KULTURNO POLITIČNO GLASILO Postni' urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagcufurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P. b. b» LETO XIX / ŠTEVILKA 30 CELOVEC, DNE 27. JULIJA 1967 CENA 2.- ŠILINGA Silen potres v Tuifiji Središče potresa je bilo v mestu Adapazari — Porušilo se je mnogo hiš in škoda je ogromna — Ni moč dobiti točnih podatkov, ker so zveze s temi področji prekinjene Kot Slovenci odločni in dosledni Odločnost in doslednost! Oboje je potrebno, ako se hočemo koroški Slovenci kot narodnostna manjšina ohraniti, ako hočemo, da bomo duhovno napredovali ter si ustvarili enakopraven položaj v deželi. Drži, da so v členu 7 zagotovljene naše narodnostne pravice, brezdvomno je pomembnost člena 7 državne pogodbe tako tehtna, da bi naše vprašanje na mednarodni ravni tudi tedaj ne utihnilo, če bi nas na papirju umetno iztrebili iz statistik ter bi hoteli svetu dokazati, da so koroški Slovenci izumrli kot manjšina pač naravnim potom. Že večkrat smo poudarili, da se Slovenci v polni meri zavedamo, kaj vse vsebujejo določila člena 7 in da bo svet šele tedaj mnenja, da je Avstrija napram svojim manjšinam storila svojo dolžnost, ko bodo isto mogli izjaviti tudi koroški Slovenci oziroma sopodpisnice državne pogodbe, ki pred slovenskim narodom moralno odgovarjajo za usodo slovenske manjšine na Koroškem. Eno je člen 7, drugo pa je pripravljenost manjšine same, da se ohrani pri življenju, da se posluži vseh možnosti, ki so ji dane na verskem, kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Na verskem področju! Ali ni tako, da molitve kot sredstva za izboljšanje narodnostnih prilik v deželi ne jemljemo dosti resno? In vendar, ako verujemo v Boga, vladarja vseh narodov in njihovih usod, če vemo, da se nič ne zgodi v življenju slučajno, temveč je vse v 1 »ožjih rokah, odvisno od Njega, ki je vsemogočen, potem bi nas moralo že samo to spoznanje napotiti k temu, da bi gledali v molitvi najučinkovitejše sredstvo za uresničitev naših želja, za .ureditev vseh narodnostnih vprašanj v deželi, sožitja z nemško govorečimi Avstrijci itd. Za naš narodnostni obstoj moramo torej tudi moliti, dosledno moliti. Ne bi smelo biti med nami družine, ki ne bi vključila v vsakdanjo molitev tudi izrazite narodnostne zadeve. V tem smislu morda: Ljubi Bog, ako je v Tvojem načrtu, da se kot manjšina ohranimo pri življenju, blagoslovi naše delo, vodi naše misli in dejanja ter nam pomagaj, da bomo kot nosilci ljubezni vzgled našim sodeželanom. Vodi tudi njihove misli tako, da bodo gledali v nas le brate in sestre, da nam bodo izkazovali bratovsko ljubezen. Pomagaj, da bomo uresničili v deželi v čim popolnejši meri zapoved: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe! O naših prednikih je veljalo, da so bili veren narod. Potrudimo se, da ne bomo popuščali v verskem življenju, naše versko prepričanje je merilo duhovne globine, moralne višine in kulturne širine. To velja tako za posameznika kot za narodno celoto. Gre pri tem za ogromne in važne naloge, ki se jih žal veliko premalo, ali pa morda sploh ne zavedamo. Možnosti na kulturnem področju! Ne •»omo začeli z naštevanjem raznih delokrogov, ki jih narekuje kulturno življenje. Opažamo marsikatere razveseljive pojave kulturne dejavnosti, in vendar, koliko je med nami zares odločne in dosledne kulturne aktivnosti. Ali ni tako, da ponekod le še registriramo, ne ustvarjamo pa več, ne oblikujemo, ne usmerjamo, ne navdušujemo več, ne oplajamo več, ne vodimo več, ne duhovno in ne idejno! Na slovenskem izobražencu sloni vslcd tega ogromna, o go-'ornost. Naj je kritičen sam do sebe in spoznal bo, kje je potrebna njegova pomoč, ne samo nasvet, kje in kako bo narodu po eg svojih poklicnih dolžnosti mogel najbolj koristiti. Analiza naših trenutnih kulturni. Prilik je že zdavnaj potrebna. Pokazala bi, da se bomo morali zelo potruditi, da nam ne zamrejo po vaseh našega podeželja marsikje zadnje kulturne postojanke.. Ciril-^Tetodovi kresovi med nami ugašajo. Vsi za to odgovarjamo. Plamen idealizma naj V soboto ob 19. uri so čutili v Carigradu in drugih krajih Turčije močan potres. Središče potresa je bilo v majhnem mestu Adapazari 150 km vzhodno od Carigrada. Takoj po prvem sunku so bile telefonske zveze z. drugimi kraji prekinjene. Takoj so Odšle na prizadete kraje reševalne skupine vojske. Scena iz Turčije: Sin kleči ob umirajoči materi. Policijiski ravnatelj v Adapazariju je še v soboto sporočil, da je bilo na tem področju več kot 100 mrtvih. Adapazari ima okoli 50.000 prebivalcev. Kakor se je zvedelo v Carigradu, so potres čutili tudi v Papež Pavel VI. je prispel v torek v Carigrad in tam obiskal carigrajskega patriarha Atenagora. Papež je potoval z reakcijskim letalom, ki se imenuje po njegovem patronu »Sveti Pavel«. Turški državni predsednik Cevdet Su-naj, ministrski predsednik Suleyman Demi-rel in drugi državni zastopniki so sprejeli sv. očeta. Tudi patriarh Atenagoras sam je prišel na letališče. Pozdrav med obema cerkvenima dostojanstvenikoma je bil nadvse prisrčen. Papež Pavel je nato po pozdravu izjavil turškim državnikom: »Mi vas obiščemo neposredno po katastrofi, katera je vaše pre- jih spet oživi, razplamti, da bodo plapolali kvišku ter da bodo žive priče slovenske zavednosti, gorečnosti in kulturne tvornosti. Tudi politično področje kaže, koliko neizrabljenih možnosti je v občinskem okviru, organizatorno, glede na vpliv v vasi, v javnem življenju, kako se ukrepa v mnogih občinah tudi zato mimo nas, ker se sami izključujemo iz političnega življenja. Naš svet se nam zdi premajhen spričo možnosti, ki jih ima večinski narod. In vendar bi morala zadobiti tudi naša politična dejavnost po vaseh vse večjo veljavo, še bolj konkreten izraz, ako mislimo zajeti življenje v celoti. Preostane še gospodarsko področje, ki odpira danes tudi Slovencem v deželi večje možnosti kot v preteklosti. Da tudi tu ne bomo zaostali, temveč dohiteli tok časa, pa je potrebno, da zagotovimo tudi našemu podeželskemu človeku čim širšo izobrazbo. Marmari, kjer je prebivalstvo zbežalo na ulice, da preživi noč na prostem. Govori se, da so zaradi potresa nastali v Carigradu požari, toda uradno tega še niso potrdili. V bolnišnice v Carigradu stalno pošiljajo veliko število ranjenih s področij: potresa. Prizadeto je bilo tudi mesto Bursa in škoda je tu ogromna. Ni pa še podatkov o žrtvah in ranjenih, ker so zveze prekinjene. Na področjih blizu Carigrada se govori o tisočih mrtvih in ranjenih, toda uradno ni še nobenih podatkov. Govori se, da se je v Adapazariju porušilo mnogo poslopij, poleg tega tudi ena mošeja in tovarna kmetijskih strojev. Deloma se je porušila tudi poštna palača. V tem mestu je zmanjkal električni tok. Potresni sunki, ki so trajali od 3 do 10 sekund, so se začeli ob 18.50 in so se nadaljevali do 19.10. V Carigradu je zgubila življenje desetletna deklica, ko se je porušila hiša, 10 oseb pa je bilo ranjenih. Rasne borbe v dvanajstih mestih Rasne borbe so do sedaj zahtevale v ZDA 30 smrtnih žrtev', nastalo je 600 požarov in ubežnikov je na tisoče. Vse kaže, da se bodo te borbe nadaljevale. Cele drhali črncev ropajo in požigajo, med njimi tudi nekateri belci. V Detroitu je pri tem bilo pobitih 23 ljudi, ranjenih pa je bilo nekaj sto. Skoda je že narasla na stotine milijonov dolarjev. bivalstvo pretresla. Zato se najprej spomnimo vseh tistih, ki trpijo, v molku.