mu Občan Št. 12_ Slovesnost ob deseti obletnici osamosvojitve Slovenije PDNDSNJ NA riiISrKVEli 'MMMĆAHO'V^ Deseto obletnico osamosvojitve in dan državnosti - 25. junij smo tudi v Kamniku počastili z osrednjo slovesnostjo v petek, 22. junija, na Glavnem trgu. Pred začetkom slovesnosti je delegacija občine Kamnik, ki so jo sestavljali Zupan Tone Smolnikar in podžupana Anion Hočevar in Demilrij Perčič, na kamniških Ža- lah položila spominski venec na grob leritorialca Edvarda Pepcr-ka, ki je padel v vojni za Slovenijo v bitki pri Trzinu 27. junija 1991. Kot uvod v osrednjo slovesnost so nato v razstavišču Veronika predstavili zbornik pričevanj o dogodkih med osamosvojitveno vojno na kamniško-domžalskem območju z naslovom Hvala vam. Miha Butara, predsednik Zveze slovenskih častnikov na Glavnem trgu: »Povabilu, naj sodelujem na tej svečanosti, sem se odzval z velikim veseljem, saj je to priložnost za srečanje s starimi prijatelji, znanci, sohorci...« FRANC SVETEL! V imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo je polno dvorano udeležencev pozdravil in se zahvalil vsem sodelujočim pri pripravi zbornika predsednik Janko Blagšič. »Pričevanja in zapisi so avtentičen dokument piscev, ki so dogodke leta 1990 in 1991 doživeli osebno na dolžnostih v času pred, med in po vojni,« je dejal Janko Blagšič in dodal, da zbornik ni znanstveno delo, temveč iskrena izpoved doživljanja ljudi, ki so želeli, da ostane nam in zanamcem pisni dokument o resničnih dogodkih v letih 1990 in 1991. Kratek povzetek prispevkov iz zbornika, ki ga je s sodelovanjem uredniškega odbora uredil Aleksander Samavskv, je zbranim posredoval Tone Ftičar. Za slovesno razpoloženje na Glavnem trgu je medlem že poskrbela Mestna godba Kamnik. V toplem poletnem popoldnevu se je zbralo na trgu veliko Kanini-čanov in okoličanov. Po državni himni je zbrane pozdravil in jim cest i tal k prazniku naše samostoj-rlosti župan Tone Smolnikar. Spregovoril je slavnostni govornik Miha Butara, predsednik /veze častnikov Slovenije. Nadaljevanje na 3. strani Praznik državnosti in krajevni praznik počastili tudi v KS Šmartno v Tuhinju Prijetno srečanje nad Gradiščem pod Kostavsko planino... Toliko ljudi se na različnih Prireditvah v krajevni skupnosti Šmartno ne zbere prav pogos-to; kot se jih je v soboto, Ž3, junija, pod večer zbralo v Hočc-varjevem kamnolomu nad Gradiščem. Od blizu in daleč iz. Tuhinjske doline in od drugod so prišli, da bi počastili desetletnico samostojne Slovenije in krajevni praznik, ki ga KS Šmartno praznuje v spomin na požig vasi Gradišče in poboj 13 vaščanov 8. julija 1942. V lepem naravnem okolju, ob-danirri z visokimi skalnimi stana-mi, je udeležence pozdravil Tone Rajsar, predsednik sveta KS Šmartno in poudaril, da se KS Šmartno uspešno razvija in da so ponosni na dosežene rezultate, ki so plod dela in požrtvovalnosti krajanov ob pomoči občine. Omenil je le nekaj večjih del, ki v zadnjem času potekajo v tej KS. Krajani Sidola so položili 300 m betonskih cevi za odvodnjavanje ob cesti Sidol-Vaseno in utrdili cestišče, v GradiScu-I lom je KS sofinancira- Nadaljevanje na 3. str. «HP. m—m Pesem pevcev Mavrice je odmevala po gozdovih pod Kostavsko planino... Naslednja številka izide v sredo, 11. julija. Članke oddajte do srede, 4. julija; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, \9julija. 40. leto Kamnik, 29. junija 2001 ENTENTE FEORAEE, evropski natečaj za urejenost mest in vasi, 5. in 6. julija v Kamniku ZA LEPŠO PODOBO NAŠEGA MESTA Kamnik z Malim gradom s strmimi stenami, z grajskimi razvalinami in z romansko dvojno kapelo ter s šumečo Bistrico, ki se prebija med njegovimi skalami in pobočjem Starega gradu na drugi strani, privlači ne le Kamničane, pač pa Haliobiskovalce z različnih kan cev Slovenije in tujine. Tako bo v četrtek in petek, s. in 6.ju lija. pot zanesla v naše starodavno mesto pod kamniškimi planinami tudi komisijo mednarodnega tekmovanja s področja varstva okolja in turizma, imenovanega Entente Florale. kar pomeni Cvetlična zveza, v katero je vključenih deset evropskih držav. Mesto Kamnik je med slovenskimi mesti z več kot deset tisoč prebivalci izbrano za letošnje sodelovanje. V okviru programa Entente Florale je poleg urejenosti mesta, njegove ozelenitve, cvetja na oknih, balkonih in vrtovih, usklajenosti in primernosti parkovnih zasaditev s srednjeveškim mestom, barvami fa- sad in letnim časom, v ospredju predvsem kakovost življenja in dela občanov v mestu, njihova vpetost v okolje, prizadevnost in sodelovanje občanov pri skupnem delu ter povezava bogate zgodovine z življenjem današnjih dni. Najlepši del mesla, skozi katerega se hi, tpre hodila tudi m enjevalna komisija Entente Flora le, je gotovo staro mestno jedro z Malim gradom, Šulno in značilnimi ozkimi ulicami, kijih kra, Sip srednjeveška in baročna hišna Inni el/n ko vani izveski, ulične svetilke ni seveda 11 etje na oknih in balkonih. Prav je, da se projektu Enten le Fbrak pridružimo vsi Kamnit am in . medu vito svojih hiš, okolice, negovanim cvetjem na oknih, balkonih in vrtovih prispevamo k ureje neniu. čistemu in prijetnemu mestu Več na 9. strani. SAŠAMEJAČ odgovorna urednica NAJDALJŠE POČITNICE V LETU SO TU Osnovnošolci in dijaki, pa tudi njihovi starti in učitelji so verjetno kar težko pričakali konec šolskega leta in s tem čas najdaljših počitnic v letu. Nekateri so se žc odpravili na morje, v hribe ali na deželo k starim staršem. Tudi tistim, ki so ostali doma, prav gotovo ni dolgčas, saj si poleg dolgega spanca v po/no jul-ro privoščijo ure in ure potepanja in pomenjkovanja s prijatelji, rola-nja. računalniških igric in podobno. Vsi. ki se sprašujejo kam. kje in kako med počitnicami, pa lahko najdejo odgovore v najrazličnejših po-čiliških ddavnkah, ki jih pripravljala Mladinski center Kamnik in Matična knjižnica (objavljamo jih v koledarju prireditev na 7. strani). Vroč začetek poletja je kot nalašč za čo-foianjc v kamniškem bazenu, kamor se je z igrišč, ki v teh dneh na Perovem, ob kamniški obvoznici samevajo, preselil otroški živ-žav. Dnevno naštejejo med 100 in 150 obiskovalcev, med vikendi tja do 200, v dopoldanskih urah pa približno 60 otrok nabira plavalne veščine v te- čajih Plavalnega kluba Kamnik. Naj bodo dobra dva meseca trajajoči počitniški dnevi 7# vse lepi, veseli, zabavni, zanimivi in varni! SAŠA MKIAi VELIKA IZ3IRA KOLES, REZERVNIH DELOV, DODATNE OPREME, 'PORTMIH OBLA( Tigrić**** KIM til.: 01/H31-77-H3 0&/SŠČAM0 CBNJ6NB MZANICe, DA W KGOMA MUZ PZ£NOW 2GZAME v Mesecu muu mmoisno delovala. Vhod v trgovino bo z zadnje strani stavbe vidno označen. Za razumevanje se zahvaljujemo in se priporočamo za obisk! KS Duplica Namesto zbora občanov -odkrit pogovor pod lipo? Drugače res ne bi mogli poimenovati pogovora vodilnih občinskih funkcionarjev s krajani KS Duplica, ki so se v četrtek, 14. junija, zbrali v dvorani kulturnega doma na Duplici. Namesto zbora občanov, ki ga je na pobudo sveta KS Duplica sklical Zupan Tone Smolnikar, je med pribliZ.no sto krajani in ob- činskim vodstvom stekel Živahen pogovor o krajevnih problemih Duplice. Za izvedbo veljavnega zbora občanov, bi se tega moralo udeležiti najmanj 5% ali 172 volivcev, da bi po občinskem statutu lahko sklepali o delu sveta KS v preteklem letu, o finančnem poročilu KS za preteklo leto in o drugih zadevah. Kdaj se bo zjasnilo nebo nad našo največjo krajevno skupnost s 4500 prebivalci'.' Občina Kamnik objavlja na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, številka 18/91, 21/94, 23/96 in 1/00), Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, 18/92), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 53/99) in Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v občini Kamnik (Uradni list RS, številka 3/98) RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM V OBČINI KAMNIK 1. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI, DA SO UPRAVIČENI DO DODELITVE SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM: - da je državljan(ka) Republike Slovenije - da ima stalno prebivališče v občini Kamnik in na naslovu tudi resnično prebiva - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja - da je bil prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, lastnik primernega stanovanja, pa je le-tega odtujil v zadnjih 10 letih od objave javnega razpisa - da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji - da skupini prihodek na člana družine ne presega višine: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zadnje znane bruto povprečne plače v državi v višini 59.749,00 SIT - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14 leta starosti 34% zadnje bruto povprečne plače v državi v višini 70-051,00 SIT - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% zadnje bruto povprečne plače v državi v višini 86.533,00 SIT - za odrasle osebe 52% zadnje znane bruto povprečne plače v državi v višini 107.136,00 SIT 2. POTRDILA, KI JIH JE POTREBNO PRILOŽITI K VLOGI ZA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA: - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o stalnem prebivališču (z navedbo od kdaj) in skupnem gospodinjstvu - potrdilo delodajalca o bruto plači prosilca in vseh, ki z njim stalno prebivajo, za mesec marec, april, maj 2001. Upokojenci predložijo potrdilo o prejemu pokojnine za navedene mesece - najemna oziroma podnajemna pogodba za stanovanje, ki ga prosilec zaseda - izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (kadar se dokazuje trajno obolenje pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami) - potrdilo pristojne komisije (kadar gre za družino, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno bolezen ali težko telesno motnjo in kadar gre za invalidnost, zaradi katere je prosilec ali odrasli član nesposoben za samostojno življenje in delo) - sklep o določitvi preživnine, če je bila določena - potrdilo o premoženjskem stanju 3. RAZPISNI ROK: Vloge s prilogami je potrebno oddati do 31. 8. 2001. Vse vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku, se zavržejo. 4. Število socialnih stanovanj, ki so trenutno namenjena za oddajo v najem je 5. 5. Obrazec vloge dobijo upravičenci v sprejemni pisarni Občine Kamnik. 6. Vloge z vsemi prilogami naj upravičenci oddajo v sprejemno informativno pisarno Občine Kamnik z oznako »ZA SOCIALNO STANOVANJA« ali pošljejo po pošti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik z oznako »ZA SOCIALNA STANOVANJA«. 7. Vse dodatne informacije dobite na Občine Kamnik, soba št. 20/I, tel.: 8318-118. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN Navzoči krajani so dobro sprejeli odločitev občinskih funkcionarjev, med njimi so bili poleg župana Toneta Smolnikarja oba podžupana Demitrij Pcrčič in Anton Hočevar ter vodje vseh štirih oddelkov občinske uprave: Bojan Mlakar (okolje in prostor), Anton Kamin (družbene dejavnosti), Alojz Kolar (gospodarske dejavnosti in finance) in Aleš Škorjanc (javne gospodarske službe), da po ugotovitvi nesklepčnosti niso odšli domov, pač pa so prisluhnili številnim pripombam, predlogom in razmišljanjem občanov o problemih in težavah, s katerimi se srečujejo krajani te naše največje krajevne skupnosti. Teh pa ni malo: od problemov onesnaževanja okolja, velikih zagat s pomanjkanjem parkirišč in varne prometne ureditve, prostorske ureditve na območju B-17 in na območju nekdanje tovarne Stol in podobno. Največ vroče krvi še vedno povzroča onesnaževanje zraka na Duplici, ki ga povzroča stari Stolov dimnik, ki ga sedaj kuri podjetje lisa. Bojan Mlakar je pokazal zapisnike inšpektorjev, ki vselej ugotavljajo, da s leni kurjenjem ni nič narobe, da kurijo samo lesne sekan-cc, da so izpusti v okviru dovoljenega in podobno, a so krajani dokazoval, koliko saj in škodljivih dimnih plinov so deležni vsak dan, še posebno v nočnih urah. Balkoni, okenske police, avtomobili so pogosto prekriti z debelim slojem lepljivih saj, zabeležili so že več primerov astme pri otrocih ... Zaradi tega krajani ne verjamejo več nobenim poročilom inšpektorjev in zahtevajo nepristranske in nenapovedane meritve ob prisotnosti predstavnikov krajevne skupnosti. »Mi tega kurišča ne potrebujemo, saj smo šli zavestno v plinifikacijo Duplice! Kam nas to pelje, naredite že nekaj na občini,« je bilo sllišati klice, ki so jim prisotni z aplavzom pritrjeval. »Več kot smo storili, na občini ne moremo storiti,« se je odzval župan Smolnikar in dodal, da sam nima nobene moči, da bi to preprečil. Povedal je, da je občina SRD kol lastnika Stola prosila, naj ne prodaja Stolovih objektov, ker to vodi v anarhijo, vendar se za to niso zmenili. Sedaj se že posamezni lastniki in najemniki prostorov obračajo na občino, da bi se pogovarjali o plinifikaciji. Zazidalnega načrta, ki ga je naročil Stol d. d. kar 60% lastnikov starega Stola ne podpira. Ne ve pa, kdo lahko ob pozitivnem mnenju ministrstva za okolje prepreči sedanje kurjenje. Medtem so začele pokati žar- nice v vlažni in razpadajoči dvorani. Še bolj bo počilo, je dejal Franc Orcšnik, predsednik KS Duplica, ki je vodil pogovor. Poudaril je ponovno zahtevo, naj se v občinskem proračunu zagotovi denar za odkup dvorane. »Ali tudi več kot tisoč podpisov krajanov nič nc velja? Kdo je dal dovoljenje za neko lakirnico v objektu Alprema? Kulturni dom na Duplici jc prava sramota, sedaj pa naj bi ga menda spremenili v 26 stanovanj, kje bodo našli potrebna parkirišča, kaj je z ločenim zbiranjem odpadkov, tudi Titan močno onesnažuje okolje ...