Celjski
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Loto m. — Štev. 13.	Celje dne 1. aprila 1950	Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
Obdelati bomo vsako ped zemlje!
Pomlad je tu in kmetijska dela so se zopet pričela z vso svojo ži-
vahnostjo. Po vsej Sloveniji te dni razrezujejo setvene plane na posa-
mezne kmetovalce, hkrati pa tudi ti že orjejo in sejejo prve rastline.
Žito, krompir, industrijske in krmske rastline to so osnovna vprašanja,
ki morajo danes zanimati vsako partijsko, množično organizacijo pa
tudi vsakega posameznika. Posebno skrb morajo množične organizacije
posvetiti pravilnemu razrezovanju in izpolnjevanju setvenih planov
tako površinsko kakor tudi glede posameznih kultur. Z množičnimi
sestanki in najširšim sodelovanjem vseh prizadetih je treba odločno
odstranjevati vsak pojav špekulantstva, pa tudi vsak pojav šablonskega
dela in birokracije. Stremeti je treba za tem, da ne bo v Sloveniji niti
pedi ogrožene zemlje, ki zaradi kakršnegakoli razloga ne bi bila ob-
delana. Prva stvar v setveni kampanji je obdelava ogroženih površin,
za kar morajo predvsem skrbeti naše partijske in množične organizacije.
Ogromna večina volivcev
naših okrajev je 26. marca glasovala
za karididale ljudske fronte
Nad 90% volivcev je v nedeljo oddalo
»voje glasove za kandidate LF. V ne-
deljo se je tudi pri nas, kot po vsej
naši socialistični domovini okrepila LF,
ki si je ponovno priborila veličastno
zmago. Prepričljivo se je ta dan iz-
razila enotnost našega delovnega ljud-
stva in njegova socialistična zavest.
Le nekaj nad 5 odst. vseh glasov je
bilo oddanih v skrinjico brez liste. To
so glasovi majhne peščice tistih, ki si
žele starega. To so glasovi izrodkov na-
šega naroda, vaških kulakov, ki jim ni
povolji ljudska oblast, to so glasovi
maloštevilnih kapitalističnih ostankov
v mestih in protiljudske duhovščine. T«
so glasovi vseh tistih, za katere je naša
ljudska oblast neizprosna diktatura.
Delovni ljudje naših okrajev pa so v
nedeljo z glasovi za ljudsko fronto in
ponovno potrdili svojo odločnost, da trd-
no vztrajajo v boju za socializem in
enakopravnost, in da vsemu svetu po-
kažejo svoje zaupanje v naše državno
in partijsko vodstvo. Ljudstvo naših
okrajev je v nedeljo svobodno izrazilo
svojo voljo in se izreklo za nadaljeva-
nje revolucionarne poti pod vodstvom
Partije in Tita za zmago resnice.
Te volitve so ponovna izpoved ljud-
stva naših okrajev, ki je odločeno bori-
ti se za zgraditev take prihodnosti, kot
si jo vsi želimo, opirajoč se pri tem na
svoje lastne sile.
Delovno ljudstvo Celja in okolice!
Naprej v borbo za nove uspehe v to-
varnah, rudnikih ustanovah in na vasi!
Naprej za dokončno zgraditev socializ-
ma!
Vesti, ki smo jih dobivali v nedeljo z volišč
Arja vas v prvih jutranjih urah
Iz vseh predelov okraja Celje-okolica
poročajo o živahni razgibanosti na vseh
voliščih. Kmalu za tem, ko so ugasnili
kresovi, katere 90 v počastitev volitev
prižgali na mnogih hribih vaški mla-
dinci, so že oživeli kmečki domovi in
ljudje so začeli trumama prihajati na
volišča.
Posebno svečano je bilo zgodaj zju-
traj v Arji vasi. Poslopja zadruge so
ozvočena in z veselimi zvoki vabijo pre-
bivalstvo. Več mlajev so zadružniki po-
stavili okrog svojega doma, da bi po-
kazali svoje praznično razpoloženje. 2e
ob petih zjutraj je bilo v Arji vasi vse
na nogah. Do 8. ure pa je oddalo gla-
sove za kandidate OF preko 50% vo-
livcev. Tudi v sosednjih Petrove ah ni-
so zaostajali. Do 8. ure je volilo 79 lju-
di, skupinsko so prišle žene, ki so na-
povedale tekmovanje mladini, Ho bo
pri volitvah boljši. Zaenkrat zmaguje
1 mladina.
Celje dopoldne
Celje je danes navsezgodaj oživelo.
Okiašeno z zelenjem, zastavami in
transparenti je dočakalo veliki dan.
Zvočniki so že v ranih jutranjih urah
pozivali volivce, da čim prej store svojo
državljansko dolžnost in objavljali ve-
like uspehe celijskih kolektivov v pred-
volivnem tekmovanju. Tudi na zuna-
njih četrtih mesta je bilo zelo živahno.
Ob 6. uri zjutraj je krenil na volišče
kolektiv vrtnarske šole iz Medloga z
godbo na čelu. Ves kolektiv je 100% od-
dal glasove za kandidate Osvobodilne
fronte. Na volišču v zadružnem domu
je bila prava masovna manifestacija.
Stoodstotno so volili tudi člani kmeč-
ke obdelovalne zadruge iz Babnega in
uslužbenci vojnega odseka.
