236. številka.
Trst, v ponedeljek 2S. novembra 189S.
Tečaj XXHI.
v	_
,,Edinost" iah»ja dvakrat iu dan, rszun	in
praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Niirtu'ni na /.nafta :
Obe izdanji na leto . . . g!d. 21'— Za satno večerno iz-lanje . ,, 12' — Za po! leta, četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine He uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Tratit zjut-ranje Atevilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutninje Atevilke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.

Telefon Str. M70.
4 nvč.
V edinosti Je moftt
Oglasi
*e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poalana, osmrtnice in javne zahvale, domači ngluai itd. «e računajo po pogodbi.
Vsi dopiai naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopiai se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprnvni&tvo. Naročnino in oglase ! je plačevati loco Trst.
j VreilniStv« in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. I pravnlstvo, »d-j pravnlStvo in sprejemanje iuseratov
v ulici Molin piccolo Stv. 51, II. nadatr.
Udajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
IMliiaj 2f}. Cesar se je danes zjutraj povrnil nem kuj iz Gotlolo.
Dtlll^J 2(5. Vojno ministersvo je določilo, da we dan 2. decembra praznuje v vseh vojaških era-ričnih podjetjih, a plače da se izplačajo tudi m ta dan.
DlinaJ 2(5. (Gospodska zbornica.) Zbornica je sklepala o predlogu predsednikovem, naj se v posvetovanje o nagodbenih predlogah voli posebna komisija, obstoječa iz 25 členov, med katerimi naj bode 5 členov kvotne deputacije. Na to je resila zakonske načrte, ki so bili na dnevnem redu. Potem so se volili členi gornje komisije. Konečno se je vršila tajna seja.
Rerolln 2fi. Državni zbor se skliče za dan 6. decembra.
Potadam 20. Nemška cesarska dvojica je prispela ob 11. uri predpoludne semkaj, kjer jo je sprejeto ukupno državno ministerstvo. Državni kancelar je izrazil svoje veselje o srečni povrnitvi cesarske dvojice. Cesar je ministrom prijavil vspehe svojega potovanja na V stok, je govoril o politiškem položenju ob Sredozemskem morju inje izrazil svojo zadovoljnost na doseženih vspehih.
Bukarešta 27. Zasedanje parlamenta se je otvorilo s prestolnim govoru kralja.
Genova 27. Močan vihar je razbil svetilnik na pomolu Galiera; promet na železnici je pretrgan, vse hiše na morskem obrežju so rosno poškodovane, nekaj se jih je porušilo. Nemška kri-žarka »Hertha« je zadela ob ladij*- »Svila«. Obe ladiji sta lahko poškodovani.
San Reuio27. Hud viharje na zahodnji strani močno poškodoval pristaniščno obrežje. YTeč otrok so zgrabili valovi in jih (potegnili seboj; rešili so jih samo pet. Tudi v pokrajini je vihar napravil mnogo škode.
Pariz 27. Neki list poroča, da se je Ester-hazy v Amsterdanu predvčerajšnjem ukrcal v ladijo, ki je namenjena v Ameriko.
Atene 2(5. Poslaniki žtirih velevlastij so kralju slovesno naznanili imenovanje princa Jurija višim komisarjem na Kreti. Kralj je odobraval, da je p rine vsprejel to mesto in je v njegovem imenu izrazil zahvalo, za t rje vaje, da bode storil princ vso \iii: jtj v njegovi moči, da se naprav! mir hA O loku.
S severa.
m.
»Jednim z pozoruhodndjšich a dnložitejšich zjevfi v našem ehorvatskem narodne-politickčm živote jest novč a ve svyeh začatoioh d-jati moenč hnuti ktere ovliidlo srdce značnč časti naši ehor-vatfike mladeži. Miuime tu dorost stredoskolskv i universitnf. Jc to potesitolny zjev za nynejsieh smut-nych, rozhiCranVch pomerfi srbochorvatskyoh«. —■ (»Slov. Pfehled<, č. 1, str. 38.)
J)a! Tešilen je to znak za naše razmere, no, pa tudi ne samo tešilen, temveč tudi. . .
V življenju Hrvatov v Banovini vidimo dva zelo pomenljiva dogodka, ki sta tudi neposredna posledica naše prošlosti in nekaka de visa naše — bodočnosti.
Na jesen 189r>. 1. so bili pred si. sodiščem v Zagrebu hrvatski dijaki, na jesen 1H97. I. pak 1. r v a t s k i kmetje. Tako leta 1895. in leta 18^7. so bili zatvori polni . . . 18J>f). 1. sicer še ni bilo vrvi, no 185)7. 1. je bila tudi ta. Na vešalih so 1. 1898. zvršili svoje bedno življenje prosti kmetje iz tužnega Sjeničaka, kjer se je 1. 1897. odigral poče tek strašne tragedije. To so bili Marta Lončar, Tomo Lončar in Sava Mnnojlovid. Zob za zob — glava za glavo! Za tri uradnike — tri U meto. Žalostna jc bila sobota, 30. dan aprila letošnjega hita. Sprehajajočomu se ob (5. uri zjutraj po Zrinjevou v Zagrebu, mi je bilo grozno pri duši. Ni mi prijala atmosfera,'K da-si drugače prekrasnega sprehajališča . . .
Hrvatski dijaki so bili obsojeni na par mesecev. Sodišče jo zadostilo — pravici; vseučilišče pa še ni bilo zadovoljeno. Trebalo jo izključiti to izprijeno mladež iz svetega mesta znanosti; trebalo jc očistiti aulo revoluoijonnrcev! Izključili so jih.
Nekoliko teh »nesrečnih, zavedenih iu izkvar-jenih« duš je zabredlo v Prago, v to gnjezdo dela, v to zatočišče navdušenih Slovanov. Tu so videli ljudi, tu so videli delo, tu so videli napredek! Počeli so studirati češko politično življenje. Naleteli so tu na dogodke, kateri so precej slični njihovim. Videli so pa tudi, da so Oehi energičnejši, vztrajnejši, nego Hrvatje, da imajo boljšo sedanjost nego Hrvatje in tudi večo upanje na ugodnejšo in boljšo bodočnost, nego Hrvatje. Videli so vse to . ..
Evo »Hrvatske Misli«. Započeli so radikalno, nastavili energično, delali vztrajno, zvršili z lepim vspehom. »Hrvatska Misao« (Praga, leta 1800/1)7) nudi v svojih 8 zvezkih vrlo mnogo koristnega čtiva. Takoj je pokazala jasno: k » j h o č e.
»Hrvatje in Srbi smo jeden narod, dete jednega očeta! Tudi Slovenci so del tega naroda; na žalost so se tekom let od nas precej oddaljili.«
»Mnogi so se že poskušali na jedinstvu, ali vsi z nevspehi«. »Mi smo tudi počeli graditi blagostan naroda našega na temelju narodnega jedinstva z zaupanjem va-se in v narod n°v .
»Hrvatski Misli« so vzkratili poštni debit za Hrvatsko.
Mislili so, da se ideje ubijajo z vzkračenjem ?
