI K STOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
Dalmatinska gostilna
črno, dalmatinsko, po 80 st., opolo Dobra knhinja.
v ul. Nuova št. 18. Vino 88 in belo 96.
1050
| v v
Isce
• > za potovalno pisarno mlad mož vešč popolnoma v govora in piBavi nemškega, slovenskega ter hrvatakega jezika, ki bi imel občevati s svojimi rojaki. Zahteve naj se blagovolijo takoj v ponudbi naznaniti. Pismene ponudbe pod .Potovalna pisarna štev. 1025" na Inseratni oddelek Edinosti Trst, glavna pošta, poštni predal £64. 1066
Vnoiom 86 stanovanje, 4 sobe, kuhinja, UdJCIH lepa razgledna terasa blizu tramvaja Romagna Škorklja 438.	1064
Valjčni mlin v Kranju
isce spretnega
KORESPONDENTA
(strojepisca m stenografa)
ki je vešč slovenskega, nemškega, hrvatskega in italijanskega jezika - za eimprejšni ustop.
Pismene ponudbe na „Valjčni mlin v Kranju".
Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnioa ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst uL Glosue Cordoccl 31.
FilJJ&lka nI. S. Sebaitlano 8.
Velika izbera moških in ŽenBkih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po -merr.ih cenah
C. 2)e Vecchi 8 Z. Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
klaje in otrobov.
SENO prve vrste po 8 K. Ovea Ben po 20 K. Slama po K 9. Kora z na alama po K 12. Rastlinska žima po K 2q. Otrobi „V" po
14 K. — Prodaja Da drobno in debelo. Cene po dogovoru.
Manufakturna trgovina
H
€nrico de Franceschi u
B
— filialka —
al. delle Poste 10, vogal Taldlrlvo.
VELIK IZBOR volnenega in bombažnatega blaga, perila, Brajc in drobnarij, kakor tudi izgotovljenega perila za moške in ženske. Cene zmerne.
Rrojačnlca za civiliste In uolake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6 TI. rt.
Priporoča 36 slavnem občinstvu in vojaStvn z» v ako. vrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne.

V nojem se oddalo Ncikli
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. ©svaldeiia 501
Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop

POZOR!I 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalego čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša faaona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H SPINGARN, eksport čevljev
Krakovo it. 240.
Sme se zamenjati in se vrne denar.
v - v&J	i'-*-
■c^J	-ir -v..« *-' ■
Gj ^
C ee
"O & 00
S 4» •
KJ
Š> ta c8
3"e?
C/3 J3
rsl
PP" N a © lir oke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. Najzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.
rsi
3* C/3
«£L S V ST
< S:
M fX
• <D
£2 w » rv c.
ca 3 Z? »

Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARNA VOZOV ,
PETER KERSIC
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršič št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
I revliarnica „Alla Sartorella'% Trst
I ^	_ VIA	VBOOMIA iT. it (IMFBOll ILAPftflAMB OATTI) ---
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz-77 vrstno in BV cene zmerne,