Volišče 6. je do 10. ure zaključilo vo-
litve. Do iste ure je v prvi volivni enoti
volilo 88% volivnih upravičencev, v
drugi 75%, v tretji pa 90%. Do 11. ure
je volilo 100% upravičencev še na treh
voliščih v Celju. Četrta volivna enota
tretje četrti je ob 12.30 zaključila delo
s 100% udeležbo.
Z ene v Gaber ju se polnoštevilno ude-
ležujejo volitev in je večina dala svo-
je glasove že v dopoldanskih urah. Po-
poldne pa bodo žene v počastitev vo-
litev odprle novo otroško restavracijo.
Delavci v celjski Cinkarni so razen,
da so se polnoštevilno udeležili' voli-
tev že v jutranjih urah, dosegli tudi
pomembne uspehe pri današniem pro-
stovoljnem delu v podietju. Med naj-
boljšimi £0 brigade »Franceta Prešer-
na«. ki je svero dnevno nalogo presegla
za 25% in brigada »Vukmanoviča« s
124% izpolnjeno proizvodno nalogo.
Med najboljše oddelke pa se je pri da-
našnjem prostovo":nem delu uvrstila
topilnica, ki je presegla dnevni plan za
24%. Tako je Cinkarna v čast volitev
dosegla danes najvišji rezultat v izpol-
nitvi dnevnega plana v tem letu.
V Zgornji Hudim jd so prišli delavci
kolektivno na volišče, na volišče 25 v
Zavodni pa je prikorakala četa pripad-
nikov J A, ki so nosili transparente,
parolo in prepevali. Tudi na Jožefovern
hribu volitve prav živahno potekajo.
Vsa tri volišča so lepo okrašena, tudi
hiše so okrašene z zastavami in zele-
njem. Od 1020 volivcev jih je večina
volila že v dopoldanskih urah. Na vo-
lišču 28. v terenski pisarni je orva vo-
lila 74 letna ženica, v dopoldanskih
UTah pa je tudi na to volišče prikora-
kal s petjem, zastavami in transpa-
renti oddelek J A.
Žalec ob 8. uri
Danes je po vsej Savinjski dolrini zelo
praraiično. Žalec je ves v zelenju in
cvetiju. Na prvem volišču, ki so ga okra-
sili gasilci in, ki je od vseh najlepše,
se že od včeraj rahlega pesem. Do osmo
ure je že 48% volivcev izpolnilo svojo
dolžnost. Med prvimi so bili gasilci, ki
so na4o odšli na prostovoljno delo na
cesto, veliko dnjgih vaščemov pa se je
ta dan udeležilo del pri kanalizaciji
Ločnice, med tem ko drugi čistijo sadno
drevje.
Vransko do 10. ure
Trije kresovi sinoči in svečano raz-
položenje danes je pokazalo, da Vran-
šani, pripravljeni pričakujejo volitve.
Danes zjuitraj je bila že ob 5. uri bud-
nica Ln še preden so se volišča odprla
so se zbirali pred vrati volivci, ki so
naglo opravili svojo dolžnost. Volišče,
kjer je predsednik Ljubič, je vsem
ostalim napovedovalo tekmovanje. V
začetku so res bili boljši, oib osmi uri
pa jih je prehitelo volišče, ki ga vodi
Cukala. Tam je ob četrt čez osmo vo-
lilo že 50% volivnih upravičencev.
Vrsta volivcev pred obema voliščema
kaže, da se bo rezultat hitro dvigal. Ka-
zalec leze čez deveto uro. Ljubič je že
zabeležil 54%, Cukala pa 61%. Cez uro
in pol se je rezultat znatno spreme-
nil v korist napovedovalca tekmova-
nja tako, da je imel 72%, Cukala pa
66%.
V Savinjski dolini hitijo. Nobeden ne
bi bil rad poslednji. Doslej je na- prvem
mestu volišče Grmovje v krajevnem
odboru Pirešica, kjer so volivci že 100-
odstotno izpolnili svojo dolžnost.
Laško v dopoldanskih urah
Laški rudarji so danes zjutraj sve-
čano izpolnili svojo obljubo. Ob 6. uri
zjutraj so dosegli četrtletni plan. To je
bil najlepši pozdrav laških rudarjev
kandidatom, za katere so že v ranih
jutranjih urah oddali svoje glasove.
Volišče v Zdravilišču Laško je že za-
ključilo svoje delo. To volišče je naj-
lepše v laškem volivnem okolišu. Usluž-
benci in pacienti so v dolgi vrsti stali
pred voliščem. Oni še prav posebno ce-
nijo pridobitve v novi državi, kajti ne-
koč v stari Jugoslaviji na brezplačno
zdravljenje še misliti niso smeli.
Od 160 volivcev so na volišču v pro-
svetnem domu volili že vsi razen tride-
setih, politična komisija bo obšla za-
mudnike in pravijo, da bodo na tem
volišču do 12. gotovi.
Na eno izmed volišč je takoj po sedmi
uri priš^ popolnoma slepa Ema Bez-
govšek. Volivna komisija ji je morala
natančno pojasniti, kako stojijo voliv-
ne skrinjice, ker se je bala, da bo vrgla
kroglico v črno skrinjico.