»Hrvatska Misel« jc sicer prenehala, ali evo ti nadomestila — »Nove Dobe«, lista sjedinjene hrvatsko, srpske in «IoY<3oaČke omladine m književnost, politiko i socijalna pitanja. (V zlatnom Pragu 1897/98.) Kolike li razlike mej »Hrvatsko Mislijo« iu »Novo Dobo«! Kolik je tu že napredek v idejah, kolik v razumevanju in izvajanju istih ! Ne morem se tu natanjčnejše baviti s to prekrasno revijo, samo rečem, da je bila preučena za naše glaviee ... Ni so je umeli, niso jo podpirali! Ma-terijalen glad, najhujši glad!
In mladež v Pragi je brez lista . . .
Kaj pa v Zagrebu ? Niso-li izkoreninili vso zlo, vse zlodejce ... Ne! »Hrvatski Misli« v Pragi seje pridružila »Narodna Misel«, almanah hrvatsko-srbske omladine v Zagrebu. Duh, misli, ideje — iste kakor v »Hrvatski Misli«. AH ta almanah ni bil dovolj ; nekoliko njih je počelo razmišljati o hrvatsko-slovensko-srbskem perijodič-nem časopisu v Zagrebu. In evo — dva »borca kremenita«, dr. Franko P o toč nj a k in Eruzmo Barčič, sta razposlala poziv na jedinstveno delo-
vanje. Dne 1. svečana t. 1. jo izšel prvi broj »Narodne Misli« . . .
Smer in pisava lista nista ugajala madjsu-on-ski vladi v Zagrebu; plenila se je številka za šte"r^ vilko . . . Redakcija se je ponosno upirala sili z rdečim svinčnikom . . . ali kri ni voda — vsaj dovolite, da se poslužim pristno narodne fraze. »Narodna Misao« je morala začasno prenehati . . .
Radikalni naš duh ne ugaja konservativnim dušam.
Sedaj je omladina tako v Pragi kakor v Zagrebu — brez lista.
Slovenci smo s početka gledali vse to gibanje nekako čudno, ali, ko smo preštudirali v nekoliko to mladež iu te ideje, postali smo tudi mi — isti . . . Priklopilo se nas je nekoliko temu mlademu gibanju in ni nam žal; našli smo ljudi, ka-koršne smo že dolgo trebali.
Ne oslanjamo se na nikake pergamente, na nikake privilegije z »koža magarečih«, na nikako listine iz dob starodavnih ! Mi se oslanjamo jedino na-se in narod naš —saj »Bog jo visoko, Car daleko.«
Zadača nam, mladeži, jc ta, da temeljito preštudiramo vso sedanje društveno gibanje. Mi nočemo za sedaj iz sebe nikakih specijalnih n. pr. književnikov, profesorjev, advokatov, uradnikov itd. Mi hočemo samo tj udi j, ki bodo svestni samih sebe, ki bodo znali: čemu so na svetu !
Mladeži ne sme biti več idejal: p o p i v a-nje za narod, »umiranje za narod« itd. Mi nočemo za narod »umirati«, temveč delati zanj, zanj žrtvovati svoje silo. Nam mora biti prva naslada delo, težko, pozitivno delo!
Hrvatje, Srbi in Slovenci smo faktično jeden narod — iu ako bi tudi ne bili, morali bi ga
stvoriti radi bodočnosti naše!
Naprej ! Na delo — sa j: Mnogo dura v gnlovje, mnogo v sćrdcje ognju!
A. V. K ol c 6 v.
V Pragi dne 24. novembra 1H98.
A. K. G.
Politični pgreled.
V Trstu, dne "28. novembra. Zahteve Slovencev pred izvrševalnim odborom desnice. »Politik« javljajo z Dunaja: Zadnjič žo se je poročalo, da je zastopanje z slovenskim šolstvom od strani naučnoga ministerstva bilo povodom ostre kritike v »Slovanski krščansko-narodni zvezi« vodenja naučnoga ministra Bvlandta. Kor pa so je omenjena skupina obrnila do izvr-ševalnoga odbora večine, je sklical vitez Jtuvorski reSeni odbor v sojo, v kateri sta poslanca Povše in Robič predložila pritožbe ter poročala o uprav nezaslišanem postopanju naučno uprave zlasti na Koroškem, Štajerskem in Goriškem. Ta opisovanja in te tožbe slovenskih zastopiukov so bilo tako prepričevalne, tla je eksekutivni odbor po predlogu viteza Ja\vorskega sklenil soglasno, da bodo zahteve Slovencev p o d p i r a I n a j o d 1 o č-neje ter se potegoval za to, da se to zahteve uresničijo. Umestno bi bilo res, ako bi so gospod naučni minister osebno seznanil z šolskimi odnošaji v jugoslovanskih pokrajinah: na takem inspekcijskom posvetovanju bi so overil tudi, da je Sloveneev tudi na Koroškem, o katerih ekzistenei v toj deželi, grof Bvlandt niti ni vedel do sedaj.
Načrt čudne adrese do krone so predložile opozicijske stranke zbornici poslancev v Bu-dimpeiti. Res je sicer, kar pripovedujejo gospodje «» grosnih nasilstvih, ki jili je zakrivil grof Banffv o zadnjih volitvah, ali gospodje pozabljajo, da na Ogerskem delajo vse vlade tako, ako hočejo vzdržati in ohraniti madjarsko nadvladje in tiranstvo v deželi, ki po »voji večini ni madjarska. Ves /istem na (»gorskem, vse to madjarsko nadvladje je jedna sama velika prevara in falzifikacija. A za takofal-ziflkovanje so navdušeni tudi gg. iz opozicije in vemo, da l>i prav ti gospodje sipali ogenj in Žveplo, ako l»i se prigodi 1 čudež, da hi na Ogerskem res prišlo <1„ vlade, ki hi Imtela res svol>odnih volitev, čemur l.i seveda bila posledica to, da bi narodnosti prišle do veljave, da bi nehala falzifikacija in da bi zbornica v Budimpešti ne bila več madjarska. Mi bi stavili, da bi isti politiki, ki se zdaj zgražajo nad falzifikacijami barona Banttvja, kar divjali, ker se je falzifikacija nehala. Pa šc nekaj. Opozicija trdi v svojem načrtu, da baron Banffv in njegova večina izpodkopujeta ugled parlamentarizma in da rušita ustavo, sami pa zahtevajo od krone, naj kar odstrani to vlado in naj ona pomaga opoziciji do moči, zahtevajo torej od krone očitno protikonstitueijonelno postopanje. Oudni so ti madjarski gospodje: drug na druzega kažejo s prstom, pa so vsi jednako črni.
