2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. februarja 2014  Leto XXIV, št. 8 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 20. februarja 2014 Porabje, 20. februarja 2014 Svetek slovenske kulture v Budimpešti STR. 4 Kak če bi moje sestre bile STR. 6 Dan slovenske besede, petja in plesa v Monoštru 8. februar, datum smrti poeta Franceta Prešerna, slavijo po vsem svetu kot Dan slovenske kulture. Praznik slovenskega jezika, slovenske besede obeležujejo tudi v zamejstvu, tako so se ga spomnili pred kratkim tudi v monoštrski gledališki dvorani. Slavje sta priredili Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem skupaj, glavno vlogo pa so imeli porabski učenci in dijaki, ki so se predstavili s slovenskim petjem, plesom in recitacijo. Letošnja slavnostna govornica je bila ravnateljica DOŠ Števanovci Agota Holec. V svojem govoru je orisala, kako je od materne porabske slovenščine napredovala h knjižnemu jeziku, ki naj bi bil danes na dvojezičnih šolah enakovreden madžarščini. Pozvala je učitelje, naj se z učenci čim pogosteje sporazumevajo v slovenskem jeziku, kajti porabski šoli obstajata le, ker sta dvojezični. V pokrajini ob Rabi se sicer zmeraj manj govori tudi narečje, tako Agota Holec, krivi pa niso le politiki. »Nekateri svojih otrok, žal, niso naučili slovensko in tukaj se je začelo izumiranje slovenskega jezika. Sedaj, ko se tega vedno bolj zavedamo, je skrajni čas, da tudi kaj ukrenemo. Mi smo ta generacija, ki še lahko ustavi proces dokončnega izumrtja slovenskega jezika« - je o odgovornosti povedala števanovska ravnateljica in pozvala k samokritičnosti. Poudarila je še pomen povezovanja z matico in vprašanje identitete. »Danes je priložnost, da vsak zase razmisli, koliko je zares slovenstva v njem« - je zaključila govornica. Kulturni program sta povezovali učenki z DOŠ Jožefa Košiča, posamezni nastopajoči so bili ločeni z ljubezenskimi verzi Ferija Lainščka. Ob mali folklori DOŠ Števanovci so s prek-murskimi in porabskimi plesi nastopili tudi starejši učenci, prisluhnili pa smo lahko tudi interpretaciji Prešernove pesmi. Srednješolka Dora Domjan je predstavila Minattijevo pesem »Nekoga moraš imeti rad«, medtem ko je gimnazijka Dora Koran prebrala odlomek iz »Kurenta« Ivana Cankarja. Gornjeseniški šolarji so se predstavili s petjem slovenskih pesmi, recitacijo in tudi plesom. Kulturni popoldan se je zaključil s predstavo dramske skupine pobratene OŠ Kuzma, ki je v Monošter pripeljala dramatizacijo Prešernove Lepe Vide, s konotacijo usode aleksandrink. Pozno popoldne so v razstavnem prostoru Slovenskega doma odprli likovno razstavo akademskih slikarjev iz Prekmurja in Prlekije. -dm- Pevski zbor gornjeseniške osnovne šole Otroška folklorna skupina števanovske šole Za slovenski kulturni praznik SloMaK o reorganiziranju slovenske vlade VEČER POEZIJE DOMAČIH AVTORJEV Ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu, 8. februarju, je bilo enako kot že nekaj let doslej, zgostilo se je dogodkov in prireditev, da se vseh nis(m)o mogli udeležiti, čeprav bi želeli. Okoli prazničnega dne so se dogodki podvajali ali potrojili v enem kraju, kaj šele v širšem, pomurskem prostoru. Tako je bilo, denimo, tudi v Murski Soboti, kjer so bili hkrati trije dogodki, vsak po svoje pomemben, in sicer je Pokrajinska in študijska knjižnica pripravila ob deseti obletnici odprtja novih prostorov Večer poezije, Srednja poklicna in tehniška šola je začela XX. kulturni teden pod naslovom Prešeren skozi čas, v Pomurskem muzeju pa so odprli razstavo Moč gline - figuralna plastika in drugi kultni predmeti iz bakrene dobe v Prekmurju. Čeprav so bili istega dne ob isti uri trije zanimivi dogodki, je v Pokrajinsko in študijsko knjižnico na Večer poezije prišlo le nekaj manj kot 100 ljudi vseh generacij, kar bi bil izjemen obisk, tudi če bi bila ob tem času le ena prireditev v mestu. Večer poezije so zastavili na prijeten način in ga tako tudi izpeljali: pesmi živečih pomurskih pesnikov, z izjemo Jožeta Olaja, so brale sodelavke in sodelavci knjižnice, z violino pa ga je popestrila Mirjam Mah. Na posebnem panoju so predstavili tudi pesniške zbirke avtorjev, katerih pesmi so bile prebrane, direktorica Jasna Horvat pa je v uvodnem nagovoru na kratko predstavila Pokrajinsko in študijsko knjižnico, ta čas najpomembnejšo kulturno ustanovo v Pomurju. Direktorica je izpostavila dragocenosti, ki jih varujejo knjižničarji. »Sem sodijo tudi rokopisne pesmarice, cerkvene kronike z letnicami 1627, naši najstarejši tiski, ki jih hranimo, nosijo letnico 1523, tu moram omeniti Dalmatinovo biblijo, pisano v nemškem jeziku, predvsem pa Nouvi zakon ali testamentum Števana Küzmiča iz leta 1771, ki je najpomembnejše delo prek-murskega slovstva, zatorej naša največja dragocenost. Naslednje leto bomo obeležili 300-letnico izida prve knjige v prekmurskem knjižnem jeziku, to je delo Mali katekizmus Franca Temlina iz leta 1715, in prav Prekmurci moramo biti na to delo najbolj ponosni.« Sicer pa je Pokrajinska in študijska knjižnica v minulem letu imela 12 tisoč članov, od tega tretjino v Murski Soboti. Posebno poslanstvo opravlja bibliobus, ki poleg Prekmurja obiskuje tudi Porabje. To je zgolj nekaj poudarkov, kajti v knjižnici so tudi predstavitve knjig in likovne razstave, sodeluje z Madžarsko - zato o podrobnostih ob 10-letnici novega poslopja v eni prihodnjih številk Porabja. Srednja poklicna in tehniška šola je pod vodstvom Francija Justa pripravila jubilejni XX. Kulturni teden, ki se je končal v nedeljo. Obrazi Zdravljice je bila razstava različnih inačic Prešernove Zdravljice ob 170-letnici njene prve objave; Domovanja Prešernove poezije je bila razstava knjižnih objav Prešernove poezije; Apel podobo na ogled postavi, je bila razstava fotografij dijakov v programu Tehnik oblikovanja. Pri slednji je bil mentor akademski slikar Jože Denko, tudi avtor fotografske razstave. Program uvodne slovesnosti je bil posvečen Prešernu in njegovi poeziji. Milan Vincetič je izbral pesmi in odlomke iz pisem za recital Manj znani Prešeren, glasbena skupina je izvajala Prešernove pesmi, priložnostni govor ob XX. Kulturnem tednu pa je imel profesor Franci Just, ki je izhajal iz spoznanja, »da sta kultura in slovenski jezik bila in sta še zelo pomembna za našo nacionalno skupnost, da sta takorekoč temelj naše identitete.