« Nato sta papež in Sunaj stopila na vzvišen oder, kjer je papeža pozdravila godba s papeško himno ter vojaščina z 21 salutni-mi streli. Po tem prisrčnem pozdravu se je papež Pavel podal v cerkev Sv. Duha, kjer je nagovoril vernike v francoskem, angleškem in italijanskem jeziku in jim dal svoj blagoslov. Potem se je podal v avto, ki ga je zapeljal v palačo Sale-Kosku, kjer je prebival prej še sultan Abdul Hamit. V tej gostinski palači turške vlade je papež napravil prijateljski obisk pri predsedniku Sunaju. Le, ako bo znal samostojno misliti, preudariti, pravilno investirati, se bo znašel v dobi mehanizacije, industrializacije in turizma. Gospodarskim organizacijam in ustanovam so stavljene tu neštete naloge, ki jih posameznik na podeželju skoro ni več v stanu rešiti. Morda se bo zdela marsikomu slika o naših narodnostnih prilikah preveč pesimistična. Ta vtis se vsiljuje. In vendar to drži le za slučaj, ako ne bomo — brez izjeme — spoznali, da pri narodnem delu nihče ne sme oh strani stati, da moramo biti pri tem delu vztrajni, dosledni, in da bi se nihče ne smel ob žrtvah, s katerimi je vsako narodno delo povezano, izgovarjati, češ: Nimam časa, tudi brez mene ho šlo. Da, bo šlo, ampak kako dolgo? Zato si stavimo resno vprašanje: Na kakšen način bom jaz narodu najbolj koristil? OBJAVA Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko je med 1. in 25. avgustom na dopustu. V tem času ga zastopa v vseh zadevah Narodnega sveta in »Našega tednika« tajnik NskS dr. Reginald Vospernik. Namestnik deželnega glavarja dr. Weissmann obiskal Slovenijo • Ob koncu preteklega tedna je obiskal namestnik deželnega glavarja dr. Weissmann Slovenijo. Dr. Weissmann je referent za gradnjo cest pri koroški deželni vladi. V Sloveniji je prišlo do srečanja s predstavniki, ki odgovarjajo za gradnjo cest v sosednji republiki. Namestnik deželnega glavarja je bil ob svojem obisku na Vršiču, Novi Gorici, Lipici, Kopru, Portorožu in Postojni. Ob koncu obiska pa je bil pri avstrijskem generalnem konzulu, dvornem svetniku dr. Riesen-feldu v Ljubljani še sprejem, katerega se je udeležila tudi vrsta predstavnikov slovenskega javnega življenja. Zastopstvo tržaških Slovencev v Rimu Pred kratkim so bili zastopniki Slovenske skupnosti iz Trsta v spremstvu poslanca Belci j a sprejeti od predstavnikov rimske vlade. V zastopstvu Slovenske skupnosti so bili deželni svetovalec dr. Škerk, pokrajinski odbornik Rudolf, član tajništva dr. Pošto-van in strokovnjak za šolstvo prof. šah. Delegacija je bila uradno sprejeta v Rimu pri podtajniku predsedstva ministrskega sveta Salizzoniju in prosvetnem ministru Guiju. Zastopstvo Slovenske skupnosti je oba ministra seznanilo z nekaterimi perečimi vprašanji slovenske manjšine in zlasti slovenskega šolstva. Zastopstvo Slovenske skupnosti je ministru Salizzoniju izročilo in obrazložilo vlogo o še nerešenih splošnih in nekaterih posebnih vprašanjih, ki zadevajo koristi in pravice Slovencev. Na sestanku s prosvetnim ministrom Guijem, ki je trajal nad eno uro, so bila obdelana vprašanja manjšinskega šolstva, med njimi končna zakonska ureditev didaktičnih ravnateljstev in mesto stalnega nadzornika za osnovne šole, vprašanja ustanovitvenega dekreta za srednjo šolo na Proseku in strokovno industrijsko šolo v Trstu, vprašanja učbenikov za slovenske srednje in osnovne šole, ustanovitve stolice za slovenski jezik in književnost na tržaški univerzi po vzorcu padovanske univerze ter druga pereča vprašanja slovenske manjšine na Tržaškem. O obisku predstavnikov Slovenske skupnosti je bil obveščen tudi predsednik ministrskega sveta Moro, ki je sporočil zastopstvu Slovenske skupnosti naj lepše pozdrave in mu zaželel obilo uspehov. Ali bodo tudi v Italiji začela slediti lepim besedam končno vendar tudi dejanja? De Gaulle v Kanadi QUEBEC — Predsednik de Gaulle je prispel v nedeljo v Kanado, kjer so ga v mestu Ouebec navdušeno sprejeli. V torek je nato obiskal glavno mesto Ottawa ib si je oib 'priliki »francoskega dneva« ogledal svetovno razstavo v Montrealu. Danes pa se bo de Ganile vrnil z letalom nazaj domov. MONTREAL - S klicem »Živio Montreal, živio francoska Kanada, živio Francija« je začel de Gaulle svoj, govor v Montrealu. Demonstrativno se kanadski zunanji minister Paul Martin ni udeležil te svečanosti-Kanadski premier Lester Pearson je sklical vladno sejo, ker je v skrbi zaradi triumfalnega de Gaullovega pohoda po francosko govorečih predelih Kanade. Papež Pavel VI. v Carigradu Politični teden Po svetu ... ANGLIJA BO ZMANJŠALA IZDATKE ZA SVOJE OBOROŽENE SILE Angleška vlada je objavila te dni belo knjigo o, obrambi. V knjigi sporoča, da bo aprila 1971 zmanjšala število svojih oboroženih sil. Do tedaj se bo to število vojakov znižalo za 75.000. Tudi število civilnih uradnikov v vojski se bo do istega datuma zmanjšalo za 80.000 oseb. Namen teh ukrepov je, da se stroški za obrambo znižajo pod dve milijardi šter-lingov letno in da proti polovici prihodnjega desetletja dosežejo približno 1800 milijonov' šterlimgov letno. Vojaški izdatki v tujini se bodo zmanjšali za približno 120 milijonov šterlingov letno in okoli leta 1975 bi moralo biti mogoče nadaljnje znižanje za 60 milijonov letno. Vojaki, ki bodo odpuščeni s tem v zvezi, bodo dobili odpravnino in zanje bodo veljale normalne določbe o pokojnini. Bela knjiga predvideva tudi umik britanskih oboroženih sil iz Singapura in iz Malezije do leta 1975. To pa bo odvisno od stabilnosti v jugovzhodni Aziji. Bela knjiga pravi, da ti ukrepi ne pomenijo, da britanske sile ne bodo več zaposlene na Daljnem vzhodu. Vlada namerava namreč še dalje obdržati na tem sektorju operativno zmogljivost. V primeru potrebe britanske intervencije na tem področju bodo potrebne sile dobili iz strateških rezerv v Veliki Britaniji. Na vsak način bodo na tamkajšnjem področju ostale nekatere amfibijske enote. Mornarica bo razpolagala z novo vrsto fregate, ki bo nadomestila sedanjo vrsto »Leander«. Te ladje bodo opremljene z izstrelki zemlja-zrak, s topovi za srednjo razdaljo in s helikopterji. Torpedne lovce vrste »82« bodo spremenili v lahke križarke in bodo nadomestili križarke »Tiger«. Letalstvo bo moralo znižati število le-' tal v tujini in njegova moč se bo skoncentrirala v Veliki Britaniji. Zmanjšanje letal do leta 1971 se tiče predvsem Daljnega vzhoda, Adena in Malte. Štiri letalske skupine bodo premestili iz Adena v Perzijski zaliv, eno skupino pa iz Nemčije v Veliko Britanijo. Na tiskovni konferenci takoj po objavi bele knjige, je minister za obrambo Healey sporočil, da je po umiku Francije iz sporazuma za zgraditev novega letala s tako imenovano »zamenljivo geometrijo« Velika Britani ja predlagala izvedbo tega načrta Itali ji, Nizozemski in Zahodni Nemčiji. Dodal je, da bi te tri države utegnile sprejeti angleški predlog v predvidevanju zamenjave letal »Star-fighters», ki jih sedaj uporabljajo. HUSEINOVA POT V času, ko j,e svetovna javnost skrbno spremljala razplet bližnje vzhodne krize v Združenih na rodili, je jordanski kralj Husein obiskal London, zatem pa Pariz, Rim in Vatikan. To pot so seveda razlagali različno, med drugim z željo, da bi arabski svet po prekinitvi odnosov z Izraelom vendarle ostal v stiku z omenjenimi zahodnimi deželami, četudi so, kot je pokazalo glasovanje v glavni skupščini, različnega mnenja glede obsodbe napadalca. Vendar so dejstva bolj naklonjena drugi domnevi: kralj Husein naj bi — posebno po željah Londona, ki je voljan pomagati v vojni opustošenemu jordanskemu kraljestvu kot star »prijatelj« — postal nekakšen posrednik in »pomirjevalec« med Izraelom in a-ralbskimi deželami, se pravi med tistimi, ki tako ali drugače podpirajo izraelsko vlado, in tistimi, ki podobno kakor Egipt postavljajo jasne in nedvoumne zahteve po umiku izraelskega napadalca za nekdanjo razmejitveno črto brez predhodnih pogojev. Kralj Husein je pri tem naredil »pol poti« s svojimi izjavami. Znano je, da je te dni zanikal svoje nekdanje trditve, češ da so britanska letala neposredno sodelovala skupaj l izraelskimi pri napadu na položaje združene arabske vojske. Potem ko je propadel s svojim predlogom, naj bi se sestal arabski vrh, je izjavil, da bo Jordanija potlej ravnala tako, kot