Sklep miru med Špansko in Zjedi-njenimi državami. Zadnji čin te tragedije seje približal svojemu zaključku: danes ali jutri'se podpiše definitivna mirovna pogodba. Zastopniki Zjo-dinjenih držav so bili neizprosni v svojih trdih pogojih, zastopniki Španske »o protestovali kolikor se je dalo -- ali dalje preko protestov ni segal njihov odpor. Španjska mora izpiti kelih pelina do dna, mora ga, ker nima več moči, da bi ga odbila od sebe, in ker nima tudi prijateljev, ki bi se hoteli zavarovati zanjo. Španska je toliko kak žrtvovati neha lu biti kolonijalna vlast. Žetev Zjedinjenih držav je ogromna — to so bili tudi, kakor smo mi trdili vedno, tisti namišljeni »etični«, »človekoljubni« nameni, radi katerih jo Amerika začela ta boj. Drugo vprašanje pa je, da-li ne pridejo Kubanci in prebivalci Filipin z dežja pod kap ? !
Domače vesti.
Obdn! /J>or političnega društva »Edinost«.
Po neljubi pomoti je v večernem izdanju minole sobote izostal zaključek poročilu o tem občnem zboru. Zaključek se je glasil:
Nadalje je doposlal na zbor veleč, dekan in deželni poslanec Josip Kompare nastopno pismo:
Osp, 12. novembra 1898.
Veleoenjeni g. predsednik!
Prav žal mi je, da se osebno ne morem udeležiti shoda polit, družtva; zadržuje me bolezen, ki me muči od 1. tega meseca.
Shodu želim najboljega vspeha, t. j., pok rep-č a n j a narodnih sil! Naše razmere so tako zamotane, in sedaj v taki temi, da ne more nihče ni približno označiti polažaja. Mi v Istri smo v položaju takem, da rečem lahko: narod obupa, ali pa krone......kam ? Bog ve kam!
Srčen pozdrav
J o s. K o m p a r e.
Kratko zahvalo zborovalcem na uzornem vedenju in zanimanju za razprave je predsednik Man-did zaključil ta velepomombni shod.
Bila je 2. ura popoludne. Ako pomislimo, da je začelo zborovanje ob i>. uri predpoludne, da je bila dvorana ves ta čas lepo polna, da mnogo njih radi opravkov niso mogli ostati ves čas, ampak so ljudje odhajali in prihajali, smemo reči, da je bil to zbor velečasten toliko po zanimivosti razprav, kolikor po številu udeležencev. O tem znameuitem shodu spregovorimo še podrobneje.
Za jubilejno dijaško ustanovo došli so začasnemu odboru Bledeči darovi :
Gosp. Fran Kalister......2000 gld.
Tržaška posojilnica.......200
Mil ia Truden ........100
Ivan Munkoč ........100
Josip Mahne.........100
Anton Žlogar, župnik v Kranjski gori 1 „ Pevsko društvo »Zvon« na Opčinah
(čisti dohodek veselice 26. jun. 1898.) 35 Goriup Alojzij, Prosek..... 10 „
Pogorclec Ante, potestnik in trgovec	
na Greti .........	60 „
Rodbina Marftkova v Trstu . .	20 „
»Delalsko podp. društvo« v Trstu	200 „
Jakob Gomilščak, profesor veronauka	
na c. kr. realki v Trstu ....	10 „
Matej Andrejevih Trnovec, tržaškega	
višega sodišča sAvetnik.....	10 „
Ivan Jesenko, c. kr. giinnaz. profesor	
v Trstu..........	20 „
Vekoslav Furlan, ces. kr. računski	
svčtnik ....	f»
Skupaj 2X»S1 gld.
Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. (i o-stav Gregor in v Trstu (Via Molin piocolo štev. 3).
Poživljamo vse naše rodoljubno občinstvo tržaško in primorsko, da izdatnimi darovi podpre »Dijaško podporno društvo«, ki se ustanovi v Trstu o petdesetletnici vladanja našega cesarja, kateremu društvu je namen podpirati vse primorske slovenske in hrvatske dijake, ki bodo študirali na tržaškem gimnaziji. Naš boj za ravnopravnost našega jezika v cesarskih uradih otežuje najbolj okolnost, da nimamo zadosti slovenskih uradnikov. Koliko nadarjenih mladeničev primorskih mora se odreči študijam, ker jim nedostaje gmotne podporo! Temu nedostatku skušalo bode odpomoči novo društvo in dolžnost je vsakega zavednega Slovenca, da se po svoji moči spomni tega društva, ki postane jedno najvažnejših v nas. V vedi je moč ! Bodočnost naše učeče se mladine je bodočnost milega nam naroda!	ODBOR.
Infamlja! Druge besede ros ne vemo, katera bi bila primerna za (»značenje postopanja, katero hočemo pribiti tu v večni spomin in pa v izgled, kako daleč more sezati hinavslvo političkih strank in kako trdna je vera glasil takih strank v — slepoto lastnih čitateljev! Kajti treba res slepote za politiške barve in pravo nebeške nedolžnosti, ako tak spoštovani in verni čitatelj ne vidi in ne opaža, kako njega voditelji in njihova glasila gazijo in teptajo prav ona načela, o katerih govore noč in dan, zjutraj, opoludne in zvečer, ob umestnih in neumestnih prilikah, da so to njihova načela, da so to kardinalne Jtočke politiškega veroiz-vedanja njihovega !
Gororimo o trž. soeijalistih in specijalno o listu »Lavoratore«. Slučaj, o katerem hočemo govoriti, pa je res tako kričeč, in zajedno tako poučen in značilen, da bi nikakor ne hoteli, da bi mogel sumiti kdo, da smo, prelagajo stvar na slovenščino, kaj pretvorili, ali kaj tendeneijozno zasukali. Zato hočemo navesti izvirnik onega dela neke notice v »Lavoratore«, ki jo moral vzbuditi najglobejo indignacijo v vsakem poštenem človeku.
»Lavoratore« prave uvodoma, kako da se je morala čudna zdeti vsakomur tista fenomenalna naglica, s katero so so vršile razprave proti Devincem in Nabrežineem. Taka procedura »on bloc« da je nekaj novega v sodnih analih. On pa da ve vzrok tej naglici. Vzrok daje bil 2. december, cesarjev jubilej! Obtoženi da imajo gotovo kakega »svetnika« — zaščitnika gori na Dunaju, ki jim je zagotovil p o m i 1 o š če n j e tem povodom.
Potem pa nadaljuje:
»Ecco un argomento dol <|iude i deputati »cosidetti liberali« delle uostre province dovreb-bero oocuparsi a preferenza obe di altre questioni oziose e addirittura malsane, oome appunto <|uelle di lotta nazionale.
Altri partiti, e particolarmonte il nostro, die-dero il buon esempio in tale oggetto.
Faeeiano altrettanto i deputati liberali.
L' imparzialitil e 1' indipendenza doi giudici implioano i sommi interessi di tutto il popolo. A <|uesti sommi interessi ha da volgersi 1'oechio vi-gile <li coloro, obe dal popolo ebbero il mandato di rappresentarlo.
Noi, socialisti, non siamo quei sonza patria oho gli avversari nostri credono; ma vogliamo obe le <(iiostioni nazionali non formino ineeppamento ali' interesse generale, nfe servano tli pretesto alla persecuzione, ali' odio, ali' ingiustizia. Pereif> dunque segnaliamo il fatto, grave sempre e forse non nuovo, di alte inlluenze, oho tontano di modificare il eorso dolla Giustizia.
II poricolo si fe segnalato: ognuno faecia, adesso il suo dovere«.