« Opozoril je na zgoščenost dogodkov, ki se zvrstijo okoli praznika, na kar sledi molk. »So pa tudi okolja, kjer kultura in ustvarjalnost nista samo predmet osmofebruarske praznovalne folklore, ampak ju varujejo in gojijo vse leto. Morda se bo komu zdelo pretenziozno, če rečem, da je tako tudi na naši Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti«. Govornik je s primeri ponazoril, da na njihovi šoli vseeno ni čisto tako, kajti tudi med šolskim letom pripravijo več slovesnosti, se udeležujejo različnih srečanj in tekmovanj. Franci Just je naštel zanimive in manj poznane vsebine, ki so jih doslej ponudili, med njimi, recimo, predstavitev 100-letne zgodovine obrtne dejavnosti v mestu in okolici, življenje Romov - Živijo med nami, na enak način so izčrpno in ob prisotnosti samih Porabskih Slovencev predstavili slovensko manjšino v Porabju, obeležili so 500-letnico rojstva Primoža Trubarja in 100-letnico rojstva Miš-ka Kranjca, 200-letnico rojstva jezikoslovca Franca Miklošiča in 90-letnico smrti izumitelja Nikole Tesle, pripravili posthumno razstavo likovnih del pokojne sodelavke in slikarke Ditke Petkovič, na prireditvah so sodelovali kulturni ustvarjalci iz domačega okolja – skratka – pestro in zanimivo. Kot je povedal avtor razstave Branko Kerman, so na na razstavi Moč gline predstavljene miniaturne ženske glinene figure iz bakrene dobe z izjemno umetniško vrednostjo, čeprav so se ohranile močno poškodovane. Izhajajo iz sredine 4. tisočletja pred našim štetjem, figurice so edinstvene v Sloveniji, zanje je značilno, da imajo v večini primerov poudarjene ženske atribute - prednja stran je ploščata, na hrbtni strani pa izstopa izbočena zadnjica. V vsebinsko bogatem katalogu, ki spremlja razstavo, ob številnih skicah, risbah in fotografijah, tudi preberemo: »Figurice, kakor tudi razstavljeni miniaturni oltarček, amulet v obliki roga z luknjo za nasaditev in bogato okrašena posoda s spiralami in snopi črt z žarki so bogata umetniška zapuščina povezovanja človeških in nadnaravnih moči takratnih prebivalcev na ravnicah Prekmurja. Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs je povedala, da s pričujočo razstavo nadaljujejo predstavljanje bogatega arheološkega gradiva, odkritega in najdenega ter shranjenega v muzeju. ERNEST RUŽIČ Slomak – Slovenska manjšinska koordinacija je pisala predsednici Vlade RS Alenki Bratušek, predsedniku RS Borutu Pahorju in predsedniku Državnega zbora RS Janku Vebru, da bi izrazila zaskrbljenost nad morebitno zamenjavo vodstva Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V nadaljevanju dopisa piše: »V zadnjih dvajsetih letih se je na Uradu zvrstilo ničkoliko ministrov oz. načelnikov, kar gotovo ni bilo dobro in ni ustvarilo tistih potrebnih stalnih vezi med vladnim uradom ter Slovenci, ki živimo zunaj meja države Slovenije. Slovenska manjšinska koordinacija je mnenja, da bi morali pri urejanju notranjih vladnih dogovorov v večji meri upoštevati tudi položaj Slovencev v sosednjih državah in jim zagotoviti najboljše pogoje za kontinuiran dialog z zadolženim ministrom oz. državnim sekretarjem in samo strukturo Urada. Slovenci iz Avstrije, Italije, z Madžarske in Hrvaške smo prepričani, da boste v zdajšnji fazi reorganizacije vladne ekipe upoštevali izraženo skrb. Težko je namreč sprejeti občutek, da so naše skupnosti večkrat manjši drobiž na šahovnici slovenske politike.« Izjemen obisk na Večeru poezije in ob deseti obletnici nove Pokrajinske in študijske knjižnice. Direktorica Jasna Horvat (četrta v prvi vrsti), je predstavila tudi dragocenosti, ki jih varujejo knjižničarji, denimo Nouvi zakon ali testamentum Števana Küzmiča iz leta 1771. Arheolog Branko Kerman, avtor razstave Moč gline, ki je odprta v Pomurskem muzeju v Murski Soboti. PISANJE IKON SLIKARKE ALBINE NASTRAN Zgodovina pisanja ikon je izredno bogata in izpovedna. Zanimivo je že to, da za ikone rečemo, da se pišejo in ne rišejo ali slikajo. Eden izmed začetkov ikonskega ustvarjanja so bili že egipčanski mumijski portreti, na les ali na platno. Te so ljudje polagali bodisi na pokojnike ali jih postavljali v hišah, jih častili in si tako klicali v spomin umrle. V tem smislu pomeni grška beseda »eikón«, iz katere izhaja beseda ikona, duhovno vračanje nekoga izgubljenega. Kristjani so prevzeli takšno umevanje podob s čaščenjem mučencev. Sicer pa naj bi prvo ikono, »Mater Božjo z otrokom« naslikal že apostol, evangelist Luka. Za lažje razmevanje naj na kratko predstavim zgodovino ikonopisja, ki sega v srednjeveško Rusijo, kjer so si ikone pridobile zelo različno vlogo in pomen. Ko je Kijevska država v 12. st. razpadla na posamezne fevdalne kneževine, se je rodila država z novo prestolnico Vladimir. Mesto se je razcvetelo v kulturno in duhovno središče srednjeveške Rusije z neštetimi umetniškimi šolami. Iz tega obdobja poznamo ikono Vladimirsko Bogorodico, eno najstarejših in največjih svetinj Rusije, ki se danes nahaja v zbirki Tretjakovske galerije v Moskvi. Prav v tem obdobju je vseh ruskih krajih prevladoval velik bizantinski vpliv slikanja. V večini primerov so bili upodobljeni temnopolti vzhodnjaški obrazi močno temnih, resnih in žalostnih oči ter splošno prevladujoči odtenki oker barve. V 13. st. so umetniki v Novgorodu ustanovili lastno šolo ikonopisja, ki je prekinila dolgoletne vezi z Bizancem in nadzorom Carigrada. Svetniki na upodobitvah so kaj hitro pričeli dobivati bolj ruske poteze. Lastni slikarski slog je prepuščal prostor močnemu, včasih bolj grobemu in hkrati bolj izrazitemu stilu. Na teh ikonah pogosto srečujemo močne barvne kontraste, predvsem pa rdečo, zeleno in modro barvo. V 14. in 15. st. je novgorodska šola ikonopisja doživela svoj razcvet. Njene značilnosti so postale naslednje: na ikonah se začne pojavljati več svetnikov hkrati, podobe postajajo manjše in vse več je dinamičnih prizorov. Ozadje ni več enolično in nedoločno, ampak so dodane še zgradbe, drevesa, skale in votline. Enolično pobarvane so ostale le obredne ikone. A v 16. in 17. st. je tudi ta šola doživela počasen zaton, saj se je začela zgledovati po tedanjem, na novo aktualnem moskovskem okusu. V Moskvi je prva leta 15. st. delal zelo motiviran in ustvarjalen slikar Teofan Grk, ki je prišel iz Bizanca. Vendar je iz tega časa ohranjenih zelo malo ikon. Največji ruski srednjeveški ikonopisec pa je zagotovo rahločutni Andrej Rubljov. Ta ocena zanj velja od vsega začetka njegovega ustvarjanja, pa do danes. Rodil se je v Moskvi v drugi polovici 14. st. in okoli leta 1410 naslikal svojo najslavnejšo ikono Sv. Trojica, ki jo danes hranijo v Tretjakovski galeriji. Tak način upodobitve se imenuje »Starozavezna Trojica«. Moskovsko slikarstvo je bilo v taistem obdobju prav tako tesno povezano z imenom slikarja Dionizija. Živel je približno v drugi polovici 15. st. in kot izreden talent užival ugled v vsej svoji dobi ustvarjanja. Imel je delavnico s pomočniki, zelo veliko je ustvarjal, vendar se je ohranilo