« podobna vprašanja in komentarji so kar deževali. Občinski predstavniki so poskušali nanje odgovoriti, kolikor so pač znali in mogli. Še najbolj konkreten je bil lahko Anton Kamin, ki jc odgovarjal na vprašanje, kako je z dograditvijo dupliške osnovne šole. Slišati jc bilo namreč govorice, da zaradi nedavnih razprav o ustanovitvi samostojne občine Duplica s šolo ne bo nič. Kot je povedal Kamin, bodo prizidek k šoli z devetimi učilnicami začeli gradili lelos, nadzidavo pa prihodnje leto. Za delno zamudo so krivi postopki na ministrstvu za šolstvo. Podanih je bilo ludi več kritičnih pripomb na prostorsko urejanje območja B-17 Duplica. Nekateri menijo, da občina ignorira njihove pripombe k delni spremembi zazidalnega načrta. Predlagajo, naj med B-17 in Stolovo obrtno cono nc bo nobene cestne povezave. Kol je dejal župan, občina že nekaj časa hrani 54 milijonov za gradnjo treh manjših blokov s po osmimi socialnimi stanovanji, vendar je morala zaradi zapletov glede lastništva zemljišča (dostopna cesta) začeti postopek spremembe ZN. Slišati je bilo tudi mnenja, da so krajani postali že apatični in ne prihajajo na sestanke, ker nit ne pomaga, ker smo' vsi z občino na čelu nemočni, da bi kaj premaknili. »Psi lajajo, karavana pa gre naprej, ta država je postala skorumpirana,« je bilo slišali v čedalje bolj razgreti razpravi v hladni dupliški dvorani. Zato so nekateri predlagali, naj hi se problema onesnaževanja iz Stolove kurilnice lotili ludi z zaporo ceste oziroma dostopa, Tudi župan jc pritrdil takemu protestu in dejal, da sc mu bo tudi sam pridružil. Na koncu lahko zapišemo, da sta bila izmenjava pogledov na dupliške probleme in odkrit pogovor kar koristna za občinske može. Krajani upajo, da bodo kljub neformalnemu pogovoru predlogi in pobude našli pot v občinska delovna telesa in v občinske organe, kjer se o teh vprašanjih odloča. Morda pa se bo nekaj le premaknilo, saj so krajani tudi priznali, da nekaj njihovih pobud je bilo na Duplici le uresničenih. FRANC SVETEM Letos 31. Dan narodne noše Kamnik bo tudi letos drugi vikend v septembru nadaljeval z ve6 kot tri desetletja dolgo tradicijo prirejanja dnevov narodnih noš. Tak je bil dogovor na prvem sestanku predstavnikov ustanov, ki bodo letos sodelovale pri organizaciji te nase največje turistične prireditve, pri županu 'Tonetu Smolnikarju I S. junija. Po nekaj letih, koje organizacijo prireditve po prenehanju kamniškega turističnega društva prevzela občina, bo lelos organizacija v rokah novo ustanovljene Agencije za razvoj lurizma in podjetništva. K sodelovanju bodo pritegnili tudi /KO, Območno obilno zbornico in druge. Prvi pogovor je pokazal, da bo lelos potrebno razmisliti o spremembi vsebinske in organizacijske zasnove prireditve. Tako bo treba razmisliti o razmejitvi med zabavnim in narodopisnim delom. Prvi, veselični del naj bi potekal v petek in soboto, nedelja pa naj bi bila namenjena etno prireditvam in narodopisnemu izročilu s povorko narodnih noš. Poleg zabavnih prireditev, pri katerih bodo sodelovali Študentski klub. Mladinski center in drugi, naj bi lelos pripravili ludi kamniški sejem s poudarkom na prodaji kamniških izdelkov. Omeniti jc treba tudi predloge, naj bi letos v celoti opustili pobiranje vstopnine, saj so lani ugotovili, da zbrana vstopnina ni pokrila niti stroškov pobiranja in priponk. Seveda sc bo treba zato bolj zav/cli za pridobivanje sponzorjev in drugih načinov pridobivanja sredstev za kritje stroškov. Delavnica samogradnje sončnih kolektorjev v Snoviku V okviru projekta ENSVET (energetsko svetovanje) je v Snoviku 26. in 27. maja potekala delavnim samogradnje sprejemnikov sončne energije (SSE), po domače sončnih kolektorjev. Prijavljenih je bito kar 1 7, od tega 13 vaščanov in okoličanov ter 4 Ljubljančani, ki naj hi skUf paj izdelali kar 84 SSE. V soboto zjutraj se je v prvi skupini zbralo 13 vaščanov in okolica-imr, priključil pa se jim je tudi Ljubljančan. Na dvorist u enega od so-vaščanov so pod strokovnim vodstvom mag. Matjaža /ujiana, univ. dipl. inž. fizike, in vodje projekta HNSVET Kamničana MatjaM Malovrha, univ. dipl. inž. stroj., kije bil tokrat tudi sam samograaim za lastne potrebe, oba sta iz GI-ZRMK in vodstva projekta ENSVET, rat; postavili naprave za izdelavo SSE b samogradnji, Potrebno je bilo nekaj improvizacije, pomoči s traktorjem in po učenju na prvih primerkih je »proizvodnja« hitro slekla. Organizatorja akcije sta bila domačin Srečo Urankar ter Ivan Hrt bar, znan kol direktor ZARJE-KOVIS in gonilna sila gradnje TERM SNOVIK, ki sije tokrat nadel delovno obleko, da si sam izdela sončne kolektorje. V projekt so se vključili z namenom, da bi v vasi Snovik G ekoloških razlogov (terme) uporabljali čim manj fosilnih goriv. Pole* naj bi jim. sanitarno toplo vodo ogrevalo sonce. V marcu je bil prvi sestanek domačinov z inženirjema Malovrhom in Zupanom. Predstavili so potek projekta izdelave kolektorjev v okviru projekta ENSVET v samogradnji. Drugi sestanek je bil namenjen ogledu hiš in določitvi števila SSE za vsakega posamei nega samogm aitelja. Sa osnovi lega so na GI-ZRMK izdelali spedfikacijo potrebni ga materiala, ki so ga samogradilelji nabavili skupaj za vse prijavim ne. Tako je bila nabava < enejša in ho strošek za posamezni kolektoi vgrajen na streho (.'), brez strešnih obrob in povezave r sistem, znam manj kol .io.ooo sit. '/.a primerjavo:podobni, tovarniško narejenim vrstni kolektor ji nas stanejo (na tleh!) med60ih 80.000 SIT. Seveda r lo t eno samogradilelji ne vračunava/o svojega vloženega dela. Površina kolektorja po našem sistemu znaša l, 5 m', kar pomeni, S za 4-člansko družino potrebujemo •/do 5 taksnih kolektorjev ter hranilnik, toplote (bojler), kar zadošča ob normalni uporabi tople vode za 2 dni. Vaščani in okoličani Snovika so si sami izdelali sprejemnike sončne enfn Ilije v okviru delavnice projekta ENSVET. Tako so e Snoviku v soboto m nedeljo rezali, krivili in lotali ter m koncu barvali absorberje, kišo glavni ael kolektorja (iz bakreneplook vine in < evi). Skupina je za lastne potrebe izdelala kar 64 SSE. Delom potekalo Umsko, na orodju, ki ga brezplačno izposoja < II /MMK. m pm budnim očesom, izkušenih inštruktorjev. Seveda ni manjkalo žuljm preliti so bili potoki znoja, ki so jih nadomestili hladno pivo in na kom'11 piknik z na žaru pečenimipostrvmi Bilje lep, sončen, vroč, a prijeA konci ledna. Samogradileljeni je ostala še zadnja faza, lo je vgradnja na strem ki tudi poteka ob sopomoči vseh sodelujočih. Ko lo berete, se zagotovi nekateri že tuširajo s poceni toplo vodo. V primeru zanimanja za tovrstno samogradnjo si zainteresiran vgrajene sprejemnike som ne energije lahko ogledajo pri domačinih'1, Snoviku, ostale informacije j>a dobite pri nas. v energetsko svetova*® pitami ESI' Kamnik, Tomšičeva 23 (tržnica), /a nasvete s podroa* učinkovite in varčne rabe energije (vse v zvezi z izolacijami na in V m si, ogrevanjem itd,) vam je vsak. torek »d 17. do 20. ure na razpolag eden od naših energetskih svetovalcev. Nasveti so brc z/tlačni. ESPKAMS0 Ivo Gašperič, energetski svetoval^ Vlada ni sprejela pobude za razrešitev župana Smolnikarja Vlada Republike Slovenije je na seji 24. maja lelos obravnavala pobudo Vincenca Grćarja iz Kamnika za vložitev predloga Državnemu zboru za razrešitev župana Občine Kamnik Antona Toneta Smolnikarja in je ni sprejela. Razlogi za tak postopek namreč po mnenju vlade še niso podani. Ustavno sodišče še ni odločilo o zahtevi Vlade Republiki Slovenije za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o zazidalnem načrtu Za območje K-6 lilok in obvezne razlage 12. člena odloka, poleg lega pa je občinski svet na predlog župana že sprejel sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje K6-Ut0k v Kamniku. Začeli postopek sprejemanja odloka se ni zaključen, do njegove objave pa ni mogoče ludi ocenjevanje njegove skladnosti z zakonom, je med drugim zapisano v obrazložitvi sklepa Vlade RS. KS Kamin: ski Občan i i slano ovitelj ()hcm;i Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mi-jač, univ. dipl. ekon. I ehni d Vidio. Na podlagi mnenja Ministrstva /a kulturo -proizvode informativne narave /a Katere se na podlag Obračunava davek na dodano vrcdnosl po stopnji 8% izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 i/vodov gospodinjstva občine Kamnik brcplacno. Naslov nrcdnišlv Irg24 (občina), tcl./l'aks: 83-91-311,041-662-450. Nenao fotografij ne honoriramo. Rokopisov m Fotografij ne vi rČR 11 * i Ljubbana. m Odi e; I /ake Kanu .....a i: Kan »cenili acainc ■ilnik tsopil na o liški i preje mik,( i lani i. Tisk I Talili ie J DDV ,he;in maj" davni ,.v i« Delo Kamniški občan AKTUALNO 29. junija 200J 3 Slovesnost ob deseti obletnici osamosvojitve Slovenije PONOSNI NA PRISPEVEK KAMNIČANOV... Nadaljevan jc s 1. strani »Mnogi mejniki nase zgodovine nas spominjajo na velika vojaška dejanja, ki jih ne smemo iztisnili iz zgodovinskega spomina. Pa naj gre tu za kmcCkc puntar-je, ža junake iz Judenburga, za legendarne borce za severno mejo in veličastnega generala Maistra, vašega domačina, Kamničana, ali za Tigrovce, ki so ščitili Primorec pred uničujočim fašizmom in sle izkazovali na najrazličnejše načine, ko ste varovali nabornike v 510. učnem centru na Igu pri Ljubljani, varovali pomembno objekte v našem glavnem meslu, izvajali preventivne blokade v smeri proti Vrhniki in še mnoge druge pomembne naloge«, je poudaril slavnostni govornik in nadaljeval, da sla bila diverzantski in proti-diverzanlski vod neposredno udeležena v slavni bitki pri Trzinu, v kateri so s pripadniki specialne Jani o lilagšič ob predstavitvi zbornika Hvala vam: »Z izdajo spominov smo izpolnili moralno, statutarno in človeško dolžnost...« Predstavniki Občine Kamnik Tone Smolnikar, Anton Hočevar in Demitrij Perčič so ob desetletnici vojne za Slovenijo ob grobu Edvarda Peperka na Žalah počastili spomin prve žrtve... potujčenjem, ali pa naj gre za slovensko partizansko vojsko, ki se jc borila proti okupatorju in za ustvarjanje boljšega življenja na enakopravnih osnovah v naši lastni domovini,« je poudaril slavnostni govornik. »Kamničani sle lahko upravičeno ponosni na vse, kar ste storili v tistem času. Brez celovilega pristopa vseh zavednih Slovencev ne bi mogli opravili svojega zgodovinskega poslanstva. Delež Kam-ničanov pri tem je bil zelo velik in predstavlja bogastvo osamosvojitvenega procesa. Že v času delovanja Manevrske strukture Narodne zaščite ste predstavljali zaledno bazo v nesposobni bližini glavnega mesta Ljubljane. Marsikatero stvar jc bilo lažje izpeljali, ker smo vedeli, da ima republiško vodstvo v teh krajih močno oboroženo podporo. Aktivnosti kamniških teritorialcev so presegle občinske meje. Svojo odločnost enote policije zaustavili prodiranje oklepno mehanizirane kolone sovražnika in ga onemogočili. Tu je padla tudi prva žrtev, dober in predan teritorialec Kamničan Edvard Pcpcrko. Mnogi so se šele takrat zavedli, da gre zares. V nadaljevanju je Miha Butara posebej podčrtal pomen pisanja o dogodkih iz obdobja osamosvojitve. »Le vaši opisi dogodkov in vaše ocene bodo dale verodostojno oceno veličine vašega prispevka. Do sedaj se je zgodovina pisala v Ljubljani in preko posameznikov, ki so včasih tudi namenoma obšli -;ako področje« je poudaril Miha Butara in izrekel vso pohvalo Janku Blagšiču kot pobudniku izdaje zbornika in njegovim sodelavcem. »Ce ste se takrat sami odločali o svoji usodi, je prav, da le dogodke tudi sami opišete. Ovred- notila jih bp poznejša zgodovina in verjamem v to, da zelo visoko.« Ob zaključku je naštel nekaj posameznikov, ki so poosebljali delovanje obrambnovamostnih struktur in so bili nosilci teh dejavnosti v občini: Boris Zakraj-šck, .lože Arko, Igor Brozovič, Demitrij Perćić, Borut LJIčar, Marjan Križnik, Igor Kvas, Božo Zupančič, prva prostovoljka Dragica Fricdl in še mnogi drugi. Z geslom svečanosti: Hvala vam, hvala vam za vedno in s čestitko ob dnevu državnosti, je Miha Butara zaključil svoj govor. Veselo razpoloženje ob poskočnih vižah ansambla Gamsi se jc nato nadaljevalo še pozno v noč, ki jo je razsvetlil lep ognjemet s Starega gradu. FRANC SVF.TFXJ Množica Kamničanov seje zbrala na Glavnem trgu ob jubilejni slovesnosti desete obletnice osamosvojitve Slovenije. Praznik državnosti in krajevni praznik počastili tudi v KS Šmartno v Tuhinju Prijetno srečanje nad Gradiščem pod Kostavsko planino... Nadaljevanje s I. strani la izgradnjo opornega zidu, zaradi urejanja dokumentacije nekoliko zamuja urejanje nekale-rih cestnih odsekov, vendar bodo do jeseni dela končana (od vrtca do Engelmana, cesti Steb-Ucvk-Bošlar in Praprcčc-Mejač). Dograjena bo ludi javna razsvetljava na območju Buč-Hru-*evka in obnovljen mosi za Sido] pri Vasenem. Še letos bodo zgornji del Šmailna (21 uporabnikov) priklopili na kanalizacijo in čistilno napravo. Pri leni Pa je Tone Rajsar poudaril, tla So nekateri nad to pridobitvijo Navdušeni, drugi pa še omalni-■ic.i()- V kratkem bodo v Zgradbi kulturnega doma dobili tudi bankorriat Kot je poudaril Predsednik sveta KS, se je dosedanji samoprispevek iztekel in 8a nameravajo ponovno razpisati, ko bodo sprejeli ustrezni Predpisi. Požrtvovalnost in žrtve ljudi c*nijo in jih ne želijo poslavljati eno ah drugo si ran, je dejal Rajsar, Zato so pred dvema letoma v okviru spominskega par-k:i v Šmartnem postavili spominsko ploščo vsem žrtvam dru- Na prizorišču jc po končanem kulturnem programu zagorel velik kres, pod nebo pa so švignile .številne rakete, kar pravi ognjemet, ki se lahko kosa s kamniškim, je bilo slišati med zadovoljnimi udeleženci srečanja. Če bi bil še tisti polt rc t ji kilometer ceste od Kostanja do kamnoloma nekoliko bolje urejen, kar zagotavlja predsednik sveta KS, da se bo kmalu zgodilo, potem bi bilo okolje kamnoloma zelo primerno za poletne prireditve. Sicer pa vse priznanje organizatorjem te izvirne pri red i Ive. franc svf:tf:lj Tone Rajsar, predsednik sveta KS Šmartno: »Ponosni smo na naše dosežke ...« ge svetovne vojne tudi obeležji NOB v Gradišču in na Kostavski planini. Ob soju bakel je zadoncla pesem pevcev Mešanega pevskega zbora Mavrica in lunjis-kega okteta, igralci domačega Kl II) Ivan Cankar pa so v režiji Iranca Modrijana pripravili dva odlomka Molierovega Don Juana. »Vi sprašujete, župan odgovarja« V. K. iz Tuhinjske doline sprašuje, kako Občina Kamnik pospešuje kmetijstvo na svojem območju? Zakon o kmetijstvu, kije bil sprejel r letu 2000. določa tržno cenovne ukrepe, izvajanje ukrepov tržno cenovne politike pa je \ izključni pristojnosti državnih organov Republike Slovenije. To sicer ne pomeni, da občino ne sme pospeševati kmetijstvu na svojem območju, pomeni pa, da občina ne sme izvajati ukrepov kmetijske tržno cenovne politike, za katere je zadolžena dr-lava in imajo neposreden vpliv na trg kmetijskih pridelkov in "i vil in SO v interesu enotnosti trga in enakopravnosti konkurenčnega položaja vseh pridelovalcev na (domeni ozemlju Republike Slovenije. Občina pa lahko svoje ukrepe in oblike pomoči usmeri v pripravo razvojnih m investicijskih programov razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, urejanju kmetijskih zemljišč, izobraževanju, svetovalni dejavnosti, društveni dejavnosti, razvoju ekološkega kmetovanju, programe varovanja okolja in ohranjanje naravne in kulturne dediščine ipd. Občine bodo morale svoje programe pospeševanju kmetijstvu prilagodili omejitvam in zahtevam novega zakona o kmetijstvu. Občina Kamnik jc v letu 1997 sprejela strategijo razvoja kmetijstva v občim Kamnik in sklad no z njo namenja svoja proračunska sredstva z.a naslednje pospeševalne ukrepe • Financiranje izobraževalnih programov (predavanja, trma/ ski seminarji in delavnice, strokovne ekskurzije in drugo), ima liv zemlje, krme in kmetijskih pridelkov, preventivno odkriva nje parazitov in pregledov so-ninlskih eclii v mleku. • Sofinanciranje zavarovanja osnovne črede, osemenjevanja, pregledov z.a ekološko kmetova nje. nabave plemenske živine, nabave semen in sadik, izdelave projektne dokumentacije, prire ditev s področju kmetijstva, ure janja pašnikov in kmetijskih zemljišč ter sofinanciranje projektov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi CRI'OV. • Pomoči oziroma dotacije društvom s področja kmetijstva, čebelarstva in strojni skujmosti. Občina Kamnik namerijo del sredstev tudi za sofinanciranje obrestne meri' pri kreditiranju Z.a nabavo kmetijske uteham -a cije, gradnjo in posodobitev gospodarskih poslopij in opre me ter nakup in izboljšanje kmetijskih zemljišč in gozdov. Ugotavljamo, da imen", o najemanje kreditov v kmetijstvu kljub ugodm obrestni meri (TOM+0%) iz leta v leto upada. Odprt pa je tudi še razpis /i so financiranje izdelave projektne dokumentacije, urejanja pašnikov ter urejanja kmetijskih :em Ijišč (agromelioracije), kjer se še vedno prioritetno rešujejo vloge listih lastnikov, ki so vlagali svoje delo in denarna sred siva v sanacijo posledic poplav in plazov iz leta I99K. Ugotavljamo, da tudi na teh področjih ni zadostnega interesa. Kot po moč