To se pravi na kratko: Tako zvani liberalni poslanci naj bi se bavili s to stvarjo. Nepristranost in nezavisnost sodnikov sti v interesu vsega ljudstva. Socijalisti niso taki brezdomovinei kakor mislijo njihovi nasprotniki. Zato opozarjajo na to dejstvo, to vsakako težko dejstvo, in morda ne novo, dejstvo visokih vplivov, ki akusajo pre-menitl smer pravosodja, »varnost Je označena: vsakdo naj stori sedaj svojo dolžnost!
Marsičemu smo že vajeni od strani laških takozvanih soeijalistov, ali take infamije pa vendar še ne! Pomiloščenje spada mod prerogative krone, in le skrajna brezobraznost mora spravljati to pravico v zvezo z neodvisnostjo sodnikov. Ali to ni še najhuje; uprav grozno pa je, da sooijalistiški list, ki sicer vedno grmi proti policijstvu, proti trd<»srčnosti sedanje uredbe človeške družbe, proti strogim kaznim, proti zaporom proti narodni tesnosr-čnosti, injza svobodo in za humaniteto, da isti list kar hkratu poživlja najbolj fanatično narodno stranko na vojno proti poni I iošeenjit, ne morda kakih oblastnikov, bogatinov ali buržeoazijcev, ampak siromakov I/ najnižih slojev ljudstva!!
To je nečuveuo, to je škandal, to je taka infamija, da jej ne vemo prave besede v ozna-eenje! A na kulminacijo so povzdiga stvar po dejstvu, da je velikemu delu teh siromakov bil braniteljem mož, kije glavni urednik »L a-voratora«, da se torej pod nj e g o v i m vodstvom š čil v a proti temu, da bi bili deležni cesarske milosti oni, katere je zagovarjal on sam!
Nota bene: mi no bi imeli nič proti temu, ako bi »Lavoratore« načelno obsojal vsaki izgred, vsako nasilje. Ali mi se spominjamo, kaj se je letos godilo po Italiji in sosebno v Milanu, kako so se podirale hiše, kako se jo plenilo, kako se je sekirami žugalo celo bolnikom v posteljah, kako so hoteli postelje bolnikov polivati petroljem, kako so morali umirajoče žene hitro nositi v hleve, (kjer so potem izdahnile svojo dušo), da so jih rešili pred poživinjenostjo izgrednikov itd. Kaj so bili izgredi v Devinu v primeri z onimi v Milanu?! A spominjamo se, da je takrat »Lavoratore« prav odločno jemal v svoje varstvo te vse drugačne »agrossori« in »demolitori«, kako je psoval italijansko oblasti radi kazni, ki so zadele izgrednike! Glede Devincev pa mu no zadoščajo izredne strogo kazni, ue zadovoljuje se stem, da je kazenskemu zakonu zadoščeno v polni meri, ampak tira svoj srd, svojo jezo in svojo maščevanjaželjnost tako daleč, da sumniči oblasti in da ščuva itak že preveč naščuvano italijansko javnost, zato, ker se boji, da bi bili siromašni Devinci in Nabrežinei deležni cesarske milosti!
In zakaj? Odkodi ta razlika? To jc jasno: v Milanu so bili izgredniki Iralijaui, tu so Slovani! Narodni moment jo jedini vzrok, da »Lavoratore« vidi tu črno, kar je bilo tam belo in narobe.
Ako je to socijalistično, ako je to internacionalno, potem smemo pač reči, da je ves socija-lizem jedna sama velika laž, jedna sama velika prevara, zločiu na onih siromakih, ki v svoji slepi veri in zaupljivosti verujejo v socijalizem in dopri-našajo — žrtve zanj.
Dalje se pač ne more segati v nezvestobi do načel, katere ti ljudje v jednomer valjajo po ustih! Dalje ne morejo sezati zloba, hinavstvo in drznost, s katero se za namišljeni internaeijonalizcm skrivati najhuja — narodna mržnja in iz iste izvirajoča maščevalnost, naperjena proti slovenskemu življu v deželi!! »Rdeči prapor« nam je zaklical nedavno: Studirajte socijalizem! No, sedaj smo dobili kričeč, dragocen prispevek za sodbo in obsodbo socijalizma — vsaj tržaškega! Sodbo, katero izrekamo jedno samo besedo — infamija!!!
Slovenkam v Devinu. Iz K o n j i o na Štir-skem nam pišejo: V morebitno porabo Vam pošiljam tu prepis pisma, ki ga je pisal naš samski klub zavednim Slovenkam v Devinu: gospodiči-nain Ples in Šolo :
» Mi lostna gospica!
Vam in Vašim tovarišicain v velepomembnem procesu izrekam v imenu konjiškega samskega kluba navdušeno občudovanje.
Narod, ki si je vzgojil takih hčerk, sme zaupljivi) zreti v bodočnost.
Mi slovenski samci prisegamo, da so bodo naša sroa vnemala le za tako zavedne Slovenke —
mi prisezamo, da »i bodemo zbirali družice za življenje le v zavednih Slovenkah, kakor ste Vi in tovarišiee tam na obalih sinje Adrije.
Dal Bog, da se Vaša zavednost kmalo naseli v srea vsega slovenskega ieastva!
Kličem Vam vsem gromoviti »Živele!« ter beležim z rodoljubnim pozdravom
Ivan H o ž m a n I. r., predsednik samskega kluba v Konjicah.
K vprašanju poboljšanja učiteljskih plač nam pišejo iz Goriee: V svojem zadnjem članku »Odkrita beseda gg. učiteljem« <te izrazili željo, da bi Vam goriški krogi pojasnili, kako je prav za prav z onimi 100.000 gld., kateri znesek ponujajo baje Italijani za zboljšanje gmotnega stanja učiteljem na Goriškem. Tu imate pojasnilo: 0 teh
100.000 gld. so slovenski deželni poslanci izvedeli ie le sedaj iz časopisov! V tem dejstvu je menda pojasnila dovolj, zakaj niso mogli vsprejeti te laške »ponudbe«.
Gospod urednik! Vi ste rekli sicer, da ne bodete polemizovali več, ker ste že povedali, kar ste mislili povedati. No, vendar Vas prosimo, da dovolite pa nam le jedno kratko opazko.
Učitelji-dopisniki zanikujejo odločno, da bi bili po naročilu vlade začeli gonjo proti slovenskim poslancem. Z a večino gg. učiteljev-dopisnikov velja to prav gotovo, za vse pa ne! Za pričetnike ne! Evo Vam dokaza. V isti hip, ko sta »Slovenski Narod« in dopisnik-učitelj v »Edinosti« jela govoriti o onih 100.(X)0 gld., j el j e govoriti okolo tudi okrajni glavar goriški!! Torej so vedeli o stvari učitelji-pričetniki te gonje in — vladne osebe, dočim gg. poslanci niso prav nič vedeli o tem!! Kaj in kako mora sklepati iz tega?!.