le malo ikon in od teh je avtor le dve podpisal. Lep primer Dionizijevega stila je ikona Križanje iz leta 1500, ki se danes prav tako nahaja v Tretjakovski galeriji. Ob koncu 16. st. so pričeli v Moskvo prihajati tudi umetniki od drugod. Značaj lokalnih šol se je začel izgubljati. Še posebej v času vladanja Ivana Groznega so se svetle podobe Rubljeva, Dionizija ter njunih naslednikov povsem razpršile. Tematika ikon so postali predvsem prizori iz življenja svetnikov. Temu pa je sledil dogodek prvih tiskanih knjig. Ob zgolj informativnem vpogledu v srednjeveško rusko zgodovino ikonopisja bomo zagotovo lažje razumeli umetniško ustvarjanje naše likovnice, Albine Nastran iz Škofje Loke. Umetnica je sicer diplomantka Biotehniške fakultete, a je bilo likovno ustvarjanje vedno njena posebna žlahtnost. Pravi, da je do umetnosti zmeraj gojila izjemen odnos in da se je pred nekaj leti povsem po naključju srečala z ikono. To je bilo na razstavi ikon grškokatoliškega duhovnika Mihajla Hardija v Kamniku. Pritegnila jo je izrazna preprostost del, pa tudi tehnika slikanja na les, ki daje umetnini svojevrsten žar. Dve leti se je posvečala zgolj teoriji ikonopisja – zgodovina, pomen, različne šole ikonopisja ter tehnike ustvarjanja. Njen prvi učitelj ikonopisja je bil prav tako Mihajlo Hardi iz Metlike. Izpopolnjevala pa se je še pri mag. Silvi Božinovi Deskoski v Tinjah in pri umetnici Danici Dšišović v Užicah. Posebej dragoceni so ji bili prav tako nasveti ikonopisca Borisa Grkoviča iz Zagreba. Albina Nastran pravi, da so lahko ikone kopije in izvirniki hkrati. Motive izbira iz grškega, ruskega, ukrajinskega ter balkanskega področja. S preslikavanjem motivov znanih in neznanih avtorjev pa ne sme izgubiti glavnih potez predloge. Hkrati pa sama ustvarja in pušča na ikoni tako rekoč lastno sled. Pravi, da je pri tovrstnem ustvarjanju podobno kot pri pisavi. Vsi se učimo pisati črke, ki imajo točno določene oblike in značilnosti, ko pa jih obvladamo, imamo vsak svojo razpoznavno pisavo. Tako je ikona izvirna stvaritev, v katero likovnica vtke del sebe ter svojega doživljanja. Vedno znova pa skuša doseči liričnost, čistost in vedrino. Skratka enotnost lepega in dobrega – to pa naj bi ikona odsevala. Da smo zmožni to videti, se moramo odpreti in gledati s srcem. Kako pa te umetnine izpod rok likovnice Nastranove sploh nastajajo? Skrivnost je prav tako v tehniki. Če je deska s podlago že pripravljena in ji nanese zlato ter pigment, je potrebnih okoli 50 ur dela. Ikona se vedno piše na trdo podlago, kamen ali les, kar kaže na zemeljsko stvarnost. Podlago nanese na skrbno izbrano, pravilno posušeno in izdelano desko iz večinoma lipovega lesa. Potrebno je veliko premazov iz bolonjske krede in kleja, da dobi dobro podlago za kvalitetno poslikavo. Posebej zahtevno delo je nanos zlatih lističev. Potrebna je mirna roka in zajeta sapa, sicer bi listič lahko odfrčal na nepravo mesto. Nato sledi čiščenje, glajenje in zaščita zlate površine. V jajčni emulziji raztopljene barvne pigmente nanaša na pripravljeno podlago tako, da nanese najprej temno barvo, nato pa vedno svetlejšo. Potrebno je mnogo nanosov, da doseže enakomeren prehod od temnega k svetlemu. V procesu nastajanja podobe in v procesu »svetljenja« se med ustvarjalko in podobo gradi prav poseben čustveni odnos. Vsaka ikona ima namreč svojo zgodbo nastajanja. Ob plemenitih oblikah, povezanih v uravnoteženo kompozicijsko celoto, z upoštevanjem pravil ikonopisja, izraža ikona lirično atmosfero z intimnim nabojem, ko prevaja fizično lepoto v nadnaravno. Kar pa se tiče vsebine ikonopisja, se upodabljajo svetniki ter ostale svetopisemske osebe. Pogosto zasledimo prav Mater Božjo. Tudi ustvarjalko Nastranovo ta motiv vedno znova nagovarja in rada ga slika. Niti dve upodobitvi s to vsebino si nista enaki, vsakič izžareva ikona drugačen sijaj. V Rusiji denimo, imajo v stanovanjih posebno mesto, kjer postavljajo ikone; imenuje se krasnij ugol (lepi kot), podobno kot imamo pri nas bohkov kot. Tako si lažje predstavljamo, kje v hiši jih hranijo. V pravoslavnih deželah imajo doma prav tako ikone, ki predstavljajo zavetnike družinskih članov. Ikonopisje in ikone same, čeprav so skoraj sinonim za pravoslavno vero, namreč že dolgo niso več omejene samo na območja, kjer prevladuje pravoslavje. V današnjem času je ikona vse bolj cenjena tudi v krščanskem okolju. Vse ikone umetnice Albine Nastran namreč rastejo na eni skupni izpovedni točki, ki ji lahko rečemo tiha zaprisega umetniški dediščini in lepoti za večno. Že ikona sama je privilegirana tako, da se nam zdi, da je na njej ustvarjen neotipljiv prostor, v katerem se nebo in zemlja in vse »napisano« zliva v eno. Zlata barva pa v akordu z vsemi ostalimi barvami preveva v esenco brezčasnega in se zliva v večnost. Mojca Polona Vaupotič A. Rubljov, Sveta Trojica A. Nastran, mati Božja z detetom Albina Nastran na razstavi v Železnikih Svetek slovenske kulture v Budimpešti OD SLOVENIJE… Bilo je lagvo vrejmen, a zatau smo se lepau zbrali 8. februara na podružnici Državne slovenske samouprave v Rumbach ulici. Kak vsakšo leto, tak letos tö smo svetili slovenski kulturni svetek pri Slovenskom društvi v Budimpešti. Imejli smo goste iz Veleposlaništva Republike Slovenije v Budimpešti. Praznovanje so se udeležili veleposlanica g. Ksenija Škrilec, pooblaščena ministrica Dubravka Šekoranja, prvi sekretar Matej Andolšek pa drugi sodelavci veleposlaništva. Bili smo počaščeni, da so prišli k nam na ta velki svetek. Ljudski pevci Slovenskega društva so začnili program s spejvanjom slovenske himne. Potejm je navzoče pozdravila podpredsednica društva Agota Merkli Kállay in nam je notri pokazala program. Dve študentki sta recitirali (szavaltak). Voditeljica Mladinske sekcije Iris Babanič, ki je sedaj na celoletni šoli v Ljubljani, je taprajla Prešernovo pesem O Vrba. Eszter Sodor je nam taprajla pesem Andreja Praprotnika Moj dom. Svetešnji guč je emo vodja Slovenskega lektorata na Univerzi ELTE profesor Mladen Pavičič. Gučo je o velkom slovenskom pesniki o Franceti Prešerni, kak je pomemben bijo za slovenski narod. Dvigno je slovensko književnost na evropsko raven. Primerjo ga je z velkim vogrskim pesnikom Sándorom Petőfinom. Pevski zbor je spevo pet pesmi: Lejpa naša domovina, Mamica, povejte mi, Micika v püngradi, Tam sem jaz doma, Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Zadnjo pesem, pesem Lojzeta Slaka V dolini tihi smo pa vsi spejvali, Čudovito je bilau! S Slovensko kulturo smo šče svetili in pozdravili tudi naše pevce. Naš zbor je zdaj tri leta star. Ima 14 članov. Vodi ga Orsolya Kovács Zadori. Vozi se iz dežele in nam