sodi, da bo najbolj 'prav. Ne moremo mimo resnice, da je Husein obiskal tri v odnosu na bližjnjevzhodno krizo različne dežele (Francija je podprla reso- lucijo neb loko vskih t. ji. brezpogojen umik napadalca za stare meje. Velika Britanija je podprla Združene države Amerike. Italija pa je podprla resolucijo latinskoameriških dežel, sc pravi umik, toda ob popuščanju Izraelu.) Jordanija je nedvomno v hudi gospodarski krizi, Londonu pa očitno ni prav, da se je Izrael znesel nad to deželo enako kot na arabske dežele, kjer vlada nemonar-histični sistem. Od tod tudi hitra britanska gospodarska pomoč Jordaniji. Vprašanje zase pa je, ali bo lahko kraljevina, katere kraljevski režim ni posebno trden, sploh prevzela kakšno »pomirjevalno« akcijo. Britanske teze o arabskem popuščanju ali celo o tem, naj bi kralj pregovoril posamezne arabske vlade, da bi se odločile za dvostranske pogovore z izraelsko vlado (kot to žele v Tei Avivu), ne morejo naleteti pri prizadetih na kakršen koli dober odmev. RASNI NEMIRI SE NADALJUJEJO Spopadi v Birminghamu, Esigelwoodu in harlemski četrti v New Yorku V različnih ameriških krajih je sinoči ponovno prišlo do spopadov, ki opozarjajo, da se rasni nemiri po ostrih bojih v Nevvarku nadaljujejo. V Birminghamu v državi Alabama je bilo v sinočnjih neredih ranjenih 11 ljudi. Demonstranti so razbili avtomobile in izložbe. Policistom se je posrečilo napraviti red šele čez :eno uro. V eni izmed harlemskih četrti, v kateri živijo' 'Portoričani, so demonstranti napadli policiste s kamenjem in s steklenicami. Red so vzipostavilli šele potem, ko so v četrti ustavili ves promet. Neredi so bili sinoči tudi v Engelwoodu v new-yorškem predmestju. Ranjenih ni bilo. Policisti so prijeli dva človeka. Na konferenci »črnske oblasti«, na kateri se je zbralo približno 700 delegatov ameriških črnskih organizacij, so sprejeli resolucijo, ki potrjuje, da ima črnsko prebivalstvo pravico »do upora in nasilja, kadar postane žrtev neznosnih razmer«. Na tiskovni konferenci ob koncu črnskega zborovanja se je pripetil incident, ko so skupino belih časnikarjev vrgli iz 'dvorane. Zastopniki črnskih organizacij so se jim pozneje opravičili, češ da so neljub dogodek povzročila »nebrzdana čustva raz togo tenega in brezpravnega črnskega prebivalstva«. KONGO: ZADOVOLJSTVO OB SKLEPU O IZROČITVI ČOMBEJA Kongovska vlada je z velikim zadovoljstvom pozdravila odločitev alžirskega vrhovnega sodišča o izročitvi Moiza Čombeja. Uradni krogi so prepričani, da' je Bumedienov podpis dekreta o izročitvi zgolj formalnost. Predstavnik State Departmenta je izjavil, da ni res, da bi bil nekdanji kongovski premier Molze Gombe žrtev zarote CIA. Gombe je namreč to izjavil pred alžirskim vrhovnim sodiščem. Kot je sporočila AP, je britanski list »Sunday Express« pozval predsednika Johnsona, naj »uporabi ves svoj vpliv, da bi rešil Čombeja«. List meni, da je »moralna dol/most ZDA, da rešijo Čombeja, saj so neposredno zapletene v politične dogodke v tej državi«. ZVEZNE NIGERIJSKE ENOTE BLIZU ENUGUJA? Po zadnjih poročilih naj bi bile zvezne nigerijske enote oddaljene 35 km od Enu-guja, glavnega mesta Biafre. Borci te odcepljene pokrajine se zbirajo na položajih severno od glavnega mesta, kjer je pričakovati nove hoje. Predstavnik armade je izjavil v Lagosu, da je v vzhodni pokrajini pričakovati »gverilske boje«. Povedal je, da so prebivalci, ki bi se utegnili upreti zveznim enotam, oboroženi z loki in puščicami ter drugim (hladnim orožjem, tako da njihova »gverilska vojna« me bo učinkovita. IZRAELCI STAVILI VSE NA ENO KARTO Ameriška televizija je te dni v oddaji »Kako so Izraelci zmagali« poročala, da so Izraelci stavili vse na eno karto, da bi uničili arabsko letalstvo. Vsa izraelska letala razen dvanajst so poslali v ofenzivo. Osem ostalih letal pa je ščitilo izraelski zračni prostor. Samo štiri letala so bila dejansko v rezervi. Vzrok zmage V tej oddaji je vrhovni poveljnik izraelskega letalstva brigadni general Plod izjavil, da se je treba v prvi vrsti zahvaliti »ameriškemu denarju, francoski opremi in izraelskim pilotom«, da so zmagali. Izraelci so se popolnoma koncentrirali na letalstvo, opustili radar in rakete ter so v presenetljivih napadih in nizkih poletih onemogočili Egipčanom uporabljanje radarja. SLOVENCI doma in po sneta Mladi ^slovenski glasbeni umetniki v Kanadi Mladi slovenski reproduktivni umetniki Neve n-ka Krušič (oboa), Franjo Šileč (violončelo) in Tomaž Lorenz (violina), ki so bili na letošnjem tekmovanju mladih glasbenikov v Zagrebu najbolje uvrščeni, so v nedeljo, 2. julija, odpotovali v Montreal. Tam se je vršil od 16. do 22. julija svetovni kongres glasbene mladine, ki se je končal s slavnostnim koncertom mednarodnega orkestra pod vodstvom znanega indijskega dirigenta Zu-bina Mehte. Kot člani tega orkestra so sodelovali kot jugoslovanski predstavniki tudi slovenski (ljubljanski) glasbeniki. Na poti v Montreal so si udeleženci kongresa ogledali še zanimivosti Nevv Vorka, Washingtona, Toronta in Ottavve. Ponoven uspeh slovenskega rojaka Znani slovenski hotelir v Rimu Vinko Levstik je v začetku tega meseca dobil novo priznanje s strani rimske turistične ustanove EPT. Ta ustanova je namreč razpisala natečaj, kdo bo v Rimu najbolj izboljšal in moderniziral svoje hotelske naprave. Natečaja se je udeležil tudi g. Vinko Levstik, lastnik hotela „BIed” ter prejel prvo nagrado, ki mu jo je prisodila sedemčlanska komisija. Dne 3. julija mu je bila potem izročena priznalna diploma in denarna nagrada v znesku 2,000.000 lir. Bila je to zelo prisrčna slavnost, pri kateri so člani upravnega odbora Zveze rimskih hotelirjev nagrajencu drug za drugim z navdušenjem čestitali. Pek o j no ribari — izraelski vojak v odmoru med službo. Strojnica mu leži pri roki. Egipčani kritizirajo Sovjetsko zvezo V Izraelskem ujetništvu je egipčanski general Fahmy, ki so ga Izraelci ujeli, izjavil, da so bili le zaradi tega presenečeni, ker morda »radar slučajno ni funkcioniral ali pa je bil ves kontrolni sistem pomanjkljiv«. Fažhmy je nadalje zatrjeval, da so ga poučevali sovjetski inštruktorji, vendar na popolnoma napačen način. Taktika, ki so jo Sovjeti posredovali, se .obnese na sovjetskem teritoriju, ne pa v puščavi Sinaj. Kljub temu pa še ta taktika zahteva številčno zelo močne čete, kar pa Egipčani ne zmorejo. in uri nas v Avstriji URADNIKI: NOVE PLAČE Finančni minister dr. Sohmitz in zastopniki delavskih sindikatov so se sporazumeli zaradi uradniških plač. Najnižje začetne plače (zdaj 2057 šil.) bodo naprej od L oktobra 1968 znašale, 2200, od L septembra 1969 2250, od L avgusta 1970 2300 in od L julija 1971 pa 2350. DR. BURGER PRIJET V soboto je državna policija ujela dr. Norberta Burgerja v nekem vinogradu v bližini Kremsa. Dr. Burger je znan kot južnotirolski ekstremist in je pred kratkim izjavil v nemškem ilustriranem listu »Der Spiegel« pri nekem intervjuju, da so na Južnem Tirolskem bombni atentati ravno zdaj potrebnejši kot kdaj koli poprej. Zaradi 'te izjave so avstrijske oblasti izdale zaporno povelje. Kot se je zvedelo, je policija zasledo- vala prav doiločeno sled: Neki nemški ilustrirani list je želel intervjuvati dr. Burgerja. Ta je pristal na tale »intervju •iz ospodja« in se je hotel pustiti celo fotografirati. Za kontakt med tem listom in dr. Burgerjem je zvedela tudi policija in je prehitela reporter je. Policija je našla -dr. Burgerja v vinogradu, ki spada njegovemu prijatelju. Bil je popolnoma presenečen, ker si ni nadejal, da ga bo policija sploh našla. NAŠA ZVEZNA VOJSKA KUPUJE »SAAB 105« Državni obrambni svet se je odločil za predlog obrambnega ministra dr. Pra-derja, da kupi 20 švedskih letal tipa »Saab 105 XT«. Konkurent .teh letal je bila francoska »Mirage«. Temu letalu so zato dali prednost, ker je prikladno naši geografski legi. Die Furche, 22. 