?82 številka. Ljnbljana, v petek 9. decembra 1898. XXXI. leto. SL0VE1VSK1 MM. Izhaja vaak dan »ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejernan ra a vb t r o - o g e r s k e dežele za vse leto lf> gld., za pol lota 8 rM., za četrt leta 4 gld., za jeden u,esec 1 gld. 40 kr —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 g'd 30 kr., za jeden noseč 1 gld. 10 kr. Za pofiiliaije na d<>m rakuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za č*trt leta. — Za tuje dezelt- toliku vtć, kolikor po&tnina znaša — Na naroči e, brez istodobne vpi šiljutve naročnine, se ne uziia Za oznanila plačuje se od ttiriatopne petit-vrste po ti kr.. če se oznanilo jedenkrat titka, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če »e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj »e izvole, frankorati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i S t v o je na Kongreunein trga Si. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativni »t.ari. Telefon At. 3-3=. Ogerska kriza. Na Ogerskem je nastala velika in nevarna kriza. Pri tej krizi gre za več, kakor samo za obstanek Banffyjevega ministerstva in vladajoče liberalne stranke, gre za ogersko ostavo, a v zadnjih svojih konsekvencah se tiče kriza tndi organizacije, katera se sedaj zove avstro-ogerjka monarhija. Ustavna kriza se je izcimtfa iz osebnega boja proti Bai.tfvju, proti brutalnemu in nasilnema vladanja tega pandura in njegove, do kosti j korumpirane stranke. Žarel se je že po zadnjih volitvah, pri katerih je IWtty t najnesrsmnejšim kršenjem zakonov, s kupovanjem glasov in različnimi slepar etvi sagotovil svoji stranki veliko večino v parlamentu in opozicijske stranke znatno oslabil. Opozicij* je takrat spoznala, da more resnično parlamentarno vladanje na Ogerakem zagotoviti samo, če strmoglavi Bat>ffyja. Ta boj proti vladi je postal tem ostrejši, čim bolj se je kazalo, da se pripravlja Banffy na razpust parlamenta in na decimtranje opo sicije, a dosegel je svoj višek v tistem trenutka, ko se je s spretnim izkoriščanjem nekaterih določeb ogerske ustave posrečilo opoziciji, spraviti Banffvja ▼ največjo stisko. Meseca septembra je BanrTy sklical državni sbor. Upal je, da se mu bres težav posreči, izpo-slovati primeren budgetni provizorij in dognati nagodbo. To bi bil tudi lahko dosegel, da ga ni opozicija vjela v svojo past. Rečeni predlogi sta dali opoziciji silno orožje s* boj proti BanfTyju Po čl X ogerske ustave iz 1. 1867. ne sme vlada parlamenta ne zaključiti in ne razpustiti, dokler ni odobril proračuna in računskih zaključkov, a po čl. XXXIII. zakona iz leta 1874. mora mej razpustom parlamenta in mej novimi volitvami preteči 40 dnij. Na te kavtele ogerske ustave je opozicija zasnovala svoj poskus, strmoglaviti Banffvja in osredotočila je svoje delovanje ns to, da prepreči v sprejetje budgetnega in oagod-benega provizorija pred novim letom. Najprej, od septembra do druge polovice no vembra, je namenoma tirala le navidezno opozi- LISTEK. „Simfonije". Spisal Vladimir Jelo vlek. (Poroča A. Aškerc.) (Konec.) Človek pa ni sam za sebe na svetu. Posameznik je navezan tudi na družbo; saj izven družbe si človeka niti misliti ne moremo Človek je res družabno, socijalno bitje — s(,>°v ~oXtTtxov. in zato spadajo misli, ki jih izreka pesnik v svojih umotvorih, pod kontrolo družbe človeške. Nastane boj. Kako sprejme družba njegove misli, ideje? Ali jih bo razumela, osvojila si jih, ali pa jih odkloni? Ali se posreči misleca, suggerirati svojim soljudem svoje mnenje? To je tisti večni boj, odkar je dan ljudem jezik, tisti boj mej subjektom, mej individuom in mej družbo . . . Seveda niti najženijalnejsi mislec, pesnik, umetnik ni kak „astralni* proizvod, pač pa je naraven proizvod tiste socijalne sfere, iz katere je izrasel. Narodni, politični in gospodarski pogoji dajejo določeni zemlji svoj značaj, svojo barvo. Nekateri najnovejši sociologi si razlagajo nastajanje raznih filozofskih sistemov, političnih konsteh cij ter tudi umetniških struj samo in jedino iz gospo- cijp, začela pa je z obstrukcijo isti dan, ko '}** vsled ustavno določenega roka 40 dnij pont.alo nemogoče, da bi vlada mogla razpustiti zbornico in izvršiti nove volitve še letos, tako da bi se novi parlament še letos sešel in do vol 1 bulgetni provizorij n na-godbeni provizorj. Ogerska ustava ne pozna tac i h cesarskih naredb, kakršne se izdajajo pri nas na podlagi § 14, ogerska ustava pozoa samo v parla mentu sklenjene zakone, a če parlament ne dovoli budgeta mora vlada ali poteptati ustavo ali pa od stopiti Ze sedaj je brez dvoma, da ogerski parlament do novega leta ne bo mogel odobriti ne budgeta i a ne nagodbe, da opozicija to odobrenje prepreci. Po zakonih logike bi moral Bat tiy odstopiti, toliko bolj, ker opozicija sama priznava, da takoj odneha od svoje taktike, in da dovoli budget in nagodbeni provizorij, čim se umakne Baoffy Toda B ravno. A tudi vladna etranka sama se je radi te namere vladati proti določbam zakonov in ustave, začela krhati. H rvat ki minister Josipovich je od-; stopil, veleugledoi predsednik poslanske zbornice j Szilagy je demis'jomral in zajedno ž njim se je umakml tudi prvi podpredsednik, povrh pa je v li-beraloi stranki nastal razpor )n je cela vreta poslancev iz nje