pomaga zaupstan. Njej pa našomi harmonikaši Hugoni Čerpnjaki se leko zavalimo, da ta zbor dela. Ona sta dva krepka stebra v zbori. No, vsakši da svojo delo. Vala vrejdno je, da šče Vaugri spejvajo v zbori. Tau pa tak, ka so možje našim Slovenkam ali žene Slovencov. Predsednica Irena Pavlič je gratulirala zbori, da kljub temu, ka majo dosti težav, vödržijo in delajo. Veleposlanica Ksenija Škrilec je tö gratulirala za obletnico zbora in jim podarila škatlo slovenskega vina pa društvi tö. Društvo je dobilo za dar eno lepo sliko, pravljično »Med sedmimi gorami«. Že smo jo dali na steno. Hvaležni smo veleposlaništvi in veleposlanici za pozornost. Irena Pavlič se je zavalila gostom, da so prišli k nam ob tej priliki in z nami svetili slovenski kulturni praznik. Med drugim je povedala, da je našo porabsko narečje naš materni jezik, naše porabske pesmi, šege tö slovenska kultura. Ne smemo pozabiti našoga jezika, naše pesmi, naše šege, ker potem nismo več Slovenci. Prosila je, da naj se na prijateljskom večeri čüje domanji slovenski guč, naj se čüjejo naše slovenske pesmi. Lepo bi bilo, če smo se rodili za Slovence, naj umremo kot Slovenci. Na prijateljskem večeri smo nazdravili s slovenskim in vogrskim vinom in z lepimi Prešernovimi verzi: Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere. Lepo je bilo na prijateljskom večeri, smo se okrepčili, potem spejvali, plesali, djukali - tak smo svetili mi, Porabski Slovenci v Budimpešti slovenski kulturni praznik. Irena Pavlič Alenka Trop Skaza in Metod Dragonja kandidata za ministra Izvršni odbor Pozitivne Slovenije (PS) je podprl predlog predsednice vlade Alenke Bratušek, da za ministrico za zdravje predlaga strankarsko neodvisno kandidatko Alenko Trop Skaza, za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo pa člana PS Metoda Dragonjo. Odbor je Bratuškovo pooblastil za dokončno uskladitev resorjev in kadrovske zasedbe vlade. Ministrica Tina Komel se je se umaknila s čela Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter vodenje tega resorja prepustila stranki DeSUS. Volitve v Evropski parlament bodo 25. maja Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu volitev poslancev v Evropski parlament. Te bodo 25. maja letos. Volilna opravila bodo začela teči 24. feb-ruarja, je še določil predsednik države. Predsednik Pahor je ob razpisu volitev poudaril, da je Evropski parlament edina ustanova, ki izraža neposredno politično voljo Evropejk in Evropejcev. V Sloveniji bodo tokrat volitve v Evropski parlament potekale tretjič. Volivke in volivci pa bodo izbirali osem poslank oziroma poslancev, ki bodo slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu v novem petletnem mandatu. Slovenija se je ponovno zadolžila Slovenija se je z izdanimi petletnimi obveznicami zadolžila za 1,5 milijarde dolarjev, medtem ko je z desetletnimi obveznicami zbrala dve milijardi dolarjev. Ministrstvo za finance se je pohvalilo, da je za slovenske obveznice vladalo izjemno zanimanje. Skupni obseg knjige naročil je namreč dosegel kar 16,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja največjo knjigo naročil letos za indicirano izdajo državnih obveznic v regiji Srednja in Vzhodna Evropa, Bližnji vzhod in Afrika. Gre za novo dolarsko zadolžitev, potem ko je Slovenija novembra lani nepričakovano izdala za 1,5 milijarde evrov obveznic na evrskem trgu. Gosti z zborom in nastopajočimi Na prijateljskom večeri je igro Hugo Čerpnjak Eden tau publike. Na srejde je veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Ksenija Škrilec, pauleg njé profesor Mladen Pavičič www.porabje.hu zveza.hu … DO MADŽARSKE Končno tudi zgoščenka gornjeseniških ljudskih pevcev Predstavili so se likovniki iz Prekmurja in Prlekije Ob dnevu slovenske kulture se je v Slovenskem kulturnem domu odprla razstava, na kateri so svoje stvaritve predstavili člani Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP). Otvoritev razstave je potekala 7. februarja ob 18. uri po slavnostnem programu, ki sta ga ob Prešernovem dnevu organizirali Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem. Razstava ima namen prikazati delo članov DLUPP-a v zadnjih nekaj letih. Njihov moto je, da umetnike povezujejo, se družijo in z določenimi dejavnostmi pripomorejo, da se likovna kultura prikaže širši javnosti. Društvo ima 24 članov, ki so aktivni po celotni Sloveniji in tudi na mednarodni ravni. V Monoštru se predstavlja 14 članov, in sicer vsakdo z abstraktnimi motivi. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil predsednik DLUPP-a gospod Jože Denko, ki je izpostavil naslednje: »Umetnost je samo delček slike, ki danes predstavlja sliko življenja, ki ga živimo. Slika življenja pa se prikazuje kot nekakšna risanka, za katero vemo, da avtor ilustrira 24 sličic da nastane sekunda risanega filma. Čas čas čas –in še enkrat čas! Kultura in umetnost – kot ji radi rečemo – je bogastvo, ki ga lahko delimo med seboj in s tem obogatimo svoj duhovni svet – v katerega se lahko skrijemo za trenutek in olepšamo naš vsakdanjik. Različne navade, kulture in umetnosti – to je bogastvo, ki ga lahko delimo med seboj in samo s tem bogastvom je življenje kvalitetnejše-raznoliko. Prepričan sem, da kljub, ali prav zaradi raznolikosti kultur, zmoremo skupni jezik in ga tudi imamo. Prav jezik umetnosti je tisti medij, ki nam omogoča, da drug drugega razumemo«. Razstava, ki je plod sodelovanja društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije ter Slovencev v Porabju, bo na ogled mesec dni v Slovenskem domu. Nikoletta Vajda-Nagy Bojkot judovskih organizacij Judovske organizacije se ne želijo udeležiti uradnih vladnih prireditev ob zabeležitvi 70. obletnice holokavsta. To je bil eden od sklepov skupščine Zveze judovskih cerkvenih občin (MAZSIHISZ), ki je svoje sodelovanje pogojevala s tremi pogoji, s katerimi je seznanila tudi premiera Viktorja Orbána. Prvi od pogojev je, naj se zaustavi načrtovanje in postavljanje okupacijskega obeležja, ki s svojo vsebino in simboliko želi sugerirati – menijo madžarske judovske organizacije – da za deportacijo več sto tisoč Judov z Madžarske sploh niso bili krivi Madžari, temveč nemški okupatorji, ki so leta 1944 zasedli državo. Drugi pogoj je povezan s t. i. Hišo usod, to je načrtovani muzej z razstavo o otroškem holokavstu. Judovske organizacije se ne strinjajo niti s krajem muzeja (nekdanji kolodvor v Józsefvárosu, od koder so odpeljali prvi transporti) niti z vsebino. Namesto Hiše usod predlagajo ustanovitev Hiše sožitja, v kateri bi prikazali madžarsko-judovsko sožitje, oz. simbiozo madžarske in judovske kulture. Za prizorišče predlagajo sinagogo v ulici