Sv. Jedert ob desetih
Najlepše urejeno je vaško volišče v
Sv. Jederti. Volišče je v hiši Franca
Kneza, starega bajtarja, ki se čuti za-
radi tega zelo počaščen. S svojo ženo in
otroci je volišče taiko okrasil, da ni vi-
deti košča zidu izpod zelenja.
Do desete ure so prišli na volišče vsi
volivni upravičenci.
Debro
Zanimiv primer so imeli na volišču
Debro. Pred komisijo je prišla 100-letna
Barbara Lapomik, ki kljub svoji sta-
rosti ni hotela opustiti svoje držav-
ljanske dolžnosti. Najstarejša volivka
:e s ponosom izjavila, da imajo skoraj
vsi njeni vnuki že volivno pravico, in
da bodo dali svoje glasove za kandidate
OF.
Dobrna
V	Doibrni so se na volišču zglasili
nrvi volivci že ob 6. zjutraj. M^dmci
gostinske šole so v povorki z godcem
ia čelu vabili prebivalce na volišče. Do
8 ure je volišče 6. enote doseglo že
100% udeležbo. Med prvimi je prišla
81-letna Gizela Debeljak. Bila je sed-
ma na vrsti, ko jo je hotel prehiteti
oeten iztmed mladincev, vendar ni uspel.
Gizela Debeljakova je pokazala, da ni
bila zaman najstarejša partizanska ku-
riika saj je z 72. leti junaško izpolnje-
vala nevarne kurirske dolžnost. S svo-
jim glasom, ki ga je oddala za kandi-
data OF je spet .potrdila, da je k.jub
svoji starosti med prvimi pri izvrševa-
nju državljanskih dolžnosti.
V	Drlbrni so vo'ili zadružniki kme-
tijske delovne zadruge, toda šele v opo.-
dansttrih urah, ker so hoteli pred tem
opraviti vsa domača dela. Toda 84-lelni
Franc Travnar ni hotel čakati ostale,
temveč je volil pred njimi.
Gomilsko ob 12. uri
Na Gomilskem je do 12. ure volilo
82% volivcev. Odstotek bi bil lahko
večji, toda ljudi iz Zakla ni na volišče.
To je tembolj čudno, ker so pri zadnjih
volitvah v odbor OF volili v tej vasi
100% že do 7. ure zjutraj. Današnjemu
stanju bo krivo to, da je nekdo takrat
obljubil volivcem radio aparat, potem
oa ni poskrbel, da bi ga tudi dobili.
Menda je mislil, da lahko daje obljube
kakor v stari Jugoslaviji. Volivci iz
Zakla bodo že prišli, samo malo so po-
nagajali. Vedo, da eden, ki ne dela prav
še ne predstavlja ljudske oblasti.
Šentpavel v prvih popoldanskih urah
Kapiijavas ima 80 hiš. številk, za na-
šo svobodo pa je dalo življenje 40 va~
ščanov.
Visok mlaj in trije slavoloki ter okra-
šene hiše so zunanji znak veličine da-
našnjega dne. Vaščani se zavedajo, da
izpolnjujejo voljo vseh padlih in spu
ščajo kroglice v lepo okrašeno skrinji
co OF. Do pol dveh je volilo 95% pre-
bivalcev.
Šentpavel je znan po svoji revolucio-
narnosti še iz stare Jugoslavije. Tu so
delovali Slavko, Mica in Vera Šlander
ter vzgojili vrsto dobrih komunistov.
Danes je Šentpavel potrdil, da gre od-
ločno po poti, katero so jim pokazali
prvoborci. Volišče v Dolenji vasi je ob
enih zaključilo volitve, na drugem vo-
lišču pa čakajo še dveh delavcev, ko
bodo prišli iz službe. Tudi na tretjem
volišču jim ne manjka dosti do popolne
udeležbe.
Vojnik
Izmed 20 volišč v krajevnem odboru
Vojnik je prvo zaključilo z volitvami
volišče center.
Trnovlje
Značilen primer slabega političnega
dela dajejo Trnovlje. Tam se je zgodilo,
da so prišli na volišče volivci v pija-
nem stanju in taki seveda niso smeli
izpolniti svojo državljansko dolžnost.
škofja vas
V	Škofji vasi je med ostalimi volivci
prišla tudi najstarejša volivka 81-letna
Terezija Oprešnik- Zavestno in z vese-
ljem je izpolnila svojo dolžpost in pred
vof.ivno komisijo takole iizjavila: »Z
veseljem sem prišla volit zato, ker tudi
ljudska oblast skrbi zame na stara
leta.«
Štore
V	Železarni Štore je martinarski od-
delek ob šestih zjutraj izpolnil 4-letni
plan. Okrog desete ure je prišel na vo-
lišče Sadošek Franc, ki je 100% inva-
lid. Oprt na dve palici je volil kandi-
date OF. Komisija je vedela, da tov.
Sadošek drugače nikoli ne gre iz hiše.
pa je vprašala, kaj ga je gnalo, da je
le prišel brez vsake tuje pomoči. Pa je
povedal: »Tovariši, res težko sem pri-
šel. Toda vem, da s svojim glasom tudi
jaz zadajam udarec vsem, ki so proti
nam, zato sem se potrudil sem.«
V Rimskih Toplicah
se premalo brigajo za ogrožene površine
Skoraj v vsakem krajevnem ljud-
skem odboru so gotove površine orne
zemlje, ki brez pomoči in ukrepov ob-
lastnih organov ne bodo obdelane. Ta
nevarnost izvira bodisi zaradi pomanj-
kanja delovne sile, bodisi zaradi malo-
marnosti in neodgovornosti posestnika
dotičnih površin. Obsojanja vredno pa
je, da se nekateri krajevni ljudski od-
bori vse premalo zanimajo za take slu-
čaje, ali pa celo nič ne vedo o tem,
ker je njihovo delo preveč birokratsko
ni pa življenjsko povezano s terenom.