izstopila, ker ne odobravajo nameravanega krčenja ustave. L'bnralr h stranka je s sprejetjem Tiszovega predloga pooblastila vlado, da sme ustavo suspendirati, a če bo vl«da s tem tudi zmagala, to je še jako dvomljivo. Ogerski mmicipiji so si znali ohra niti važno prav co. Municipji namreč niso dolžni izvrševati mininterske naredbe glede iztirjavanjs davkov in novačerjja rekrutov, ako davkov in re-krutov ni dovolil državni zbor. Na podlagi te važne in dragocene pravice se bode mnogo komitatov uprlo na podlagi pooblastila vladne stranke izdanim mi-nisterskim ukazom, tako da so najsiditejši ustavni boji neizogibui. Rekli smo že začetkom teh vrst, da je ogerska kriza za Cslitvansko največje važnosti, ker se v svojih koDsekvencuh tiče dualizma. Ako ogerski parlament ne odobri nagodbenega provizorija, in ga ogerska vlada na podlagi „pooblast.il a- svoje stranke uveljavi, je to evidentna nezakonitost. Ako ogerski parlament ne odobri nagodbenega provizorija, izgubi carinska in ti g o-viska pogodba mej Cislitvansko in mej Ogersko vsako pravno podlago in je neveljavna tako za Ogersko, kakor tudi za Cislitvansko. V l,Jiitil)t»»l, 9. decembra. 0 politiki avstrijskih Nemoev piše .Kreuz- z g" jako obsojajoče. Predvsem zavrača Sch<">nerer-jance, ki so osvojili nemške gostilne, kjer delajo prav slabo politiko ter si prisvajajo prijateljstvo Nemčije kot monopol. Toda to prisvajanje ne vzbuja da ima velik talent, da ima Čuteče srce, da zna globoko misliti, da ima živahno fantazijo, včasi ge nijalen polet . . . Lepa oda na vstajenje iz sužnosti. političnH in socialne, je pesem „Uskrs" ; tragična slika iz življenja je BMementou. Živahna vizija je „Hn - commercemenr", polna plastičnih, pretresu-iočih prizorov. Bode li se kdaj res tako godilo, tega bi pesnik sam ne mogel apodiktično povedati. Toda pesem sama ob sebi je veličastna, ako bi kdo tudi hotel videti tendence njene .. . Imenitna satira je „Stara bajka", kaže nam moža, ki se iz radikalnega rodoljuba potem, ko je prilezel na primerno višino „dietenklase*, prelevi v fiiiHterskega optimista, egoista. Takih perečih satir hrvaška književnost nima preveč. Duhoviti Šandor pl. Gjalski je bil letos nekaj podobnega povedal v proz«, pa je dobil za to — „modro poloa . . . „Prvi snijeg« je lepa socialna silhueta, prepletena z raznimi kontrasti. V „Stari pjesmi" kaže pesnik polet in fantazijo. Duhovita stvarica ta kratka pesem! — „Tamjan" je kakor dira iz kadilnice sicer ntkoliko rreglen, toda zamotan je duhovito. — Ta del pesinij, ki je značen s hrupno mi-stično-lakonično „etiketo" »Ex*, sn bistveno razločuje cd drugega dela. Tudi v drugem dnin najdeš dovolj čuvstva, najdeš misli j vidiS podob. Toda ljabezni, in to je avstrijskim Nemcem škodljivo. Velikonemc so proti aneksiji nem. krajev A/strije, ker vedo, da bi taka aneksija oslab.la Nemčijo. Zato pa ž-le Nemci vendar-le zvezo z Avstrijo. Druga napačna točka v programu avstr. Nemce/je pa njilh v odpor proti nagodbi z Odrsko. Bideni-jeva nagodba rea da ni ugodna, toda od itraniti se ne more drugače kot s silo. Z.t » Vt-.hkonemci ne morejo razumeti, zakaj si avstrijski Nemci n vkopavajo poleg boja s Slovani še boj z Madj iri in z Rimom. Mcdjari in Nemci morajo biti prijatelji, ako hočejo v svoji politiki kij doseči. .Krsuzztg" priporoča tor^i Nemcem, naj sprejuuo nagodbo z Odrsko, sher bo trpela Cishtvanska še večjo škodo. Končno pa naj si Nemci pridobe kleru*, ki je mo-gočen faktor ter naj ga izrab jo v boju proti Č^hom in Poljakom. V bolgarski vcj»ki nikakor ne vlada zado voljstvo, ker so se emigriraoi častniki zopet uvrstili v polke. Knigrinti so dobili prejšrn s/oja m«ssta, zato pa niso častniki nikakor zadovoljni, ker so v napredovanju pomaknjeni nazaj. Ker so pa dobili emigranti nekod celo jako ugledna in uplivna meBta, se pokaže tu in tam velika ntdiarmunija v oficirskem koru, in emigrantom postajajo tla naravnost vroča. V Ruščuku n. pr. je p >stal Ridki Dimitrijev štabni pobočnik. Dimitrijev je bil dejanski sotrudnik pri uporu častnikov bivšemu ku-ui B ittnnberžanu ter je celo veliko vlogo igral, ko so pognali nesrečnega kneza preko meje. Častniki g imizije v Ki ščuku sedaj n< č^jo ob'evati z Dimitrjem in celo v službi mu kažejo neprijazno lice. D.vizijski poveljnik je odklonil vsako posedovanje, zato pi je posegel sedaj celo ruski posianik v vso afero, a tudi menda brez vh eh t. Princ Jurij grški se pripelje 18 t m. v Suda-Bai, in scer se bode peljal na svoje odgovorno mesto z ozirom na snltanovo občutljivost, s francosko vojno ladijo. Italijanski korvetni kap.tin, Ostra, in štabni š*-f, komandanta italijanskega ladijevja, admirala Bettola sta v Aren.h, da določita s princem cer^monijel za ■prejem. Prestolni govor, s katerim se je ctvoril nemški državni zbor, povdarja, da so razmere z vsemi vlastmi najprijaznejše. Ruskega caria imenuje VJjem II. „dragega prijateljacesarja avstrijskega pa »dragega zaveznika". Glede razoroževalne konference pravi cesar, da jo nemška vlada simpitično pozdravlja, glede protianarhist čnega mejnarodnega rongresa pa meni Viljem, da bode imel vsekakor praktičnih posledic. 