kmetijstvu pa toliko štejemo tudi aktivnosti /iri oceni Škode zaradi suše v lanskem letu. ki se odražfi v odstotnem znižanju katastrskega dohodka in s tem niž,-je osnove za odmero davčnih in drugih obveznosti iz iz kmetijstva za leto 2000. Nekateri podatki m informacije v zadnjih nekaj dneh pa dajejo upanje no prido bitev dela sredstev c: državnega proračuna za delno povrnitev škode tistim, ki so zaradi suše i lanskem letu v občini Kamini utrpeli največjo škodo Nc nazadnje /m kol pomoč občine lahko štejemo i udi aktiv nosi i in postopke v zveri .s spre niembo prostorskih planskih do kumentov, kjer se z.a potrebe kmetijstva dajejo mirnosti večjih agrarnih operacij na območjih, kjer so lastniki zemljišč to predlagali. ANTON TONE SMOLNIKAR Zupan Kres in ognjemet sta daleč naokrog oznanjala, da tudi krajani Šmartno in celotne Tuhinjske doline praznujejo ... Kako smo glasovali o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomočjo Kot je našim bralcem že znano, smo v nedeljo, 17. junija, r Sloveniji glasovali o lem, ali naj se uveljavi novela zakona o zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomočjo, ki naj bi ludi zdravim samskim ženskam omogočila lak inu in oploditve. Po neuradnih rezultatih seje referenduma v Sloveniji udeležilo 35,7% volivcev. Za uveljavitev novele je glasovalo 26.36% volivcev, ki so prišli na volišče, jjroli jut seje odločilo 72.30%) volivcev. V10. volilnem okraju (volilne enote I i, ki čajema obmoi je Upravne enote Kamnik (občine Kamnik i u občine Komenda)pa se je od 23846 volivcev glasovanja udeležilo 965/ voltVi ev ali 40,47%>, kar pomeni nekoliko boljšo udeležbo od slovenskega po jireeja. Za uveljavitev zakonske spremembe je glasovah 2033 ali 21,07%) proti njej/>tt se je odločilo 7404 volivcev ali 77,65%. To rej so naši volivci zakonu dali za 5% manjšo podporo kot je zna salo državno poprečje. Udeležba na naših voliščih se je gibala od 27% na volišču o V Duplica, 28% v Črni dO vet kot fO% na voliščih VranjaPei (65%) Šmartno (58%,), Pšajnovica (53%), Soteska (51%) itd. Največjo podporo je zakon prejel na voliščih r Not eni lrf>n (ŠCRM - $%7%), v OŠ Toma Brejca (39%) na Perovem (GD >'. \5%), < isjhiplica )0,8% ud Največji delei volivcev pa se je od ločil proti na voliščih v Tunjicah (94%), v Molniku t'>'%) t Šmartnem C). >"<■). i ŠjnlaUču, na Lazah i u Selih - 88%, / Snu u ci 81%> itd. Od 86%, do 91% volivcev, ki so glasovali, je zakon zavrnilo tudi na bmočjtt Križa, Most in Komende I. S. 447101416834 4 29. junija 2001 NAŠI POGOVORI Kamniški OBČAN NA OBISKU PRI 95-LETNICAH Pri Drolc Micki-Mariji, po domače Pri Janezu v Rožičnem Micka Drolc iz Rožičnega jc 7. junija letos dopolnila 95 let plodnega in delovnega življenja. 13. junija so jo obiskali župan Tone Smolnikar, načelnik oddelka za družbene dejavnosti Tone Kamin, podžupan Anton Hočevar, in predsednik KS Sela Milan Hribar. Čestitali so ji ob jubileju, župan ji je izročil košaro dobrot, predstavnik KS pa Šopek rož. Micka Drolc živi na svojem domu vse od rojstva. Sedaj živi z njo hčerka Micka Hribar in dober zet Tone, kot ga je pohvalila slavljenka. Veselje ji prinašajo vnukinja Stanka, vnuk Tone in pravnukinja Maruška Ob obisku je Micka obudila spomine na mlada leta in se kar razgovorih. V mladih letih je hodila v »tabori« na kmetije na različne kraje, da so lažje preživeli. Njen mož Ven-celj, ki je pred osemnajstimi leti umrl, je bil delavec v KIK. Z iskrico v očeh nam je zatrdila, da je bila včasih večkrat lačna kot sita. da ima rada vsako hrano, le segedin in rižo-la ji nista v slast. Prav zaradi skromnosti in delavnosti, pravi, je dočakala ta visoka leta. Sicer je bila vseskozi skrbna, rada jc zapela lepo pesem. Polnih 60 let jc bila cerkvena pevka. Med pogovorom je razdrla Se marsikatero šalo. Do letošnje pomladi je brala časopise še vedno brez očal, tudi sliši dobro, le noge so težavne, je potožila. Razgovor z Drolčevo Micko in njenimi domačimi jc bil prijeten in ob slovesu so ji obiskovalci krepko stisnili roko z željo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala okroglo obletnico. 95-letna Micka Drolc v krogu svojih domačih. Pri Julijam Drolc iz Motnika 3 Istega dne smo obiskali še drugo 95-lctnico v Kamniški občini - Julijano Drolc z Motnika. Tu je preživela vse svoje življenje. V zakonu z možem Ignacom, ki je umrl pred 17-timi leti, sta dobila šest otrok. Preživljali so se z deli na kmetiji in žagarsko obrtjo. Julija-na je gospodinjila in skrbela za družino. Danes ima že 6 vnukov in 6 pravnukov. Žal je zadnja leta bolna in že tri leta priklenjena na posteljo. Zanjo skrbi sin Ivan, v pomoč pa prihajala tudi njegovi sestri oziroma Julijanini hčerki Marija in Stanka. Sin Ivan se preživlja s priložnostnim delom, saj kmečka pokojnina ne zadošča niti za najosnovnejše potrebe. Nepokretna mati Julijana nc prejema varstvenega dodatka, zato je njihovo življenje zelo težko in skromno. Svojci slavljenke so nam povedali, da jc preživela težke čase, preživela je vse tri vojne. Vrata njihove hiše so bila vedno odprta, tudi v času II. svetovne vojne. Otroci jo redno obiskujejo in z njimi tudi vnuki ter pravnuki. Kljub bolezni ima Julijana dober apetit. Pred časom jc imela tudi težko operacijo, in jc popolnoma odvisna od tuje pomoči. Na skromni domačiji v Motniku Julijana Drolc preživlja jesen svojega življenja ob svojih dragih. Vsakdo ji želi pomagati, predvsem ji želijo zdravja. STANE SIMŠIČ Na pogovoru z Dragico Friedl SAMOTNA POGUMNA PROSTOVOLJKA Afriški pregovor pravi, da takrat, ko govorijo dejanja, besede obmolknejo. Konec junija. 10 lei po kratko/rajni vojni za Slovenijo, si bo lahko marsikdo jmklical v spomin dogodke, žalostne ali vesele. Da ne bi šlo v /mzabo, je bilo zapisanega že veliko. Pa vendarle, svojevrstni dogodki v vsakomur vzbudijo posebne občutke, poglede in dejanja. Vsak prispeva po svoje, lako kol moja sogovornica gospa Dragica iriedl, ki jo bralci Kaminskega občana poznajo pO /iris/ierkili o zdravi prehrani, zeliščih, varovanju okolja ... Aktivna upokojenka, ki najraje uživa na svojem vrtu S pogledom na grad /a/irice. članica Že lenih in odbora Ženske proti nasilju. Sodelovala je prt ustanavljanju ženskega parlamenta. remlfala novice na radiu in televiziji, dokler ni bilo bombardirano letališče Brnik. Ob tem napadu je dobila občutek da mora iti na pomoč. Od-ložila je predpasnik in takoj odšla na občino, kjeršejeprosio' voljno javila za kakršnokoli delo. Po vpisu je dobila dekret, da se naj javi pri gospodu Janezu Benkoviču, kjer je dobila zadolžitev, da prevzame struženje Zdravstvenega doma v Kamniku. Nesla Je svojo glavo naprodaj, kot marsikdo drug, z razliko, daje bila edina prostovoljka v kamniški občini. Nije bilo strah, tudi puške ne. kajti v listi situaciji 0 lakih stvareh ne razmišljaš. Kasneje jo je nekajkrat prešinila misel,kaj bi lahko bilo', a hitro pozabi. Struženje ZD je potekalo se nekaj časa po zaključku vojnega stanja, podatke pa so pozneje zapečatili za. 10 let. (>slaja le obnavljanje dogodkov v glavi, včasih smeh s .vo.se do, ki sploh ni vedela 0 bombardiranju Urnika tu je le začude no gledala Dragico, kije odhajala v .borbo'. Dragica pravi, da rcasih pogreša taksno sodelovanje, kol je bih oh osamosvojitvi. Ko so ljudje stopili skupaj Si j/omagali, ko so se prebudili Instinktivni culi za ohranitev ozemlja, ko je bil sosed prijazen s sosedom. Zato t 'sem želi, da hi se trudili za čim boljše odnose z ljudmi. Za prijaznost, obzirnost. Potem bo lahkoponosna nase, da ni bila strahopetna leta 1991. BOJANA KLEMENC OPERA V POLETNEM GLEDALIŠČU NA STUDENCU PRI DOMŽALAH V soboto, 30. junija, ob 21. uri gostuje Opera in balet SNG iz Ljubljane z opero DON PASOUALE, v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Med Solisti bodo nastopili tudi Zoran Potoćan, dože Vidic, Mateja Stražar... Vstopnice lahko kupite v trgovini Nakup, Šutna 48, v Kavarni Veronika ali dve uri pred predstavo. Zlatoporočenca Elizabeta in Stanislav Zore iz Cešnjic Življenjsko pot sta posvetila kmetovanju in vzgoji otrok Jesen življenja preživljata v svoji hišici, ki sta jo zgradila v letih I979-1983. Živita skupaj s hčerko Fani in zetom Zalazni kom Mladima sta pred dobrim letom izročila kmetijo s prepričanjem, da bosta ohranila tradicijo. Jubilanta sta bila rojena v ( csnjicah, F.lizabeta 9. novembra I929 v kmečki družini sedmih otrok, Stanislav pa X. novembra I927 v kmečki družini osmih olrok. Oba sla obiskovala osnovno šolo v Špita-licu. Poročila sta sc 5. maja I95l. F.lizabeta je do poroke živela na domu staršev in pomagala pri obdelovanju kmetije. Poleg dela na kmetiji je z. veseljem zahajala v planine. Veliko je šivala in plclla. Še danes rada spremlja zanimivosti in novice, na IV gleda razne igre in filme. Med zadnjo ■ ni vojni jc štiri leta služil vojaški rok v mornarici. I 'J i za belo in Stanislava so vedno mikale planine, kamor sta rada zahajala. Udeleževala sta se družabnih in zabavnih prireditev, kjer sta sc tudi spoznala in nato sc je naenkrat vnelo... je žarečih oči pristavila Elizabeta. Stanislava še danes vleče v planine. Skoraj ne mine dan, da nc bi obiskal govedi, ki jih vzrejata mlada gospodarja na Menini planini. Leta I999, pravi Slanislav, sta oba odšla v pokoj in prepustila kmetijo mladima. Pa vendar le ni tako enostavno. Še vedno rada pomagata mladima, da se trdno postavita na lastne noge. Vsa leta sta vključena v ZB, Slanislav pa tudi aktivno sodeluje v delu krajevnega odbora ZB. Zakon jima je dal Štiri hčerke. Danes sla ponosna tudi na HHflHBI * "4 vojno je kot olrok sledila dogajanjem in se ludi vključevala v posamezne aktivnosti NOB. Njen oče je umrl v Da-chauti. Glavno skrb po poroki jc namenila delu na dokaj veliki kmetiji in vzgoji otrok. Na kmetiji so nekoč pridelovali veliko vrst žit, danes pa je to nedonosno in gojijo le še krompir, zelenjavo, peso, predvsem za lastno uporabo. Še vedno redi prašičke, vzrejo govedi pa sla opustila oziroma prepustila novim mladim gospodarjem. Stanislav izhaja iz kmečke družine v Ccšnjicah. Med vojno je deloval doma za NOB kol kurir, zbiral prehrano in drugo. Ima priznano sodelovanje od leta 1944 in prejema kmečko pokojnino. Po konča- li vnukov in K) pravnukov. Pcldescl let jc dolga doba. Doživela sla veliko lepega, a tudi težav ni manjkalo, pravila. Vseh sta se lotila odločno, zalo sla ponosna, da sla uspe la. Zdravje jima kar dobr službi, sem Icr tja pa se ogl si kakšna bolečina, a si zalo n delata skrbi. Zdravje pripisu jeta predvsem zdravi p rebra ni, domači seveda, brez kemij - zelje, žganci, krompir. Svoj častitljivi 50-lctni juhi Icj sla proslavila v krogu sv~ jih domačih, bratov, seslcr vnukov in pravnukov. Skorn 40 sc jih- jc zbralo na sloves nosti v Motniku. Pravita, da bosla še dolgo spominjala pri jetnih I rcniil kov, ki sla jih d> živela. S TANK SIMŠIČ AMBULANTA dr. Ahlin AMBULANTA dr. Plesnar Cvirn URNIK V ČASU LETNIH DOPUSTOV OD 2. JULIJA DO 7. SEPTEMBRA VELJA ZA OBU AMBULANTI ENOTEN URNIK: AMBULANTA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK KAMNIK 1 lM5h 8h-13h 13h-19h 8h-11h 8h-13h LAZE W-I9b 12h-14h V NUJNIH PRIMERIH NUDI POMOČ URGENTNA ALI DEŽURNA SLUŽBA V ZDRAVSTVENEM DOMU KAMNIK 39 Kamniški občan GOSPODARSTVO 29. junija 2001 5 Podjetje Belinka Kemostik pridobilo certifikat ISO 14001 NEOSTIK - SINONIM ZA KVALITETNO LEPILO Kamniško podjetje Belinka Kemostik d.o.o., ki se danes kot eno od štirih podjetij Belinke lahko pohvali s certifikatom ISO 14001, je svojo pot začelo leta 1949, koje hilo na prostoru nekdanje Prašni/carjeve cementarne z. dekretom ustanovljeno podjetje Milo, okrajna milarna Kamnik, kjer je začelo s proizvodnjo brusnih in polirnih past z uporabo živalskih maščob, ki so ostajale kot odpadek pri proizvodnji stroje-nih kož,. Okrog leta 1960 pričnejo proizvajati lepilo Neostik, sprva za industrijske namene, kmalu pa tudi za široko porabo. Lepilo Neostik sije utrlo svojo pol na tržišče in postalo sinonim za kavčukovo lepilo. stavne jc in ceneje oskrbujejo z izdelki obeh podjetij, nižji pa so tudi Stroški trženja obeh programov. Vključitev v skupino Belinka je Kemostiku prinesla (udi nove trge, saj Belles že nekaj let trži svoje izdelke na trgih srednje Evrope, kjer so se prav letos pokazali prvi učinki skupnega trženja v obliki izvoza lepil Neostik. Glavni konkurent Heri-kel je namreč po agresivnem nastopu na teh trgih, ko jc z. moćnim znižanjem cen uničil domačo konkurenco, cene postopoma dvignil na normalno raven, kaT Kemostiku omogoča konkurenčnost. Na drugi strani pa se sinergijski učinki kažejo tudi z vstopom Belinke Belles na trge nekdanje Jugoslavije (Bosna, Makedonija, HrvaŠka, Jugoslavija), kjer ima kamniški Kemostik že utrjen položaj, v Bosni je bil prisoten ludi v vojnem obdobju. Podjetje Belinka Kemostik, ki je danes poleg Bcllesa, Perkemi-jc in Kemične tovarne Moste eno od Štirih podjetij holdinga Belinka d.d., zaposluje 34 delavcev in pod blagovno znamko tike, silikonskih in drugih tesnilnih sredstev ter izdelki uporabne kemije, kot so Ferrosan, Ci-nol, Purol, pri katerih so posebej pozorni na vedno nove oko-Ijevarstvene zahteve. Zadnjih nekaj let se tudi kamniški Kemostik spopada z močno n agresivno tujo konkurenco, ki so ji trgi Slovenije in ostalih republik nekdanje Jugoslavije Se kako zanimivi. Poplava vseh mogočih lepil iz uvoza bega potrošnike. Se zlasti na trgih HrvaŠke, BIH. Makedonije in YU, kjer segajo po teh izdelkih ne glede na kvaliteto. Zaradi naraščanja cen surovin in energije kot posledice rasti cen nafte in rasti tečaja ameriškega dolarja Z blagovno znamko Neostik se je podjetju uspelo obdržati tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, letos pa nameravajo osvojiti še madžarski, poljski in češki trg. Lotili so se namreč aktivnejšega trženja, zlasti lepil in drugih izdelkov za obrt in industrijo, saj ugotavljajo, da imajo na tem področju še neizkoriščen potencial. Konkurenčni boj je neizprosen, vendar ima Kemostik kar nekaj konkurenčnih prednosti, predvsem močno blagovno znamko Neostik, ki je sinonim za kvalitetno lepilo. Prednosti Kemostika se kažejo tudi v ugodnih rezultatih trženja na segmentih industrija in obrt, kjer jim je že lansko leto uspelo povečanje prodaje kar za 40% kljub vstopu konkurenčnega podjetja Hcnkcl tudi na področje obrti in industrije. To področje namreč zahteva ažuren tržni pristop, tehnični servis, podporo pri problemih lepljenja in podobno, zato lahko Direktor Belinke Kemostik d.o.o. Ciril Križelj (na desni) in generalni direktor Belinke holding mag. Silvo Svete sta ponosna na pridobljen certifikat ISO 14001, ki je rezultat skupnih naporov zaposlenih in lastnikov podjetja. Po združitvi podjetja z Doni-tom leta 1976 so program lepil razširili še z drugimi vrstami lepil - epoksidna, poliuretanska, disperzna. Leta 19X9 so po iz-ločilvi od Donita ustanovili podjetje Kemostik Kamnik, p.o.. ki se je pred petimi leti lastninsko preoblikovalo v delniško družbo. Pred tremi leti se je pridni' Žilo skupini Belinka, se ponovno lastninsko preoblikovalo v družbo / omejeno odgovornostjo in danes posluje kot Belinka Kemostik d.o.o. v stoodstotni lasti Belinke holdinga. Vključitev v skupino Belinka je podjetju Kemostik prinesla vrsto prednosti, predvsem združevanje trženja na področju široke porabe, kar