Tak malomaren odnos ima KLO Rim-
ske toplice, kjer je na njihovem pod-
ročj u zemljišče, ki je resnično ogrože-
no, storili pa po tem vprašanju niso niti
koraka. Če ne drugega, vsaj Kmetijski
odsek na okraju bi lahko obvestili o
tem, če že sami niso našld poti iz te
zagate. Za vzgled naj jim bo KLO
Skofljavas, ki so sami reševali to vpra-
šanje in ni nevarnosti, da bi bila v nji-
hovem območju zemlja neobdelana. Kaj
lahko sledi iz takih slučajev? V jesen:
ko bo treba oddati ,se bodo zopet poja-
vile nepravilnosti v škodo kmetov, kei
KLO bo moral pridelke, ki bi lahke
zrasli na teh površinah, vzeti drugje
Prvenstvena naloga odgovornih ljud:
v KLO je, da bo slednja ped zemlje ob-
delana in da bo setveni plan točno iz-
polnjen.
Veliko več kakor lani in v prejšnjih
letih bo treba letos .posvetita pozorno-
sti zadružnim ekonomijam v krajev-
nem merilu. Večina ekonomij v lan-
skem letu ni moglo služiti za primer
privatnim gospodarstvom v pogledu so-
cialistične preobrazbe vasi. Ekonomija
v Harju v KLO Marijagradec, je imela
vse do snega krompir nepospravljen.
Podobno malomarnost so pokazali tudi
na Frankolovem in še marsikje. Kmet-
je danes z vso pozornostjo gledajo na
razvoj Kmečko obdelovalnih zadrug,
državnih gospodarstev in zadružnih
ekonomij. Od odgovornih ljudi pri
Ljudski oblasti je torej odvisno kak-
šno sliko si bodo ustvarili in ker je ta-
ko, je važnost predstoječih nalog jasna.
Ogromno škodo nam prinaša biro-
kratsko poslovanje v KLO. Ponekod
se trdovratno držijo katasterskih meri-
tev še s prejšnjega stoletja. Med tem
se je marsikje predrugačilo. Ce bo ce-
lotni KLO imel jasno sliko o posamez-
nih gospodarstvih /bo v bodoče veliko
manj nepravilnosti, kot jih je bilo.
Kmete je treba vnaprej opozarjati, da
se bo razrez odkupa delal na osnovi
setvenega plana in da od tega ne bo-
mo niti za las odstopili.
Tovarna sadnih sokov je najboljši
kolektiv živilske industrije v Sloveniji
V ponedeljek 20. marca je praznoval
kolektiv Tovarne sadnih sokov in mar-
melade v Celju pomembno svečanost
— podelitev prehodne zastave vlade
LRS kot najboljši kolektiv živilske in-
dustrije v Sloveniji.
Prehodno zastavo in diplomo je spre-
jel iz rok podpredsednika planske ko-
misije v imenu kolektiva predsednik
sindikata in junak dela tov. Bučan Ja-
kob, ki je, prevzet od svečanega tre-
nutka in držeč zastavo v svojih krep-
kih rokah, prepričevalno izjavil: »To-
variši in tovarišice! Zmagali smo! Ze
drugič je naša in naša bo ostala!« Bu-
-en aplavz mu je pritrdil, da je podal
to izjavo v imenu vseh.
Burno pozdravljen je stopil na govor-
niški oder glavni direktor živilske in-
dustrije tov. Bračič, ki je v svoji če-
stitki kolektivu poudaril, da je smotr-
no delo partijske in sindikalne orga-
nizacije izklesalo ta kolektiv v pravi
'ilk socialističnega kolektiva, ki izvr-
šuje in ce:o presega postavljene naloge
visoko nad povprečje. V vrstah tega
kolektiva že koraka 43 udarnikov, 3 ra-
c:onalizatorji in 6 odlikovancev z redom
dela. In to jedro daje vzpodbudo celot-
nemu kolektivu, da beleži take uspehe.
V tekočem letu čakajo kolektiv še tež-
je naloge kakor v preteklem, vendar
prav nič ne dvomi, da jih kolektiv ne
bi izpolnil. Svoja izvajanja je zaključil
s priznanjem: »Tovariši in tovarišice!
Direkcija je ponosna na vas! Poznam
vas kot hrabre, požrtvovalne in ne-
omahljive Titove borce. Na pravi poti
ste! Na tej poti beležite in boste vedno
bel ežili — le uspehe in služili ljudstvu,
Partiji in Fronti!«
Direktor tovarne Rotar Rado je ori-
sal v svojem nagovoru ustvarjalno pot
kolektiva v II. polletju 1949 do dneva
prejema prehodne zastave. Vzlic teža-
vam, ki so nastopale v sadni kampa-
nji, je kolektiv častno izvršil svojo glav-
no nalogo: izvršitev osnovnega proiz-
vodnega plana in utrjevanje delovne
discipline. Prav zaradi tega je dal vsak
:n vsi od sebe vse. Kolektiv je prede-
lal v sadni kampanji nad 670 vagonov
raznega sadja brez kvarjenja in ško-
de, čeprav je sadna sezona v lanskem
letu zakasnila skoraj m dva meseca.