Veliko poplavo smo imeli v noči od sobote do nedelje po mestu in izven mesta. Zlasti v Bar-kovljah je poplava napravila veliko škode. Od tam nam pišejo včeraj zjutraj: Gospod urednik! Že dvajset let je minulo, odkar ni zrlo našo oko tako razburjenega in silnega morja, razjarjenega po močnem južnem vetru, kakor je bilo sobotno noč. Ta noč je bila res grozna! Ljudje, stanujoči ob mira-marski cesti, niso zatisniti očij vso noč, boječi se kake grozne katastrofe. ViBoko in močno bučeče valovje, — bila jo namreč čez noč velika plima — oblivalo je in tako močno razoralo rečeno cesto, da je popolnoma zaustavljena vsaka vožnja proti Miramaru. Na istej cesti leži vse polno grušča in cel<5 ogromnih sten. Človeku, bodečemu po cesti, se zdi, da hodi po kakih razvalinah. Z barkov-Ijanske ladjedelnice je odtrgalo ljuto valovje štiri veče in jedno manjšo barko, katere so se, vsled močnih sunkov in udarcev ob obrežne skale, zdrobile na prav drobne kosce; dve drugi ste pa močno poškodovani. Ubogi ljudje, kako naj si nabavijo druge, ko so bile isto (razun pičlih, a žalibog od trtne uši že skoro uničenih vinogradov) njihovo VSB, z čemer so preživljali sebe in ubogo družino. Skoda znaša uad 2000 gld. Nesrečni poškodovanci se imenujejo: Franc Martelano (Puš), Matija Per-tot (Tiče), Mihael Martelano (Ciukvina), Kristijan Cuban, Anton Martolanc in Jurij Martelano. Upa se, da slavna c. k. pomorska vlada no zapre duri nesrečnim poškodovancem, ampak, da jim pomore iz sedanjih stisk, kolikor ji bode mogoče, in to čim prej, tim bolje.
Razun tega je opaziti še drugih šleod in to v veliki meri v kopeljih znanega Cesarja, kjer jo valovje polomilo, razbilo in odneslo vse, kar jo lo moglo, tako, da bode moral g. Cesare šteti lepega denarja za popravo istih.
Na železniški progi državne železnice pod Greto jo tudi vse razorano in grušč je popolnoma zagrnil progo najbližjo obrežju, tako, da se vagoni, ki so sedaj slučajno na istej, ne morejo toliko časa premakniti, dokler se proga no očisti do dobra. Tudi iz drugih krajev, ležečih ob morju, čuje se žalosten glas o velikih škodah. Valovje se huduje šc vedno, a ne več tako močno.
Opaž o vale c.
Slovenščina lil naši uradniki. Iz Rogatca se nam poroča: Nek tukajšnji uradnik zna sila malo slovenski. Nedavno je vprašal nekega kme-tiča: »Ali ste pezioar (posestnik)?« Kmet ni razumel tega toi se jo odrezal: »Gospod, jaz nisem presica!« — Nekemu kmetiču pa jo taisti gospod, sedč za mizo v svoji uradni sobi, zaukazal: »Stopite prek!» (pač mesto »naprej«) in kmetič se je začel spravljati na mizo, da bi prišel »prek«. Ali ni
to gorostasno? In takih uradnikov, ki tako bore malo znajo slovenski, je dve tretjini na Spodnjem Stajarskem.	»SI. Gosp.«
Nekaj za smeh. Bilo je nedavno o priliki nekih izgredov nekod — v Evropi. Politična oblast je poslala močno oboroženo silo na lice mesta pod poveljstvom mladega političnega uradnika. Ta pomoč pa je prišla, kakor prihajajo navadno dobre misli in brizgalniee gasilcev — prepozno. To je : ko je že vladal popolen mir in ko je bilo »delo« že dovršeno. To sicer ni bilo nič hudega, a mlademu političnemu uradniku ni bilo prilike, da bi pokazal svojo gorečnost in svojo eneržijo. Toda njega ni to motilo prav nič. Vel se jo kakor da še najmogočnejše plapola plamen upora, izdajal je vsaki hip novih ukazov in odredeb, in vse v ojstrem slogu, mogočnim naglasom. Stopal je po kraju kakor kak Alba med Nizozemci. In glej čudo! — Vkljub temu je ostalo prebivalstvo povsem — mirno!! Njegovi viši pa so hvalili njegovo eneržijo in neumornost. Toda, tudi nesreča ne počiva nikoli! Nekega dne jo izdal strogi ukaz: »Ob 7. uri zvečer morajo se zapreti vsi javni lokali in vse hiše sploh in vsi prebivalci morajo od 7. ure zvečer naprej — spati!« Ta odredba je vzbudila splošno začujenje, tu in tam tudi ogorčenje, a največ smeha. — Prišel jo tudi h krčmarju, kamor je on z 7 oficirji, odlično družbo, vred zahajal obedovat in večerjat. Tudi tam jo ponovil ta svoj ukaz z naglasom, seveda, ki se spodobi nasproti upornikom. Ko ga je krčmar vprašal ponižno, kaj da naj store, če ne bodo mogli spati, odrezal se je naš Alba : »Morate!«
Zvečer malo prod 7. uro so prišli oficirji in nekateri drugi v krčmo ter se niso malo začudili, ko jim je krčmar povedal, da noeoj ne bo nič z večerjo, ker mora takoj zapreti ter leči spat in se tudi zares pogrezniti v spanje. »Budalost!« — je zakričal neki oficir — »ali naj stradamo radi onega .... Zaprite njega ven, a nam postrezite kakor se spodobi poštenim ljudem!« Krčmar se je res dal omehčati, zaprl je sicer gostilno, a svoje goste je pogostil pošten«). Kmalo potem je potrkal nekdo na vrata. »Kedo je?« je vprašal krčmar.— »Jaz sem, politični komisar! Odprite!« bil je odgovor. »Kaj bi radi? Ali seje zgodila kaka nesreča?« jo vprašal krčmar, ki je bil ob enem župan. »O ne, večerjat sem prišel!« je odvrnil prislec. »Žal mi je«, je odvrnil krčmar, »kajti sedaj moramo vsi spati«. »No, no, meni že lahko odprete«, ga je tolažil lačni komisar! »Nikakor ne!« je odvrnil krčmar. »Odredbam oblasti se moramo pokoriti VBi. Pred zakonom smo vsi enaki! Sploh pa bi vam ne pomagalo, tudi če Vam odprem, ker so so vsi moji, pokorni državljani, vsled Vašega ukaza po-greznili v globoko spanje. Klanjam se!« In gospod komisar je moral loči oni večer brez večeijo, ker so bilo tudi ostale krčme vse zaprte. Pri županu zbrana družba pa se je gostila do pozne ure; tudi smeha ni manjkalo na račun izključenega lačnega, progorečnega komisarja!
Napad na g. Gombača. Sodišče v Brežicah je že pričelo preiskavo radi napada na potovalnega učitelja g. Gombača. Jednega napadalca so žo prijeli.