0 potovanju v Palestino pa govori pafetičuo kakor kapucin v Valenštajnovem taboru. Dopisi. Is Celovca), 0 decembra. (Junački čin našega občinskega sveta) Poročalo se je is i.a kratko, kakšno je pogodil celovški občinski ev.et dne 30. m m. Nunski listi mu zaradi tega kadi4 s kadilom in po;6 hvalo, a da se stvar morda n« iaprsglede ter ohrani v spominu, hočem se danes tudi jaz p«< ati nekoliko ž njo. Dr. Kolmajer, kate rt g* je po lala koroška hranilnica v mestni svet, je podal predlog, naj se v tedanjo alužbeao pragmatiko mestnih uslužbence * p o stavi pasus, da te bodo v prihodnje oddajale vse mestne službe izključno le Nemcem. Ta predlog je podpisalo iz mej 22 navzočih 16 občinskih odbornikov. — Ali ste ga videli nemškega M-heijaa, kako mu je varaste! visoko greben? (Jalovec meni, da mu bodo sledili tudi drugi kraji po Koroškem. Kar počenjajo na Dunaju in v Gradcn, to hočejo uvesti tudi v C do ven Toda dolgo ne pojde dalje po nasvetih Kolmajerje/ih in tovarišev, zakaj ti delajo racu u brez krčmarja Saj je ta najnovejši sklep občinskega sklep občinskega sveta že sedaj provzročil precejšnje ogorčenje ne samo pri Slovencih, ampak tudi pri Nemcih samih, češ, da zna ta predrzni korak rodici slabih posledic. Mir more imeti tak sklep dolgo časa kaj veljave v mestu, ki se takorekoč živi od oko ličanskih prebivalcev, od slovenskih kmetov? Slovenski kmet, ki voziš drva in pripelješ vsa potrebna živila, da se paso in rede ceiovski nt mak i nacijonalci; ki nosiš težko pxihranjeni de nar v koroško hranilnico, da ona poten lažje zida velikanske palače, v kateri ti se nestevilnokrat zabavlja na Slovane, in da lažje podpira take može, ki gredo tebi namesto v korist, ali vsaj na roko pa z bojnim kopjem naproti, — ali hočeš še nadalje voziti, nositi in dajati zaslužka celo vs ki m obrtnikom in trgovcem, ki volijo take uestrpaeže za svoje sta rešine, in ki ob četrtkih tako težko čakajo u »ta ? Odpri veuder oči m glej, komu zaupaš Ali ne v«s, da gojiš gada na svojih prsih? Ali se nikdar ne oz res okoli sebe, kadar govoriš v mestu svoj dragi jezik, katerega te je mati najprej učila — materin jezik pa je gotovo največja svetinja vsakega naroda —, da se ti za hrbtom posoidhujejo vsi, od m leč o -zobega otroka oo največj«g& gospoda, ali te nič ne presune, kadar te zmerjajo in psujejo s psovkami B\Vndišar* ? Ali n si še opazil, da ss za Madžare, če govore glasno po ulici, ali pa za Laha, če po,o laški po gostilnicah iu ki niso niti avstrijski dr-zavijam, in delajo kar hoćejo, živa duši ne zmeni, b-be pa, k si takorekoč .krušni" oče celovški, hočejo, kakor kaže vsaki dai kak nov slučaj, suvati s kota v kot in ravnati s t'boj, ko s sužnji, ker se mti v svojem j ziku ne bodes mogel ve j ali pritožiti ali kaj poizvedeti, ali pričati itd. Sedaj bodes mogel pri sebi imeti vedno le tolmača, če sam ne znaš, da bodeš ustregel Ifpo zalitim nemškim tre buščkom tam gori na magistratu v Celovcu, katere si — dobro si zapomni — ti zredil s svojo pridnostjo in s svojimi žulji, a takim se niti poljubilo ni, slovenskega jezika h- učiti, da bi mogli s teboj naravnost govoriti, če te potrebujejo. Zavedi se vendar in dobro premisli odslej, predno nosiš denar v prodajalnico, h komu greš, prepričaj se poprej, ali je tvoj prijatelj ali sovražnik; na le^e, mam Iji e in hinavske besed* ne glej, ampak na njegovo poštenje in možatost. Sij imaš malone polovico cs lovskih preh valcev v žepa, ki si popolnoma o i v sni od tvoje volje in dobrosrčnosti. U/erjen bo Ji, da bodo napočili tudi zate boljši časi, ko se bo "Je tvoja beseda povsod upoštevala, ne samo takrat, kadar je treba odriniti in šteti, če bodeš postal od ločen in neizprosen, sedaj tako vroč krvnim Germanom pa se bo kar črez noč kri ohladila. tft Dnevne vesti. V L j o h i j a n i 9 decembra — (V sjedinjenju je zmaga.) Pod tem za-glavjem je .Klinost" v torek priobčila članek, ka teri smo čitali z resničnim — začudenjem. Članek pcvtfi »o te podoba cesto nejasne, dikcija se utegne kumu zdeti prenaturalistična. V obče pa je tudi tukaj poezija dovolj, samo, da hi se bile morale „ pesmi* drugega dela .Iu", pisati tako, kakor se pišejo članki iu novele, to je kar per estensum. Saj pravi verzi to itak niso. Škoda, da je posnemal g. Jelovšek tukaj dekadente od edabe strani! To je prava matrična anarhija Ne ! Ritem je tudi v teh pesmih, samo da jo to ritem proze. Čemu jim je dal obliko, res ne vem ! Ko bi hotel biti malenkosten, vprašal bi tudi pesnika, čemu, za B 'ga, je dal svoji knjigi tako nespretno obl.ko v veliki četvorki! Pa brez zazna uiovauih strani | In tiskati je dal samo 3313 eksem-Idarov in knjiga se niti ne prodaja! Pesnik s takim prekrasnim pesniškim fondom, h tako nenavadno nadarjenostjo, pač ne potrebuje takih ekstravagantnih zunarjostij, da bi ž njimi pozornost obračal na-se. Vsebina sama mora čitatelja privlačiti, zanimati. Čemu tudi z nepotrebnimi afektac'jami nalašč izzivati zasmeh in iiomčne opazke? Svet je že tako dovolj hudomušen ! Ne, rt8 ves ta symbolizem nas pušča popolnoma hladne. Pianika Jelo vseka pa bi bilo res škoda, če bi se kdo zarad dekadentne vnanjosti njegovih misl.j polnih poezij hotel norca briti iz njega? Ker je g Vladimir JelovSek še mlad, ima hrvaška lepa književnoat gotovo ša veliko pričakovati izpod njegovega pesesa. Sedaj je še „mošt", se „vreje", nahaja se še v stadiju .sturma in dranga'. Kadar se .očisti", dozori krepko vino, saj smo že v tej