Zaradi tega je dosegel kolektiv v me-
secu juliju le 35% mesečnega plana, v
avgustu pa celo le 31%. Ta oko!nost
00 vsem pri rodnega značaja pa kolek-
tiva ni zmedla. Skrbno izdelani no-
tranji plani za preostale mesece sadne
kampanje september, oktober in novem-
ber so nadoknadili, kar je bilo zamu-
jeno. V teh mesecih je vložil kolektiv
vse svoje sile — in uspel. V mesecu
septembru je bil plan dosežen s 125%,
v oktobru s 183% in v novembru s
163%. To je bila trda bitka, ki je poka-
zala disciplino, požrtvovalnost in za-
vednost vsakega posameznika. Samo v
teh mesecih je kolektiv poleg rednega
dela opravil še 9453 prostovoljnih ur in
tako preprečil kvar dospelega sadja. —
Tekmovanje za višjo storilnost dela je
rodilo odlične uspehe v vseh proizvod-
nih oddelkih. Storilnost dela je kolek-
tiv dvignil povprečno za 73%, v po-
sameznih proizvodnih oddelkih pa tako-
le- marmeladnica za 66%, oddelek za
soke 70%, žganjarna 100%, sušilnica za
66%, oddelek za sadno mezgo za 124%,
oddelek za pulpo za 73% in oddelek za
sirupe za 35% in oddelek za džeme za
31%. Brigade so podvojile svoje na-
pore in presegale tehnične norme za
6—18%. Res, vsak je dajal vse od sebe.
Posebno se je v tej bitki izkazala klju-
čavničarska delavnica z racionaliza-
torjem tov. CvikJom Alojzem na čelu.
Lojze se je izkazal posebno takrat, ko
je popravil parni kotel v treh namesto
v šestih dneh. Delal je brez. počitka in
po treh dneh trdega dela je javil, da je
parni kotel popravljen ...
V teh številkah je zajet visoki delov-
ni elan kolektiva, ki ne pozna meje
svoje požrtvovalnosti. Zato so člani ko-
lektiva ponosnih in radostnih lic segal:
drug drugemu v roke in si čestitali, ko
jim je tovarniška sirena naznanila 11
dni pred dnevom republike, da je letni
plan izpolnjen in s tem tudi obvemost,
ki jo je dal kolektiv ob prvi podelitvi
prehodne zastave vlade LRS. Ta de-
lovni elan koleOctiva ni trenuten, tem-
več živ in trajen, ki v ničemer ne po-
pušča, temveč celo raste, ker temelji
na pravilnem razumevanju osnovnega
načela socializma, da je tekmovanje v
proizvodnji edino pravilni način dela
Na čast volitev v Zvezno
skupščino so tudi zdravstveni
delavci tekmovčli
Prvič so tokrat tekmovali v zobo-
zdravstveni stroki tudi v Celju na po-
ziv sindikalne podružnice zobozdrav-
stvenih delavcev v Ljubljani. Sicer je
tekmovanje trajalo samo dva dni, toda
dokazalo je kljub oporekanju nekate-
rih posameznikov, da se tudi v zdrav-
stveni stroki da tekmovati, ne da bi pri
'em trpela kvaliteta dela. Posebna ko-
misija je ob zaključku tekmovanja mo-
gla zabeležiti sledeče uspehe: zobni teh-
niki so storilnost dela — toda ne na
šVodo kvalitete — zvišali za okroglo
100%, tako da se je povprečna storil-
nost na enega tehnika zvišala po de-
narnem efektu od 529 na 1000 din. —
Skupno je na Javni zobni polikliniki v
Celju tekmovalo 8 tehnikov. Pri delu
sta se najbolj izkazala tovariša Orel
Rudi in Tratnik Drago, od katerih je
prvi dosegel učinek 1880 din in drugi
1570 din na dan. Zanimivo je, da so 3
terapevti in 1 zobozdravnik imeli v
dneh tekmovanja za nekaj odstotkov
manjši delovni učinek kot sicer, kar
kaže na njihovo nezainterasiranost za
tekmovanje. Nasprotno pa je dentist
tov. Meznarič Stanko dvignil v tekmo-
vanju efekt dela za 200%, ne da bi pri
tem trpela kvaliteta dela.
Povprečni učinek je znašal v tekmo-
vanju za dentiste in zobozdravnike 1642
din na dan. Pri tem pa je treba upošte-
vati, da dela 1 dentist samo 3 ure dnev-
no, v tehniki pa 3 delovne moči od 4
do 6 ur dnevno.
Celjski zobozdravstveni delavci so po-
nosni na te svoje uspehe. Dokazali so,
da tudi oni po svoji strani prispevajo
k izgradnji socializma v naši domovini.
V tej zavesti so pozvali na enomesečno
tekmovanje v čast 1. maja svoje ljub-
ljanske tovariše in sicer po sledečih
točkah: dvig storilnosti dela, dvig kva-
litete dela, štednja materiala, delovni
izleti na našo vas.	M. Z.