vodi v bislveno nižje stroške dela. Združena .ic prodaja izdelkov Belinke Belles in Kemostika za široko porabo, saj je kar osemdeset odstotkov kupcev skupnih.. S tem so Neostik, kvalitetne lazurne Premaze in druge izdelke Kemostika, kot tudi program Bel-,esa, približali kupcem, ki se sedaj na enem mestu lahko cno- Kako poteka vhodna kontrola (surovin, embalaže, etiket), medfazna kontrola (kontrola dela v proizvodnji) in končna kontrola lepil in kemičnih izdelkov je pojasnila vodja kontrole Zvonka Urbanija. Neostik izdelujejo izredno široko paleto lepil za domačo uporabo, za uporabo v šolah, pisarnah, v industriji in obrti. Nadaljujejo tudi s proizvodnjo brusnih in polirnih past, tekoče plas- V"fja proizvodnje Jernej Breznik je obiskovalce popeljal ^prostore P'!nilnice, kjer imajo dve liniji - eno za tube in drugo za doze od 0,2 do 5 kll"gramov. Pri polnilnem stroju za doze sta Jože Kotnik, vodja vzdrze-y*. in Lojze Pajek. Pri polni hitrosti in zmogljivost, stroj om^oče, n-£*o količino, tako da lahko v osmih urah s tem, damu ohtcajno treze-'« delavca, napolni 4000 doz po 520 ml ali 2000 doz po M««JV urah pa lahko en delavec napolni kar 10.000 tub po SO ml al, 8.900 tub l>" 140 ml. Zgajnarjevi iz Trzina - oče Lucijan, devetletni Tadej in trinajstletna Izrisa so z radovednostjo prisluhnili Marku Pavlicu, vodji razvoja, in Jožetu Kotniku, vodji vzdževanja, ki sta pokazala in povedala marsikaj zanimivega o naravnem in sintetičnem kavčuku ter o dodatkih, kijih uporabljajo pri proizvodnji lepil in drugih izdelkov (smole, polnila). prav majhno, fleksibilno podjetje, kot je Kemostik, s svojimi z dolgoletnimi izkušnjami pri izdelavi lepil in njihovi uporabi na probleme in zahteve kupcev odgovori hitro in kvalitetno. In prav lo znajo ceniti kupci v industriji in obrti. Eden od strateških ciljev podjetja Belinka Kemostik d.o.o., ki so si ga zapisali v strategijo, je tudi zapolnitev prostih proizvodnih kapacitet z. nadaljevanjem tedendence naraščajoče proizvodnje lepil za industrijo in obrt. na drugi strani pa nameravajo pridobiti strateškega partnerja, ki bo dane zmogljivosti in znanje uporabil v proizvodnji lepil pod tujo blagovno znamko. V Kemostiku nameravajo povečati tržni delež pri prodaji v Sloveniji in na Hrvaškem, vlagajo pa v aktivno pospeševanje prodaje predvsem izdelkov za obrt in industrijo na vseh tržiščih. Lansko leto so v Belinki Kemostik namenili za naložbe dvajset milijonov tolarjev. Od tega so največji delež porabili za adaptacijo skladišča, informacijski sistem, večjo požarno varnost, reševanje ekoloških problemov in seveda fJfidobilcv certifikata ISO 14001, ki so ga uradno prejeli letos pomladi in slovesno obeležili na prvi junijski dan. Dan pozneje pa so pripravili dan odprtih vrat, ko so njihovi strokovnjaki obiskovalce popeljali skozi proizvodne in druge prostore podjetja. Podjetje Belinka Kemostik se vseskozi tudi aktivno vključuje v reševanje problemov, povezanih z ekologijo in zdravjem delavcev. Že vrslo let opravljajo meritve na delovnih mestih in izpustih iz proizvodnje, spreminjajo sestavo izdelkov z uporabo zdravstveno in ekološko manj problematičnih surovin. Tudi v proizvodnjo vlagajo veliko sredstev za izboljšanje varstva pri delu, požarno varstvo in zmanjševanje vplivov na okolje. Gluhi niso niti za pobude Zelenih Kamnika, s katerimi sc redno sestajajo in odprto pogovarjajo o ter ob dodatnih problemih neplačevanja je bilo poslovanje podjetja Kemostik v zadnjih letih pod pričakovanji. Tudi z lanskim poslovnim letom, ki so ga kljub znižanju stroškov zaključili z izgubo, niso zadovoljni, pravi direktor podjetja Ciril Križelj. Vendar sc poslovanje izboljšuje in že letos v podjetju pričakujejo zadovoljive pozitivne rezultate poslovanja. Največji del prihodkov ustvari Kemostik s prodajo lepil, približno 80%. Neostik jc še vedno priznana in vodilna blagovna znamka v slovenski široki porabi (70%), priznana znamka je tudi v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Ker je trg široke porabe izredno občutljiv na globalne proizvajalce, je vstop podjetja llenkel, ki je ob proizvodnji ogromnih količin in s tem nižjimi stroški nastopilo z nižjimi cenami, odvzelo podjetju Kemostik kar lep delež, tržišča široke porabe. Belinka Kemostik je v lanskem letu prodala približno polovico proizvodnje na domačem trgu. Na avstrijski trg so izvozili predvsem lepila za obrt in industrijo, sledi pa izvoz na trge nekdanje Jugoslavije - v Bosno. Makedonijo, Hrvaško. ekoloških problemih, ki jih rešujejo po najboljših močeh. To dokazuje tudi javna tribuna na temo Okoljevarstvena problematika Kemostika in pridobitev pomembnega certifikata ISO 14001, ki je plod skupnega dela in naporov vseh zaposlenih ter lastnikov Belinke holding, ki je z razumevanjem sprejemal objektivne težave podjetja in znatno prispeval k izboljševanju poslovanja. Presojevalci institucije Bureau Veritas Ouali-ty International so bili s svojimi dragocenimi nasveti pri aktivnostih v zvezi s pridobivanjem certifikata odlični zunanji sodelavci, saj je moralo podjetje zadostiti strogim ekološkim standardom in s tem zahtevani za ohranitev okolja. S pridobitvijo certifikata ISO 14001 se je podjetje obvezalo, da bo redno nadzorovalo vpliv svoje dejavnosti na okolje in v skrbi za zdravo okolje stopalo po poti stalnih izboljšav. Tudi Zakon o kemikalijah, ki je stopil v veljavo v mesecu maju letos, in že sprejeti zakon o prevozu nevarnih snovi prispe- vata k ureditvi področja kemične industrije, ki je Se nedavno tega preveč na široko odprlo vrata. Novi zakon strogo predpisuje obvezno označevanje nevarnih sestavin na embalaži, varnostne liste za vse izdelke, označevanje pripravkov, ustrezno izobražene in* pooblaščene osebe za ravnanje s kemikalijami, pooblaščeno osebo za okolje in nenazadnje otipno opozorilo na embalaži za slepe, kar je povezano s precejšnjimi stroški, je pojasnil direktor podjetja Belinka Kemostik Ciril Križelj. Letos naj bi v Belinki Kemostik namenili približno petnajst milijonov tolarjev za naložbe, predvsem za povečanje zmogljivosti v proizvodnji posebnih lepil, za nadaljevanje reševanja ekoloških problemov in zagotavljanja čimvečje požarne varnosti in varnosti pri delu ter za pridobitev standarda kvalitete izdelka ISO 9001. Vsi ti smelo zastavljeni cilji pa vodijo v prodoren in odločen nastop kamniškega podjetja na domačem in tujih tržiščih. SAŠA MK.IAĆ PRIHODNOST (NAŠE) KABELSKE TELEVIZIJE Večji del Kamničanov in okoliških prebivalcev lahko sposre-davanjem kabelskega televizijskega omrežja že nekaj let s//remija vedno več televizijskih iti radijskih programov Tre nalilo je možno gledali 40 televizijskih kanalov in poslušati 22 radijskih programov. Medlem pa razvojni inženirji v svelu ne mirujejo Tudi ponudniki digitalne televizije ne, saj jo v Evropi vsaj poskusno po nuja že kar nekaj kabelskih operaterjev. V začetku maja letos je podjetje GolarTeleconsult iz Gornje Radgone za slovenske in nekaj hrvaških kabelskih operaterjev v prostorih Kluba Golf Arboretum organiziralo predstavitev najsodobnejše kabelske opreme ameriških proizvajalcev Scientific Atlanta (glavne sprejemne postaje, optična oprema, ojačevalniki, modemi/Za 55 udeležencev je bil celodnevni seminar nadvse zanimit in koristen. Nas. končne uporabnike, pa seveda najbolj zanima kaj ho mo od lega imeli mi gledalci TV in poslušale i radia Kabelski sistemi v Sloveniji počasi postajajo dvosmerni Se veda tudi kamniški KKSpostopno posodablja naše kabelsko omrežje in zdaj lahko že drugo leto ponuja računalniške intet net priključke, ki omogočajo stalen, hitrejši in ne predrag vstop v svetovno medmrežje, ne da bi za to potrebovali telefonsko linijo. Marsikdo med namij>a računalnika nima in ga samo zaradi interneta tudi ne bo kupil, čej>ravželi imeti internet in ga uporabljali. Rešitev prihaja - že čez nekaj let bomo lahko z uj>o-rabo tako imenovanega sel top boxa (naj>rava »škatla« še nima slovenskega'imena), ki ga bomo podobno kot videorekor-der vključili med kabelski priključek in TV aparat, in s pomočjo TV daljinskega upravljalca aliposebne brezžične tipkovni cekarna televizijskem aparatu brskali po internem, in, če bo mo tako zeleh, v enem delu t oknu i ekrana ho internet, r thu geni delu ekrana pa bo istočasno na ogled televizijska slika. Nobenega računalnika torej in, seveda, nobenega strahu pred njim. Podobno kol internet bo delovala tudi elektronska pošta, ki jo bo možno kadarkoli poslati, prejeto pošto pa na TVekra nu sproti prebrati in nanjo takoj ali kasneje ludi odgovoriti Za mnoge bo verjetno zanimiv tudi dopisni klepet po Internetu (citat), še bolj j>a internet telefoniranje, za katerega pa bo po trebno nabaviti še mikrofon, Za vse le dodatne usluge bomo potrebovali ustrezno programsko opremo, kij/a jo bo enostavno in samo enkrat potrebno namestili. Za liste, ki Sle predvsem gledalci 'IV programov, je zanimivo, da bo s prihajajočo uvedbo digitalne TV tehnike, ki poleg bolj kvalitetnih slike in zvoka omogoča tudi istočasni prenos vet programov, dana možnost istočasnega gledanja dveh progra inov tudi na običajnem televizorju < slika v sliki na j/ruuei omo goča, da si med prenosom športnega dogodka v drugem oknu TV ekrana ogledujemo statistične podatke tega dogodka). Žejo zanimiva novost bo tudi naročanje TVprogramov, npr. nekega filma iz arhiva ponudnika, ki ga bo nova tehnologija nato pretočila v naš set top box, mijia si ga bomo ogledali kasneje, ko bomo imeli čas. Seveda bo vse te usluge treba posebej plačevati, vendar sla plačljiva TV (pay TV) in plačaj-kollkor-gledaš (vida, on de niaiid. j>ayj>erview) tako in lako naša bližnja prihodnost te zdaj mora KKS Kamnik plačevati kar lepe deuane (vet kol 600.000 tolarjev mesečno) za avtorske pravice posredovanja nekaterih TVprogramov, kar seveda opazno povišuje tudi naš mesečni kabelski prispet n 'k Naprave, kijih bomo za omenjene novosti potrebovali, so že v masovni proizvodnji, največ za Ameriko in Japonsko, njihova cena pa bo kmalu dosegljiva tudi žepom evropskih kujjcev. Najprej v Angliji, kjer za zdajoperaterji ponujajo največ, zatem tudi v Zahodni livropi in }>ri nas. Postopoma bo do konca lega desetletja nova tehnologija]>ovsem nadomestila sedanjo. BRANKO NOVAK Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Kamniški Vitez pobegnil, prihajajo Celjski pK Tekaj čudnega se mora dogaja-L T ti v deželici pod Kamniškimi planinami, vsaj kar se naših gostilničarjev tiče. Nekoč cvetoče kamniške oslarije, kot so bile pri Nebeškem očetu, pri Cerarju, pri Kendetu, pri Kumru in druge, so že zdavnaj odšle v zgodovino. Tudi novejši lokali kot Planinka, Pri podkvi, Malograjski dvor imajo že dolgo zaprta vrata. Prav pred letošnjimi srednjeveškimi dnevi je zapahnil duri tudi bar Pri Vitezu, ki ga tudi slači-punce niso mogle rešiti in je pobegnil iz Kamnika. Kamniški srednji vek pa so morali tokrat popestriti celjski vitezi, ki so županu An-toniusu posodili tudi konja in s kamniško grajsko gospodo menda že podpisali listino o pobratenju. Nad piščanci, pečenimi na oglju, ki jih je pripravil kamniški mestni ka-varnar, so bili namreč tako navdušeni, da so na železnem drogu kaj kmalu ostale samo še kosti... Menda bi si noši ohčinarji kar oddahnili, če bi se enkrat znebili velikoplaninske vetrnice ali jame brez. dna, ki zlepa ne more splavati na zeleno vejo. Zaklad narave je namreč pregloboko zakopan, stroški za njegovo dvigovanje pa preveliki. Nič kaj spodbudno na njihov spanec namreč ne vplivajo stalno ponavljajoči in menjajoči se naslovi (kot letošnje vreme) v javnih trobilih, kot so Črni oblaki nad Veliko planino, Velika planina se prebuja, Velika planina ne gre v stečaj in podobno. Zato se je našim občinarjem nekoliko razvedrilo čelo, ko so slišali z.a pobude kamniških meščanov, da hi odcepili severni del občine in z. njim tudi Veliko panino. Vendar so tudi te »pobožne želje« zaenkrat padle v Bistrico ... Le kje bomo jemali, te dni tarnajo občinski zakladniki, ko so zaradi izgubljene pravde morali dupliškemu obrtniku iz na pol prazne občinske vreče odšteti dobrih petinpetdeset milijonekov. Še dobro, da Dupličanom ni uspelo ustanoviti nove občine, kot so nameravali, saj bi jim ta »dola«, če bi jo morali prevzeti od kamniške matere, prezrta občinsko vrečo. Sedaj upajo, da se bo »zasebni kovinar« morda kaj izkazal in če ne bo plačal prevelikega davka državi, kakšen tolar namenil z.a ureditev kakega parkirišča, ki jih Dupličanom tako primanjkuje... Vse se okrog cekinov vrti, pravijo. Tudi ob nedavnem referendumu o umetnem osemenjevanju se je veliko govorilo o tem, kje. bomo jemali denar, če ho takih ljudskih glasovanj čedalje več. Iz, zaupnih virov smo zvedeli, da se je v mestu pod Kamniškimi planinami našla. bistra glava, kije predlagala, naj hi vsak podpisnik pobude za'izved-bo referenduma plačal po deset tisočakov takse, kar bi zneslo štiristo milijončkov. Volivec, ki bi prišel na volišče, pa bi dodal še borega slo-laka. Tako bi se kaj kmalu nabralo blizu pol milijarde, kolikor je menda treba odšteti z.a izvedbo enega referenduma (člani volilnih odborov imajo plačanih šesl kosil in še kakšno malico na koncu!). Upajo, da bo naš poslanec Maksi tak predlog kmalu posredoval v parlamentu, bistri glavi pa izrekel priznanje ...I \7erjamem, da ne bomo dolgo V čakali na sprevod, ki bo z. županom Tontijem na čelu korakal od ene rjave table z. napisom Duplica do druge (postavili so jih te dni), in tako skupaj s krajani Duplice uveljavil njihove pravice do čistega zraka, ker jih, kot je. zadnjič rekel župan, kamniška nemočna občina ne more ... T}ri kamni.