zbirki, posebno v prvem njenem delu, u/.ili mnogo ukusnih, aromatičnih požirkov . . . Vnanje ef-.kte pa naj v bodoče popolnoma prezira! Veseli nas, da študira socialno vprašanje in da zajema svoje sujete najraje iz socialne sfere. Saj je baŠ ta M-Ta neizčrpljiva zakladnica mislečemu in čutečemu pesniku, ki razume sedanjost. Hic Khodus . . . Ako ga ue veseli pisati verzov, pravih verzov namreč z razvidnim ritmom, četudi brez rim, no, pa naj se leti povesti, romanov, črtic! Ž-limo, da poredi muza njegova še veliko le pega in dovršenega bratovski beletristiki hrvaški; sij kar pridobi ta, to debi posredno tudi naša slovenska . . . Svoje prvence „Simfonije" je pesnik pos/etil neki duhoviti Slovenki. ima namen djkasati, da ao bili opravičeni klic tproč od Ljubljane", ksr „predstavitelji javasg* mnenja in pred vsem tudi javna glasila* na Kranjskem ne store svoja dolžnosti. „Elinost" priznava hvaležno da občinski avet ljubljanski, deželni zb ir kranjski in slovenska delegacija store vse, kar je v njihovih močeh v obrambo zunaj kranjskih Slovencev, morda uvi leva tudi, da ao kranjski drža/ni poslanci pri tej borbi žs popolnoma pozabili na Kranjsko samo, a vzlic temu ae jaj vidi, da ideja vzajemnosti ie ni prsšla v kri in meso naroda, mase prebivalstva. In dokaze aa to ima uprav klasične, take, da jim po njenem mnenju ni možno ogovarjati. Prvi dokaz je to, da je neka .zelena veja narodovega razummštva" v Ljubljani rekla nekemu primorskemu Slovenca, kateri je tožil »radi taktike, ki jo je jel ubirati „Slov. Narod* nasproti goriškim Slovencem": .Oh, pustite nas pri miru a tem, to se je že preživelo." Kar je jsden posamični k rekel, to generalizuje .K Iinost", to velja za vso Ljubljano, za celo Kraajsko! Kako nij se tako postopanje imenuje, posebno ko „Eliuost" ime dotičnika modro zamolči ? 1 Drugi dokaz, da kranjski „Slovenci" ne pojmimo vzajemnosti in da ne izvršujemo iz nje izvirajočih dolžnostij jo — naš list. Edinost" nam očita „cinično preziranje položenja narodovega ob periferiji", očita nam, da nismo gladili valovja in mirili duhov na Goriškem, ampak učitelje podpihovali na preziranje vsako discipline, na očiten upor, in da je bilo v tej .divji glasbi" akordov ki so zveneli kakor hvala — sovražnikov. Vse to smo zagrešili, ker smo se zavzeli za goriško učitelj-stvo, ko sta je B Ivi most" in .Sjč*" pustili na cedilu. Ostre besede nam silijo v pero iu po svoji perfiduosti odlikujoča se tržaški „Kliuost" bi pač zaslužila, da ji za njena zasramovanja pošteno posvetimo, alt oziri na primorsko slovenstvo nam to branijo Toliko pa „Elinosti" lahko rečemo, da niti ona, niti tisti, ki n iso,-otujO|0 prim irskim učiteljem, nimajo nobenega patenta na zastopanje primorskih Slovencev, da njim nihče ni dolžan brez* pogojne pokornosti in lahko se jim tudi očita, da s >mi cinično prezirajo položaj narodov, ko s svojim sovražnim postopanjem proti učiteljstfu tirajo to učiteljstvo v obup in je ns*ako izključujejo iz narodovih vrst. Ali je .Klinost" ali so poslanci nezmotljivi, da bi njim nasproti moral vsakdo igrati u!ogo mutaatega psa? Ali so morda oni vzeli v zakup vse slovenstvo in je vsakdo rušilec discipline in puntar kdor se pred njo ns valja v prabu? Sicer pa naj „Edinost" ne govori preveč širokoustno, ker nima prav nobene pravice več, govoriti v imenu vseh primorskih Slovencev. Učiteljstvo se je oprostilo njenih ver.g in učiteljstvo tvori večino posvetne inteligenca na Primorskem ter ima na svoji strani velik del narola? Ta d 1 naroda je ravno tako rodoljuben, požrtvovalen in zaslužen kakor oni, ki se še vedne zbira okrog tržaške „Elinosti" in ta del naroda priznava, da zastopa .Slovenski Narod" prave interese primorskih Slovencev proti generalom okrog „Elinosti" in .Soče", ki „Slovenski Narod" le zategadelj kolnejo, ker se boje za svoje general s t v o. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri v s o b o t o se bo pela po dolgem premoru mej Verdijevimi operami pač najbolj znana in splošno priljubljena opsra ,La Traviata* (Dima s kameiijami). Malokatera opera si je pridobila toli naglo in toli veliko simpatijo, kakor to epohalno delo Verdija, ki se ne odlikuje samo po ženijalni glasbi, nego tudi po izbornem tekstu, ki je vzet slavnoznanemu Dumasovemu romanu. Jutrišnja predstava pa bo zanimiva Se zategadelj, ker poje glavno vlogo Violete koloraturka gdč. Mar. S t as t na, ki jo je študirala na najizbornejšem praškem glasbenem zavodu pokojnega mojstra Pivode ter je po sodbi čeških strokovnjakov po svojem glasu in svoji zunanjosti kakor ustvarjena za to partijo. Gdč. Stastna je pela vlogo .Marte" z najlepšim vspehom, gotovo pa bode z Violeto ta svoj vspeh še dah ko nadkri-lila Vlogo Flore poje naša najpriljubljenejša al ti s tka gdč. Radkievvicz, ki se — kakor vedno — izkaže tudi to pot mojsterico i v petju i v igri. Ostale glavne in večje vloge ostanejo v dosedanjih rokah, g. Baškoviča, ki je kot Alfred vedno izvrsten, m g. Nollija kot njega očeta. V očigled, da se je opera že večkrat pela, so cene za jutrišnjo predstavo znižane. Zategadelj pa se je nadejati tudi prav mnogobrojnoga obiska. — (Slovensko gledališče ) Mej onimi igrami, ki nimajo nikake literarne vrednosti, ki jih ustvarjajo pisatelji a ia (Josta, da zabavajo najširše občinstvo, da nam zbujajo smeh ne s svojo duhovito šalo in satiro in a svojimi slanimi, pikantnimi dovtipi, nego % naivnostjo in neumnostjo t r z qh-katerimi smešnimi karikaturami, stoji na častnem Mestu burka w AI i je to dekle!