7. 1967: Slowenen und Osterreich Schon in den letzten Jahrzehnten der k. u. k. Monarchie taten die Deutschnatio-nalen in der bauerlich-slorvenischen Siid-steiermark alles, um die Slowenen zu Osterreichhassem »umzuschulen«. So san-gen die Slowenen der Sudsteiermark das schwarzgelb-6sterreichische »Gott erhalte!«, die »Retter des Deutsclitums« briilken »Die Wacht am Rhein«. Ihr sogenannter »Schut/-verein« iibler Erinnerung spickte zudem die angemaBte »Sprachgrenze« mit Pasto-ren aus dem »Reich«. BaB die »Los-von-Rom«d>ewegung ganz im Dienst dieser Fanatiker stand, ist ebenfalls in iibler Erinnerung. Damals pragte einer der slowe-nisch-bsterreichischen Politiker das Wort: »Osterreich wird katholisch sein oder es wird nicht sein. Aber es wird sein!« Die Slovvenen waren also von Haus aus eindeu-tig bsterreichlsche Patrioten. Wie es damit bei den »Wacht-am-Rhein«-Sangem stand, kann man leicht bei diesen erfragen. Sie trugen jedenfalls Schrvarzrotgold am »Bier-zipf«, wahrend die Slowenen nicht nur Schrvarzgelb hiBten, sondern als Steuer-zahler und Soldaten im Weltkrieg vorbild-lich ihre Pflicht erfiillten. Im Grund bat die »Siidmark« dem Deutschtum ebenso ge-schadet wie Schbnerer und »der grbBte Deutsche aller Zeiten«. Will man das jetzt auch in Siidkamten wiederholen? Ferdinand Oberwalder Salzburg DR. METOD TURNŠEK: Začetek in višek pokristjanjenja slovenskega naroda i(XI. nadaljevanje) In kakor je za nastavljanje duhovnikov pri svojih cerkvah odločal vladar, tako je pa mogel vladar Kocelj tudi glede bogoslužnega jezika po nasvetu sv. bratov, pre-skušenih misijonarjev pri Kazarih, in po zgledu Moravske, kjer so bili uvedli v bogoslužje domač jezik, sam odločiti, da se je sv. bogoslužje v njegovih cerkvah in pri Panoncih začelo vršiti v slovenskem jeziku, toliko laže, ker je Konstantin na Moravskem in pri Panoncih maševal po rimskem obredu, a v slovanskem jeziku. Za to spremembo v jeziku se je knez Kocelj odločil v spoznanju, da bo dvignilo in poglobilo versko življenje in ljudstvo pritegnilo k verski in kulturni izobrazbi, h globljemu umevanju božjih resnic in krščanskih dolžnosti. Kot globokoverni krščanski knez je čutil potrebo po tem in je s pravim krščanskim pogumom izbral novo pot, za katere pravilnost mu je jamčila tudi svetniška osebnost sv. bratov, ki sta s seboj nosila relikvije papeža mučenca sv. Klementa, najdene na Herzonu, in ki sta v vsem svojem delovanju iskala le Kristusa. Za takšno važno spremembo bogoslužja v domačem jeziku v prostrani kneževini je bilo potreba več časa, več mesecev, morda celo pol leta, da so bile nove bogoslužne knjige prepisane. Pa tudi učenje v dvorni šoli s slovenskim pismenstvom in slovenskim učnim jezikom je zahtevalo nekaj časa, da se je šola jezikovno preusmerila. Uspeh pa je bil vsekakor nagel, da sta sv. brata s svojimi grškimi in moravskimi učenci vzela s seboj tudi že nekaj, panonskih učencev. Nedvomno sta sv. brata Konstantin in Metod seznanila kneza Kolclja z željo in namero, da bi se na Moravskem osnovala posebna, domača škofija, da bi Škof bival v deželi sredi domačega ljudstva. To je bil namreč tudi eden i/med ciljev njune poti v Rim. Ta zadeva pa je postala aktualna tudi za kneza Koclja, kajti Panonija kakor Karahtanija j.e bila brez pomožnega pokrajinskega škofa, ker je škof Oswald pri Gospe Sveti leta 860 bil odstavljen in leta 863 je umrl, naslednik mu pa ni bil imenovan. Tudi za obsežno slovensko panonsko kneževino bi bilo koristno, naravnost potrebno, da bi škof bival v deželi. Zato se je tudi knez Kocelj ogrel za Rastislavovo idejo. Ker sta sv. brata v svoji skromnosti upala, da bodo izmed njunih moravskih učencev, ki bodo v Rimu posvečeni v duhovnike, kateri izbrani za škofovsko čast in sluižbo na Moravskem, je tudi knez Kocelj želel isto in sta sv. brata tudi iz panonske šole izbrala za posvečenje v Rimu nekaj: učencev. Umljivo, da je knez Kocelj spričo te ideje in spričo tako uspešnega misijonskega delovanja z metodo domačega bogoslužja in domačega pismenstva bil ves navdušen za sv. blagovestnika in je kot domoljub in kulturen mož »vzljiibil domače pismenstvo« in se ga tudi sam »naučil«, kot sporoča vir Žitje Konstantinovo. Doumel je njuno misijonsko poslanstvo s tako modrim in stvarnim načinom pokristjanjevanja in utrjevanja krščanske vere ter postal njun iskren prijatelj ter podpornik. To vnemo zanju in njegovo prijateljstvo lepo izraža zgodovinski vir Žitj.a, da jima je Kocelj »skazal veliko čast« in ju »še mimo spremil«, t. j. osebno pospremil do kraja svoje kneževine, namreč do meje nekje med Dravinjo in Savinjo. Nedvomno je -za daljno- pot do Rima poskrbel vozove in živeža, oboroženo spremstvo konjenikov, kolikor ga sv. brata nista imela že z Moravskega od kneza Rastšslava, saj so zdaj v njunem spremstvu bili tudi učenci iz Panonije. Po svojih slih je knez Kocelj bil s sv. bratoma in njunimi učenci vsekakor v stiku ves čaš njunega bivanja in delovanja v Ri- Večna igra borbe za dediščino V ponedeljek je bila v gradu »Porcia« žabi svojo ljubico. Vendar teta je medtem premiera Sternheimove komedije »Die Kas- že preskrbela dediča, reveže, sette« (škatlica). V tej komediji- gre za de- Komedija je bila drugače zelo dobro po-diščino -stare tete, ki- ima precej, denarja, dana. Svetil se je predvsem W-alter Langer Njeni najožji sorodniki, med njimi gospod (gospod Kruli), ki je s svojimi gestami in Kruli, je tako navdušen nad tem denarnim potezami dobro rešil vlogo prihuljenca, ki zakladom, da pozabi celo svojo mlado ženo, vidi samo -dediščino. Nadalje so še ugajali Walter Langer (gospod Krnil) je zelo ugajal publiki. Pred njim kaseta, ki jo je nosil ponoči celo s seboj v posteljo. ki jo je pred nekaj tedni poročil. I a kaseta, v kateri se nahajajo čeki, je namreč zavzela 'prostor, ki bi moral pripadati ženi. Seveda jo uboga žena zaradi tega -nesrečna in si' 'kfe tolažbe pri mladem »fotografu z ma-lul'o«, ki se izkaže za pravega Don Juana. Končno tudi njega premami’ denar, da- po- pulili ki Luise Prasser (teta), Bibiana Zeller (gospa Kruli) itn razmeroma mladi Eugen Stark (fotograf). Komedija kot taka ni dosegla tistega efekta, katerega smo vajeni v gradu »'Porent«. Konec je podoben kaki naturalistični drami. mu, ker je šlo tudi za velike zadeve Panonije. S panonskimi slovenskimi učenci v šoli in družbi sv. Cirila in Metoda se je slovenski narod po knezu Koclju tesno 'povezal. Papež Hadrijan II. je slovesno sprejel sv. 'brata, ki sta večnemu mestu prinesla domov relikvije papeža Klementa, potrdil slovanske bogoslužne 'knjige, Metoda osebno posvetil o tem, kar je britanski minister za narodno zdravje pred kratkim dejal v spodnjem domu, vse kaže, da'se v prihodnje ne bodo borili proti cigaretam z neposrednimi prepovedmi, marveč se bodo predvsem zatekali k prijateljskemu prepričevanju. »Ne, v gledališčih, kinematografih, gostilnah in prodajalnah ne bomo prepovedali kajenja,« je minister odgovoril na zadevno vprašanje. »Bolnišnice, industrijske zveze, gledališča in druge ustanove, kamor prihaja mnogo ljudi, bomo prosili, naj še bolj kot doslej upoštevajo dejstvo, da je med odraslim prebivalstvom zdaj že 46 odstotkov nekadilcev.