»Slovansko pevsko društvo« v Trstu pri-priredi torej svoj veliki koncert v soboto decembra. Imeli smo priliko poslušati nekatere vaje in se nismo mogli načuditi veliki požrtvovalnosti gospoda pevovodje. Trudi so neopisno mnogo in to ni čudo, ako se pomisli, da se bodo na koncertu pele krasne a silno težke pesmi, kakorsna je na pr. FSrsterjeva »Ljubica« in Vodnikov venec. Dobro peti take pesmi ni lahko, od »Slovanskega pevskega društva« pa se pač ne more misliti, da bi ne bilo gotovo svoje stvari. Zato se že naprej veselimo užitka, ki ga pričakujemo od umetniškega večera prihodnjo soboto.
Delavsko podporno društvo poživlja vse one člene, ki so vložili prošnje za jubilejski dar, da se zglase prihodnji petek, dne 2. decembra od 12. do 1. ure popoludne v društvenih prostorih, kjer se razdele darila.
Isto javlja, da društveni prostori ostanejo dne 2. decembra zaprti.	Odbor.
Odbor »Tržaškega podpornega in bralnega društva je odločil znesek 100 kron v proslavo petdesetletnice za svoje najrevniše člene in udove bivših mnogoletnih členov. Prošnje je uložiti v društveni pisarni do srede due 30. t. m.
Za podružuieo sv. Cirila in Metoda na Greti je nabrala izredna družba, pijoča pikolit pri »Narodnem eksekutorju« v Barkovljah, 4 krone. Brzojavni promet /. San Nalvador-jem.
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja : Brzojavke, namenjene na San Salvador, podvržene so vladni kontroli v Libertad-u.
Popravek. Z Dunaja nam pišejo: V notici, ki smo Vam jo bili doposlali o Aškerc-Hribarje-vem častnem večeru v dunajski Sloveniji, se je urinila, po pomoti, beseda »najmlajšima«. Dotični stavek se mora torej glasiti: »akademično društvo »Slovenija« svojima častnima členoma itd.«
Akademično društvo »Slovenija« na Duna-Ju priredi dne 2. decembra 1.1. svoj III. redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Oitanjo zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. čitanje zapisnika občnega zbora bratskega društva »Triglava«;
poročilo odborovo; 4. slučajnosti. Lokal: Ke-stavracija Robitsehok I. W i ppl i n ge rstrasse. — Začetek ob 1/aH. uri zvečer. Slovanski gostjo dobro došli!
Štajerske novice. Dne 14. t. m. so je v Podgorju pri Slov. Gradcu ubila slovaška krošnja-rioa Marija Bunčak. Natovorila si je mnogo blaga, a na strmi poti se jej je izpodtaknilo in padla je v brezno, kjer so jo našli mrtvo. — V Šoštanju je dno lil. t. m. utonil Marko Puc, delavec v on-dotni tovarni. — V St. Lenartu nad Laškim Trgom je bil dne 20. t. in. dobro obiskan ustanovni shod ondotnega novega bralnega društva. — V Ptuju so se sprla dva častnika in neki civilist. Častnika sta konečno potegnila sablji in nevarno ranila civilista. — Dno 20. t. m. je v mestu Ptuj in v okolici divjal strašen vihar. Utrgal se je oblak in lilo je kakor iz vedra. Na mnogih krajih je udarila strela.
Urednik „Obzora'4, gospod prof. Josip Pa-Barič jo dne 24. t. m. popoludne nastopil svojo kazen — štirimesečno ječo — v sodnem dvoru v Zagrebu. To kazen je menda ujel vsled prakse, ki so jo uveli na Hrvatskem po velikem »svobodoljubju« — »čistih«. A ti čisti so jako motijo, ako menijo, da jo tudi po zakonih javne morale žo čist vsakega madeža oni, ako jo spravil svojega nasprotnika v zapor. Sodnik mora soditi po črki pisanega zakona; a kolikokrat so dogaja, da obsoja, ker mora, ker ga v to sili dasi bi noredkokrati, ako bi smel slušati svoje ineneiije, ono uverjenje, ki je nosi v srci o vsej stvari, najraje osvobodil obtoženca in posadil na obtožno klop — tožitelja. Zapor jc neljuba stvar za vsakogar in tudi za gospoda Pasariča, ali v glavnem ne treba, da bi se žalostili vsi oni, katere so »čisti« spravili v zapore — in jih najbrže spravijo še —: no treba se jim bati, da se jim je poslabšalo moralno stališče pred svetom, najmanje pa nasproti — »čistim«, ki od zgolj in same čistosti lep dol svojega življenja zgubljajo po sodiščih. In že naše priprosto ljudstvo ima svoje posebno me-nenje o takih ljudeh, ki nikjer drugje ne vedo iskati svoje časti, nogo na kazenskem sodišču.
0 razpravah proti Nabrežlncem in l)e-vinčanoui piše praška »Politik« na razsežno. Zatrdivši, da jo vedenje primorskih italianissimov na dan smrti cesarice Elizabeto bilo v povod tem izgredom, pravi praški list, da so kazenske obsodbe po svoji strogosti provzročile splošno v z-gledavanje. Tudi drugod — tako nadaljuje »Politik« — so so dogodili slični in celo več i ekscesi, ali tako strogih kazni ne nahajamo v kazenskih razsodbah. Obtožbe se glase vse skozi na zločinstva, za kakoršne je naj, veča kazen določena s petimi leti. Kar seza čez to mejo, spada pred porotno sodišče, ('e so torej na izgredih ni dogodilo nobeno zloč'nstvo, ki bi so više kvalifikovalo v meri kazni, potem je to vsa-kako okolnost, katero treba jemati v poštev o splošnem presojanju dogodivših se kršenj zakona. Navadno so v takih slučajih sučejo razsodbe v prvi polovici maksimumn, da, v slučajih, v red nji h posebnega ozira, poseza sodišče celo pod najmanjo mero kazni. V predstoječem slučaju pa se gibljejo razsodbe večinoma v drugi polovici ali celo tesno blizu maksimuma.
»Politik« govori potom podrobno o slučaju Plesovem in zaključuje vsklikom, katerega — si ne upamo zapisati!
Iz-pred porotnega sodišča. Razprava proti Petrouio, ki je obdolžen, da je ob smrti svojega bogatega dobrotnika Scandelle podložil oporoko, s
katero je imenoval sumeča sebe dedičem velikega premoženja, se je nadaljevala včeraj in tudi danes Se ni dovršena. V soboto popoludne so se čitali razni kazenski spisi, a med istimi je biln velozani-mivo i/.vestje dveh izvedencev pisavi, katero je bilo predloženo že na eivilnopravdni razpravi. To i/vestjo osuplja nekako človeku po svoji — kako hi rekli hitro? dalekosežni podrobnosti in sa-mozavestnosti. I'vodoma govori to izvostje o znanstveni strani presojovanja pisave in govori ]>otein na sintetičen način o vplivu enačaja na pisavo človeka. <> predloženih jima pisnih trdita obtoženca z vso gotovostjo, da jib je pisal pokojni Seandella, dočim so na drugih dokumentih, zlasti oporokah, črko zložene umetno in je videti,da jo pisava ponarejena. Izvostje govori dalje, kako se pisne poteze podedujejo istotako kakor se podedujejo moralne lastnosti. Izvedenca trdita po pisavi so-obtožene Marijo Bachioeco o značaju iste, ter pravita, da je ista nagle jeze, malo pridna v lišnih opravkih itd. O Alojziju Petronio pa pravita, da je nervozen, imetjaželjen, skop, blepen po dobičku, da mu je doba — nad f>0 let. (Petroniu pa je v resnici le 36 let). O pok. Scandellu pa pravita slednjič da je bil pošten in pravičen značaj.