* Toda tega Častnega mesta ne mislimo resno! Take igre imajo obi čajno po jedno glavno osebo, ki prebije vse mogoče in nemogoče, verjetne in neverjetne slučaje in ne-slučaje t*r nudi dotični igralki lepo priliko, da pokaže svojo igralsko zrcožnosr. In taka os«-ba je v tej burki telegrafistka Karolina, ki jo je igrala gospa Pola k ova. Gospo Polakovo naše gledališko občinstvo predobro posna: v vseh igrah — zlasti kjer je imeU priliko, nastopiti kot subrata — je vedno dosegla najlepši uspeh vpričo svoje prirodne igre in ljubkega, čistega glasu. Tako tudi včeraj ! V vseb izprem»mah svoje uloge: kot elegantna tele* gratistkt kot prihlinjenopobožua markiza Afo-i zina, kot navdianonaivna sennora Agazina in končno kot zgovorni dijak Kozinski je igrala tako izborno, plesal«« kot izurjena baletka ter pela izrazno in jako simpatično, da jo je občinstvo aklamovalo rnei de-jauji in koncem njih z glasuim ploskanjem. Druga taka ulova, ki ima nekaj krvi in ž vljenja, je uloga korista Briillerja, ki ga je igral g. Inemanu — kakor on sploh zna — mojstrsko ter je btl deležen z gospo Polakovo v najooiluejši meri pohvalnega ploskanja. Pokazal se je slasti v tretjem dejanju tudi kot prav dobrega pevci. G. Housa je bil Kazimir pl. Pnbloglavski. Ime samo že pove, kako kako ulogo je imel g. Housa. In tega bebastega gizdalinčka je pogodil g. H usa jako dobro v ne rodni igri in v otroškem govoru ter v vstopni pesmi. Pa tudi masko je nadel praznoglavcu tako, da je bilo vesolje! G. Housa zasluži vsestransko pohvalo. Ogra Juhucza je dobro igral g Verovšek. Dober je bil g. Lovšin kot grof Sternheim, takisto gospa Danilova kot pl. Katschreiterjeva in gdć. U g nočeva kot Lavrencija. Zadošč>l je g Orehek v ulogi prof. Koprive. Kar je še drugiu os-b, so vse neznatne in brezpomembne. Gledališče je bilo dokaj -obiskano, občestvo se je prav izborno zabavalo. — a — — (Družbi sv Cirila in Metoda) deželni šolski svet v Olovci potom kranjskih oblast Ulj naznanja — da je knjižice Fr. Hubad: Franc Joz*f I., cesar avsinjski; J. Leban: Andrej baron Ćt-hovin in Tomo Zupan: Naš c*-«ar Fran J.,sip I. — slo vi'i.skini ter slovensko nemškim šolam po Koroškem v nakup priporočil. — (Nove golice.) Opozarjamo na ukaze ces. kr finančnega mimsterstva z dne 24 in 29 aprila 1898, št. 20 340 in 18 993, objavljene v drž. zak. pod št 73, 74 in 75 glede upeljave novih uradnih m» ničnih golic, novih uradnih golic za trgovske nakaznice o denarnih dajatvah z osemdnevno plač-noHtjo, slednjič novih uraduih promesuih golic ter ob jednem vnovič opo^orjamo ca najvažnejše, v navedenem tukajšnjem dopisu omenjene določbe o raz veljavljtrnjii in zameni starih golic. — (Porotne obravnave) Predvčerajšnjim «r šila se je pri tukajšnjem porotnem Hodišču obrav nava proti bivšemu bngisovcu Francu Gerniov-tiiku iz Vodic, katerega je državno pravduištvo tožilo zaradi hudodelstva poneverjenja, češ da si je kot tajnik in blagajnik ^čebelarskega društva" prilastil okolo 700 goldinarjev društvenega pieo.o-ženja. Porotniki zanikali so vprašanje glede krivde; Germovnik bil je vsled tega od obtožbe oproščen. — Pri drugi obravnavi nedela je na zatožni klopi 19 let stara služkinja Katanna Taberni k iz Dom Žal, tožena zaradi hudodelstva tatvine, češ, da je svojemu bivšemu gospodarju Kristijanu L tdstiitterju ukradla tekom nekaterih mesecev okolo f)70 gold Ker se ji krivda ni mogla dokazati, bila je Katarina T* benu k od obtožbe oproščena — (Izgubljene reči ) Tekom meseca novembra bil-« so pri mestnem magistratu ljubljanskem zglajene naslednje izgubljene reči: Tri denarnice s skupnim zneskom 16 gld. 48 kr., zlat prstan z rubinom, tri srebrne žepne uie z verižico, zlata naprsna igla. srebru obroček iu kukalo. — (Najdeno reči) Pri mestnem magistratu ljobljanskmu bile so tekom meseca novembra zglajene, oziroma oddane naslednje najdene reči : Štiri denarnice s skupnim zneskom 30 gld. 78 kr.. zlata "Verižica, srebrna žepna ura z verižico, štirje dežniki, črn muf, izprehodna palica, tri pare manšetov in molitvenik. — (Čitalnica v Novem mestu) imela bode dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih fedni občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Nagovor predsednika, poročilo tajnika in blagajnika. 2. Volitev pregledovalcev račuuov. 3. Volitev novega odbora. 