Stran 3.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto III. — Ster. 13
Na procesu v Šoštanju je 14 banditc j
prejelo zasluženo kazen
Šoštanj, dne 24. marca. — Pred se-
natom okrožnega sodišča ljublanske ob-
lasti se je v sredo 22. t. m. v Šoštanju
začela razprava proti skupini banditov,
ki so po osvoboditvi, predvsem pa leta
1949 z nasiljem hoteli zrušiti obstoječo
državno ureditev v FLRJ. S pomočjo
umorov, vlomov v poslovalnice KZ, ru-
šenjem prog, mostov in predorov ter z
intervencijo tujih sil, so člani tolpe ho-
teli uničiti državno ureditev. Organi-
zirani so bili v oboroženo skupino, ki
je že dalj časa rovarila v okolici Šo-
štanja ter zavirala delo naše oblasti. De-
lovanje pa se je zlasti razširilo sedaj
pred volitvami v Ljudsko skupščino.
Pred sodišče ( so bili postavljeni:
Franc Požar, ilesostrugar, že obsojen
zaradi tatvine in poneverbe in pozneje
pomiloščen. Ni začel z resnim delom,
čeprav so mu bile dane vse možnosti,
temveč je v decembru 1949 prišel na
teren v okolici Šoštanja ter začel orga-
nizirati, oziroma povezovati med se-
boj različne ljudi, ki so že pred tem
rovarili proti ljudski oblasti.
Ze leta 1946 se je na terenu Podgorja
v šoštanjskem okraju pojavil neki »ma-
jor 'križarske vojske Slovenije« z ime-
nom Anton Janže, ki se je izdajal za
voditelja omenjene vojske. Za svoje na-
mene je pridobil obtoženega Podkrižni-
ka Ivana in Miho Sumaha. Organizaci-
ja pri prebivalstvu ni imela opore ter
ee zato ni mogla razviti. Do jeseni leta
1£>49 tudi na omenjenem terenu ni bilo
opaziti kakšnega njihovega delovanja.
Proti koncu 1948 se je sem zatekel
dezerter JA Franc Sumah ter se skrival
pri bratu Mihu Sumahu. Konec 1949
pa je k omenjenemu prišel tudi pobegli
kaznjenec Jože Gostečnik, ki je bil pred
okrožnim sodiščem obsojen na večletno
prostost no kazen zaradi vloma v pro-
store poslovalnice KZ v Zavodnem. Po-
leg omenjenih so se na tem terenu za-
drževali še Franc Laznik in njemu slič-
ni elementi, ki so kradli živino okoli-
škim kmetom in črnoborzijanili z me-
som.
Med te ljudi je ob koncu leta 1949
prišel še Franc Požar, ki je kljub da-
nim možnostim, da začne živeti in po-
šteno delati, hotel pobegniti v inozem-
stvo, kar pa se mu ni posrečilo. Zato
je začel v okolici Belih vod s svojim
delom. Povezal se je z obtoženim Sovi-
čem in Stropnikom, preko njih pa še
z Miho Šumahom, Francem Laznikom.
Francem Šumahom in Ivanom Podkriž-
nikom ter na sestankih z njimi sklepal
o različnih akcijah, ki naj bi jih izvajali
ter o pridobivanju novih članov v tolpo.
Požar in Laznik sta kovala z ostalimi
načrte protidržavne vsebine, priprav-
ljala različne akcije, skupno so določili
žig tolpe (krog, v katerem je peterokra-
ka zvezda, križ in polmesec), ki so ga
tiskali na lepake, v katerih so pozivali
ljudi na oborožen upor. Požar je go-
voril z ostalimi o rušenju cest, prog,
mostov in predora pri Šoštanju, risal
načrte, se udeležil dveh roparskih na-
padov na aktivista Ivana Stropnika in
Gabrijela Korena, sestavljal je letake
itd. Ostali obtoženci so ga smatrali za
svojega vodjo, zato je odgovoren tudi
za umor aktivista Traučkarja, ki sta ga
pri izvrševanju službenih dolžnosti pri
odkupih ubila člana omenjene tolpe.
Stropnik Alojz iz Zavodne je delo-
mržnež, a je znal krasti živino. Povezal
se je z obtoženim Požarjem in Sovičem
ter s centrom tolpe v Podgorju pri Mihi
Sumahu. Pomagal je pri delu tolpe ter
prostovoljno šel v Ljubljano iskat kon-
zulat tuje države, od katerega je tolpa
prosila pomoč in nasvete. Sovič Anton
iz Belih vod, po poklicu kmečki dela-
vec, je kljub živčnosti aktivno sodelo-
val v tolpi, hodil na sestanke, dal tolpi
na razpolago pisalni stroj, Požarju pa
samokres ter ga povezal z drugimi čla-
ni tolpe.
Miha šumah, kmet iz Razborja, je
že sredi 1946 stopil v tako imenovano
križarsko vojsko in sprejel čin »nared-
nika«. Nudil je zatočišče bratu dezer-
terju in banditu Gostečniku ter se le-
tos povezal še z ostalo tolpo in nudil
svojo hišo za zatočišče in sestanke. So-
glašal je z delom tolpe in tudi z umo-
rom aktivista Traunčkarja, ki sta ga
ubila pri njem skrita bandita. Razprav-
ljal je o vlomu v KZ Suhi dol in mi-
niranju mostu čez Pako.