škem.svetilnikupa se ž.e JT več dni ponavlja dupliška zgodba (zapora ceste pri cisterni!). Lastniki lokalov v svetilniku se namreč (neuspešno) sprašujejo, kako so lahko dobili uporabno dovoljenje za svoje lokale, če pa stranke nimajo pravice oh njih ustavljati svojih jeklenih konjičkov. Zato so težka korita z. rožami na Ljubljanski cesti ž.e nekajkrat zmetali na kup in »sprostili« ne najbolj primerno parkirišče i križišču. Zadnja, varianta je: korila oh pločnik, avtomobilčke pa še bolj na cesto. Ohčinarji pa ne bev ne mev... Krištofov Pepe II. Pf CM A _ MlVFiVTA - AFIMITVT - Odgovor na članek Nove Slovenije o pokojninah V Kamniškem Občanu št. 9 ste objavili vprašanje in odgovor Nove Slovenije ob zmanjšanju običajnih pokojnin. To polemiziranje N.Si zasluži vsekakor ustreznejši komentar, ki naj objektivneje informira upokojence kot najbolj zainteresirano ter prizadeto populacijo. Postavljeno vprašanje in odgovor nanj N.Si izloča iz. celotnega kompleksa nove pokojninske zakonodaje in je zato zavajajoč. Kar nekaj let je bila v javni razpravi reforma pokojninske zakonodaje in na temelju obširnih razprav je državni zbor v preteklem letu sprejel danes veljavno zakonodajo. V razprave o ciljih nove reforme se je aktivno vključila tudi Zveza društev upokojencev Slovenije kot upokojenska krovna organizacija (ZDUS). V okviru možnega je uspela doseči največ. Prav zaradi takega stališča in zahtev ZDUS-a bodo upokojenci prizadeti bistveno manj, kot bi sicer bili. Predstavniki Nove Slovenije so oh sprejemanju pokojninske zakonodaje izjavljali, da so to le lepotni popravki, kar pomeni, da bi želeli še bolj zarezati v pokojnine. Glede na te okoliščine je zadnji Občni zbor Društva upokojencev Kamnik v celoti podprl prizadevanja ZDUS-a in dal vse priznanje odgovornim. Poudariti želim, daje bila razprava o reformi pokojninskega sistema temeljita in sprejeti zakon bo imel dolgoročni pomen, ki bo tako ali drugače vplival na višino pokojnin sedanjih in bodočih upokojencev, kar upam, da je znano tudi nepodpisanemu avtorju citiranega vprašanja in odgovora. Zveza društev upokojencev Slovenije je zahtevala tudi letošnja izplačila letnega regresa v enkratnem znesku, pri Čemer je tudi uspela. Koliko bodo pokojnine manjše, bomo lahko ugotavljali v jesenskih mesecih, prav gotovo pa ne toliko, kot trdi pisec Nove Slovenije. Oglašam se tudi na povabilo, da naj se upokojenci množ.ičneje vključujejo v društveno življenje. Želim povedati, da smo to storili tudi mi ■ društveni delavci ž.e večkrat v preteklih letih in tudi v tem letu. Rezultati novega članstva so že vidni. Vse, ki želijo konstruktivno delovati v društvu in so se pripravljeni aktivno vključili v vse dejavnosti društva, vljudno vabimo, da to storijo čimprej. Vabimo tudi pisca in-kriminiranega prispevka, da se vključi v naše društvo, saj sicer lahko domnevam, daje tudi sam že v vrstah starejše generacije, med upokojenci in prispeva svoj konkreten delež, pri razreševanju obilice problemov. Pri tem sem prepričam, da kamniški upokojenci znajo realno presojati med objektivnostjo in kvazi socialnostjo. STANE SIMŠIČ Ali v kamniškem medžupniškem Karitasu poznajo besedo, ki se ji reče hvala Že četrto leto naša družina daruje KAMNIŠKEMU MEDŽUPNIŠKEM U KARITASU še uporabno otroško in odraslo konfekcijo, občasno pa tudi obutev. Nikoli do 6. junija tega leta nisem dočakal, da bi se delavke, ki sicer opravljajo dela na volonterski bazi za potrebe KARITASA, z.ahvam lile z.a podarjeno konfekcijo in obutev, ki jo pozneje razdelijo ljudem, ki nimajo finančnih sredstev za nakup novih, kar je vredno veliko pozornosti, pa tudi pohvale. Nehvaležnost je opaziti tudi pri izročitvi omenjenih potrebščin, saj ni nobena voljna prineseno robo prevzeti tako, da bi sprejela PVC vrečke in jih odnesla na prostor, kamor sodijo, temveč jih moru prinaša-telj sam odnesti na mesto v prostoru, ki je določen za prevzeto roho. Omenjenim delavkam priporočam, da se v bodoče prinašalcem razne konfekcije in drugih dobrot prijazno zahvalijo, kar je potrebno storiti pri vsakem poslovanju ne glede na način, sicer bodo posamezni pri-našalei omenjene dobrote odnašali na druga zbirna mesta. DANIEL KOVAČIČ Zakaj je pomemben vsak posameznik pri zmanjševanju onesnaževanja zraka in hrupa v naravnem in življenjskem okolju (3) Načelo obveznega zavarovanja vil. členu Zakona o varstvu okolja (Ur. 1. RS. št. 32/93) precizno navaja, da se mora povzročitelj tveganja z.a okolje v skladu z zakonom zavarovati proti odgovornosti z.a ško- do, ki jo lahko povzroči z. ekološko nesrečo tretji osebi, državi ali lokalni skupnosti. Zelo pomembno je načelo javnosti, ki v 14. členu opisuje, da so podatki o stanju in spremembah v okolju ter o postopkih in dejavnostih državnih organov lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se. nanašajo na okolje, javni. Subjekti iz. prejšnjega odstavka morajo obveščati javnost in dajati podatke zainteresiranim posameznikom in organizacijam, kot je predpisano, najpozneje v enem mesecu od zahteve. Načelo varstva pravic, kije opredeljeno v 15. členu, navaja, da mora vsakdo pri odločanju o posegu v okolje in med njegovim trajanjem ukrepati, kot je predpisano in izvesti vse predpisane in druge razumne ukrepe, s katerimi se zagotavlja uresničevanje pravic drugih do zdravega in čistega življenjskega okolja, ne da bi za to zahteval kakršnokoli nadomestilo. Za uresničevanje pravic do zdravega in čistega življenjskega okolja lahko državljani kot posamezniki ali njihova društva, združenja in organizacije s tožbo zahtevajo od sodišča, da nosili it posega v okolje odredi njegovo ustavitev, če bi poseg povzročal ali povzroča neposred no nevarnost za okolje, kritično obremenitev ah poškodbo okolja ali če bi povzročil ali povzroča neposredno nevarnost z.a življenje ali zdravje ljudi oziroma mu prepove pričetek izvajanja posega v okolje, če je iritirana velika verjetnost, tla hi povzročil takšne posledice. V 27. členu - mejne vrednosti, četrti odstavek, je navedeno, da lahko občina z.a svoje območje, ki ima status Ogroženega območja, določi opozorilne emi sijske vrednosti, poleg mejnih vrednosti, ki jih je predpisala vlada. Kaj so emisijske vrednosti' Beseda emisijska vrednost pomeni vred nost zraka in hrupa v naravnem in življenjskem okolju, emisija poje vrednost zraka in hrupa znotraj proizvodnje. Status ogroženega okolja in režim celovite sanacije določi Vlada na podlagi ocene zahtevnosti sanacije ter sestavljenosti in obsega obremenjenosti posameznega območja ali drugega dela okolja, je navedeno v 2H. členu, V 33. členu - dovoljenje za izjeme je navedeno, da ministrstvo lahko r nujnih ali ob priložnostnih primerih izda povzročile Ijn obremenitve dovoljenje z.a začasno in občasno čezmerno ohieiue uitev okolja, o čemer mora primerno obvestiti prizadelo lokalno skupnost. Za prizadete krajane je predvsem pomembno, da so seznanjeni s tem, kako morajo potekati ukrepi inšpekcijskega nadzorstva. Republiški in Špektor, pristojen z.a nadzorstvo na področju varstva okolja, odredi so nacij.ske in druge ukrepe, potrebne z.a odpravo virov in posledic čezmerne obremenitve v roku, ki ga sam določi. Če inšpektor v primeru iz. prejšnjega odstavka ugotovi, da je z.a odpravo virov in posledic potreben sanacijski program, predlaga ministrstvu odreditev priprave in izvedbe sanacijskega programa. Če poyUjOČltelj obremenitve ne ravna v skladu z odredbami iz. prej šnjih odstavkov, republiški inšpektor v skladu z. zakonom prepove: - obratovanji- objekta oziroma naprave, uporabo snovi, uporabo tehnološkega postopka, stroja, prometnega sredstva ali izdelka, opravljanje posameznih dejavnosti. Republiški inšpektor lahko ustno po postopku, predpisanem za izjem no nujne ukrepe, prepove upravljanje zadev iz. prejšnjega odstavka, če povzročajo neposredno nevarnost za okolje ali drugo kritično obremenitev in če tega z. drugimi ukrepi ni mogoče odpraviti. Zoper odločbo republiškega inšpektorja, iz.ddno po prejšnjem od stavku, je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve odločbe, je navedeno v 30. členu. Naša dolžnost je tudi krajane seznaniti, da navajamo samo liste odstavke posameznih členov Zakona o varstvu okolja, ki so pomembni a osveščenost pri okoljevarstveni problematiki. To pa ne pomeni, da pri ukrepanju ni potrebno do potankosti pregledali omenjeni zakon in izluščili tisto, kar posameznika zanima. Zeleni Slovenije - občinski odbor Kamnik menimo, da bomo kraja ne, ki vsakodnevno vdihavajo onesnažen zrak in tiste, ki noč in dan po šlušajo čezmerni hrup v naravnem in življenjskem okolju (ne glede ali ga povzročajo industrijski proizvajalci ali ostati povzročitelji), osvestili v tolikšni meri, da bodo pravočasno ukrepali lako, da bodo saniosloj no poslali prijavo na naslov Inšpekcije RS ali pa se obrnili na naslov: Zeleni Slovenije - OO Kamnik, Cankarjeva 3, 1240 Kamnik. V nada Ijevanju vas bomo tudi seznanili, s katerimi industrijskimi proizvajal d na območju občine Kamnik lesno sodelujemo. Zeleni Slovenije - OO Kamnik KOLIKO ČASA ŠE PROMET SKOZI NAJSTAREJŠI DEL KAMNIKA? Kljub vedno močnejšemu negodovanju prebivalcev najstarejšega spomeniško zaščitenega predela Kamnika se po Trgu svobode in Japlje-vi ulici odvija vedno iHBJKs9' močnejši tranzitni promet motornih vozil. Za to stare, z odlokom zaščitene hiše dobivajo razpoke od vibracij, ki jih še povečuje neustrezen tlak (granitne kocke) in pa (prevelika hitrost vozil. Pri vstopu na Trg svobode prometni znak sicer 0p( »zarja, da je to slepa ulica, vendar ta znak laže, saj je ulica še vedno lepo prevozna, vsaj za osebna vozila. Ne pa tudi za vse kamione, Tako je 7. junija tovornjak, ki je pač samo sledil osebnim vozilom, povzročil kar nekaj škode med vožnjo po Trgu svobode in skozi japljevo ulico: odlomil je del balkona, ogrebel nekaj fasad in prevrnil kante za smeti. Koliko časa DO Še ozka Jap ljeva ulica služila kot nadomestna obvoznica? Bo potreben javni proiesl ali Še kaj hujšega, da se bo prepovedal tranzitni promet skozi najstarejši del Kamnika? BOJAN POLLAK PA SE LE PREMIKA V 9. številki Kamniškega Občana sem v rubriki »Kje pa vas čevelj žuli?« opozoril na problem uničenega pločnika med Pekarno in spodnjo Železniško postajo. Že nekaj dni po objavi so bile večje udrtine deloma sanirane Z asfaltom, nekaj dni pozneje pa tudi ostale, čeprav ne v celoti, Z veseljem lanko ugotavljam, da soodgovorni v Ki > munalnem podjetju Kamnik prisluhnili upravičenim pripombam in vsaj deloma odpravili težave na tem predelu. Tak hiter odgovor vsekakor zasluži pohvalo. TV > dokazuje, da nekateri vendarle znajo prisluhnili zahtevam in željam krajanov, razveselili pa so predvsem mamice z otroškimi vozički. Kljub vsemu jc laka rc.silev le začasna. Mislili bo potrebno na generalno obnovitev. Veseli me ludi akcija Pekarne Kamnik, ki je solidno uredila1 živo mejo in postavila novo, lepšo žičnalo ograjo. stani: simšič Posledice vožnje tovornjaka po Japljevi ulici IZ NOVE SLOVENIJE Dražjo kanalščino predlagal župan - in to kar nepojmljivo visoko, z.a celili 60'/tž Povečanja kanalščine torej niso predlagali občinski svetniki iz. Nove Sloveniji', kot bi bralci lahko razumeli iz. članka F. S ve lelja v '). štev. K. O. (16. 5.), pač pa so naši NSi svetniki na županov predlog dali svoj protipredlog in sicer, da naj hi se to povečanje .manjšalo vsaj za polovico. Občinski svetniki so nato sprejeli 30% zvišanje kanalščine, kurje sicer še vedno veliko glede na rast plač in krajšanji' pokojnin. Zadovoljstvo po referendumu - 17. 6. je vladalo tudi v OO NSi Kamnik. Oh nadpovprečno visokem številu glasov »PROTI« sporni noveli zakona OIIMP (77,66%) v Novi Sloveniji menimo, da gre leni glasovalcem vse priznanje. ( eprav je bila tudi udeležba v našem volilnem okraju (občin Kamnik, Komenda) razmeroma visoka (40,37%), bi kazalo v bodoče referendume, v smislu udeležbe, še bolj »izkoristiti«. V Švici npr. je kar do sedem referendumov letno, kar ne preseneča, saj je referendum najvišja oblika demokracije. Na njih lahko vsak državljan neposredno (ne preko predstavnikov v parlamentu) odloča o stvareh, ki so pomembne zanj in z.a vso državo Maše za domovino ■ na hožjepolnih Urejali, kamor jc na svojo :c I jo dan poprej poromala ludi soproga predsednika /DA, gospa Laura Hiish, seje v nedeljo, 17. junija, udeležila ludi predstavnica naše OO NSi Kamnik prof. Slavini Navinšek, predsednica Sveta Nove Slovenije. Doletela jo je velika časi, saj je bila povabljena med naj-odličnejše predstavniki' Slovenije in še posebej naše osamosvojitve iz leta 1991 - Peterleta, Janšo, ... in seveda vrha Cerkve, ki je s pa petem Janezom Pavlom II. na čelu odločilno prispevala k ustanovitvi naše države pred desetimi leti. NOVA SLOVENIJA Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Kamnik SONČNI KOLEKTORJI PRIHRANIJO VSAJ - 500 I kurilnega olja - peč za centralno ogrevanje je lahko pol leta ugasnjena - SONČNI KOLEKTORJI - TOPLOTNE ČRPALKE - SONČNE CELICE za pridobivanje elektrike Kon Tiki Šolar solarna tehnika • elektronika Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si Kamniški občan KULTURA - VZGOJA - IZOBRAŽEVANJE 29. junija 200J 7 ZAKLJUČEK PROJEKTA LEONARDO DA VINCIV KAMNIŠKIH VRTCIH Cantemusu ob letnem koncertu Projekt Leonardo da Vinci, kije poteka/ pod okriljem Pedagoškega inštituta-Razvojno raziskovalnega Centra Korak za korakom, se je izvajal od februarja 1999 do aprila letos v treh vrtcih v Sloveniji: v Idriji, Slovenski Bistrici in Kamniku. Z otvoritvijo razstave v sreda, 23. maja, je koordinatorica projekta Vlas-ta Horvat s sodelavkami zbranim staršem, ravnateljici Mariji Boroša in g. Antonu Kaminu predstavila potek projekta Leonardo da Vinci ali Kako pomagamo odrasli otrokom izražali svoja čustva. Projekt je potekal v skupini Sončki pod vodstvom Jelke Lelnar in Tatjane Stare, v Miškah z. Mojco Zakrajšek in Branko Jurič ter v Ribicah z Edo Čadež in Tadejo Fer-juc. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so se spoznale z. razumevanjem otrokovega čustvenega odzivanja, upoštevanjem in preseganjem otroškega strahu. Med izvajanjem projekta so se seznanile z modelom akcijskega raziskovanja socialnega psihologa Lewina, ki opiše akcijsko raziskovanje kot niz, korakov v spirali, v katero se združujejo načrtovanje, akcija in ocena doseženega rezultata. Preko iskanja in prebiranja strokovne literature, n opazovanja otrok, pripravo didaktičnega materiala z.a delavnice s starši so sodelavke projekta spoznale, da so čustva sestavni del slehernega dneva, da je pomemben pozitiven pogled na čustveno življenje in pravilno poimenovanje čustvenih stanj, preko katerih se otrok nauči opisali in pogovarjati se o svojih čustvih in vplivu na druge. Vsa spoznanja in dosežke so vzgojiteljice skozi ves projekt delile s starši na različnih delavnicah, kjer so z. navdušenjem opazovali in tudi sodelovali pri dejavnostih svojih otrok. Majhen vpogled v projektno dogajanje so nam vzgojiteljice omogočile tudi na zaključni razstavi v večnamenskem prostoru VVE Rožle, kjer so na lično opremljenih panojih in v kotičkih sistematično prikazale potek projekta, otroci pa so lahko ponovno obudili spomin na interaktivno delavnico ter se pozabavali s polnjenem balončkov z. moko. Izdelki povedo veliko, a še več besede. Tako je Viviana iz. skupine Ribice med pogovorom o veselju dejala: »Vesela sem, ko me mami poboža in stisne, pa oči tudi, ga pa tol 'k objamem, da k 'r verjet' ne more.