« V gostinskih obratih bodo rezervirali prostore za tiste, ki si nočejo jpokvariti teka s tqm, da sosed pri mizi piha cigaretni dim v njihovo jed. čedalje več upravnih in drugih ustanov bo na stene pritrdilo plošče s pozivom »Prosimo, ne kadite pri nas«. KADILCI IN NEKADILCI Ameriški psihologi so hoteli ugotoviti, ali se kadilci tudi po značaju razlikujejo od nekadilcev. Pregledali so nekaj nad tisoč študentov harvardske univerze. Po njihovih ugotovitvah so kadilci sicer bolj družabni, vendar manj dobrodušni in bolj nezaupljivi kot nekadilci. Razen tega so kadilci manj samozavestni, manj stanovitni in manj zanesljivi, povrhu pa še v osebnih zadevah manj redoljubni kakor tisti študentje, ki ne kadijo. Med ameriškimi kadilci so te ugotovitve povzročile precej protestov. PREGOVOR Dokler lipa cveti, ji ne manjka čebel. „Ne znam slovensko brati“ Prišel je k imeni človek; v šolo je hodil 8 let im sicer leta 1932 do leta 1940; bržkone potem še v nadaljevalno šolo. Leta 1932 še ni vladal Hitler na Koroškem. Ta mladi človek bi se bil lahko naučil slovensko brati v šoli še pred Hitlerjevim prihodom. In vendar se ni! Zakaj ne? Zato, ker v šolah niso hoteli slovenskih otrok naučiti slovensko brati! Tisti mladi človek sicer ni bodil v šolo kje gori na Zg. Koroškem, marveč v čisto slovenskem kraju, a vendar se ni naučil v šoli slovensko brati! Ga niso hoteli naučiti! Ne njega ne tisoče drugih sl o v ensk ih otrok! Upravičeno se vprašamo, ali se je sploh do danes že kaj spremenilo? Ali se ne prepogosto dogodi, da nekateri učitelji nočejo učiti otrok slovenščine? Ali ni to krivica zabranjevati otroku znanje dveh jezikov? Povsod drugje na svetu je navada, da se skuša otrokom posredovati čim več znanja! Ali bo naj na Koroškem obratno? To se pripeti samo . . . ...V PENNSTLVANIJI: Za šport vneta Edna Crawford je na otroški nogometni tekmi padla in si zlomila kolk. Zdravniki zagotavljajo, da se Edna svojim letom primerno dobro počuti. Stara je 81 let. . . . TORKSHIRU: Ko so trgovcu Cla-rencu Birkbecku s pošte sporočili, da mu v njegovo novo trgovino v doglednem času ne bodo napeljali telefona, se je z oglasom obrnil za pomoč na rejce poštnih golobov. ...SOUTHAMPTONU: 17-letni študent Tony Figg se pripravlja na svojevrstno tekmovanje — pojesti čim več banan. Dosedanji rekord si lasti londonski policaj, ki je v štiridesetih minutah pospravil 40 banan. Tonv vestno trenira in vse kaže, da bo dosedanji rekord zares posekal. Povprečno potrebuje za banano 20 sekund. Pri tem ima še eno prednost: rad je banane. ...V LOS ANGELESU: Policija je zasledovala avtomobil brez vozmika, ki je v divjem tempu zapeljal čez avtomobilsko cesto. Trčil je v prometni znak in obstal ob cestnem priključku. Bleda, vendar nepoškodovana, sta takrat izstopila iz avtomobila 9-letni Wayne Wener in njegov osemletni brat, ki sta pobegnila od doma. ...V BRAZILIJI: Pošiljko 474 kuncev so cariniki zadržali zaradi napačnih dokumentov. Preden je uvoznik vse formalnosti uredil, se je število zajcev povzpelo nad 2000. Janez Jalen 17 Za Pavlinim hrbtom je kukuricnil petelin. Kokoši so utihnile. Golobje so se razbežali. Na streho hleva pa je šinil skobec in jmgrabil belo golobico. Pavla je zakričala, kakor bi ji bil kdo zasadil bodalo naravnost, v srce. Tinček je glasno zajokal. Prestrašeni sta pritekli Min-ca in sestra Izidora. Ropar pa je težko zamahujoč s perutnicami odnašal belo golobico proti Jamarskemu vrhu. »Saj sem vedela, da jo bo doletelo zlo, ko je mene vzljubila,« je zavzdihnila Pavla. Pavla je oddala jokajočega Tinčka Min-ci in je tudi sama zajokala. Potočnica in sestra Izidora se aavoljo 'Kati in bele golobice dolgo nista mogli potolažiti. Spet je ostro zapiskalo po zraku. Duplar je odletel z gnezda nazaj v goščave. Pa že čez dva dni bi se bili izlegli mladiči. Vrt odrešenih Kaznjenka Debelarič je ostala sama v bolniški sobi. Sestra Vincencija je odšla pravkar v kapelo k sveti maši. Skrbna nuna je to jutro že drugič prišla gledat bolnico, ki ni mogla več sama vstajati. Vso dolgo bolezen je ljubeznivo stregla ciganki. Zadnje dni pa je prekosila samo sebe. Kakor utelešena dobrota je bila. Kati ni mo- gla več povsem razumeti njenega govorjenja. Z vsako besedo jo je milovala. Se manj si je ciganka znala razložiti jmglede prijazne usmiljenke. Videla je, da se sestra Vincencija hudo premaguje. Kljub temu je na mladostnem obrazu pod belini kometom v globokih očeh marsikdaj zablestela solza, jrolna sočutja. Kati }>onoči ni mogla spati. Venomer jo je nadlegoval suh kašelj in kuhala jo je vročina. Kakor odrešenja je čakala dneva. Čeprav je bilo okno zaprto, je slišala vsako uro in vse četrti. Vsaka se ji je zdela dalj-šjj. Kar minevati niso hotele in železni udarci kladiva na bron so neskončno počasi odbijali noč. Ob prvem svitu je postala sapa'za spoznanje lažja. Zaspati pa še vedno ni mogla. Se tudi ni več silila, da bi. Je bila sestra Vincencija na njeno željo odprla okno. Skozenj je donelo petje ptičev. Zlivalo se je tu in tam že z razcvelih kron sadnega drevja, osvetljenih od jutranjega sonca, v stoteroglasen zbor. Kati je vznak slonela na visoko podloženih blazinah in v postelji bolj sedela, kot ležala. Poslušala je petje ptičev, kakor bi se ga hotela za vedno naužiti. S povešenimi očmi je pa ogledovala voščeno blede, do samih kosti zmedlele roke, ki so mirno počivale na belini čez resasto odejo zapognjene rjuhe. Tenko je lovila z ušesi posamezne glasove in hotela kar primorati, da bi zažvrgolel tudi slavec. Kaj kmalu se je zavedela, da zastonj upa. Ko ni mogla prisluhniti resničnemu petju slavcev, je v mislih pohitela za njimi. Odraščajoče dekle je bila. Stari Marko je vodil takrat njih družino. Taborili so v brezovi loži za Kanižarico v Beli krajini. Trda je predla za živež. Polja so bila še prazna. Odšla je z drugimi cigankami vred, ' da poskusijo dobiti kaj za v lonec. Pa je zaostala. Zamotili so jo slavci. Tako nago-sto so peli pod Dobličko goro, da se ni mogla odtrgati od njih. Ne prej ne kasneje jih nikjer drugod na svetu ni videla in slišala toliko hkrati. Kakor zamaknjena je tavala naokrog in prišla jaroti poldnevu praznih rok nazaj k šotorom. Stari Marko se je razhudil. Ni dosti manjkalo, da je ni pretepel. Kaznoval jo je s postom. Lačna je morala gledati, kako so drugi jedli kureti-no. Takrat ji je bilo hudo, da je jokala. Sedaj bi rada več dni prebila brez hrane, samo da bi mogla še kdaj spet vsaj nekaj minut poslušati žvrgolenje slavcev pod Dobličko goro. Pa —. Obsojena je na dosmrtno ječo. Seveda, ko prestane največ enaindvajset let, bi jo izpustili. Pa —. Hudo je bolna. Sama si kar nič več ne more pomagati. Gospod kurat jo je že prevklel za smrt in jo mazilil s svetim poslednjim oljem. Kaznjenka Debelarič je trudno obrnila glavo proti oknu. Ugledala je jasno nebo nad zelenečo Jelovico in nad zasneženimi triglavskimi gorami in se sjromnila sinje Adrije. Tam ob morju, se ji je zazdelo, bi v nekaj dneh ozdravela. Potem bi že kako uredila, da bi se odpeljala z ladjo daleč, daleč v svet, samo da bi bila čim dlje od sodnikov, ki so ji ubili mlado življenje, čeprav jim je po prigovarjanju gosjroda kurata že davno odpustila. O ne. Ne bi zmo- gla tega. Prej bi še obiskala dom Pavle Andrejčiče ve, povedala očetu in materi, kako je bila gospa dobra z njo, da jo ima izmed vseh ljudi najrajši na svetu in da tudi ona ipo nedolžnem trpi. V Brdih bi še posedala pod vinogradom, se naužila žvižganja kraškega drozda, preden bi odšla v tuje kraje, kjer je noben človek ne bi poznal. Začela bi novo, povsem drugačno življenje. Sredi najlepšega sanjarjenja je bolnico spet posilil kašelj in jo postavil kakor iz oblakov nazaj na tla trde resničnosti. Pavla! Že več tednov se nista videli. Pa bi svoji prijateljici ne mogla povedati, kar bi ji rada, tudi ne, če bi se smeli pogovarjati od jutra do večera in še vso noč. Sedaj ji spet obljubil jej o, da jo bo Pavla smela obiskati. Seveda, samo za kratek čas. Le kaj čakajo? Nedelje morda? »Katerega dne v v tednu pa smo danes?