Po prečitanju tega izvestja sta morala oba govornika odgovarjati na razna vprašanja, stavljena jima sosebno od braniteljev. Poslednja sta opozarjala sosebno na protislovja v izvestju, kakor n. pr. jrledč starosti in značaja. Ker se je občinstvo smejalo inej tem izpraševanjem, jo je opominjal predsednik najresneje, a galerijo je dal izprazniti.
Izvedenca sta uvorjena, da so oporoke po pokojnem Seandelli ponarejene, toda nekateri podpisi se kažejo, kakor da niso od Petronia, ampak od kake druge roke.
»Naša straža.< Pod tem zaglavjem bode naš list priobčeval vse javnosti namenjene in za javnost pripravne notico v novem vseslovenskem društvu. Danes pričenjamo z imenikom pristopivših članov. Da bo vsakdo vedel, naj ponatisnemo še jedenkrat § G. društvenih pravil o »dolžnosti udov«. Glasi se: »A. Udje morajo plačevati svoje doneske, in sicer: Ustanovni jedenkrat za vselej vsaj nO kron in razdelč lahko svoje plačevanje na o let po kron Redni udje plačajo vsaj 1 krono na leto. H. Društva in zadruge morajo odrnjtovati svoje letne doneske, katerih svota so razmeram primerno dogovori z načolstvom, ki pa ne sme znašati manj nogo K) kron«.
Razen gg. dr. Maj ar on in dr, Krispor ki sta plačala vsak po 200 kron ustanovni ne, postali so društveni u stanovnik i in ustanovnino ali vso ali doloma že vplačali žo sledeči gospodje: državni poslanci: Josip Zičkar, dr. Andrej Ferjančič Fran Povše, Josip Kušar, Ivan Venoajz, Ivan Kobič, Josip Pogačnik, dr. J. E. Krek, dr. Igu. Žitnik, Vilj. Pfeifer, Fran Škulje, K. vitez Berks, dr. Lavoslav Gregi»reo, Vekoslav Spinčič, dr. Aut. Gregorčič, dr. M. Laginja, grof Alfred Coronini; dalje gg.: Stjepan Gjivid poslovodja posojilnice istrske v Pulju, dr. Ivaii Dečko, odvetnik v Celju, Jtr, Lon^rj p()S- tajnik, dr. Joflijl Sernoe, odvetnik v Celju, dr. J. Hrašoved odvetnik v Celju; kot redni udje se pristopili in plačali gg,: Lenart .Janez, župnik v Poličanah, 2 !'Voni, Šebat An£v'\"; kaplan v Poličanah 1 K, Detiček Janez, posestnik v Poličanah 1 K, Kokalj Janez, učitelj v Poličanah 1 K, Marinič Jakop, župnik v Majšbergu 1 K, Korošak Jakop kaplan v Ločah. 1 K, Lodnik Anton, župnik v Ločah, I K, Šanda Janez, kaplan Makolah, 1 K, Jerman Janez, župan v Makolah 1 K, Fran Pavšnar, krojač v Ljubljani, 1 K, Matej Trepal, sem. duh. v Celovcu 4 K, Lucinka Šare v Ljubljani, zbirka b kron 50 vin., Ivan Kavčič v Radgoni 1 K, Iv Novak, trgovec, Dole pri Litiji 4 K, Terpin, kaplan, Šmartno pri Litiji 1 K, Grgor Šlibar, Rudnik 1 K, Fran Pehlar župan v Dolu (Štajersko), 2 K, Aloizij Podmanik užitniski uradnik v Dolu 1 K, Anton Štefančič, krojač, Hrastnik, 1 K, Fran Majcen, trgovec v 1 )olu, 1 K, Anton Šobat kaplan, Poličaue, 1 K, Anton Guus, nadučitelj v Dolu 1 K, Jerica Gnus, nadučitelj, soproga v Dolu, 1 K, Gregor Trdina, poslovodja v Ljubljani, 2 K, Adcla Možetič, uči-teljca v Soleanu, 1 K, F ranica Dermastija v Vod-matu, 1 K, dr Jenko, asit. v deželni bolnici v Ljubljani, 1 K, dr Zarnik, soeund. v dež. boln. v Ljubljani, 1 K, dr Krajec, soeund. v dož. boln. v Ljubljani, 1 K, dr Karfig, secund. v dež. boln. v
Ljubljani, 1 K, dr. Janovič, secund. v dež. boni. v Ljubljani, 1 K, dr. Lco Kraft cand, med., Dunaj, I K, Tone ISrecelj, cand. med. Gradec, 1 K, Frane Pretnar, blagajnik mestne hranilnice v Ljubljani I K, Pavel Hudovertiik, not, k;md., Kostanjevica, 1 K, Pavel Lozar, trgovec, Ljubljana, I K, Peter Sovnik ml. trg., Ljubljana I K, IIus Zdravko, far-mac. Ljubljana, 1 K, Hus (»juro, abit,. Zagreb, 1 K, A. Gerboe, novomašnik, Gorica, 1 K, Jakob Ccmažar, novomašnik, Trst, 1 K. (Zvršotek pride.)
Pod tlak Je legel <lne 24. t., m. na Viču na Kranjskem vojaški novine A. Ogrin in je bil tudi povožen. Kose trupla so prenesli v mrtvašnico na Viču, pozneje pa, po naredbi, v artilerijsko vojašnico.
Loterijske številke, izžrebane dno 2(5. t. m.: Dunaj	HI SO 10 20 2
Gradec	32 53 25 42 74
Koledar.
Dane« v ponedeljek 2N. novembra: Eljerhard, Sk.; Honten m Jutri v torek 29. novembra: Saturnin, m.; Filomen. m.
Holnčni:	I	Lunin:
Izhod ob 7. uri 4fi min. I Izhod ob 3. uri 4.'l min. Zahod „ a. „ 60 „	| Zahod „ 8. „ 13 „
Ta je 4!J. teden. Dnues je 331. dan tega leta, imamo torej Se 34 dni.
Brzojavna in telefonična poročila'
(Zadnje veati.)
K a sta v 2S. Občinsko zastopstvo kasta vsko se je danes sošlo v svečano sejo povodom petdesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva. To zastopstvo je izreklo svojo neporušno zvestobo ter izrazilo nujudanejo čestitko. Sklenilo jc proslaviti j 2. dan decembra zvonjenjem, razsvetljavo in stre-j ljanjem na predvečer — a udeležbo na sv. maši i na dan 2. decembra. V trajni spomin se odpuste občinarjem razne dolžne pristojbine, so zasnujeta štipendijalni zaklad 4(H)0 gld. in ubožni zaklad 2000 gld., povspeši so gradnja ceste Klana-Paka ter Studena-Rečina-Sarsoni ter se zgradi kapelan-ski dvorec v Bergudu.