Rumbach Sebestyén, ki se bo v spominskem letu obnovila. Tretji pogoj je odstranitev direktorja inštituta Veritas, ki je z neko svojo izjavo, češ da deportiranje Judov leta 1941 v Kamenjec-Podolsk ni bila deportacija, temveč ukrepanje proti tujcem, užalil judovsko skupnost. Predsednik Zveze judovskih verskih občin je povedal, če bi dobili ugoden odgovor predsednika države, bi sklicali izredni občni zbor in spremenili svojo odločitev. Na jesenskih manjšinskih volitvah le manjšinci z madžarskim državljanstvom? Pred madžarskim parlamentom je novela volilnega zakona, ki bi preprečila, da bi se jesenskih manjšinskih volitev udeležili tudi taki Nemadžari, ki imajo naslov na Madžarskem, toda nimajo madžarskega državljanstva. Takih »priseljencev« imajo v velikem številu predvsem Romuni, Nemci, Slovaki in tudi Srbi. Manjšinski voditelji teh manjšin očitajo vladi, da o tem vprašanju z njimi ni usklajevala ter da zakonodajo spreminja naknadno. Med najvažnejše naloge Zveze Slovencev na Madžarskem si štejemo ohranjanje kulture, kulturne dediščine in kulturnih vrednot, saj to prispeva tudi h krepitvi jezikovne identitete in narodne zavesti Porabskih Slovencev. Temu služijo tudi porabske kulturne skupine. Med njimi so posebej hvale vredni ljudski pevci, kajti člani teh skupin so večinoma starejši in se jim kljub temu »ne vnauže« hodit na vaje, na nastope. Pri ohranjanju ljudskih pesmi so nam na pomoč zgoščenke, ki so bile druga za drugo izdane: zgoščenke monoštrskih, števanovskih, sombotelskih ljudskih pevk in končno tudi gornjeseniških ljudskih pevcev. S tem zagotovimo, da se prelepe porabske ljudske pesmi ne bi pozabile in jih bo spoznal tudi mladi rod. Zame je bila zgoščenka ljudskih pevcev z Gornjega Senika dragoceno božično darilo in si jo zavrtim, ko se le da. Lepo je slišati, čutiti, kako doživeto pojejo pevci, kar pomeni, da razumejo vsebino, razumejo, o čem govori besedilo. Pristna, domača je tudi njihova izgovorjava. Za njihovo petje so značilni čisti glasovi in uglašenost pevcev. Posebna vrednota posnetkov so lepi moški glasovi. Mislim, da mi nihče ne bo očital, če se zahvalim vodji skupine Veri Gašpar, ki že dolga leta uspešno vodi skupino in to brez mentorja, mlade navdušuje in jim daje moč za delo. Predstavitev zgoščenke bo aprila v kulturnem domu na Gornjem Seniku. Upam, da bo ljudske pevce z Gornjega Senika s svojo prisotnostjo počastilo veliko ljudi. Erika Glanz Otvoritev razstave prekmurskih likovnikov, na sredini Jože Denko, predsednik DLUPP-a Del obiskovalcev WWW.SLOVENCI.HU Kak če bi moje sestre bile Marijana Köleš (Németh Sándorné) v Varaši živejo, na Gorenjom Seniki so se naraudili, dapa živeli so pri Balatoni, v kraji Dörgicse tö. Brezi matere so gorrasli, pri stari mami, štera je zvün njé eške devet mlajšov ranila na Janezovom brejgi. Na tistom brejgi, gde so oni doma bili, so s kaulami nej mogli do kuče pridti, zato pa drva pa vse, ka je trbelo, so v rokaj nosili domau. Dapa tau se na njij sploj ne vidi, ka so se tak dosta mantrali, dejo kak potač, pa če trbej, ešče sausedom vse tanapravijo. - Marijana, na sterom tali ste bili doma na Gorenjom Seniki? »Tam sem bila doma kak je laktanya (stražnica) na Janezovom brejgi, tam sem živela s svojo staro mamov.« - Zaka ste s staro mamov živeli? »Zato, ka je moja mati, gda sem eške nej dvej leti stara bila, mrla. Oni so tam na Götzi bili doma, dapa tau dja ne vejm, ka sem te eške mala bila. Gnauk so moja mati na žetvo šli pa so tam sunčarico (napszúrás) dobili, tau je na Pápi bilau leta 1950, zato ka je tistoga reda dosta Senčarov odlo ta delat. Tak je betežna gratala, ka je že tam mrla, moj oča je nej emo telko penez, ka bi jo domau dau pripelati, zato je pa tam pokopana.« - Zdaj te na svi svecovo na Pápo morate odti? »Odli smo dugo, dapa zdaj več ne odimo, zdaj že vejn deset lejt tauma, ka smo že tanjali.« - Kak se spomnite na tista lejta, gda ste mali bili pa vas je stara mama gorranila? »Oni so meli devet mlajšov, šest dekle pa tri pojbe. Moja mati je bila tretja kak so se po vrsti narodili, ge sem pa gratala deseta. Te materne sestre (moje tetice), ka so menše bile od moje matere, so namé poleti skrb mele, pa gda je moja mati mrla, te sem ge tam ostala pri staroj materi. Oča je zmejs odo kaj me gledat, dapa meni zato itak stara mama bila mati, staro očo sem tak nej poznala, zato, ka on je petdesetoga leta mrau.« - Lagvo je bilau gorrasti brez materé? »Ge ne moram tau povedati, zato ka dvej leti stara sem bila, gda sem k njim prišla, oni so meni tak bili, kak če bi mi rejsan mati bili. Ge nika tašoga se ne spomnim, ka bi mena kaj lagvo bilau, sestre od matere so meni ranč tak kipüvale gvant pa cuker, kak če bi njigva bila. Dosta smo odli v lejs grbanje, lišičice iskat, mena se je tau fejst vidlo, dapa tau je nej bilau dobro, ka smo v lagvom mesti živeli. Taši brejg je biu, ka smo s kaulami nej mogli vcuj pridti k rama. Drva, krumple, kukrco, vse z rokami smo mogli domau nosti, zato ka s kaulami samo do spodkar smo leko prišli.« - Kak dugo ste vi tam živeli pri stari mami? »Dočas, ka sem se nej oženila, tau je bilau leta 1968. Moj mauž je tam na Seniki biu sodak, pa te tak sva se spoznala. Stara mati je sprvoga nej stejla dati, branila je, ka bi z njim odla.« - Zaka je branila? »Zato, ka se je bojala, ka mo maloga mejla, on me pa tanja. Dugo je nej nutprivolila, dapa sledkar zato pistila, pa gda je mauž dolazaslüžo vojsko, potistim te sva se leko zdala. Dapa na žalost je tisto leto te moj oča tö mrau. - Vam se je vidlo na Janezovom brejgi? »Mena se je fejst vidlo, ge sem tak brodila, gda sem mala bila, ka ge inan več doma ne morem biti samo tam. Tam smo mi tak fajn vse vidli na ves, pa čüli, kak podje spejvajo.« - Tistoga reda so dosta spejvali? »Dosta, te je koražno bilau. Gda smo po krčmej pa po veselicaj odli, potistim gda smo domau šli, te smo spejvali.« - Kama ste šli delat, gda ste gorzrasli? »Šestdesetpetoga leta sem v židano fabriko üšla delat. Tri mejsece sem najprvin v šaulo mogla odti, gde so nas včili, pa potistim sem te leko začnila delati. Tri lejta sem delala, potistim sem se oženila pa sem mlajše mejla. Sedem pa pau lejt sem bila doma s trejmi hčerami.« - Gda ste se vi oženili, potistim ste doma bili pri stari mami ali kama inan ste šlij? »Z možaun vret sva na Senik prišla, zato ka on je v Varaši delo daubo kak zidar. Mati je te že sama bila, tak ka mesto smo meli. Prva hči se je šestdesetdevetoga naraudila, te smo eške na Seniki bili.