« Naj je Kati še tako razmišljala, ni mogla dognati, ali je nedelja ali delavnik, še manj pa, kateri izmed delavnih dni naj bi bil. Daši ji je čas od zore naprej dokaj hitreje mineval kakor prej pri brleči oljenki, se ji je vseeno začelo čudno zdeti, kaj da danes jKjbožnost v kapeli tako dolgo traja. Prisluhnila je, če morda ne zasliši drobenc-Ijajočih korakov kaznjenk po kamnitem tlaku na hodnikih. Namesto nemirne hoje so se oglasile v kapeli orgle. Zbor jra je zapel: »Že slavčki žvrgolijo, se maj vesel budi:« P 00 S 00 S 00 /\ - N - O R - R - /\ 00 [Sj 00 J 00 E FRAM C RESMAN: Iz dnevnika slovenskega izseljenca Tudi naše posojilnice so jim bile trn v peti Neki dan pridrvi na naše dvorišče avto in izstopi moški ter se mi predstavi kot komisar GleiBner. Pokazal mi je dekret Gesta.pa, kjer je bilo razvidno, da je prišel, da prevzame našo Hranilnico in posojilnico. Prisedel sem in peljali smo se k Čemer-njaku, kjer je imela naša posojilnica svoj sedež. Poklical je tudi čemernjaka; ki je bil blagajnik, in morala sva mu odpreti blagajno. Pregledal je knjige in preštel denar. V blagajni pa je bilo okoli 60 nemških mark preveč. Vprašal me je, od kje je ta denar. Pa sem mu povedal, da bo najbrž Čemernjakov, ker on ima gostilno in je po vsej verjetnosti potreboval drobiž in je menjal. Pa mi je odgovoril: »Kar je v blagajni, je last posojilnice in nobenega drugega!« Nato je poslal v Loče po učitelja Andritscha, kateri je posojilnico z vsem imetjem prevzel in prepeljal v Loče. Ko je komisar revidiral knjige, me je dal še dvakrat poklicati, da sem mu pojasnil posojilo nekemu študentu, nato mi je rekel, da je sedaj vse v redu. Jaz sem nato imel nekaj časa mir pred njimi. Posojilnico je vodil v Ločah nekaj časa učitelj Andritsch, ki jo je hotel združiti z loško rajlaj.znovko, kakor je združil že prej slovensko posojilnico v Ločah. Temu so se Pečničani uprli in zahtevali posojilnico nazaj-. Res je prišla posojilnica v začetku leta 1943 v Ledince k Hajnželnu. Upravljal jo je nekaj časa Franc Baumgartner, nato gospa Treiber in ob koncu vojne tedanji občinski tajnik Eichhaber, rojen na Dunaju. Ko smo se vrnili po končani vojni iz izseljenstva, so prišli, da naj spet prevzamemo posojilnico, pa sem stavil pogoj, da samo tedaj, če jo predajo celotnemu prejšnjemu našemu odboru, ravnotako sem zahteval tudi revizijo posojilnice. Pri reviziji je bil ugotovljen primanjkljaj in upravni ter nazorni odbor sta ga morala kriti. Eichhaber pa jo je že prej popihal nazaj na Dunaj. Posojilnica se je nato preselila v našo hišo (k Tratniku). Prvi javni glasovi o izselitvi Po nekem zborovanju sedimo pri kozarcu vina v Borovčevi gostilni. Glavno besedo je imel naš nadučitelj in »Ortsgruppen-leiter« Treiber. Razlagal nam je, da vse te ogromne predele Rusije, katere je nemška vojska zasedla, ne bodo nikdar več vrnili. 1 ja, na te ravne poljane bodo naseljeni naši mali kmetje. Tukaj ostanejo samo nekateri. To je bila pri nas prva javna izjava uradne osebe, da nameravajo preseliti vse naše male slovenske kmete, ker več kot deset repov živine ni imel v naši okolici nobeden. Pa sem si mislil isatm pri sebi, da morajo najprej dobiti vojno, ki se je vedno bolj širila, preden lahko na kaj takega mislijo. Spomnil pa sem se hkrati tudi besed starega Ibovnika iz št. Jakoba, ko sva šla za pogrebom rajnega štikrovega očeta iz št. Petra, ko je menil: »štiker je že rešen, mirno lalhko počiva v naši prelepi domači zemlji. Kaj pa nas še čaka, pa nobeden ne ve. Nekaj za nas neprijetnega kuhajo v uradih ,Deutsche Um-d e d I u n gsges e 11 sch a f t ’ v Celovcu.« In k pd. Fonarju v Bače je prišel še nekaj dni, predem so nas izselili, na obisk njegov svak, ki je bil doma v Kanalski dolini. Ta je povedal, dai so dobili tisti Kanalčani, ki so optirali za Nemčijo, poziv, da gredo lahko po 15. aprilu 1942 gledat na Koroško njim obljubljena posestva. In ker naj bi bila ta posestva v južnem delu Koroške, ga zelo zanima, kako to, da je toliko kmečkih posestev prostih. Ker Fonar ni slišal nikjer, da bi kdo prodajal kaka posestva, je še poklical svojega soseda Trunka, pd. Zavrnika. Jn ko tudi ta ni mič vedel, je izrazil Fonar- jev svak bojazen, da ne bi nats Slovence hoteli kam poslati. Pa sta mu Fonar in Zavrnik ugovarjala, da zdaj, ko je toliko sinov slovenskih staršev na raznih frontah, se nam res ni treba nič batii. A prišlo je drugače. Tisti čas so imeli nas že vse zaznamovane in tudi že določen dan in uro, ko nas bodo odgnali z naših domov. Hudo presenečenje Tako se je bližal 14. april 1942. Dan prej smo sadili krompir in smo delali im hiteli prav v noč, da smo njivo posadili. Zato smo drugo jutro nekoliko dalje poležali. Bilo je okrog 5. ure zjutraj, ko zaslišim zunaj pred hišo korake. Žena vstane in gre gledat. Takoj se vrne, a z dvema policajema. Ko me eden teh vidi v postelji, zakliče: »Auf, auf!« iznenaden in začuden mu odvrnem: »Saj je še čas, kam se tako mudi?«'A ta samo še enkrat ponovi: »Auf! Sie sind venhaiftet!« To me je seveda takoj vrglo iz postelje iin vprašal sem ga, kje ima »Haftibefehl«. Pa mi odvrne, da mm tega ni treba, ker je od Gestapa (SD) in da bo z mano cela družina izseljena. No, še lepše, mu rečem. — Žena je medtem zbudila otroke in začel se je jok in vrišč. — Jaz pa vržem pred policaja priznanje, 'ki sem ga dobil od Gauleiterja Brirckelna, kar sem bil v komisiji, ko je bilo glasovanje in se je naša občina prav dobro odrezala, rekoč: (Dalje prihodnjič) JEAN. BEAU: Ponarejevalec Telefon je neznosno zvonil. Komaj sem se nekako izmotal iz postelje. »Komisar Johnson!« sem zavpil v slušalko. »Tu komisariat!« sem slišal glas svojega pomočnika Toma. »Za kaj gre?« »Našli smo truplo v hotelu ,Sv. Ivan’.« ' »Ste mrtveca identificirali?« »Eden tistih je, ki smo jih iskali: Bill Kent!« Zažvižgal sem. »Dobro, takoj pridem!« Cim hitreje sem mogel, sem se oblekel, stekel po stopnicah in skočil v avto. Cez nekaj minut sem že bil pred omenjenim hotelom. Policija je blokirala celo četrt. V sobi, kjer so našli mrliča, je že bil sodni zdravnik in ljudje iz odseka za odtise. Truplo je viselo na vrvi, privezani na neko kljuko na stropu. Obraz moder, jezik odebeljen in iztegnjen. Videti je bilo grozno. Nekaj trenutkov sem ga molče gledal. Svoj čas nam je prizadel nemalo težav. Sam je sestavil nekakšen stroj in tiskal ponarejene dolarje, pa so ga zaradi tega vsi'iskali. Poklicali so tudi nas. Vodili smo preiskavo tudi v dru-•gih državah, pa ga nismo prijeli. On pa je vso stvar izvedel zelo inteligentno, ni se premaknil iz New Yorka. Skrival se je v teni hotelu in čakal na ugodno priložnost, da nam uide. No, smrti pa ni ušel. Stopil sem k sodnemu zdravniku. »Uboj?« sem vprašal. »Nisem ga še pregledal, čakal sem nate, da ga vidiš takega. Toda zdi se mi, da ne gre /.d' umor. Človek bi se težko 'povzpel tja gor. Kaže, da je Billu Kentu bil samomor edini izhod iz te situacije.« Raztreseno sem pokimal in si začel ogledovati majhno ceneno sobo. Nič ni govorilo o uporabi sile. Pod obešenčevimi nogami je ležal stol. Verjetno ga je uporabil, da je lahko vrgel vrv čez kljuko in si nataknil na vrat zanko. Potem je stol odrinil. »Ste pregledali odtise?« sem vprašal prisotne uslužbence. »Seveda, komisar; a razen njegovih nismo nič našli.« »Kljub temu skoraj ne verjamem, da gre za samomor. Bill Kent bi težko dvignil roko zoper samega sebe.« MARJAN JAKOPIČ: j (V ~J?iLiski (BhJpiei Po polju hodim, v tihi mrak le pes še tu in tam zalaja. Dobrač ves siv v ozadju vstaja, kot vedno čil in ves krepak. Nasproti Ojstrnik ozira k Mariji se v višarsko stran, pod njim zvonik bel in droban kot molek prošnje k Njej nabira. In žita v vetru se igrajo, diše kot nagelj naš z naizb; še Bog vesel je v kotu izb, ko vsi slovenje z njim žebrajo. Večer je, v Bistrici zvoni, Dobrač bedi v objemu Čajne. Kdo zdaj bi mislil že na spanje, ko dečva s fantom žobari! »Naj ga spustimo dol, komisar?« me je vprašal sodni zdravnik. »Samo še hip!« Dvignil sem stol in ga postavil pod obe-šenčeve noge. Višina je ustrezala, torej stol ni bil vržen tja zato, da bi nas zavedel na napačno pot. »Spustite ga!