4. Nasveti. —- (Redni občni zbor narodne čitalnice ▼ Kamniku) se bo vršil v nedelio 11. decembra ob Polu 5. nri j »opoldne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2 Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo »•agajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Odbor vabi k obilni udeležbi. , — (Ia Preserja) se nam piše: Delavci v kamnolomu stavbene družbe so iz lastnega nagiba lQ popolnoma na tihem nabirali že dve leti pri-*P«vke za znamenje, koje hočejo postaviti v spomin cesarjevega petdesetletnega vladanja. Dne 1 decem bra so potožit temeljni kamen in nameravajo pri ugodnem vremenu letos dozidati. Delo prav dobro napreduje V predvečer jubilejnega dne je bila tu splošna razsvetljava. S topič- so streljali pri Sv. Jožefu in na Žilostni gori pozno v noć in drugo jutro H še so bile v zastavah Nekaj posebnega je bilo pa v kamnolomih Knez Zupančič in Kranjske stavbene družbe. Zavrtali ho skale, ter luknje z oljem namazali, potem so pa streljali, da je pokalo, kakor bi bili topovi. Drugi dan so se farani udeležili maše v obilnem številu. Šolarce ho bile belo oblečene z venci na glavi. Po maši je bila slovesnost v šoli, koje se je udeležil tudi ves občinski odbor. Otroci so bdi obdarovani s cesarskimi podobami in raznimi jedili. Po maši so se pri gosp. županu delile »ponim-ke kolajne, kjer so bili tudi vei ubogi obdarovani z jejili, pijačo in denarjem. Na to je bil skupni obed pri gosp županu, kojega se je udeležil ves krajni švet, občinski odbor ter več drugih. Pri obedu je gosp župnik še jedenkrat, kakor prei v šoli gosp. nadučite'j, pojasnil pomen tega dogodka, ter je na:-il cesarju. — (Iz Polhovega Gradca ss nam piše: 1. decen-.ber je bil za naš Polhovi Gr*d<-c praznik. Ze takoj popoldan je!i so pokati t«, piči, a na večer ni bilo p- kama konca ne kraja. Zvečer pa so se razsvetlile hiše v nebroinih lučicab, lampijoni ter različnimi transparenti. Z razsvetljavo se je posebno odhkovala grajščina gosp. Urbaučiča. Na hrib h Sv L renc. Grmada in Sevinka so goreli mogočni kresovi. Ob 8 nri zvečer je priredilo ga silno društvo obhod po vasi v spremstvu godbe in pevcev. Drugo jutro je bila slovesna sv. maša. Otrokom so se razdelile podobice in knjižica „Naš cesar". — („S1qv bralno društvo" v Radečah) imelo bo dne 10 t. m, ob 5. nri popoludne v hotelu Petričevem redui ob -ni zbor z običajnim vzporedom. — ('„Slovenski Gospodar0 pred sodiščem.) Marib rsko porotno sodišče je te dni odgovornega urednika »Slovenskega Gospodarja*. lioštijana Ferka, valed tožbe nekaterih socijalnih demokratov m nekih nemških vinotržcev obsodilo na 7 mesecev zapora, na povrnitev pravdnih stroškov in objavo razsodbe na prvem mestu v „Sl^venuk^m Gospodarju". — (Nekaj o Herrenvolku ) Zadnja „Sui-steier. Pust* poroča, da je bila neka celjska go spodična pred kratkim obsojena v tedenski zapor zaradi psovanja Slovencnv in metanja kamenja na nje. — (Pevsko društvo „Kolo" v Trstu: priredi v ned^ijo dne 18. d^cemora t. I. v gledališču „Piliteama Ro*« etti- pod vodstvom društvenega zborovodje g. G. Vogriča veliki koncert, pri katerem nastopi prvič novoustanovljeni društveni mešani tamburaški zbor, broječ GO členov. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. — (Odlikovanje.) Gosp. Vekoslav Stiasuy, podčastnik pri 22 polku v Spljetu v Dalmaciji, je bil odlikovan 8 srebrnim križcem s krono. * (Holandska kraljica nevesta ) Londonski časopisi javlja o, da se je mlada kraljica Viljemina h landska zaročila z 23letnim pnno-ro Viljem »a \Vi"dskim. Pnuc je drugi sin kneca VViedskega ia nečak romunske kralj ce. Princ je sedaj lajtnaut v pruskem gard nem polku Kraljica Viljamina je baje svojo zaroko sporočila angleški kraljici. — Bržčas tudi ta vest o zaroki Viljemina ni resnična, kakor ni bila resnična ona, da je zaročena s princem Bernardooi Henrikom s isko veimarskim. * (Kaznovan Žid ) Neki v Marseillu izhajajoč židovski hst je razžahi polkovnika 14 I. polk i, Cou-illeaua Polkovnik je poslal v uredništvo d»'a častnika, da pozoveta urednika na dvoboj. Urudnk pa je dejal, da je napisal dotično žalitev neki 1 Dietni Žid. Tega eta častnika vzela seboj in pred vsem polkom, ki se je zbral na dvorišču vojašnice, je prosil trepetajoči židek polkovnika odpuščanja. Darila i Jubilejski darovi za dražbo sv. Cirila in Metoda Poslali so: Slavno bralno društvo r Sp. Idriji 4 gld. 60 kr., nabranih na zabavnem večeru. — Ć. gosp. Anton Nemec, župnik v Kokri 1 gld. — Litijske Slovenke 100 gld. kot šesto pok rov i-teljnino s prošnjo, da se vp še za pokroviteljico rodoljubna gospa Minka Vrančič v Ljubljani. — G. Sovič v St, Lorencu 2 gld. — Gospa Marija Skri-njar v Trstu 100 gld. kot dobiček Nabergojevih razglednic b prošnjo, da se vpiše za pokrovitelja blagorodni gosp. Ivan vitez Nabergoj. — Njegova Premilost g. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bona ventura Jeglič 100 gld — č. g. dr. Josip Lesar, Alojzijeviški vodja in profesor bogoslovja v Ljubljani 5 gld. — Reka, V. Kolar 2 gld. 50 kr. — Moška in ženska podružnica v Škof ji Loki 57 gld. 30 kr. — Gospod H. Starkel, trgovec na Starem trgu v Ljubljani, kot ustanovnik šentjakobsko-trnovsko moške podružnice 10 gld. — Podružnica vipavska po g Fr. Silvestru 14 gld. 30 kr. — Č. g. Tom. Potočnik, župnik na Breznici, je nabral 20 gld., in sicer so darovali gg : nabirate!) 3 krone, uadučitelj Josip A ž man 1 krono, župan Anton Kržiš nik 3 krone, občinski svetovalec in trgovec Janez Finšgar 2 kroni, občinski svetovalec in trgovec Eg. Jeglič 2 kroni, posestnik in usnjar Fr. Papler 2 kroni, krojaški mojster Fr F.nŽgar 1 krono, posestnik Matija Zupan 3 krone, kovaški mojster Fr. Pogačnik 1 krono, mizarski mojster Jan. S-benahar 2 kroni, possstoica Manja Č >p 3 krone p »sanica Katarina Mulej 3 krone, posestnik Fr Koselj 2 kroni, trgovec Janez Bulovec 2 kroni, Kat. Hrovat. Mina Golmajer, Kat Finšgar, Neža Dolar, Mir. Dešman, Frančiška Triplat po 1 krono in rasni manjši doneski skupaj 4 krone. — Gospo! Miha Pesjak in gospa Marija Pesjak v Kamni Gorici 10 gld. — Ć. gosp. P Šveg*li, kapelan v Kozlj h pri S -žani 2 gld — G. Jožef Klemenčič, naduČitelj v Galiciji pri Celju 1 gld. 40 kr. — Po č. g J Zupančiču v I/tiji 10 gld. kot dar gospe Minke Vrančić v Ljubljani, ki je postala ostanovnica litijske pdruž niče. — Vsem vrlim Slovencem in Slovenkam prisrčna hvala za izredno požrtvovalnost. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 9. decembra. V današnji seji poslanske zbornice je vlada predložila dve. predlogi, nanašajoči se na nagodbeni provizorij. Fuchs je hotel obe predlogi kratkim potom odkazati odseku, ne da bi se prej vršilo prvo branje. Ttrnu se je opozicija uprla in sta H of man - Wel U hof v imeni nemških nacijonalcev in G ros s v imeni nemške napredne stranke izjavil«, da bodtta njihovi stranki preprečili z najosTejšimi sredstvi S3re jetje vsake predloge, na kateri je vladi kaj ležeče, dokler se ne prekliČejo jezikovne naredbe. Fuchs je vzel to izjavo na znanje, rekši, da jo je obžalovati toliko bolj, ker tema predlogama tudi opozicija ni načeloma nasprotna. (Funke: Nismo tu, da bi vi udi tlako delali.) Zbornica je potem začela razpravo o regulaciji plač drž. slug, o kateri stvari govori P r o h a z k a že dve uri. Koncem seje prid ! na vrsto interpelacija slovenskih poslancev radi pregumanja slovenske zastave v Gorici, Dandi 9. decembra Ministerski predsednik gn f Thun je v današnji sep odgovoril na tri interpelbcije, zadevajoče Slovence. Na interpelacijo glede izdajanja satnoslovenskih po-selskih knjižic je Thun odgovoril, da izdaja državna tiskarna le dvojezične knjižice, d a pa po postlskem redu ni določeno, v katereui je ziku se morajo p »polniti in je vsled tega pre pušteno poklicauim organom, da nii ppoinju-jejo, kak< r se jim zdi potrebno. Na Spinčičevo interpelacijo g ede necega, samo v italijanskem jeziku izdanega razglasa tržaškegananeitništva, je Thun odgovoril, da je že 29 septembra in potem še 5. novembra ukazal strogo varovanje jezikovne ravnopravnosti, iu da je tržaški namestnik že 8toiil kar treba, da se to zgodi. Končno ji' Thun odgovoril n* Lemischevo interpelacijo glede jezika, v katerem naj slovenske posojilnice na Koroškem obsujejo s trgovinsko zbornico, Povod Lemischevi interpelaciji je dala nhnisttrska odločba, da slovenske posojilnice niso dolžne, predlagati trgovinski zbornici nem skih izkazih. Thun je rekel, da ima vsaka po-sojiln c * pravico, izvrševati društvene akte v s oiem uradnem jeziku, trgovinska zbornica p* naj v njihovem jeziku sestavlja svoje zahteve za izkaza, ker s tem nikakor ne greši proti svojemu uradnemu jeziku. Dunaj 9. decembra. „Slovausk* krš*an-sko-narodna zveza" je sklenila, poslati R.egru posebno adreso. Dunaj 9. decembra. Ogerski raimsterski predsednik baron BanfFv pr.de jutri zjutraj sem, da poroča cesarju o položaju. Budimpešta 9 decembra. V mtstu vlada velika razburjenost. Sja p >sl uiske zbornice se je mesto ob 10. uri začela šele ob polu 12. uri. Podpredsednik Lang je naznanil, da Siilagv neče preklicati svoje demisije in da jo uttmeljuje s konstitucijonalnimi pomisleki. Iz liberalne stranke i/stopivši poslanci so se pri sedli r.a skrajno levo krilo m so izstopili iz vseh odsekov. Zbornica je Szilagvjevo demisijo vzela na znanje in določila, da voli jutri novo predsedništvo. Budimpešta 9. decembra. Vluda predloži tekom prihodnjih dnij parlumentu nagodbeni provizorij. Tije liberalni posl..nci, kateri so p dpis 1: lex Tisza, so svoje podpise preklicali. Melusine mazilo za lice 0jb-T'ni"i ■•• v najkraiftem času vsjik nvrfctne pogO, lila J« Id moiolćke (opuščaje). — Popolnoma nnlkodJJlv/o. 1 Itmcek ».% Ur. Higien. medicinično milo zraven R5 Ur. (387 — 41) = •ledlnn y.»»1« »tji* = deželna lekarna Ph. Mr. M. Leusteka Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon, štev. e3Q. fitev. -1 Gsžslno gledališče v Ljubljani. Dr. pr.M9tf. IS!»S. \ sdliolo, ilne fO. <1< t-i-mUrii Prvikrat v tej se'oui: Ejsl Travi a,*; a.- Dama s kamelijami.) Opera v t deianjih. Po Dumas-a ml, „Dame aux ramelias", spisal F. M Piave. poslovenil A. t'tintek. Uglashil (\. Verdi. Kapelnik g. Hilanj HeniSek. Kežiner g. Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. uri. ZaSetek ob 'tt8. ari. Konec ob 10. ari. Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. peSpolka fit. 27. Prihodnja predstava b<« v tnrek, dne \li decembra: . O na i-k a nciu. Slika iz življenja. Spisal Viktor Leon. Zalivala. Podpisana prostovoljna požarna hramba na Vinici izreka najtoplejšo zahvalo vsi-ui č g darovalcem za naklonjene jej darove, isto tako tudi gospodu trgovca Jurija Sterka, kot nabiralcu nahiaue vsote 117 gin* 60 kr, Živel vrli nabiralec in vsi milosrčni darovalri' Nadaljne darove ne prosi pošiljati društvenemu blagajniku, g. Juri|u Šterku. Na pomuč! (1899) Prostovoljna požarna bramba na Vinici dne S, decembra 189H. Joiko Bergant taj n i k. Franjo Lovila načelnik. I'iiirsi na v fl,jnl>lirtiil: Dne 5. decembra: Marija Mavric, posestnica, 75 let, Kladezue ulice St. 19, vodenica. Dne H. decembra: Matija Jtirkovič, železniški čuvaj, 73 let, Cesta na loko fit. 2, artvoud. V deželni holnici: Dn6 6. decembra: France Lekan, pekov sin. 7 let, pljučnica. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem .i< *>'J m. ' December C as opa zovanja Stanje barometra v mm. L* a 2 JTJ Vetrovi Nebo J al S 1 5 cu » 7. 