« - Gda ste se v Varaš prišli? »Najprvin je tak bilau, ka je moj mauž delo tü v Varaši, dapa nikak se ma je itak nej vidlo, pa smo nazaj šli ta, odkec je on valaun biu. Ta ves se je tak zvala, ka Dörgicse. On je tam tö tak delo kak zidar, ge sem pa doma bila z mlajšami. - Dörgicse je lejpa ves tam pri Balatonu, nej se je vam vidlo, ka ste itak domau prišli? »Stara mati me je nanjé vzela, aj domau pridemo, zato ka tam nikoga nejmam, pa če sama ostanem, ka te z menov tam baude. Te smo gnauk v Varaš prišli, pa na občino smo šli se zglasit, ka bi nam trbelo stanovanje (lakás). Te so ranč te blok začnili zidati, pa gnauk samo nej na dugi smo dobili valas, aj pridemo pa poglednemo, če de nam tü dobro.« - Tau ste prajli, ka se je vam fejst vidlo doma na Seniki, kak tau, ka ste te v Varaš prišli? »Mena je sprvoga sploj špajsno bilau, gda smo domau prišli z Dörgicse, mlajšom se je tö nej vidlo. Te sem ge že tri mejla, edna bola djaukala kak druga, ka tü iškemo.« - Kama ste šli delat, gda so mlajši že vekši bili? »Sedem pa pau lejt sem bila doma z mlajši pa sprvoga je fejst špajsno bilau, gda sem nazaj v židano fabriko üšla delat. Nej je bilau leko, zato ka dvej sta eške v vrtec odle, samo najvekša je odla te že v šaulo. Zazranka s petim busom smo se pelali v vrtec, ka ga je židana fabrika mejla, pa gda sem zgotauvila zadvečerek, te smo šli domau. Vekšo dekličino je pa sausedkinja furt gorgonila, zato ka ona je te že v šaulo odla. Nej je bilau leko nej mena pa nej mlajšom, samo ka si vejš, če ovak nej šlau. Gda so že mlajši vekši bili, te je že baukše bilau, zato ka nejsem mejla telko brig nanje. Samo potistim so me pa že tak taposlali iz židane fabrike, zato ka nej bilau dela. Te sem edno leto brezi dela bila, pa te tak so me pa v gimnazijo gorvzeli za čistilko. Tam sem te tö nej dugo delala, zato ka je nika vcujprišlo, pa tam so me več tö nej nücali. Potejm sem v hoteli Fregatt delala kak čistilka pet lejt, pa od tec sem v Slovensko ves üšla delat k Francuzi, gde smo taše male kaštüle vküpzabijavali. Tam je nej dobro bilau, vsigdar si normo mogo delati, drau se je z nami pa te je eške mrzlo tö bilau. Ge sem eške v tašom mesti nej delala, tam je nej fajn bilau. Naslejdnje sem se pa v hotel Dublin glasila za čistilko, gde sem dvej leta delala, pa te tak od tistec sem v penzijo odišla. Zdaj že sama živem, zato ka moj mauž je davetdesetausmoga leta mrau.« - Gde živejo, kama so odišle dekle? »Že so vse oženjene, dvej sta v Varaši, ena je pa v Trauštja. Osem vnukov mam, šteri skur vsakšo nedelo pridejo pa me poglednejo, zdaj v nedelo nas je tü petnajset bilau. Dapa med kednom tö, gnauk edna, gnauk druga me pogledne, tak ka nikdar sem nej sama. Rejdko je tak, ka bi samo doma sejdla, zato ka ge vsigdar nika delam. Tü v bloki sta dvej starejše, tistim vsigdar odim nutpokipüvat, pa ovak tö vsigdar nika štibram. Hvala Baugi, zdravdje mam, samo narejdki, ka me malo hrbet boli.« - Na Gorenji Senik kaj odite? »Vsakši keden dem pa malo poglednem tetice, v leti pa odim pomagat njim delat. Oni tö vsigdar pridejo k meni, mi fejst vküpdržimo, one so meni tak, kak če bi moje sestre bile.« - Ka delate, gda ste sami doma? »Radio Monošter poslüšam, pa če poznam naute, te ge tö spejvam, če so pa vnuki paulek, te pa eške plešam z njimi, sploj te, če kakšno fajn spejvajo ali igrajo.« Karči Holec DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Tri glavé v kapüsti Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Mali Lajči je čako. Mali Lajči je po svojoj staroj šegi čako, gda se na dvej potačaj prpela Barbara, zar na paktrejgeri pa Sini. Mali Lajči je čako pa se včako. Pa je že, znouva po staroj šegi, bejžo za njima. Njegve male bistre noge so eden čas eške bile skur vcejlak skrak biciklina, za eden čas pa več nej. Barbara je težila pedale, samo aj daleč naprej pride. Že tam vcejlak na kraji vesi je stanola. S Sinijom sta čakala, gda mali Lajči do njija pride. Ranč tak kak skur vsikši den. Pa skur kak vsikši den je mali Lajči do njija prišo. Tam so sejdli v šanci pa se vesefele zgučavali. »Kak bi bilou, če bi ge prva kak vüva, nazaj prišo? Ka praviš Barbara,« go je pito mali Lajči pa se že naraj smedjau. »Tou ne more istina biti. Zvün Sinija eške leko eden gor séde pa me ne moreš zgrabiti,« je Barbara nej dala valati, ka bi go leko stoj zgrabo. »Depa, če škeš, leko tou včasi naredimo, pa mo potem vidli.« »Leko, depa, ge bi škeu tak malo bole naprej biti. Dvejsto ali tristo mejterov bi mi zavolé bilou. Gvüšno mo prvi nazaj prišo,« se je mali Lajči kak kakša mala lisica eške bole smedjau. »Nega takšnoga na toum svejti, ka bi me zgrabo.« Tou je zaj trno dregnolo v gizdavost Barbare. Nej ena, nej dva, je brž za tou bila. Že se je vsedla na biciklin, samo aj njemi pokaže, kak una brž leko tira svojiva dva potača. Mali Lajči je odišo ta naprej pa eške malo tadale za ovinek. Tam je na ves glas skričo: »Demo!!!!« Kak je tou naredo, je že skou-čo na njivo z velikimi glavami kapüste. Tam se je nut potülo pa na skrivma gledo, ka bou, ka de se godilo. Nej dugo čako. Po poštiji se je pritirala Barbara. Zar je Sinija vse vüška metalo. Barbara je cejla repejča gledala ta naprej, če maloga Lajčiva zagledne. Depa, nin ga nej vidla. Eške bole je pedale klačila, samo aj ga zgrabi. Mali Lajči pa je samo čako, aj se tadale odpela. Potejm je zmejs med kapüstinimi glavami gor stanila črna Lajčijova glava. Pomalek je poglednola ta doj po poštiji, Barbare pa Sinija več nej bilou. Mali Lajči si je füčko ta do douma. Kak je na dvour prišo, že je čüo Barbaro pa Sinija. Zazavala sta ga pa iskala. Mali Lajči brž nazaj na poštijo stoupo. »Ja, ka je? Ka, zabloudila sta? Vej pa že sam skur zaspo, ka sem vaja čako,« se je znouva smedjau kak kakša mala lisica. »Na, vej pa vejm, name niške ne more zgrabiti.« Barbara ga je samo gedala. Nej pa nej je mogla vörvati, ka bi se kaj takšnoga leko zgodilo. »Lajči, tou ge ne vörvlem, ka bi ti bole brž nazaj prišo od mene. Tou nikak ne more istina biti,« njemi je nej dala valati. »Kak bi mi pa nej dala valati. Človeki so za takšo noge nej zavole. Človeki za takšo delo glavou tö trbej. Pa če bi malo bole z glavou delala, bi leko bile tri glavé v kapüsti pa nej samo ena. Ja, leko drgouč ovak bou. Depa, zdaj rejsan dem počivat. Od toga vsega sam trno trüden pa zmantrani grato,« je mali Lajči na velke zejvo pa šou nut. Barbara je gledala za njim, za njim je gledo Sini tö. Nika je nej razmo pa je pito: »Od kakši glavaj v kapüsti je gučo?