« Ko so truplo pregledali, niso našli nič posebnega. V žepu je imel pismo, ki pa ni bilo ravno najbolj jasno. Napisal je, da sc je odločil za samomor, ker ni mogel več živeti kot preganjana zver, daleč od ljudi. Lažnih bankovcev ni omenil. To je bilo čudno, da človek, ki pred smrtjo uvidi svojo napako, tega ne želi popraviti. Bill pa ni nič omenil, kje je skril denar. Počasi sem zasliševal uslužbence hotela. Nihče ni povedal nič zanimivega. Vsi so ponavljali isto: Bill Kent je prišel pred tremi tedni, najel sobo poti imenom Bill Ross. Hodil ni nikamor, ker je trdil, da je bolan. »V takem hotelu ne sprašujemo gostov, ki redno plačujejo,« je izjavil gospodar. Zadnja priča je bila majhna Francozinja. V New York je prišla v želji, da bi jtostala igralka, pa je postala sobarica tretjerazrednega hotela. Bila je bistra in videlo se je, da nam želi pomagati. Vprašal sem jo,. ali; je Billa obiskoval zdravnik, kar je pritrdila. »Morda veste, kako se piše?« »Ne vem, zapomnila pa sem si številko njegovega luksuznega avtomobila, s katerim je vedno prihajal.« Povedala mi je številko. Telefonsko sem (Konec na 8. strani) Dosmrtnico Kati Debelaričevo je pesem pretresla. Zazdelo se ji je, da res sliši peti slavčka. Našla je spet zgubljeni čas. Vedela je, da se je začel Marijin mesec maj-nik in z njim šmarnice, pri katerih je tako rada prepevala. Slutnja ji jc prišepnila, da konca pobožnosti ne bo več učakala. Jasno je razločila glas prijateljice Pavle. Milo sc ji je storilo. Zasolzile so se velike, udrte oči. Solze so drhtele po upadlem in zbledelem obrazu v razpletene, dolge in goste črne lase. Zunaj so peli ptiči in budili mlado življenje. Kati jih ni več slišala. Kakor zamaknjena je negibno slonela v belih blazinah. Iz razmišljanja jo je predramila sestra Vincencija. Prinesla je kavo. Kati je skušala piti dišečo gorko pijačo, pa se ji je koj uprla. Komaj srebnila jo je. Belega, na mleku pečenega peciva pa ni mogla zaužiti niti grižljaja. Sestra Vincencija je bolnici zmerila vročino in ji preštela udarce žile. Kati je ves čas pozorno opazovala njen obraz, kakor bi hotela z njega razbrati svojo usodo. »Častita sestra!« Ciganka je lx)lj zašepetala, kakor spregovorila. Nuna se je nagnila nad izmučen obraz in sočutno vprašala: »Kaj želite, draga moja?« Bolnica jc sklenila roke in s trgajočim se glasom povedala: »Majnik je. Peia bi rada, pa še moliti ne morem.« Sestri Vincenciji se je storilo milo. Brž se je ponudila, da glasno prebere litanije ■klatere božje. Kati naj jih pa samo v mislih za njo ponavlja. Ciganka je prikimala. Res je bolnica ves čas molčala, šele pri vzkliku »Zdravje bolnikov« so se ji razgibale ustnice. Na »Pribežališče grešnikov« in »Tolažnica žalostnih« je pa že glasno odgovorila: »Prosi za nas!« Več ni mogla. Glas ji je spet zamrl. Molitev je utihnila. Na hodniku se je oglasila mirna hoja. Obe ženski sta takoj prepoznali korak. Bolnici se je obraz trpko zjasnil. Sestra Vincencija je hitela odpirat vrata. Kakor poosebljen mir je vstopil kurat Janez Bizjan. Nuni je namignil, da želi sam ostati pri bolni kaznjenki Debelarič. Sestra Vincencija se je priklonila in neslišno odšla. Kurat si je pristavil stol k vzglavju postelje in prav vsakdanje vprašal: »No, kako vam je danes, Kati?« Bolnica je hvaležno pogledala v dobrotni obraz in bolj dahnila, kakor povedala: »Sapa.« »Duši vas seveda, pa ho že bolje,«, je skušal tolažiti duhovnik, si popravil talar in sedel. Ciganka besedi ni verjela. Oporekati pa ni marala. Obrnita je oči proti oknu in še kar dokaj razločno rekla: »Ptiči pojo.« Kurat je poprijel za izrečeno besedo in začel pripovedovati o angelskih zborih, ki prepevajo v nebesih, in o poveličanih, ki brez konca s pesmijo Boga slave. In kakor bi še vedno dvomil, če je Kati res iz srca odpustila vnemarnim sodnikom in neuvidevnim porotnikom, je opomnil bolnico, kako blizu bodo v nebesih Gospodu Jezusu oni njegovi učenci, ki zmorejo po njego-vem zgledu tiste, ki zavoljo njih krivico in preganjanje trpe, ljubiti in zanje moliti. Ciganka je poslušala in molčala. Niti z očesom ni trenila. Za ^kraljestvo božje gorečega Janeza Bizjana je zaskrbelo, če mu res ni uspelo dvigniti duše nesrečnega ciganskega dekleta tilk pred nebeške duri. Nič več ni ovinkaril. Vprašal je naravnost, če Kati še kaj moli za one, ki so njeno mladost oropali svobode. Ciganka je odkimala z glavo in odkrito priznala: »Nič več.« Kurat Bizjan je umolknil in se zamislil. Kasneje je na široko in vzpodbudno govoril o Odrešeniku, kako je umirajoč prosil nebeškega Očeta, naj prizanese njim, ki so ga križali. Kati ga je žalostno poslušala, nazadnje pa potolažila, da še sama zase ne more več moliti, kakor bi rada. Ni pa na nikogar nič huda in se bo vseh spomnila, ko pride k Bogu. Sedaj pa čuti, kako ji od ure do ure pojemajo moči, im ve, da jo kmalu poneso — za hlev. Kurat Bizjan je vedel, da govore kaznjenke med sabo, kadar prisodijo kateri izmeti sotrpink konec življenja, da jo skoraj poneso za hlev. Že sam jih je večkrat slišal tako govoriti. Izraz ga ni kaj posebno bolel. Menda se je bil sčasoma privadil robati govorici. Pa saj kaznilniško pokopališče res leži za hlevi. Iz. ust že skoraj umirajoče, po nedolžnem zaprte, pred tremi leti naravnost lepe ciganke, ki je vsem odpustila iz vsega svojega srca, je pa neprizanesljivo izrečena beseda obtoževala, njo samo pa kakor blatila. Duhovnik je bil prvi hip v zadregi. Po- gledal je prek postelje skozi odprto okno. Zunaj se je v žvrgolečo pesem ptičev raz-cvitala pomlad, pred njim pa je na belih blazinah ugašalo mlado življenje. Ob misli, da se je ciganka sprijaznila celo z zadnjo krivico, ki jo more prizadeti svet, se je zgrozil. Ne, ne! Ta, v življenju več kakor dovolj zvicana duša, ne sme umreti niti s senco zavesti, da bo njeno telo vrženo po smrti kakor na smetišče. Bil je vznemirjen, pa je brž spet ujel ravnovesje. Primaknil je stol bliže k postelji, se narahlo nagnil proti bolnici in jo dobrohotno se smehljaje posvaril kakor otroka, ki je izrekel grdo besedo, pobrano mimogrede od izprijencev, ]>a njenega pomena še ne razume: »Kati! Ne smete tako govoriti.« Debelaričeva je na široko odprla oči. Zdelo se ji je, da ni nič posebno napačnega rekla. Kurat je začel razlagati o vstajenju mrtvih in o poveličanih telesih in da jc pokopališče pravzaprav samo vrt, iz čigar prst-: njeno telo nekoč vzcvete kakor čudovita roža, morehiti še dokaj lepša kakor katera izmed mladih sester, ki jih je zadnje čase precej pobrala prav ista bolezen. Da so v deželi mrtvih do vstajenja vsi enaki. Da pa tam ni več sodnikov, pa tudi ne obsojenih. Da je kaznilniško pokopališče vrt, vrt —. Kurat je pomolčal. Ni se mogel domisliti prave besede. Ciganka ga je prehitela. Nasmehnila se je in z jasnini glasom, kakor nekoč, ko je bila še zdrava, rekla: »Vrt odrešenih.« (Dalje prihodnjič) Najbolj koristen stroj Ponarejevalec (Nadaljevanje s 7. strani) poklical dva uslužbenca, ki sta čez nekaj časa prišla z dr. Liggerjem. Dr. Ligger je bil lep, sivolas človek. Bil je razburjen. Ko sem ga vprašal, kaj je imel Bill Kent, je izačel pojasnjevati. »Pravzaprav ni imel nobene bolezni...« »Ste mu to rekli?« »Ne,« je rekel živčno in vstal. »Dobro mi je plačal, komisar,« je rekel tiho. »Razumel sem, da želi, da ga okolica ima za bolnika — in tega mu nisem hhtel kvariti.« '»Kdaj ste ga videli zadnjič?« »Pred tremi dnevi. Obnašal se je kot navadno.« »Upam, doktor, da še niste porabili denarja, ki vam ga je dal, ker je namreč po-narejlen. Vaš pacient je bil kriminalec. Dolgo smo ga iskali. Denar mi prinesite jutri v pisarno;, sicer lahko imate težave.« Pobledel je. »Denar sem porabil, kaj bo pa sedaj?« »Nič!. Nekdo drug bo zašel v težave, če ne bo pazil!« Ko je doktor odšel, je prišla sobarica. »Gospod,« je hitro rekla. »Doktor vas je nalagal! H Kentu je prišel tudi sinoči. Nehala sem delati malo prej in sem šla spat. V hodniku sem ga videla, on pa mene ne.