.1 o 1 u š i č, načelnik.
IjVOV 27. Hranilnica v Tarnopolu jc povodom petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja sklenila ustanoviti mizarsko šolo in je v ta namen podarila kakor ustanovno glavnico 25.000 goldinarjev.
Praga 2H. Sinoči so imeli nemško nacionalni študentje neki shod. Vzlie opominu komisarja so razprave imele odločno političen značaj. Konečno so jeli peti neko pangermansko pesem, po napevu cesarske pesmi avstrijske. Komisar jo na to razpustil zborovanje.
Budimpeštu 2H. Danes so bili zopet izgredi po ulicah. Policija jc razpršila demonstrante. Demonstracije so bilo naperjeno sosebno proti baronu Bantfvju. V zbornici so nadaljuje obstrukcija pomočjo glasovanj po imenih.
Bmlhiipcšta 27. Cesar je iz svojega privatnega premoženja podaril 4000 gld. za ubogo v Budimpešti in 300 gld. za ubogo v Godolo.
Pariz 28. Drovfusova soproga je prejela od svojega moža naslednjo brzojavko: »Veselim so z vami vred. Jaz so počutim dobro, duševno in telesno«.
Tluli^to ^ prestol npm u govoru, s ka-ter i m je bila otvorjena zb^ij? k™U konstatoval najprvo prisrčne odnošaje napram vse1^	?
potem je omenjal svoj obisk pri carju, kateri obisk je na mnogokateri način pokazal resnično prijatelj-stvo; kralj so jo spomnil tudi obiska na Dunaju, da jo izpolnil žalostno dolžnost — po udeležbi na pogrebu cesarice Elizabete. Izrazil je cesarju Franu Josipu svojo iskreno sožalje. Nadalje je omenjal | udeležbe Rumunije na konferenci proti anarhistom. Rumuuija so udeleži tudi konferenco radi razoro-žeuja, kateri jo plemenit namen, da narodom zagotovi dolgotrajen mir. Kralj upa, da bode zbornica skrbela za armado in je rekel, da jo treba, da sodelujejo vsi na povzdigi domovine.
Listnica uredništva.
Neki učitelj na Goriškem nam je pisal na-stropno pismo:
»Čast. gospod urednik!
Izvolili sto natisniti mesto dopisa dopisnico, »katero je čitalo sto očes« in katero sto po svojo porabili in z grozoto opominjali čitajoče občinstvo in goriške poslance na nezaslišani greh! Res, vedno lepše... Pri tem pa še tako zavijate, da mora vsakdo
misliti, kakor da sem jaz dopisnik, ali vsaj eden izmeti najhujih dopisnikov v <l*č. Tovarišu«. Kako morete Vi, gnft|»od do tega?! Še svoj živ dan nisem ni črke napisal omenj. listu, nisem njegov naročnik iu ne čitatelj ! Da-li se pa vjomarn z njegovim pisanjem, to je moja stvar; Vas menila ne j toj de m prašat. Podpisani sem n. pr. vedel, da V a s j c naprosil g. G a h r š č e k z a p o moč in dobro mu služite, a nisem Vam hotel nič reči, misleči, da boste voljni ne samo proti temveč i za odpirati svoj list, da se to naše nedostojno sramotno stanje enkrat prav pojasni in reši. Toda naj bo; zastonj je vsake besede. »Zap lan kana« Vam ostane Goriška i n n i č v e č e p r a-v i e e m e n d a n c boste imeli, vtikat i se v njeno zadeve, nego je ima »Slov. Narod«!
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
N. N.«
Gospod dopisnik naj se jezi kakor hoće : mi nismo mo^li drugače, nego da smo tudi to cvetje presadili v javnost da bodo vedeli vsi gg. učitelji, kako nekaterniki postopajo z nami, in da bodo potom mogli soditi sami.
Najprvo bodi povedano gosp. dopisniku, da njegovega dopisa nismo priobčili zato, ker smo hkratu z istim prejeli drug, dolg, za povspeševanje učiteljske koristi veliko primerneji in boljši dopis, katerega smo tudi priobčili doslovno in brez vsake opazke.
Njegovo dopisnico pa smo priobčili, kerjeob-sozala grdo psovko na vso goriške poslance brez izjeme. Gospod dopisnik je porabil za to odprto dopisnico, torej — ni hotel, da to njegovo monenje
0	poslancih ostane tajno. Zadovoljen bi moral biti torej, da smo ustregli njegovim intencijam, s tem, da smo temu njegovemu menenju poskrbeli šo več puhlieetete. Ali ne?
Povdnrjamo pa, da nismo imenovali ni imena ni kraja; s tem pa odpada tudi predbacivanje, tla smo njega identificirali z dopisniki v »Učit. Tovarišu«. Mi smo hoteli le pribiti tipičen slučaj iz vrst onih gospodov, ki se v rečenom listu prav brez vsacega ozira zaganjajo v poslance. Sicer pa ne umetno te nevolje g. učitelja, ko je vendar jasno razvidno iz gori priobčenega pisma, da ni baš nasproten temu, kar se piše v »Učit. Tovarišu«.
Da pa smo priobčili tudi to sedanje pismo, imamo tehtnega vzroka dovolj. Pred vsem nam je znano, da so to, kar nam gospod piše tu, prav pridno razširja med učitelji po občevanju od osebe do osebe, v drugo pa je insinttvacija, da služimo le kaki pojedini osebi, da torej nimamo svojega menenja, tako drzna, da bi tie smela ostati brez odgovora. In vendar ne moremo odgovarjati, ker v našem uredništvu nimamo — loparja na razpolago, ampak le pošteno besedo, argument. Insiuuvacija je tem drzneja, ker ve ves svet, da gonja se ni bila pričela samo proti goriškim, ampak tudi is trs k i m poslancem. Na tako krivico nismo mogli ia nismo smeli molčati! Mi ne govorimo dalje o tem, ker smo govorili dovolj ; čujemo pa, da se od druge strani pripravlja klasičen dokument v dokaz, kje so bili v Istri do sedaj prijatelji in kje neprijatelji učiteljstva. Le malo potrpljenja; se žo pojasni vso! In potom hode na gospodih učiteljih, da pokažejo, da-li jih je res volja slediti — prijateljem gospoda Gambinija in onim drugim krogom, ki so tudi prijatelji gosp. Gambinija.
Kar pa se dostaje grožnjo z »zaplankanjem« Goriške pred našim listom, odgovarjamo jednostavno in na kratko, da nas tudi taka grožnja ne more odvrniti od tega, da no bi branili — krivično napadenih !
Najnoveja trgovinska vest.
Xew-York27. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 74 za maj 71.7/» Koruza za december 39. za maj 39.^ Mast. .r>27
1	iooooooooooooooooo«
lOO do 300 gld. |
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudcc pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
i lOOOOOOOOOOOOOOOOOi >
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici
jj^*" kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
„S 11 r i a" in	„Styria" oripal
— naj se obrne do —
L. Colobig v Trstu,
Via del Torrente štev lO.
.Jediui in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.