Ivan Podkrižnik, kmet iz Razborja,
ki je bil dve leti tudi predsednik KLO,
je že poleti 1946 postal član »križarske
vojske« ter dobil čin »podporočnika/.
Jože Andreje, kmet iz Zg. Podgorja, je
postal član tolpe 1949, nudil zatočišče
Francu Lazniku, dal prostor za sestan-
ke ter se jih udeleževal.
Ivan Beričnik, zidar iz Brezja, je bi
iniciator gibanja tolpe. Organiziral j<
tudi oba napada na aktivista, se jil
udeležil ter s seboj vz'el tudi svojegt
mladoletnega sina. Alojz Goršek, kme
iz Raven in odbornik KLO, se je leto?
povezal s tolpo, hodil na sestanke, da
na razpolago tolpi svojo hišo ter pisa
lepake in sodeloval pri ostalem deli
tolpe.
Franc Jazbec, kmetski sin iz Raver
in odbornik KLO, se je s tolpo pove-
zal letos v januarju. Izdeloval in trosi]
je letake protirevolucionarne propa-
gande, pridobil k tolpi še svojega brata
Antona in Nahtigala in iskal material
za diverzijo.
Franc Hrastnik, kmečki sin iz Raven,
se je zvezal s Požarjem, se udeležil se-
stankov tolpe, izdelal žig tolpe ter po-
magal k tolpi pridobiti še Jazbeca An-
tona.
Anton Jazbec, kmečki sin iz Raven,
je sodeloval na sestankih tolpe te dal
vžigalno vrvico za raztreljevanje. Adolf
Nahtigal. kmet iz Raven in odbornik
KLO, se je povezal s Požarjem, mu dal
orožje, se udeležil sestanka tolpe pri
Goršku ter pomagal pripravljati letake.
Ivan Medved, kmet iz Zavodne, se
je letos povezal s tolpo, nudil njenim
članom prenočišča, dal Požarju 6 bomb
ter v februarju dostavil Požarjevo pis-
mo Mihi Šumniku, v katerem ga je ta
pozival, naj se priključi k tolpi, kar je
šumnik tudi storil. Martin Tajni*,
kmet in predsednik: KLO Ravne, je
podpiral člane tolpe, vedel za člane tol-
pe in njihove sestanke, a tega ni pri-
javil.
Pred sodiščem, ki mu je predsedoval
dr. Franc Kušar, je bilo zaslišanih vseh
14 članov tolpe. Obtoženi so svojo kriv-
do priznaval:, nekateri pa so se izgo-
varjaili z nevednostjo in raznimi bolez-
nimi ter da so dejanja izvrševali pod
nasiljem Požar j a in Laznika. Požar je
priznal svoje zločine.
Obravnava se je končala v petek,
24. marca zvečer. Sodišče je obsodilo
Franca Požarja, Miho Sumaha, Ivana
Podkrižnika in Ivana Beričnika na smrt
z ustrelit vi jo; Alojza Stropnika, Franca
Jazbeca in Antona Soviča na 18 let od-
vzema prostosti; Alojza Gorska, Antona
Jazbeca in Ivana Medveda na 16 let
odvzema prostosti; Jožeta Andrejca in
Franca Hrastnika na 14 let odvzema
prostosti; Adolfa Nahtigaha na 11 let
odvzema prostosti; Martina Tajnika pa
na 2 leti poboljševalnega dela; vsi pa so
obsojeni tudi na zaplembo premoženja.
Prisotni so strogo, toda zasluženo ka-
zen pozdravili dn odobravali.
Iz drarcatske dejavnosti
mladine fckononiSKega tehnikama
Preden moremo pravilno in zato ob-
jektivno prikazati dramatsko dejavnost
mladine na Ekonomskem tehnikumu, ki
je preteklo šolsko leto pohvaljeno s
strani pristojnega Ministrstva oziroma
komiteja za strokovno šolstvo — odkar
ima rang srednje strokovne šole, že da-
lo 112, za Enoletno gospodarsko Šolo
215 absolventov — dobrih in marljivih
delavcev na področju ekonomsko-ko-
mercialne stroke, moramo upoštevati
sledeče okolnosti: da zavod ne razpo-
laga z ugodnim razmerjem dijakov in
dijakinj (zavod namreč šteje 47 dija-
kov in 249 dijakinj), da se od vsega di-
jaštva okrog 70% vozi, da od treh in pol
desetine dijakov Celjanov ne morejo
biti vsi niti uporabni, niti pri volji za
gledališko dejavnost, kakor ne vsi za to
ali ono športno panogo, in končno, da
samo njihova prisotnost pri šolskem po-
uku zahteva 41 oziroma 42 tedenskih
učnih ur, da o njihovem učenju in pri-
pravah doma ne govorimo. Kljub tem
velikim omejitvam tako v pogledu ka-
dra kakor v pogledu prostega časa, ki
je za umetniško oziroma gledališko
udejstvovanje potrebno bolj kot kjer
koli drugje, more mladina Ekonomske-
ga tehnikuma vendarle zabeležiti ne-
kaj vidnih gledaliških nastopov. Tako
so na proslavi praznika 29. novembra
nastopili z ziborno recitacijo IV. kola
Gorskega venca, ki so jo na povabilo
Mestnega odbora Ljudske prosvete po-
novili na decembrski proslavi Dneva
JA. Trije oziroma štirje člani so čez
novoletni odmor sodelovali v prizoru na
Novoletni jelki, dva recitatorja pa na
oroslavi Mednarodnega dneva žena IV.