9. svečer 739 2 — 06 al. vzhod megla 8. 7. zjutraj 786*7 0 0 sl. zahod megla 00 m 2. popol. ;as*7 35 sl. jjvzh. del. obt. m 9. • 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7390 742-2 741-6 1-3 1 12 5-9 ; sl. jug sl. zahod sl. svzh. megla megla jasno 0 0 Sredma temperatura srede ia četrtka za 0 3° in 2 3" nad normalom. -0 3 in 16" đnf 9 deombra Skupni državni dolg v notah . jkupni državui dolg v sruhru 1698 kvstrijska kronska renta i , . . 0gert>ka zlata renta 4°,0 .... 3geraka krimska renta 4°/0 . . Avatro-ogerske bančne delnice i/editne delnice...... London vista........ Nemški drž. bankovci za KK) mark ■tO mark......... tO frankov........ .talijanski bankovci .... Z kr. cekini ...... 101 izkazali ob smrti našega nam nepozabnega soproga, oziroma oreta in start ga « četa, gospoda Franceta Perušek-a na kateri koli način *voje sužalje, izreka tem putom n:>jt.ijilo'.sn \ .ij.i žalnjnča rodbina Dve stanovanji jedno a tremi eobanii, predsobo, kuhinjo in Kinini-Ško sobo; Jedno a struni <>o batni in jednaki m i pri-tiklinauii, oba z vrtnim d<-Wt»w, ever.tuvalno kot jedno stanovanju s »eimirni sobami, 86 za febru-varski termin, oziroma t.kuj (lasti po cen) v najem Več v Novi ulici št. 5 pri hišniku. (1824—2] Dnć 13. decembra t. 1. dopoludne bouV v /|jor. I<<>K»»i<*" (Cerkovska vhh) prostovoljna dražba nekdanjega TI urnik o* «»jr«t jio«e»*l vie, obatojo ćega iz lil*«- št. 1*2, l rt»%ttlik*iv. (jimiltiv in ■l|lv. IliAa >ma tudi pfodflj&lolCO. Dražba vršila ee boiln pri 0 kr. okr. hoIišcu v Logatcu Ver se isve* pri Igrami ICiinaru v Krntiju ■li pa pri o. kr. okr. todtlci v Logatcu. (ih9S— i) Niklasa Rudholzerja urar in optični zavod Mestni trg št. 8 v Ljubljani. gld. — kr. naprej 50 50 Niklaste cilir der retnontoir nre od . Srebrne cilinder-rcmotitoir ure od . Srebrne damske cilind* r-rem mtoir- ure s srebrnim pokrovom <>d . . Srebrne remontoir-ure na sidro od Srebrne remoutoir-ure s 3. srebrnim pokrovom od............ 10 Zlato damske remoutoir-ure od . . Zlate retnontoir ure za gospode od Zlate remontnir-ure za gospode z dvojnim pokrovom od . . ... Ure nsnihalovskrinjicisvetli intemni Ure na nihalo v skrinjici svetli m t- mm z bi>s"« MU Trbt<■ Ob 1'2. ari 5 m. po noči osobo* vlak v Trhii, Beljak Celovec FransenfeBte, Ljahno; Aes Selathal v Aaase, Solnograd; oec Klein-Reifling v Stejrr. Line, na Dnnaj via Amsretten. — Oi 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pootabel, Beljak, 0» lovec, Franzensfes*", Ljubno, T>nnaj; čiez Selzthal v Solnograd■ čez AmRtettet na Dunai. — Ob ll.nn SO m.dopolndre ONobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Scfjthal, Dnnaj — Ob 4. uri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbil Beljak Celovec, Ltuhno; čez Selzthal v Solnotjrad, uvW - Oastein, ZpII ob je/.ero. tnomost, Bre^enc, Corih, flenovo Pnrfa; čez Klein-Reifling v Stovr, Line, Badojevice, Plzeio Marflhit vnre, Heb. Francove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dnnaj via AmstettAo 1'rova v Nor« menili* Ii v !£«»■ i-\>\ Je. Mefiani v':i'm : Ob 6. ari 15 m. ?jatra<, ob ['?.. ari oft m. popoludne, ob i». aH HO ir. svečer — Prllto«! v I.|vihl)*n» j. k. Proir* ia Trhli«. Oh 5. ari 4H m. ■bUitraj oHobni vlak z Dunat: via Amstetten, iz Lipskega Praj;e, Francovih varov, Karlovih varov, Fleba, Marijinih turov, Plzuja, Budejevic, Solno m. zvečer. — «k«llto«l Ia B.|nli-IJnne d. k. v/ knuinlk. Oi 7. ari vt.'i m. zjutraj, ob 'i. ori T« m. popoludne, ob 6. uri 5o iu in oh 10. uri 15 min. zveCer, zadnji samo oh nedeljah in praznikih v oktobru — l*rUiol|Miio d. k. Is Ksiuulka, Ot S. ari 56 ta. zjn< traj, ob 11. uri H m dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri W min. zvečer., poslednii vlak samo ob nedeljah it praznikih v oktobru. |HM4) 2 učenca vzprejmtta ee takoj pri zlatarju Karolu Janus-u (1892—2; v Ljubljani, Rožne ulice at. 21. polysulfin? Polysulfin perilovec) je po natančnih poskusih edino tkanini ueMkmll Ivo pralno sredstvo, katero nesnago mmiuo-lioruo od perila Ine I in ob enem brez smradu ileNlnll-kuje. Cena zavitka 15 kr., odprtega 34 kr. kilo. V trajnosti perila s^ skaze prifltedjo. Dobiva se v vseh dobro zalotenih Špecerijskih prodajalnicah ; lovaruliko bmIoko is KrtauJMlto lninl» (1828—12) Kavčič Se iilleg ■V Prešernovlli -o.llca.ls.. otročjo glavo i I kot varstveno znamko je urno pristen „Ivl5rath.oii", katerega čudovite lastnosti hvalijo vsi kadilci. Le tedaj pristen, če stoji „Morathon* na zavoju. 12 malih zavojev (ii 10 kr), ali t veliki (n .10 kr.) 1B75) s povzetjem I gd. 26 kr. ll. i») Tli. 3X! irjti ,i - 1 A *J. A J>>. >: >: ■ 'M- 0*0 w T, ■*"w '•* *' „Kdor koristno daruje, daruje dvakrat vredno!" Priložite torej, čiiBtita dama, svojim božičnim darilom jeden prekrasen karton z renomiranim Emg-ovi milom s sovo. Ta doklada bode vsakogar razveselila in mu hode ugodna. Dobiva se povsodi brez zvišanja cen. (!Mb4) ,: • • . ..r\..() ..' ... M ..' v., . > ... ......,■ v. '.-v-''-: i. mm •i- 'i« & .i. „ .i.. ^. n 0 T! .* - * * i -.- .. .* <} litiuln: Zastopstvo: A Motscb & Co Dunaj, I, Lugeck Prodaja uh debelo v Ljubljani: An. Krisper, Vaso Petriž'6. Avg Auer Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".