« »Tom,« sem se zadrl. »Vzemi tri fante in za njim!« Stekli smo po stolpnicah in skočili v avto. Z vključeno sireno smo drveli kot nori. Dr. Ligger je stanoval v bogati četrti v drugem nadstropju neke večnadstropne stavbe. Ko smo pozvonili, je prišel odpret sam. Prestrašeno se je zdrznil, ko nas je spoznal. »Kaj želite?« »Želim te vprašati, doktor, zakaj si me nalagal, da si Kenta videl zadnjič pred tremi dnevi, ne pa sinoči?« Presenečeno je kriknil. Prijela ga je panika. Kot nor je stekel v stanovanje. Šli smo za njim. Na njegovi pisalni mizi je bil kovček, poln dolarjev. Takoj sem vedel, da gre za ponaredke Billa Kenta. Stopil sem k njemu, ko je sedel na stolu in si držal roke pred obrazom. »Doktor, obtožujem te za umor Billa Kenta!« sem rekel suho. »Ubil si ga in napravil, da je izglodalo kot samomor.« »Da,« je zašepetal. — »Ubil sem ga. Nataknil sem mu zanko na vrat, ko je ležal na .postelji. Nato sem ga obesil na kljuko. Nosil sem rokavice.- Dolarji so me pognali v zločin. Šele kastaeje sem v njem spoznal znanega Kenta. Tedaj sem napisal pismo, ki ste ga našli pri njem. Mislil sem, da boste verjeli, da gre za samomor ...« Ni imel sreče — Neki Nizozemec, ki je zadel v loteriji 20.000 nizozemskih gol-dinarjev, si je kupil moped. Med prvo vožnjo pa se je zaletel v drevo in zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. Miza in 4 sfoli iz kovine in piasfike za vrt - šil. 695.- Podjunska trgovska družba fRutav & Dobrla ves A-9141 Eberndorf Telefon 04236-281 Pred sto leti je zadrdral prvi stroj, kd pomena v razvoju modeme zunanje človekove kulture pravi preobrat. V mislih imamo šivalni stroj, sam po sebi preprosta zadeva, a tolikšnega pomena za naše obleke in modo kot malo katera druga iznajdba. Brez šivalnega stroja si ne moremo misliti krojaške in šiviljske obrti, ki diktira preko novih mod tudi človekov okus in celo njegovo čustvovanje. Kdo je bil Izak Singer Ne bi pa imeli tega stroja, če ne bi živel svoje čudovito življenje Izak Singer, ki je iz niča postal kralj vseh krojačev. Pred 150 leti se je rodil kot osmi sin revnih nemških priseljencev v Ameriko. Dvanajst let je imel, ko je zapustil revno bajto in odšel v svet. Sol ni obiskoval, ker ni bilo denarja pri hiši. Dečko se je pridružil potujočim igralcem. Prekopicevanje v cirkusu mu je dalo borni kruh. Fanta so pa bolj vlekle praktične stvari, zlasti ga je zanimala sestava strojev in tehnika sploh. Z igralsko družino je nekoč prišel k Michiganskemu jezeru, kjer so gradili prekope. Tam je opazoval, kako mučijo konje s prekladanjem velikih skal. Dolgo je premišljeval, dokler se mu ni posrečil načrt za mehanič- OBVESTILO ROMANJE V LURD Avtopodjetje Sienčnik bo vozilo romarje v Lurd od 16. do 26. avgusta tega leta. V Lurd prispejo 19. avgusta in ostanejo tam dva dni. Prijave sprejema dušnopastirski urad (DPU) ali Sienčnik (Dobrla ves). Telefon 04236-219. ZNAMKA ZAUPANJA Klagenhir! - Celovec W3energasse 10 (Promenadna cona) ni žerjav, ki je opravljal konjsko delo. Patent je prodal za 2000 dolarjev. Zdaj je našel Singer svojo pot. Začel se je ukvarjati z novimi stroji, tudi z žagami za hlode. Srečal je pravega moža Na pravo je pa naletel, ko se je srečal v Bostonu z mehanikom Orsonom Phelpsom, ki si je že dolgo časa prizadeval, kako bi izboljšal 'dotedanje zelo preproste šivalne stroje, šlo je za to, da bi vbodljajd tekli kar neprenehoma. Singer si je izposodil 40 dolarjev in je enajst dni prečepel v Phelpsovi delavnici. Končno se mu je le posrečilo narediti model stroja, ki se je 'poganjal z nožnim pedalom in je nepretrgoma vbadal iglo. Prešlo je pa še deset let, dokler ni 1. 1861 svoj, šivalni stroj ali singeroo tako izboljšal, da so ga kupovale tudi družine. Z iznajditeljiskim duhom je pa Singer združeval tudi smisel za kupčijo. Ustanovil je posebno Singerjevo družbo, ki j,e prodajala stroje tudi na obroke. Nove tovarne so rastle ne samo v Ameriki, ampak tudi v Evropi in celo v Afriki in Indiji. Singer je ustanavljal tudi šole za šivanje, katere je sam podpiral iz svojega ogromnega premoženja. Po vsem svetu so drdrali njegovi šivalni stroji in mu prinašali tako velike Poteka V nedeljo, 23. julija, se je v podružni cerkvi v Št. Primožu poročila • Katarina Urak pd. Buihovnikova v Nagelčah. Kot ženina si je izbrala mladega fanta iz Grab-štanja, ki je zadnje čase stanoval pri Voglu v Št. Primožu. Buhovnikova Katica je bila tudi pevka slov. prosv. društva »Danica«. Med poroko in po poroki so ji zapeli šentviški pevci nekaj pesmi. Mlademu paru želimo mnogo sreče na skupni življenjski poti. 3.000 m2 zemljišča, vodovod, osvetljava, pripravna za vselitev, 330.000 šilingov, naprodaj. dobičke, da je nekdanji cirkuški igralec in samouk razpolagal ob svoji smrti leta 1875 z osmimi miilijiardami lir premoženja. Ne smemo pa pozabiti, da je postal s svojim izumom pravi, dobrotnik človeštva, kot ga je označil sam Indijec Mahathma Gandhi z besedami: obdaril je človeštvo z enim najbolj koristnih strojev. — N. L. Dogodilo se je . . . »Siamski« dvojčici — 21 letna Ilanka Jovanovič iz Ročinja pri Maglaju je rodila »siamski dvojčici«, ki sta zraščeni s trebuhom. Deklici sta težki po 2,8 kg. Dvojčici — doslej je to četrtič na svetu, da sta ostali taki dvojčici živi — so poslali v beograjsko kliniko v inkubator. Milijoni dolarjev za strupe — Obrambno ministrstvo ZDA je naročilo pri osmih ameriških tovarnah večje količine kemičnih pripravkov za uničevanje vegetacije v skupni vrednosti nad 57 milijonov dolarjev. Zatrjujejo, da bodo kemična sredstva oziroma strupe uporabljali za uničevanje džungel v Južnem Vietnamu, pa tudi za področja, kjer se zadržujejo Vietkongovci. Lani so ZDA porabile 10 milijonov dolarjev za nakup kemičnih pripravkov, s katerimi so uničevali vegetacijo v Vietnamu. Televizija Ljubljana PETEK, 28. julija: 18.10 Poročila - 18.15 Kul turna reportaža — 18.45 Vizitka — 19.00 Mozaik kratkega filma — 19.30 Cikcak — 19.40 TV obzornik - 20.00 TV dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.38 Celovečerni film — 22.00 Pred izletom — 22.20 Zadnja poročila. SOBOTA, 29. julija: 18.10 Poročila - 18.15 Mladinska igra — 19.00 Vsako soboto — 19.15 Baletna oddaja — 19.40 TV obzornik — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.38 Beloruski državni ansambel — 21.50 Golo mesto — serijski film — 22.50 Zadnja poročila. NEDELJA, 30. julija: 9.25 Poročila - 9.30 Nedelja z veselimi hribovci — narodno zabavna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Tisočkrat zakaj — 11.30 Serijski film za otroke — 12.00 Nedeljska TV konferenca — 18.55 Poročila — 19.00 Perry Mason, serijski, film - 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik — 20.45 Cikcak — 20.50 Sončna karavana — zabavnoglasbena oddaja — 21.50 Portreti in srečanja — 22.05 Zadnja poročila. PONEDELJEK, 31. julija: 18.10 Poročila - 18.15 Lepe pesmi so prepevali: Jager pa jaga — 18.45 Znanost in tehnika — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 TV obzornik — 20.00 TV dnevnik — Oklopnike s šestimi 10,6 cm topovi so v soboto poslali Amerikamci v Južnem Vietnamu v boj. V hudem spopadu so pobili 240 Viet-kongovcev. Wieder eine neus, sensationelle MotorsSga von STIHL: die STIHL-040, ca.8,7PSstark16,8kg leicht - nur 1,8 Kilo pro PS. Kennen Sie elne Motorsftge,die das Ubertrifft? JohSfS LOiTlSBK STIHL D4G Št. Lipš, Tihoja 2 P. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 04237-246 Nasveti, prodaja, postrežba strankam Dopisi pod ,,2430” na oGW, Klagenfurt. 20.30 Cikcak - 20.38 TV Drama - 21.40 Mali komorni koncert — 22.10 TV dnevnik. STADLER Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20,— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-dišc, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. llaš tednik