« Barbara je nika nej prajla, samo je brodila, ka je nika nej vredi. Mali Lajči pa si je v künji nadejvo pun talejr kapüstinoga graja. Miki Roš Pet krougov Pismo iz Sobote Pet krougov se je zdignolo više nas, se je zdignolo više cejloga svejta. Ja, mamo olimpijado! Mamo takšo delo, ka zavolo njega leko vse drugo tapozabimo. Leko bi tou bila olimpijada, kak je vsakša druga, depa, nej! Nej, nej pa nej! Naši pojdje pa dekle so tak dobri v toum svojom deli spod tej peti krougov, ka nam srcé mlati kak zmejšano. Nika druge je več nej naprej valaun, kak samo tou, kak se tisti naši pa naše tam v Rusoškom es pa ta naganjajo. Zavolo nji je naš žitek znou-va blajženi grato. Nej dugo nazaj smo zvedli, kak smo nikšen nebesko velki kredit iz Merke doubili. Že smo se skur začnoli čemeriti. Vej nas je pa niške nika nej pito, naši prejgnji so tou skur na skrivma naprajli. Že bi se skur demonstracije vküper napelavale, depa, naša Tina je tou dola stavila. Ja, tam v Rusoškom je v enom ipi najboukša bila, naša sreča pa zatoga volo eške vekša kak pa njena. Sto pa de zdaj demonstrejro, če pa smo vsi vküper zlati gratali? Tak smo brž tapozabili na nouvo nevoulo, ka so nam go naši prejgnji zaküjali. »Tou je nikšen vrag vedo, ka de ranč tak! Ka de ranč tak, ka de ta naša najbouk-ša pa zdaj več niške ne guči od kredita, samo smo vsi skuznati od sreče, ka je ta naša tak dobra bila. Tou se zove psihološka bojna. Ja, prejk so nas lüčili! Gda nam šport dobro dé, nam pacin zdignejo, nouve porcije (davke) vönajdejo ali pa kak zdaj. Kak zdaj, nou-vi kredit gor vzemejo, ka mo ga mi doj plačüvali,« se je po pišlivoj glavej čouvo poštaš Karči. »Karči?! Ti nika prouti naši športnikaj gučiš?! Takšo ne delaj! Buma, takšo ne guči! Malo koulak sebe pogledni! Tej velki orsagi, ka gestejo, mi pa takši mali. Takši mali smo gé, zdaj pa pogledni, kak smo dobri gé, najboukši!« so prišle pene na lampe frizejri Paliji. »Ge bi krv dau za té naše pojbe pa dekle. Tak ka na meri me njaj.« Poštaš Karči pa nej bi biu poštaš Karči, če bi nej mogo tiüma biti. Globko si je zdejno, trno moudro pogledno pa si naraj tadale na glas brodo: »Pali?! Ti nika ne vejš pa nikdar nika ne ‘š vedo. Mi smo nika nej naprajli. Uni pa une so tou naprajli pa naprajle. Ka pa ti s tejm maš? Samo tou, ka si iz istoga orsaga pa nika drugo nej. Depa, vse tou nebesko dosta pejnez košta. Što tou plača? Tou pa se niške ne pita. Ge plačam pa ti plačaš pa mi vsi plačamo. « Tak je tou šlou tadale. Vsikši je kaj vedo prajti od toga zimskoga športa. Vsikši je biu za drugoga profesor. Pomalek mi je tou že više prišlo pa sam šou domou. Tam je nika ovak nej bilou. Sin pa čerka sta vüška skakala, ka smo dobri gé. Za njiva nej šoule, nej nika drugo nej bilou, samo tou, kak smo najboukši. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je gratala vcejlak ovakša. Cejle dneve je gé na televizijo gor zakeldjena pa samo tou gleda. Za njou več nega tisti skuznati serij iz Brazilije pa Mehike. Samo ešče tej pet krogouv njoj svejti pa nika drugo nej. Pa kak se una v tou razmej, je ranč tak tumačila tö. »Ja, tou so sveti krougi. Vejm, so je kakšnim svetcom doj vzeli pa je tak vküper zoženili. Zdaj nam vcejlak ovak svejtijo, kak pa više njivi glav. Ja, ja, sveta naša olimpijada,« je skur moliti začnola. Ge pa kuman čakam, aj ta evforija mine, aj nam žitek na stari ter pride. Vej brž po tejm tou zvekšoga tapozabijo, ka de že neške drugi emo sveto krouno više glave. Naši prejgnji pa do znouva kaj nouvoga vözbrodili, kak srmaka po žepki vdariti. Miki PETEK, 21.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 BIZGECI, RIS., 10.45 ALFA BETA, RISANI FILM, 11.10 BIZGECI, RIS., 11.15 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 11.20 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, IGRANA NADALJEVANKA, 12.00 MLADI LEONARDO: V ZRAKU JE LJUBEZEN, ANG. NAD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ODDAJA ZA OTROKE, 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.05 MUZIKAJETO: MLADI TALENTI, GLASBENA ODDAJA, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB: POGOVOR Z NEZNANCEM, 0.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFO-KANAL PETEK, 21.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 OTROŠKI KANAL, 10.15 MIGAJ RAJE Z NAMI: ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 10.45 ZOI SOČI 2014, 10.45 OLIMPIJSKI STUDIO, 11.00 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA, 11.55 HOKEJ NA LEDU - FINALE (Ž), 13.35 ALPSKO SMUČANJE - SLALOM (Ž), 14.45 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 15.20 BIATLON - ŠTAFETA (Ž), 17.05 ALPSKO SMUČANJE - SLALOM (Ž), 18.00 HOKEJ NA LEDU - POLFINALE (M), 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 HOKEJ NA LEDU - POLFINALE (M), 22.30 HITROSTNO DRSANJE, 23.30 IZGINOTJE ALICE CREED, ANGLEŠKI FILM, 1.10 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 22.02.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 7.00 VETRNICA, RIS., 7.10 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 TRNOVO ROBIDOVJE, RIS., 7.55 VETRNICA, RIS., 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 8.30 BINE: ELEKTRIKA, LUTK. NAN., 8.50 VETRNICA: ŽIVALSKE ZGODBE, 8.55 VETRNICA: NELLA PRVIČ PLAVA V LEDENEM JEZERU, 9.00 GREMO NA SMUČI, 9.25 MALE SIVE CELICE, 10.10 INFODROM, 10.30 KINO KEKEC: PREK VSEH OVIR, NORV. FILM, 11.50 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 12.20 MUZIKAJETO: INDIE ROCK, GLASBENA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.55 NA LEPŠE, 15.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.55 MOJ POGLED NA ZNANOST: AKAD. PROF. DR. IVAN BRATKO, DOK. ODD., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 NA VRTU, 17.40 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 22.05 POROČILA, 22.40 SVET BREZ KONCA: TRDNJAVA, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 23.25 OZARE, 23.30 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 INFO-KANAL SOBOTA, 22.02.2014, II. SPORED TVS 6.00 ZOI SOČI 2014, 6.00 OLIMPIJSKI STUDIO, 6.10 DESKANJE PROSTEGA SLOGA - PARALELNI SALOM, KVALIFIKACIJE (M IN Ž), 8.45 KRLING - FINALE (M), 10.10 DESKANJE PROSTEGA SLOGA, 10.30 SMUČARSKI TEK, 13.35 ALPSKO SMUČANJE, 15.20 BIATLON - ŠTAFETE (M), 17.05 ALPSKO SMUČANJE, 18.15 HOKEJ NA LEDU - TEKMA ZA TRETJE MESTO (M), 20.30 SOČIJADA, VEČERNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 21.00 BOB - ŠTIRISED, 21.30 HITROSTNO DRSANJE, 22.35 ARITMIJA, 23.20 ARITMIČNI KONCERT - ZEBRA DOTS, STUDIJSKI KONCERT, 23.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.20 NA LEPŠE, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 23.02.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.10 MINUTA V MUZEJU: VICTOR VASARELY: ALOM, 10.15 NAJBOLJŠA PRIJATELJA: NOGOMETAŠICA, NORV. NAD., 10.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.15 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.10 DEVETOŠOLCI NE JOČEJO, NIZOZ. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: 50 LET NA ODRU - ELDA VILER, 18.20 ELDA VILER VAM POJE, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST, DAN. NAD., 21.05 INTERVJU, 22.00 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 22.10 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DR. NATAŠA GOLOB, DOK. ODD., 22.40 POROČILA, 23.15 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: VSTAJA, DOK. SER., 0.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL NEDELJA, 23.02.2014, II. SPORED TVS 7.45 ZOI SOČI 2014, 7.45 OLIMPIJSKI STUDIO, 7.55 SMUČARSKI TEK - 50 KM (M), 10.45 BOB - ŠTIRISED (M), 12.00 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO 2016: ŽREBANJE SKUPIN, 13.05 HOKEJ NA LEDU - FINALE (M), 15.30 BOB - ŠTIRISED (M), 16.15 SOČIJADA, ZAKLJUČNA OLIMPIJSKA ODDAJA, 17.00 ZAKLJUČNA SLOVESNOST, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 ROKOMET - POKAL SLOVENIJE: FINALE (Ž), 21.30 DUŠA NARODA: PISANJE AMERIŠKE ZGODBE, DOK ODD., 23.00 ARITMIJA, 23.50 ARITMIČNI KONCERT - ZEBRA DOTS, STUDIJSKI KONCERT, 0.20 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 24.02.2014, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 MOJSTER MIHA, RISANI FILM, 11.30 PRINC KI-KI-DO, ANIMIRANI FILM, 11.40 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 11.50 VIKEND, KRATKI MLADINSKI FILM, 12.00 MLADI LEONARDO: ČAS TEČE, ANG. NAD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: POGOVOR Z NEZNANCEM, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TRNOVO ROBIDOVJE: VISOKO HRIBOVJE, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.30 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNI RAJ, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFO-KANAL PONEDELJEK, 24.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.35 MUZIKAJETO: MLADI TALENTI, GLASBENA ODDAJA, 9.00 OTROŠKI KANAL, 9.45 ZABAVNI KANAL, 10.30 DOBRA URA Z AKIJEM, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.45 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 16.10 NA LEPŠE, 16.35 INTERVJU, 17.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.10 KOLO, 5200 LET, DOKUMENTARNI FELJTON, 18.40 PRAVA IDEJA!, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: HARRY IN CHARLES, NORV. NAD., 20.50 QUIRKE, IRSKO-ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.10 ZABAVNI KANA * * * TOREK, 25.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 VETRNICA: SAMIRA GRE PRVIČ DRSAT, 10.45 FRANČEK SPET V ŠOLI, RISANI FILM, 11.30 KOYAA - LAJF JE ČIST ODBIT!, KRATKI FILM, 11.35 EKO SMETNJAKI, KRATKI FILM, 11.40 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 11.50 SONČNA LJUBEZEN, KRATKI FILM, 12.00 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 12.30 ODPETI PESNIKI: POBEG, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 NELI IN CEZAR, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK: ŠAL ZA SREČO, RIS., 16.15 BINE: ELEKTRIKA, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KONEC PARADE, ANG. NAD., 21.05 SLOVENCI IN 1. SVETOVNA VOJNA 1914 - 1918: KRVAVE GALICIJSKE POLJANE, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL TOREK, 25.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.25 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 8.30 RIBIČ PEPE: ČRKA B NA BLEDU, ODDAJA ZA GLUHONEME, 8.55 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.05 UMETNI RAJ, 15.35 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 17.10 GLASNIK, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 MOJ POGLED NA ZNANOST: PROF. DDR. NATAŠA GOLOB, DOK. ODD., 18.35 MUZIKAJETO, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 PAVLE MERKU, PORTRET SLOVENSKEGA GLASBENIKA, 21.10 LOČITEV, IRANSKI FILM, 23.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.00 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 26.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 BIZGECI RIS., 10.45 SAPRAMIŠKA 2, RIS., 11.15 BIZGECI, RIS., 11.20 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 11.30 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, IGRANA NADALJEVANKA, 12.00 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 12.25 ODPETI PESNIKI: DANE ZAJC: ZIMA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PUJSA PEPA, RIS., 15.45 MALE SIVE CELICE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA Z MILICO, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOBRODELNA PRIREDITEV, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 26.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 OTROŠKI KANAL, 9.15 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.40 DOBRO JUTRO, 14.20 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: 50 LET NA ODRU - ELDA VILER, 15.20 ELDA VILER VAM POJE, 15.45 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.40 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 21.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 SEVERNA STENA EIGERJA, NEMŠKI FILM, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 27.02.2014, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 BIZGECI, RIS., 10.45 PINGU POROKA, RIS. FILM, 11.10 BIZGECI, RIS., 11.15 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 11.25 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, IGRANA NADALJEVANKA, 12.00 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 12.25 ODPETI PESNIKI: DANE ZAJC: GOSTIJA PRI MATERI MIŠI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BELA: PETROVA NOVA PRIJATELJICA, RIS., 15.50 ADI V MORJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 GREMO NA SMUČI: 1. DEL, ODDAJA O ŠPORTU, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: CERKEV POD FRANČIŠKOM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 27.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 MALE SIVE CELICE, 8.50 VETRNICA: TOFU, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 EVROPSKI MAGAZIN, 15.05 SLOVENSKI VODNI KROG: VELIKA KRKA, DOK. NAN., 15.30 ČLOVEŠKI PLANET: MESTA - PREŽIVETJE V URBANI DŽUNGLI, DOK. SER., 16.25 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.15 TOČKA PRELOMA, 17.45 TURBULENCA, 18.20 ŽREBANJE DETELJICE, 18.30 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: SEVILLA : MARIBOR, 21.00 NANGA PARBAT, NEMŠKI FILM, 22.40 SAMOHRANILEC, ANG. NAD., 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI KANAL POZVANJE OPOZORILO!! SPREMEMBA DATUMA Slovenska Zveza Vas lepau zove 22. februara 2014 na 17. vöro v kulturni dom v Slovenskoj vesi na premiero dvej kratki iger, MILIVOJA MIKIJA ROŠA: HOROSKOP pa SEDALA. Igre zašpila v domanjoj rejči Malo gledališče DUO FODOR+ Slovenske zveze. Z veseljom Vas čakamo! FIGYELEM!!! IDŐPONTVÁLTOZÁS