« Da bi le bilo čimveč otrok tako srečnih ... BOJANA KLEMENE Umetniško izzivalno dogovarjanje Sodelavke pri projektu: Tadeja Ferjuc, Eda Cadež, Branka Jurič, Mojca Zakrajšek, Jelka Letnar in Tuljana Stare (z. desne proti levi) so opravile dobro delo. mm f ml T / j M ■ Otroci so uživali oh packanju z. moko. slikarska razstava Franca Rifla v Radomljah ., v salonu pohištva Lip Radomlje od l; junija razstavlja amaterski slikar |,r;"'<- Rifl iz Kamnika. S slikarstvom se ukvarja tridesei let. Leta 1972 se je planil v likovno društvo Petra Lobode iz Domžal, kjer jc s< »deloval vec let !"»' udeleževal skupinskih razstav društva. Do nedavnega se je posvečal lzklJučnooljni tehniki zadnja leta pa slika tudi v akvarelu m predvsem v Pastelu. '•'oknu prvič samostojno predstavlja nekaj del iz zadnjega obdobja. matična knjižnica kamni k Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica V avgustu bo knjižnica zaradi prenove tlakov v pritličju zaprta. Po običajnem urniku bo za vračanje knjig in delno izposojo poslovala knjižnica v Šmarci. Hvala za razumevanje. julija odprta: Ponedeljek: 13. do 19. ure torek: 13. do 19. ure sreda: 9. do 15. ure četrtek: 9. do 15, ure petek: 9. do 15. ure sobota: zaprto Medioteka: Ponedeljek: 13. do 19. ure sreda: 9. do 15. ure Petek: 9. do 15. ure Odkar jih gledam in poslušam, sem vedno bolj v zadregi, kaj in predvsem kako naj zapišem, da bi vsaj okvirno tudi pisno zabeležil in s tem ohranil doživelo vzdušje, ki sla ga navzočim poslušalecm pripravila oba umetnika. Scbastjan Vrhovnik kot dirigent in Cantemus kot umetniški korpus, ki kot žlahtna Slradivarka poje, joka, trepeta, kolne ali pa le boleče in brezupno blebeta in jadikujc v rokah prvega. Umetnika sta torej dva in šele, če se med njima vzpostavi izzivalen dialog, se koncert prevesi v nenapovedani, a čarobni svet pravega in nikoli pozabljenega umetniškega sodelovanja. Nekaj takšnega pa je že samo po sebi izjemna redkost, za katero ni pravih besed, nc v našem, ne v kateremkoli drugem jeziku. Scbastjan Vrhovnik jc dirigent -umetnik taksne vrste. Nič teatralnega ni v njegovih gestah, nič vehe-mentnega v njegovem nastopu, nič prepotentnoga v mirnem in navidezno celo malce skopem in zadržanem sprejemanju odobravanja, priznanja in spontanega aklamiranja iz vrst avditorija poslušalcev. Pa Cantemus? To je tisti živi instrument, lista Slradivarka, tisti Steinway, ki ga jc nadvse strpno, dosledno in tehnično oblikoval, ki zapoje, zazveni in sc odzove na namige njegovih rok, dlani, prstov ali pa samo čutne mimike, ki zrcali in prikazuje stopnjo zahtev, želja in stanj njegove čutne inumnosti. Letošnji koncert, uradno razdeljen v dva dela, programsko ni dvodelen, pač pa trodelen. V prvem moram poudariti Pa-chelbelov »Nun dankel alle Gott«, v katerem me jc zelo ugodno presenetila glasbena govorica - dialog, ki v obliki časovno odmerjenega, dinamično in agogično prepletajočega sc dialoga poteka med dvema zboroma. To je nedvomno unikatna zanimivost, ki jo v našem prostoru le redko slišimo. Nekaj posebnega sem pričakoval ob Mokranjcu in Gračaninovu, ki sla napovedovala prehod v slovanski glasbeni s široko dušo odprti svet. Nisem se zmotil. Še posebno nc pri Stcvanu Stojanoviču Mokranjeu, ki mu je v ncnadkriljivi meri uspelo izraziti ne le svojevrstno dinamično posebnost in pravoslavno liliirgično spevnost. pač pa tudi do dna doumeti in umetniško preoblikovali srbsko rodno pesem. Izvedba je bila tipično naša, sc pravi slo- vanska, široko odprta in zelo prostrana, saj jo je celo rclalivno mlati avditorij, ki so mu le kompozicije vce ali manj neznane, lakoj sprejel s frenetičnim aplavzom, ki je ob skandiranju zadnjih vrst zahteval celo ponovilev. Osebno menim, da bi se zbor lahko lotil stilnega Mokranjčevega koncerta ter tako iz izbora njegovih tipičnih pravoslavnih kompozicij in 15 Rukoveti prikazal in obudil zborovsko umetnost naših južnih sosedov. »Lepo«, bi znal pritrdili Scbastjan Vrhovnik,« »vendar mi manjkata vsaj dva profundisia...« »Drži...« bi mu odgovoril, »pa si jih poiščite... saj jc peti v zboru zlate kvalitete slehernemu vedno v čast in ponos ...« O kompoziciji »Avc Maria« J. Busta in »Pater noster« Pavla Mer-kuja, ter zelo poučno harmonizira-nih »Stoji mi polje« Marija Kogoja, »Stoji gartelc zagrajen« Oskarja Deva in »Skrinja orehova« Uroša Kreka ne gre izgubljati prostora, o teh sem namreč že pisal kritiko, ki jo v tem zapisu lahko le znova potrjujem. Mogoče celo nadgrajuje novost so vsekakor tri priredbe ritmično zelo karakteristične iberijske glasbe, ki so delno zaradi Slovencem nedomače ritmike in interpretacije, predvsem pa zaradi zelo uspešnih solistov, vzbudile vihar navdušenja zlasti pri mlajšem delu vidno sodelujočega avditorija. In v ta iberijsko vkomponirani del programa je kot načrtno spadala tudi »11 Ca nevalc« starega italijanskega mojstra Rossinija, nenavadno kreativnega ljubitelja svežih, občutenih in dopadljivih melodij, ki jc v pogovoru z Wagncrjem prostodušno priznal, da bi lahko marsikaj dosegel, Ce bi pisal nekoliko počasneje... Znamenitega »Scviljskega brivca« jc namreč spravil na papir v nepolnih dveh tednih... OdprtOst, spevnost, homogenost in tehnična perfektnost so nedvoumne prednosti Canlcmusa, ki so bile vseskozi sicer prisotne, vendar zaradi neprimernega prostora občasno nekoliko preveč zatajevane. V mislih sem sestavljal hipotetičnost zvoka, v katerem bi začutil dih sicer stalnosti in kulturne kontinuira-nosli resnično perfektne glasbe tega mladega korpusa. Naj tO ne izzveni kot očitek dobrim glasbenikom, pač pa očitek dejstvu, da zelo, zelo pogrešamo bolj namensko dvorano... Ma«. CENE MATIČ1Č 8netK tudi v Tuhinju V okviru Mohilelove akcije HnelK, računalnik in miška za vse osnovnošolce, so v petek, 25. maja, učenci in učiteljice Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, podružnice Zgornji Tuhinj, dobili dva računalnika. Ko ju je instalater priključil in so otroci odtrgali od njiju hvaležne, pričakovanja polite poglede, se je začela prireditev v zahvalo dobrotnikom. V uvodnem govoru je vodja podružnice ga. Ivica Bajde povedala, da so zelo hvaležni za oba računalnika, ki so ju dobit/ povsem zastonj, saj sta bila še kako potrebna, odkar je bila januarja lelos iz šole ukradena vsa pisarniška oprema. Še posebna zahvala gre g. Tadeju Šenku, na katerega so se obrnili, ko so izvedeli za akcijo. Sledil je nastop učencev, ki so s pesmijo (Ko si srečen, Prebujam se iz sna in Ko bi vsa ljudstva na svetu), glasbo (Cvetje v jeseni, Vozi me vlak v daljave) in plesom najbolje pokazali hvaležnost. XI. Šenk seje zahvalil z.a prijeten sprejem in povedal, da jim je v čast in ponos, da so ž.e dvajseti šoli zapored podarili računalnik. Denar za računalnika je prispeval sklad Ivana Kratnbergerja, samo ekran (edini del, ki ni popolno nia nov) so dobili iz vira zbiranja računalniške opreme. Sicer so zanj poskrbeli njihovi strokovnjaki, a vseeno ni popolnoma nov. A komu mar! Ko so odrasli odšli, SO otroci vendarle smeli za računalnik. 'Ampuli so mi, da večino odmorov preživijo za računalniki, najraje pa igrajo poučne epe: '-Miškina mala šola-, Spoznavamo okolje«, »Matematiku« in »Odkrivanje besed«. Radi ludi pišejo, rišejo, brskajo po programih in se pošalijo, da jim včasih malo piha. ko imajo tolikokrat »VVindmrse« odprte. * Kaj nam ostane drugega, kol da se z.a konec pridružimo Želji g. Sen-ka: »Čim več uporabljajte, kar sle dobiti in če je le mogoče, se ob tem še kaj naučite.« Nina iMJmiš, 8. c OŠ Šmartno v Tuhinju TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL.: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Torek. 3. iuliia. ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave likovnih del s tematskim naslovom KROKI - FIGURA, nastalih na srečanju likovnih skupin Domžal, Mengša, Krašnje in Kamnika, ki je potekalo konec maja na Milem vrhu pri Kamniku. Razstava bo odprta do 3. avgusta. in MATIČNA KNJIŽNICA Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 POČITNIŠKE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Od 2. do 13. iuliia od 9. do 14. ure Mladinski počitniški klub Delavnica za kulturo preživljanja prostega časa mladih. Vodi dr. Albert Mrgole Od 3. do 6. iuliia od 9.30 do 14. ure Ustvarjanje iz gline, mavca in mozaika Ustvarjalna delavnica, vodi Rosana Kleindienst Premk 9.. 10„ 11. in 13. iuliia od 9.30 do 14. ure Slikanje na svilo, bombaž, porcelan in steklo Ustvarjalna delavnica, vodi Rosana Kleindienst Premk Od 16. do 20. iuliia od 10. do 12.30 Kako se učiti? Vsak lahko postane dober učenec in se nauči učiti brez muk in težav. Vodi Andrej Vukmir Dodatne informacije in prijave na pionirskem oddelku Matične knjižnice Kamnik, tel. 83-11-217 »o KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, tel.: 01/83-17-647 Četrtek. 28. iuniia. ob 19. uri Odprtje razstave MALI GRAD OD PRAZGODOVINE DO ANDEŠK1H v renesančnem pritličju Gradu Zaprice v Kamniku. MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, tel.: 041/957-609 Sobota. 30. iuniia in sobota. 7. iuliia. od 10. do 13. ure OTROŠKI BOLŠJI TRG NA ŠUTNI Petek, 6. iuliia. od 9. do 12. ure RIŠEMO PO ASFALTU, GLAVNI TRG Vabljeni otroci iz vrtcev in ostali. Sreda. 11. iuliia. in četrtek. 12. iuliia , EKOLOŠKI TABOR - Počistimo Veliko planino Prijave obvezne! Udeleženci starejši od 10 let! DRUGE PRIREDITVE Nedelja. 1. iuliia DRŽAVNO PRVENSTVO V CROSSCOUNTRYJU KAMNIK 2001 Start: Kamnik, pred Kavarno ob 9. uri rekreativci, dečki, deklice, ob 11. uri mladinci, ženske, veterani, ob 13. uri elite, pod 23 Startnina: 1.000 SIT dečki, deklice in 2.000 SIT ostali Prijave na Kolesarsko zvezo Slovenije Organizator: Kolesarsko društvo Calcit iz Kamnika Informacije: tel.: 831-76-41, Sandi, tel.: 031/504-519, Tadej. Po sklepu uprave in soglasjem nadzornega sveta prodamo naslednje počitniške objekte: - Stanovanje V Maredi v izmeri 33,58 m2, kupljeno 1987, cenilna vrednost je 5.854.337,00 SIT - garsonjero V Maredi v izmeri 12,76 m2, z atrijem 12 m', kupljeno 1987, cenilna vrednost je 2.183.536,00 SIT - počitniško hišo z vrtom v kraju Barbat na Rabu, kupljeno leta 1972, kvadratura hiše je 280 m2, zemljišča 663 m' Prodaja se izvrši po najugodnejši ceni, ki jo je možno doseči na trgu oz. kupcu, katerega plačilo bo najugodnejše. Interesenti naj pisne ponudbe za nakup oddajo do 15. 7. 2001 na naslov Svilanit d. d., Kovinarska 4, Kamnik. Informacije po telefonu 8311 711 int. 111. V najem oddamo več pisarniških prostorov v upravni zgradbi Svilanit d. d. na Kovinarski 4, Kamnik. Interesenti lahko dobijo informacije na zgoraj navedenem telefonu. 8 29. junija 2001 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Vselej privlačna starodobna vozila V spomin na mednarodne motociklistične dirke v Kamniku, ki so konec šestdesetih let prenehale zaradi hude prometne nesreče na kamniški tekmovalni progi, je AMD Kamnik v soboto, 2. junija, organiziral 5. spominsko vožnjo »Veterani Kamnik 2001«. Oh 10. uri smo spremljali start na Glavnem trgu v Kamniku, cilj pa je bil v Kamniški Bistrici. Namen prireditve je druženje in vožnja s starodobnimi vozili. Sodelovalo je 36 motoristov in 13 avtomobilistov. Z najbolj originalnim motorjem znamke RZ 200, letnik 1936. se je vozil Miro Prešeren iz Zg. Stranj. Najbolj originalni avto znamke Mercedes 170 SA, let- nik 1951, je vozil Janez. Prenar iz. Krtine pri Dobu. Posebno priznanje so prejeli najmlajši udeleženec spominske vožnje 12-letni Davor Stupar iz. Kamnika na motorju Tomos ( Dlihri, letnik /966. Najstarejši voznik je bil 83-letni Janez Ogriz iz. Luž. pri Visokem na motorju Puch 175, letnik 1955. Najstarejši udele zenei pa je bi/ 85-letni Blaž Podgoršek iz. Kamnika kol sovoznik na motorju znamki- IIMW R-67/2, letnik 1952, voznika Minila Pšeničnika iz Zg. Stranj. Blaž Podgoršek je tudi ustanovni član AMD Kamnik. AMD Kamnik se zahvaljuje vsem sponzorjem te prireditve, vera mfjač Obvestilo o novem poslovnem času Nova Ljubljanska banka, d.d., Podružnica Kamnik obvešča svoje stranke, da bo od 23. julija 2001 dalje poslovala po novem poslovnem času in sicer: • Poslovalnica Glavni trg. Glavni trg 10, Kamnik od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00 • Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, Kamnik od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00 • Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Ljubljanska 45, Kamnik od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Strankam Nove Ljubljanske banke pa so 24 ur na dan in vse dneve v letu na voljo bančne storitve, kot so bankomati, Teledom, Klik NLB, Proklik NLB in dnevno nočni trezorji. O ijUDljaftsKa banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Ljubljanska .Vc, Kamnik (bivši market Zaprice) telefon: 01/839 47 97 • VIDEO KAMERE in DRUGA AVDIO VIDEO TEHNIKA PHILIPS SONY Panasonic Technics IZREDNA PONUDBA BELE TEHNIKE SVETOVNA KVALITETA ZA NIZKO CENO! 7nHTffl ^ E'ectro'ux 1'ARISTON B0SCH • MALI GOSPODINJSKI APARATI BRflun PHILIPS BOSCH • RAČUNALNIŠTVO - TELEKOMUNIKACIJE svetovanje * do 3 leta garancije * do 20 km brezplačna dostava Pester dan vzgoje v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik Odkrili preproste darove življenja... Marsikdo, ki je v petek, 25. maja, prvič obiskal kamniški Zavod za usposabljanje invalidne mladine, je bil prijetno presenećen, ko je Spoznal pisan seznam dejavnosti mladrh pri različnost naših animacijskih dejavnosti,« jc v pozdravnem nagovoru poudarila Zdravka Slavec, direktorica zavoda, »da vam pokažemo dogajanja, ki v zavodu potekajo v prostem Ca- V dramski predstavi Preprosto bogastvo, katere besedilo so sami napisali in odigrali člani gledališke skupine '/.U/M, so se srečevali s svojimi željami, iskali nove podobe. Spoznali pa so, da ni sreče na bleščečih straneh revij in filmskem platnu, pač pa v njih samih, saj so odkrili preproste darove, ki jih prinaša življenje, odkrili so sebe. obiskovalci najbolj odmevala predstava gledališke skupine A je to, ki je v avtorskem delu Preprosto bogastvo doživeto predstavila srečanje mladih z njihovimi željami. Lea, Kristijan, Urša. Ivica. Mateja, Andrej in Emir so s sodelovanjem mentoric Marjete in Nataše iskali nove podobe in nazadnje odkrili sebe in preproste darove, ki jih mladim prinaša Življenje. Omeniti velja tudi plesno skupino, ki jc pripravila plesno točko Simpatija. Starši, prijatelji in znanci so se nato podali na ogled dejavnosti in Številnih delavnic v avli zavoda, v učilnicah, telovadni* ei in na športnih igriščih, Tudi najmlajši, učenci I. razreda, niso hoteli zaostajati, na majhnem odrčku so uprizorili Starši, prijatelji in drugi gostje so povsem napolnili dvorano in navdušeno pritrjevali besedi, pesmi in plesu mladik. su, izven učenja, izven šole Različne poti ustvarjalnosti pomenijo za vsakega posameznika širino v njegovem razvoju preživljanju prostega časa. Te dejavnosti so mladi in njihovi mentorji predstavili na prvem dnevu vzgoje, kot SO letos zasnovali dan odprtih vrat za- pomenijo zadovoljstvo ljubko lutkovno igrico Volk in sedem kozličkov. Učenci višjih razredov so pokazali izdelovanje nakita, srednješolci pa zanimiv projekt o samostojnem življenju, slikanje na svilo in šc marsikatero ustvarjalno delavnico. Med njimi je veliko zanimanje zbudila tudi delavnica Internet v računalnici, tudi najbolj navdušeni mladi šahist i so imeli veliko občudovalcev) V telovadnici smo lahko videli zanimivo demonst racijo sedeče odbojke, hokeja na vozičkih in različnih gibalnih iger, na zunanjem igrišču pa so se srednješolci pomerili v košarki. Mentorice in mentorji so animacijske dejavnosti predstavili obiskovalcem tudi v posebni publikaciji. Ob tej priložnosti so mladi izdali ludi domsko gla- Med številnimi predstavitvami ustvarjalnih delavnic je bilo najbolj veselo v krožku 7,a samostojno življenje mladostnikov, kjer so mladi pripravljali sadne sokove in koktaj-le. Moto projekta, ki poteka že od leta 1994, je: Delajmo z. mladostniki, ne pa za njih. voda, ki ga bodo v prihodnje pripravili vsako leto. »Na današnji dan, dan mladosti, prvič obeležujemo dan našega doma,« smo slišali v uvodnih besedah Aljoše in Alenke pred začetkom programa v nabito polni dvorani zavoda, »ta dan smo si izbrali zalo, ker je to dan mladih, ker jc to mesce sonca in zato tudi poln pozitivne energije, ustvarjalnosti, novih idej in optimizma ...« In še: »Tako spoznavamo sebe in svoje vrstnike, sc učimo čutiti sebe in druge, odkrivamo svet odraslosti. Marsikomu med nami dom nadomešča družino, saj nam vzgojitelji, ki delajo z nami. zagotavljajo varnost in pomoč v stiskah ...« »Po lanskoletni uspešni predstavitvi prostocasnih dejavnosti na Brdu pri Kranju smo se letos odločili, da vam tu v Zavodu v strnjeni obliki predstavimo Med animacijskimi dejavnostmi pri mladih v zavodu je še posebej priljubljena sedeča odbojka. Večkrat sodelujejo na prijateljskih tekmah in na vsa-kolelnih turnirjih v sedeči odbojki v državnem merilu. ustvarjanju novega in zadovoljstvo ob doživljanju uspeha ...« »Enako pomembna kol šola je šola za življenje. Prav s temi dejavnostmi, katerih delček vam bomo danes pokazali, poskušamo mlade pripraviti, da si pridobijo čimveč izkušenj in tako opravljajo šolo za življenje« je med drugim dejala Ana Zad-nik, ravnateljica doma. V pisanem kulturnem programu, ki je pomenil uvod v predstavitev ustvarjalnih dejavnosti mladostnikov, je med silo /t IIMKO, ki izhaja že scsl let, v njem pa izpovedujejo svo-je doživljanje v zavodu in zunaj njega. Naj ta zapis končamo / mislijo negovalca Martina, ki jo je povedal mladim novi* rfarjem ZUIMKA: »Kakor galebi in valovi se v življenj" srečujemo, vendar gflJebl odletijo, valovi odpliijejo in m' odhajamo ...« FRANC SVKTKI J 03 Kamniški OBČAN KAMNIK IN ENTENTE FLORALE 29. junija 2001 9 ENTENTE FLORALE, evropski natečaj za urejenost mest in vasi, 5. in 6. julija v Kamniku ZA LEPŠO PODOBO NAŠEGA MESTA HfJ9f*r Nadaljevanje s I. strani Evropski natečaj za mesta in vasi Entente Florale ima svoje začetke v letu 1975 v Franciji in Veliki Britaniji, danes pa poteka po vsej Evropi. Podpirajo ga predvsem hortikullurnc organizacije, pomembno pa vpliva tudi na razvoj varstva okolja in turizma vseh sodelujočih dežel. Sa mesta oziroma vasi, ki imajo do deset tisoč prebivalcev, in mesta z nad deset tisoč prebivalci. Mednarodna žirija, sestavljena iz predstavnikov vseh desetih sodelujočih dežel, obišče in si ogleda vsako mesto in vas, pregleda dokumentacijo s podatki s kulturnega, socialnoekonomskega in zgodovinskega V pozdrav mednarodnem tekmovanju za urejenost mest Entente Elorale so vrtnarji Arboretuma na pobočju Malega gradu pod spominskim parkom s kipom Jurija Starovasnika oblikovali pisan cvetoči grb Kamnika. Natečaj Entente Florale je usmerjen predvsem v zagotavljanje in izboljšanje kvalitete življenja prebjvalcev v mestih, zato podpira ozelenitev mest in vasi, zasaditev cvetja, grmičevja. področja. Ker sc jc pokazalo, da so razlike med mesti in vasmi velike zaradi različnih lokacij, podnebja, okolja, zgodovine... komisija podeljuje zlato, srebrno in bronasto nagrado. Žirija Ocenjevalna komisija, ki bo 5. julija spoznala nase mesto prizadevam z.a ohranitev kulturne dediščine in naravnih lepot, si bo ogledala tudi frančiškanski samostan z bogato zbirko starih knjig in lepo urejen samostanski vrt. i vrt. urejenost zelenili površin in Parkov, okolju prijazen razvoj krajev ter izmenjavo izkušenj in Programov na področju kulture in turizma. Na natečaju, ki jc organiziran s strani nacionalne hortikultui-ne organizacije in strokovnjakov "ed), Boštjan Golob (OŠ Frana Albrehta, 8. razred), Matija Lavrinc (OŠ liana Albrehta, 8. razred). Vsem učencem in njihovim mentorjem čestitamo za res tz- rCden ,,speh- DANICA BEZEK Srečanje z Matjažem Zupančičem Ob prvi ponovitvi absurdne drame Slastni m vabilo odzval tudi avtor, Gruntov> nagrajenec MaljazZupan čič Nad našo interpretacijo je bil navdušen. ^W /■o deh opremilii majhnimi, a pomembnimi detajli m glasbo. ()b srečanju je dejal, da se do nase uprizoritve sploh niza vedal, kako dobro dramo je napisal, obenem pa nasjepohvf Ul, še posebej režiserko, saj nam je z njenim, napotki uspeo doseči mejo med tragiko in komičnostjo. Ker nas je vse zani malo. zakaj je drami inijtel takšno ime. nam je lo nakratko rado:,l Ural je neko jieseni nadrealističnih pesnikov, kis" I ^ se,„ napisali tako, da je vsak napisa en stavek, deli, ka piše drugi Nastala je pesem,, katere zadnji verzje>biL 'Slamii mrličpijerdečo vino.« Ker je tudi njegova drama se stavljena h razlit nih zgodb in povezana r celoto, s, mu ji ilel m uaslor jtrinieren. ;/■,,,,/„■/),/< Pogovarjajmo se ludi o njegovem delu v ^jar^Dm mi in MGl, kjer trenutno igrajo njegovengro f?W^£> vedal nam ji nekaj zanimivih igralskih anekdol ob kater h smo se nasmejali do sol:. Pogovor smo zaključili z dogovo ''" VSMh Aleksandra Matjašič Počitnice z Mladinskim centrom Kamnik I j', kako hitro je leto naokrog iu z njim najdaljše počitnice r letu. Želimo vam, da hi bile lepe, brezskrbne, sončne, razigra ne in zabavne. Za lisic, kijih boste preživljali v Kamniku, smo pripravili program, kjer boste prav gotovo našli kaj zase. Prva dva vikenda (30. 6. in 7. 7.) bomo organizirali bolšji trg na Šulni. Vabimo mlade prodajalce knjig, stripov, šolskih potrebščin, šjiorlnih rekvizitov, igrač in mlade zbiralce. Vse, ki radi in lepo rišete, vabimo 6. julija dopoldne naglavni trg. Otroci od desetega leta, ki bi radi pomagali pri čiščenja planine, se lahko udeležijo dvodnevnega ekološkega tabora ,ia Veliki planini, 11, in 12. julija. Na različnih lokacijah bomo organizirali likovno ustvarjalne delavnice za velike in metle. Pripravljamo ribiški, Joto, kuharski in lutkarski tečaj. SpotejMŠko delavnico bomo odšli na oglede in izlete s kolesi, z vlakom, v pri meni slabega vremena pa se bomo igrali zabavne družabne igre. Igrali bomo tudi hokej na rolerjth. Zadnje dni v avgustu jut se nam pridružite na »Mali Šutni«, v likovnih delavnicah, na bolšjaku in srečanju zbiralcev. Natančni termini iu lokacije bodo objavljeni v koledarju prireditev v Kamniškem občanu in na prijavnica!,, kijih boste lahko dobili v knjižnici in j><> trgovinah, Na mladinski center smo dobili pobudo zveze družin pri Zvezi prijateljev mladine, ki pripravlja ob tednu otroka (voktob ru) projekt »Družine se predstavijo«. 7 akrat bodo lahko družine ali posamezni člani predstavili svojo ustvarjalnost in sodelovali na razstavi. Zalo vabimo družine, da se nam oglasijo, mi jut jim pošljemo prijavnico, Ob koncu šolskega leta se zahvaljujemo vsem šolam in usta novam za sodelovanje. ZA MLADINSKI CENTER HELENA STERLE Ko kozolce ocenjuje biologinja V če,nek, 7. junija, je bilo r Osnovni šoli Frana Albrehta vsakoletno srečanje in tekmovanje osnovnošolskih raziskovalnih nalog občine Kamnik. Prireditev je lokalni' narave in zajema osnovne šole kamniške občine ter je nekakšna kopija vseslovenskega tekmovanja Gibanje Znamt.it mladini. A žal slaba kopija... Pomankljivost tekmovanja je v lem, da raziskovalne naloge niso razvrščene po področjih, ampak so vse v isti kategoriji. Tako si druga ob drugi stojijo bolezni ustne votline, onesnaženost reke Kamniške Bistrice in na primer kozolci. Lelos sta etnološko stroko predstavljali dve nalogi, in sicer Miza nam vzame več kot lopov in Kozolci v Podgorju pri Kamniku. Obe nalogi sta biti dot/ro /i snavani glede na to, da so ju izdelali osnovnošolci petega in sedmega razreda. Prva naloga Miza nam vzame več kol lopov je obravnavala prehrano v mestu in na podeželju, učenci pa SO izvedli tudi anketo v zvezi s sedanjo prehrano so vrstnikov. V anketi so spraševali predvsem, kuko pogosto na dan učenci uživajo sadje in zelenjavo, kolikokrat na leden uživajo meso in mesne izdelke, kaj najraje pijejo ipd. Vas zanimajo rezulati? Kamniški osnovnošolci največkrat jedo sadje in zelenjavo za malico, sledijo zajtrk (polovico manj), kosilo in večerja. Največ učencev uživa mesne izdelke enkrat tedensko, sledijo odgovori 2-krat, 0 kini in 4-krat. Od pijač največkrat pijejo vodo, sadni sok in čaj. Učenci so malo provokativno vprašali, kako so učenci zadovoljni s svoja lež.o in prišli do zanimivih rezu-latov, še bolj zanimiva pa je bila argumentaciju učenca, ki je predstavljal rezu-late, saj je pripomnil, daje negativno mnenje o leži delno posledica pubertete in formatorjev. Na koncu so še pripomnili, da so si učenci iz mestu sestavine za pripravo jedi večinama kupovali v trgovinah, medtem ko so jih na podeželju pride tavali sami. Druga naloga je obravnavala kozolce v Podgorju pri Kamniku. Avtor je popi sat stanje in v fotografski aparat ■.ujel vse stoječe kozolce v vasi. kije sicer dolgu štiri kilometre in s tem ena najdaljših vasi na Slovenskem. Tako je karliral preko sto kozolcev in jih razdelil glede na lip (dvojni, enojni, vcz.ni...) Na predlog prof, dr. Janeza Bogataja si je nato izbral kozolec, ki se mu je zdel najbolj zanimiv m ga podrobno opisal. Prišel je do etnološko zrlo zanimivih podatkov, predvsem prei intervjuja lastnice kazalca. Najbolj zanimive so bile zgodbe povezane a kozolcem, od tega. daje iz lega kozolca telo in pol na mimoidoče ženske i poznih urah pužni spalna iztirjeni mladenič do lega, da so tod r času vojne za Slovenijo ležali pripadniki Teritorialne obrambe. toda nobena od omeiiejnih raziskovalnih nalog ni dosegla žcl/i-nega rezulla ta aziloma rezultata, ki bi ji glede na kakovost izdelavi-pripadala Zmagale so 01 iskovulne naloge a boleznih v ustni votlini pri otrocih, o nevarnih točkah na poli v šolo ter o onesnaženosti reke Kamniške Hišnice Obe etnološki nalogi je namreč pod drobnogled ali bolje rečeno mikroskop vzela prof. biologinja na kamne, ki srednji šoli in podala -strokovno« mnenje. Kljub temu. tla imamo v Kamniku kar neka, etnološka iz.obraženih ljudi, med njimi je prav gotovo najbolj poz/uma ga. Marjanea Kloblar. In naj tako poetično zaključim: ..... le črve sodi naj bio h'g inja.« KUN J A MIN BEZEK ČEPETAVCKI SO ISKALI TREBNIŠKEGA DUHCA V soboto, 26. maja, smo že zjutraj vedeli, da nas čaka prijeten dan. Ta dan so Joži, Olga, Vida in Romana, predane vzgojiteljice enote CEPETA VCEK kamniškega vrtca Antona Medveda, prosto sobolo žrtvovale za skupno druženje s starši in otroki iz nevcljskega vrteti. Otroke smo ob koncu šolskega leta odpeljali na izlet v Slovenske Konjice, na ogled dvorca Trebnik. Stari dvorec jc v nasprotju z zunanjim vtisom razpadajoče stavbe poln življenja. Podjetna skupina Tehnološko inovacijskega zavoda Dravinjske doline, ki ga je kupila in s svojimi razvojnimi projekti prepričala tako občino kot državo in od njiju pridobila ugodna sredstva, je svojo razpoznavnost zgradila na zeliščni galeriji. Skozi park z ribnikom smo prišli do dvorca, kjer nas je pričakalo prijazno osebje, oblečeno v grajska oblačila. Grajska dekla je poskrbela za otroke, ki so najprej s kredo ustvarjalno okrasili dvoriščno ploščad, starši in vzgojiteljice pa smo bili povabljeni v sobo za sušenje zelišč, kjer smo se seznanili s tradicionalnimi izkušnjami s področja uporabe zelišč in čajev, nato pa smo lahko poskusili različne vrste zeliščnega žganja z atraktivnimi imeni kot so Optimist, Domotožje in Pojoča travica. Sledil je sprehod skozi prodajne sobe zeliščnih sirupov, kisov, masaž-nih olj in kopeli, številnih zdravilnih krem, ročno izdelanih mil, eteričnih in ma-sažnih olj ter dišavnih vodic. Naše zanimanje so pritegnili tudi ročno poslikani bombažni in laneni izdelki, aroma terapevtske blazinice in drugi dekorativni predmeti. Razkazali so nam tudi park za dvorcem, tu se obiskovalci lahko napolnijo s pozitivno energijo, nas pa je navdušila redka drevesna vrsta lulipanovee, ki se je ravno razkazoval v svoji cvetoči lepoti. Medlem ko sc se otroci zabavali po svoje", je grajski oskrbnik zaposlil starše s sta- rimi, pozabljenimi igrami, kot je metanje podkve na kol in zabijanje žebljev. V Trebniku si bodo neveljsko skupino zapomnili po tem, da je z malo sreče in še več spretnosti, eden od igralcev (Anin očka) pri zabijanju žebljev s prvim zamahom premagal nasprotnika. Bližnji zeliščni vrt nas je privabil / dehtečimi aromatičnimi in zdravilnimi rastlinami kot so žajbelj, meta, izop, pehtran, origano in ameriški slamnik. Modri laneni cvetovi pa so poslala k prestrašeni Miški v kuhinjo. Miška je spregovorila šele, ko so ji otroci zapeli pesem in povedala da je duhec že odšel v klet. Ko so duhca končno našli, jih je prijetno presenetil z lizikami. Poicm so si otroci ogledali galerijo slarih kočij in vozov, nato pa s pomočjo staršev iz gline oblikovali duhce. Med čakanjem na bezgovo pijačo ali zeliščni čaj, smo si na dvorišču ogledali mlalilnico za žita, ki so JO v slarih časih uporablja- li za ločevanje zrnja od slame. Ob koncu triurnega programa je grajsko osebje za vsakega otroka pripravilo vrečico s čajno mešanico za starše, zato da v nedeljo Zjutraj Marši ne bomo tečni. Pri nas doma jc čaj sredi nedelje malce popustil, a ko je Kalarina naglas razmišljala, da bi ga morala mami in oči popiti več, se je njegova čudežna moč povrnila in poleni /držala ves dan. JERNEJKADROLEC očarali tiste, ki lanu še niso videli. »■ Otroke je grajsko osebje vključilo v aktivno doživljanje poučne pravljice. Najprej so se igrali »Kdo se boji povodnega moža«. Pogovarjali so se tudi o čisto za-resnem zmaju, ki je pred tkivnimi časi živel v teh krajih. V pravljici, ki sc je odvijala kot lutkovna predstava pa so iskali duhca. V tej /godbi so srečali Zajčka v parku, Škrala. ki so ga priklicali s čarovniškim geslom in ki jim je za boljše iskanje dal čarobni napitek. Spoznali so cvetico »Marjel-k<\ ki vedno spi«. Ta jih je RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 2001/2002 ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKLICA TESAR in ZIDAR Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije priložijo naslednje listine: - prošnjo s kratkim življenjepisom, - rojstni list - enotno matično številko (EMŠO), - davčno številko, - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, - izjavo, da ne prejema druge štipendije, - potrdilo o vpisu v šolo, - spričevalo o končanem zadnjem letniku osnovne šole, - zdravniško potrdilo o zmožnosti za opravljanje izbranega poklica. Popotne vLoge naj kandidati za štipendijo oddajo v splošno kadrovski službi SGP Graditelj d.d., Maistrova ulica 7, 1240 Kamnik, najpozneje do 10.8. 2001. Dodatne informacije dobite v splošni kadrovski službi, tel. 83-18-800. Zaželjene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov družbe. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 2001. Triatlonska sezona na višku KAMNIŠKI ŠPORTNIKI IŠČEJO TEKME Od prvega duadona za SLOVENSKI POKAL v Kamniku sta minila že dva meseca in v tem času so kamniški tri- in duatlon-ci »oddirkali« precej novih kilometrov. Slovenskim organizatorjem sicer rahlo pohaja sapa, saj je letos razpisanih manj tekem kot lani. pa tudi med temi sta dve že odpadli, zaradi organizacijskih težav; duatlon Zagorske doline in triatlon v Kočevju. So pa zato ostale minile v prekrasnih okoljih in oh lepem vremenu. Tudi uvrstitve tekmovalcev ŠD TRISPORT Kamnik potr- osiiiega mesto so se potem zvrstili hrvaški tekmovalci, med deseterico pa se je z devetim mestom uvrstil Matic Romšak. Ribnica, 6. maj 2001, Državno prvenstvo v sprint duatlonu za ekipe Ekipa Trisporta je že drugo leto započed postala slovenski, vi-, ceprvak. Kljub odsotnosti Močnika, Zoreta in Romšaka je kapetan Kregar uspel sestavili ekipo, ki je za tokrat močno okrep- stilu plavanja premišljeval, ali sploh ima smisel nadaljevati, ko pa se vsi samo trudijo potopili oz., utopiti drug drugega. Že drugič je bilo drugače, danes pa tt< ni več borba z.a življenje, ampak samo poskus odplavati tisti slab kilometer v čim bolj ravni liniji. In tO nekateri odlično obvladajo. Saj je prvih pet, po 750 metrih plavanja, iz. vode zlezlo že po dobrih osmih minutah. Na kolesu je prvi odpadel Jugoslovan Su-darev, na teku pa še Uroš Seme (končno 4. mesto) in Avstrijec Ressler (3. mesto). Za zmago sta Odbojkarji z novim sponzorjem Odbojkarski klub Kamnik jc po najuspešnejši sezoni v zgodovini kluba dosegel še novo zmago. Podpisali so namiče pogodbo / novim generalnim sponzorjem Calcit d. d. iz Kamnika. Tako bodo naslednje leto nastopali z njihovim imenom. Moška ekipa, ki sc bo borila /a nastop v Top Teatra evropskem tekmovanju, v katerega so vključeni državni prvaki in pokalni zmagovalci držav, ki ne nastopajo v Champions Legue. Nastopajoče ekipe tako prihajajo iz. Nizozemske, skandinavskih držav iu vzhodnoevropskih držav (razen iz. Rusije). Vodstvu kluba je tako s pomočjo novega generalnega spon/orja uspelo zadržali lansko zmagovalno ekipo, poleg tega pa bodo Sc naprej sodelovali s dosedanjim generalnim sponzorjem podjetjem Žurbi Teani iz Kamnika. Zavedajo sc namreć, da jim je dosedanji sponzor stal ob strani zadnja tri leta. ko so se ubadali / velikimi finančnimi težavami. Poleg tega je Zurbi Tcam »://www.tris-a.si/pdk končno bo pa na http://www.drustvo-pdkumnik.si. liOJČ r 1. Poka I no prvenstvu Kamnik 24. 3. Siuiidard: 3. mesto Uroš Jereb, 7. mestd Matjaž Kobal, 10. mesto Matjaž Jereb Produkcija: 5. mesto Roman Kovačič, Revolver : 5. meslo Janez. Virjent 2. Pokalno prvenstvo Senovo 21. 4. Standard : I. mesto Uroš Jereb, 6. meslo Matjaž Kobal, Produkcija : 5. mesto Roman Kovačič. S. mesto Ivan Mikolič 3. Pokalno prvenstvo Slovenska Bistrica 12. 5. Standard: 3. mesto Uroš Jereb, 7. mesto Matjaž Kobal, II. mesto Matjaž. Jereb Produkcija : 6. mesto Roman Kovačič, II. mesto Ivan Mikolič 4. Pokalno prvenstvo Zakel 2. 6. Standard: 3. meslo Uroš Jereb. 6. mesto Matjaž Kobal, S. meslo Matjaž Jereb /'indukcija : 7. meslo Roman Kovačič. X. meslo Ivan Mikolič, 10. mesto Ratlo Votllan '*'/'« mlajših dečkov OŠ Frana Albrehta pred finalnim področnim prven-"Ivom v malem nogometu. siva Slovenije so naši člani dosegli naslednje rezultate: Predsednik kluba in naš najboljši tekmovalec nam je zopel prinesel dobre rezultate in ponovne uspehe v mednarodnih merilih. Srebrni medalji z lanskega tekmovanja v Budimpešti sla se letos pridružili Se dve bronasti, prav tako iz mednarodnih tekmovanj v Budimpešti. Rezultati pa štejejo za končni rezultat v Centralni Evropski Ligi. Res jc. tla je Uroš Jereb razred zase v našem klubu, a (tali nekaj tekmovalcev iz. našega kluba sega v sam vrh cvropske- la izredno dinamičen spori priznan kol popolnoma enakovreden vsem drugim v državnih in občinskih merilih in sc bo otresti predsodkov, ki Se obstajajo. Saj še ni tako dolgo lega. ko smo sc nasmihali ob vestičkah, tla bo sinhrono plavanje poslalo olimpijski šport. Pa vendar je. lako smo tudi strelke in strelci našega športa trdno prepričani, da je naša panoga samo ena od vej strelskega športa sploh, ki bo kmalu poslal enakovreden vsem ostalim. MILAN POTOČNIK Polo ke. Polo z brezplačno klimo. e od 2.200,000 SIT* dalje. (19.699 DE Število vozil in modelov je orne • Polo Ice 1.4 (60 KM) Vas bo v vročih poletnih dneh ščitil pred vročino in razvajal še z naslednjo opremo: servo volan, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv tovoznikov sedež, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ogrevane šobe za pranje vetrobranskega stekla, električni pomik stekel, meglenke. Možnost posojila na 72 mesecev! Polo Ice Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij. AVTO DEBEVC, Mengeš, Gorenjska c. 13, tel.: 01/Z23Z-424, 01/7230-440 MAKETA NA INTERNETU Razmere v hribih Maketo železnice, ki smo jo na ogled postavili 28. januarja letos, ravno ob 110. obletnici prihoda prvega vlaka v Kamnik, si sedaj lahko ogledate tudi na internetu. Najdete jo pod URL. naslovom: Napaka! Zaznamek ni določen ... Pri objavi nam je priskočila na po-moC obeina Kamnik. Na spletni strani pa lahko najdete zanimive slike in statistične podatke O maketi, namen gradnje makete, zgodovino železne ceste itd. Kot zanimivost naj povem, da je 2. junija letos minilo 155 let od prihoda prvega vlaka na slovenska tla in sicer v Celje (2. ju- nija 1846). Tako je Slovenija peta dežela na svetu, ki je dobila železniško progo. Ker bomo maketo kmalu podrli, vas vabim, da si jo še zadnjič ogledate v živo pod stranjsko kapelo v petek, 29. junija, med 16. in 18. uro in v soboto. 30. junija, med 14. in 17. uro. Lepo vabljeni; MATK.J BURJA Že v predprejšnji številki Kamniškega občana smo napisali nekaj o razmerah v hribih. Zaradi aktualnosti (začetek glavne poletne planinske sezone) ponavljam nekaj nasvetov vsem obiskovalcem visokogorskega sveta. V Kamniško-Savinjskih Alpah so vse poti z južne sirani kopne, medtem ko je na severnih straneh šc precej snega. Zato je potrebno vsaj v pr- Telefon: «;KBK«iB> RTV - HiFi SERVIS POTROŠNI MATERIAL ZA RAČUNALNIKE! POPRAVILO RAČUNALNIKOV TECH, d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) VRANKAR • BUS, d.o.o. BUČ 20. LAZE V TUHINJU telefon: 01/834-60-23 faks: 01/834-60-24 gsm: 041/648-826, 041 /606-321 IZLET ORGANIZIRAMO IN VOZIMO NA ENODNEVNI V GARDALAND IN ACOUALAND 5. 7. in 14. 7., ENODNEVNI GROSSGLOCKNER 28. 7. NAKUPOVALNI IZLETI V LENTI OB SOBOTAH IN ČETRTKIH, 7.7., TRST VSAKO PRVO SREDO V MESECU 4.7. V MESECU JULIJU VOZIMO NA KOPANJE V ACOUALUNA V PODČETRTEK, 12. 7. in 26. 7. VSE INFORMACIJE DOBITE PO TEL. 834-60-23, 041-648-826 in 041-606-321, ALI V PISARNI NA NASLOVU BUČ 20. V SPOMIN V 94. letu nas je zapustila našit draga ELIZABETA MEZE s Cankarjeve 8, Kamnik Od nje smo sc poslovili 20. junija 200I v ožjem družinskem krogu. Žalujoči vsi njeni Kamnik, junij 200! ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 72. letu življenja zapustila draga /ena, mami, stara mama. tašča, sestra in teta IVANKA SUŠNIK iz Smrečja pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Alu projekta in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče, za svete maše, za vse tople besede in misli ter vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi m Roku za zaigrano žalostinko. Žalujoči: vsi njeni Junij 200I ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale telL- 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 624-685 Soj ni rečeno, da te ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas f.ivi. fe vedno si med nami n. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas jc v 73. letu življenja zapustila draga lela MARIJA ŠMIGOC 23. 12. 1928-20. 6. 2001 s Klavčičeve 3 Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem l.irc za zapete pesmi, osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego v času petletnega bivanja tete v domu in gospe Danici Kropivšck iz Centra za socialno delo za si tokovno pomoč. Žalujoči: vsi njeni Junij 2001 vi polovici julija šc vedno upoštevati to, da bodo na severnih straneh posamezna snežiš-ča. Po jasnih nočeh jc sneg zjutraj na takih snež.iščih zmrznjen in zato trd. Zalo nikakor ne bo narobe, če bo tisti, ki bo šel v hribe s severne strani, imel s seboj vsaj cepin, če ne tudi dereze. V Julijskih Alpah je zapadlo več snega, poleg tega so pa v povprečju tudi višje od Kamniških, zato je potrebno tam upoštevati možnost sne-žišč še kakšen leden več, v določenih predelih pa tja do jeseni. Da je po zadnji zimi povečana krušljivost, je opozorila zadnja smrtna nesreča v Babi nad Jezerskim. Zato samo nasvet - dobro preizkusite vsak oprimek in stop, pa ludi čelade na glavi, ko se gibate pod stenami, naj vas ne bo sram. Na koncu pa še nekaj 0 opremi. To izkušeni planinci že dobro vedo, vendar hodi v hribe tudi veliko takih, ki jemljejo hribe bolj z levo roko. Športni copati za obiskovanje hribov niso primerni. Tudi za otroke ne! Obutev mora segati čez gležnje in mora imeti na-rebričen podplat. Ta mora biti tudi torzijsko tog če se bomo gibali po travah, brezpotju, neravnih in negladkih poteh. Ne pozabimo, da je v višavah lahko zelo hitro tudi zelo mraz. Že na Veliki planini je temperatura, ko se spusti megla in zapiha veter, tudi za več kot 15 stopinj nižja kot v dolini. Zato moramo imeti s seboj vedno dolge hlače, rezervno perilo, jopo ali pulover in vetrovko - če ne na sebi, pa obvezno v nahrbtniku. BOJČ KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120. t 8 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Ne jokajte za menoj, le h gfobu pristopite m večni mir mi ;■//: rlilr. ZAHVALA V 91. letu nas jc zapustil dobri mo/, oče, stari ata, hral in stric JOHAN PANČUR i/, /.gornjega Tuhinja 35 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, našim sodelavcem, gasilcem in /vezi borcev za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in vsem. ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala ilr. .Icrmanovi. g. župniku za opravljen pogrebni obred, lunjiskim pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Junij 200I O gore. naše ve planine, slovenske zemlje čudoviti kras, zli njo, za vas naznani ljubezen vrni it preveva dušo in sne vsak čas. ZAHVALA Ob smrti našega dragega FRANCA OSOLNIKA-FRENKA Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. in ki ste zanj v njegovem prekratkem življenju storili karkoli dobrega. Žalujoči: Slavi in drugi njegovi Maj 200I ZAHVALA V 89. letu nas jc zapustil naš dragi JANEZ DOLINŠEK Zahvaljujemo sc vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. , Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Juni i 200I ZAHVALA Nenadoma nas je v 21 letu življenja zapustil nas dragi sin. brat. vnuk in nečak ENES SABOTIC-ŠABO Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, še posebej družini Mahota Agovič za vso pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, tabornikom Kamnika, sodelavcem iz podjetja Granim Mengeš, družim Ursič iz Stranj, Fleretovihi iz Kamnika in vsem drugim za izrečena sožalja. vso pomoč. Cvetje, sveče in spremstvo našega I.ncsa na njegovi prezgodnji zadnji poli. Hvala ga. Ireni Mavrin /a besede slovesa v imenu tabornikov m gospodu hodži Vahidu iz Ljubljane za lepo opravljen verski obred. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, Ljubljana, Rovinj, Crna gora, Nemčija. Švica, junij 20(11 Kamniški OBČAN 29. junija 2001 15 OQQ°OQ TRGOVINA Z MOŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO v Kamniku, Maistrova 16 na glavni avtobusni postaji Približuje se čas dopustov, zato smo v naši prodajalni poskrbeli za ugodno ponudbo: • moški suknjiči lahkih materialov po 11.940 SIT • ženski trodelni kompleti proizvajalca Stil po 23.756 SIT in 16.261 SIT • pestra izpira poletnih majic, ženskih topov in bluz (LaPod in Beti) Akcija traja od 1. do 19. julija oz. do razprodaje zalog. UGODNI GOTOVINSKI POPUSTI ali odloženo plačilo na štiri obroke. Veselimo se vašega obiska! TEHNIČNA TRGOVINA gorenje center lE'RNECOM Usnjarska 9, Kamnik, tel.: 83-17-203 Pripravili smo izredno pestro in cenovno ugodno ponudbo^ - BELE TEHNIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE, CANDV... -GLASBENIH STOLPOV, VIDEOREKORDERJEV in TELEVIZORJEV kuhinjski i v Gorenje, Evelux, Thomson, Sonv - AVTOAKUSTIKE, OJAČEVALCEV, ZVOČNIKOV - MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV, - MOBI PAKETOV, KARTKIC MOBI, HALO - OPREME ZA KOPALNICE, VODOVODNIH ARMATUR -POMIVALNIH KORIT -KLIMA NAPRAV GORENJE, MITSUBISHI... BELA TEHNIKA GORENJE PO NAJNIŽJIH DOVOLJENIH CENAH! AOlJA37cm j Gotovinski popust! Možnost nakupa na odloženo plačilo. Brezplačna dostava. Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. on, oh sobotah uri 8. do 13. ure ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: VVINDOVVS VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale u_.H-.-fi. Tel.: 01/721 94 61 10% popuLt nudimo za skupine c.ip#c..p.domza,e.,. - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom *m - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja M , p povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. >i»f ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, cest in parkirišč, izkopi, nasipi, utrjevanja, polaganje kanalizacije, robnikov, pranih plošč, izdelava »škarp« S.BOR, d.o.o., tel.: 041/790-075 in 01/8313-870. RAČUNOVODSKE in KNJIGOVODSKE STORITVE kakovostno in ugodno. Proras d.o.o., tel.: 041/213 368. TEL: 01/83-94-500 GSM: 041/631-148 o It - RTV SERVIS - PRODAJA - ANTENSKI SISTEM Nova Seat Arosa pri vašem trgovcu ob kamniški obvoznici, tel. trgovina:01/831 49 90 tel. servis: 01/723 66 86 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40 ()dprtood7.do I7.ure,obsobotahod8.dol2.ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, - SLADKOR UGODNE CENE RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. NAJVEČJA IZBIRA KUHINJ NA ENEM MESTU POHIŠTVO Liiz Karantania ZAJAMČENO NAJUGODNEJŠI NAKUP! L„Z KARAN T AN IA^ V ^^^j^pp^a ^"eL :^43Q^77j^_^_^^^^_ direktna prodaja, zastopstvo NOVO - lastna produkcija kuhinj Mali oglasi V Kamniku, strogi center, oddam dva poslovna prostora, 12 m2 in 55 m2 -možno tudi skupaj. Tel. 031 505 337. V Kamniku oddam zidano garažo. Tel. 031 292 788. LANEN CVET ZtNSKt tekstilna trgovina TUN\Kt Moste 74, PRI KOMENDI VflSTAV^ tel:01/8341-660 ^\0 990S« HLAČE KRATKE HLAČE od 1.690 SIT KAPRl HLAČE od 2.090 SU MAJlCF #Kk, mošk otroške ' OTROŠKI KOMPLETI od 2.150 SIT NOGAVICE PIŽAME bombažne, odU20do 5.850SIT 5parov890SlT SPODNJE PERILO Marja, Galeb Odprto: od 9" do 19", ob sobotah od 8h do 13" L-------------------. J SERVIS HLADILNIH NAPRAV POPRAVILO NA DOMU • PRALNI IN POMIVALNI STROJI • HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI • ŠTEDILNIKI ... , - Vinko Zibert s.p. Ob Mlinščici 1, Radomlje NOVO! Tel" 01/722'77"78' 041/647-519 MONTAŽA IN PRODAJA - — STENSKO-STROPNIH [JlT*^*IL KLIMA NAPRAV ■ ' urili ft 1 LEKCIJA POLETJE \t*»#+X^ć£Z kopalke obutev KOPITARNA Sevnica V TRGOVINI I I I I I I I I I I I I PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 83 12 250 j I ODPRTO OD 9. IX) 19. URE, OB SOBOTAH OD 9 DO 13 URE I L------------------J ženske elastične hlače - izvozni modeli j i KNJIGOVEŠTVO DAKMft d.o.o. ekspres vezava diplomskih nalog, vezava uradnih listov, knjig, popravljanje starih knjig, izdelava map, škatel, jedilnih listov, kasiranje Kleče 25, Dol pri Ljubljani, tel.:01/5647-669, GSM: 041-552-353 SALON KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec ■ keramične ploščice ■ sanitarna keramika •pipe prenova kopalnic in WC zaključna dela v gradbeništvu (parketi, laminati, stropi...) kopalniško pohištvo po naročilu DAPTACIJA KOPALNICE * leni >nt :iža in lidvo/. obšlo ječi opreme, zanii-njuva vodovodnih Instalacij, lola janje keramike, montaža kopalniške oprem:. el^fdn/|aks.p1/7J!2 7 4b 633 103JOJ1 GSM DNEH! 998 01 Delovni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... 111 NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, ,/UB in TIM SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in motnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM IV. HDi ZA CENO BENCINSKEGA MOTORJA Zdaj je padel še zadnji razlog, ki vas je ločeval od dizla: njegova nakupna cena. Izenačili ^m ^. A-' smo ceno 406 HDi ST 2,0 in bencinskega 406 ST 1,8 16V. Z njim boste začeli varčevati ^rtk^'^WV že ob samem nakupu. Z enim rezervoarjem goriva lahko prevozite tudi do 1200 km. Jrijl Ponudba velja za avtomobile, dobavljene od I. junija do I S. julija. RODEX d.o.o. Rova, Rovska cesta 2, t 235Radomlje, tel.: 01/722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 PEUGEOT EKSPRES /j w M