četrti.
Omenjeni izvenšolski nastopi ustvar-
jajo voljo še po študiju za celovečerni
gledališki nastop. Izvedba pa ositane še
naprej odvisna le od prostega časa, ki
ga bo dopuščalo redno šolsko delo, ki
,;e slej ko prej prva naloga vsake šolske
mladine.	Gr.
Iz Medlega so obiskali
starčke no Grmov\u
V	nedeljo 19. t. m. so odborniki in
člani Rdečega 'križa iz Medloga, Bab-
nega in Ložnice, 32 po številu, pod vod-
stvom predsednika tov. Vidica obiskali
onemogle na Grmovju. Prinesla so jim
pecivo in sadjevec in z dvema harmo-
nikarjema poskrbeli tudi za razvedrilo.
Prišedši na Grmovje, so predvsem po-
svetili pozornost bolnikom, jim razde-
lili priboljske in cigarete in z vsakim
malo pokramijali.
V	obednici je postalo medtem živah-
no in veselo pri krožnikih peciva, čašah
jabolčnika in ob zvokih harmonike. —
Tov. Vidic je pozdravil vse zbrane, ki
so izrazili željo, da jih še večkrat ob-
iščejo. S fotografskim posnetkom vseh
obiskancev in obiskovalcev so zaklju-
čili obisk na Grmovju in se vrnili do-
mjov v lepi zavesti, da so nudili starč-
kom v njihovem tihem domu vsaj urico
razvedrila.	E. P.
Uprava pokopališč v Celju prosi vse last-
nike kapel na mestnem in okoliškem pokopa-
lišču, da iste po možnosti čimprej popravijo,
ker so nekatere v skrajno zanemarjenem oz.
slabem stanju, in tako kvarijo izgled poko-
pališču. V kolikor so prizadeti v stiski glede
potrebnega materiala, naj se zglasijo v pi-
sarni Pogrebnega zavoda Celje, Ipavčeva ul.
štev. 3, ki bo zainteresiranim pomagal na-
baviti material.
Ker je nujno potrebno urediti mestno in
okoliško pokopališče, se bo pričelo s prosto-
voljnim delom na obeh pokopališčih od 1.
aprila t. 1. do 30. aprila vsak dan od 14. ur«
naprej. V zvezi s težkočami za delovno silo,
prosimo, da bi nam stopili s prostovoljnim
delom na pomoč, posebno tisti, katerih svoj-
ci leže na mestnem ali okoliškem pokopališču,
ter tako s skupnimi močmi uredimo in damo
kar najlepši izgled pokopališčem mesta Celja.
"Gostinstvo" v Celju se dobro razvija
Ko so letos v januarju začela tekmo-
vati med saibo komunalna podjetja v
Celju — 14 po številu — je MLO Go-
stinstvo v vseh doseženih in dobro iz-
vedenih 22. točkah doseglo prvo mesto
in si s tem priborilo prehodno zastavo
15. februarja t. 1.
Kljub temu, da je »Gostinstvo« v Ce-
lju v preteklem letu bilo v svojem pro-
metu oškodovano za dva večja obrata
— »Pošta« in »Beli vol«, ki ju je od-
stopilo potrebam J A — je bil letni plan
prometa ne samo dosežen, temveč celo
presežen za več milijonov.
Danes spada v sklop celjskega Go-
stinstva 6 obratov: restavracija Doma
OF, Gostinstvo Ojstrica, Dom pod Tol-
stom, Celjska koča, Kidričeva točilnica,
izletniška točka Stari grad in najno-
vejša Gostilna na Gričku (bivši Petri-
ček) v Liscah. V januarju mesecu pa so
odprli še bufet v kinu »Dom« in »Me-
tropol«.
Celjsko Gostinstvo ima v svojih obra-
tih same dobre, kvalificirane moči, ki
pa se nenehno izpopolnjujejo še v red-
nih predavanjih (predavanja o servira-
nju, kuhinjska predavanja); redni štu-
dijski krožki pa pripomorejo gostinske-
mu osebju tudi do potrebne politične iz-
obrazbe. Požrtvovalna knjigovodkinja
Hojnikova, ki je obenem tudi odbornica
sindikata, skrbi za kulturno in pro-
svetno delo v krožkih in je desna roka
predsednika sindikata tovariša Kuneja,
ki drži — zlasti v zadnjih mesecih —
sindikat na zavidljivi višini.
Tako se pod vodstvom teh dveh sin-
dikalnih delavcev uspešno razvija tudi
udarniško delo v »Gostinstvu«. V me-
secu februarju so člani sindikata v iz-
redno težkih prilikah v snegu pod Tol-
st om opravili 134 udarniških ur. V po-
častitev volitev pa so spet v Domu pod
Tolstom opravili 132 udarniških ur. Isto-
časno so v prostovoljnem delu napove-
dali tekmovanje vsem mestnim trgov-
skim podjetjem.
MLO Gostinstvo v Celju zna ekonom-
sko izkoriščati tudi vse odpadke v svo-
jih obratih. »Odpadu« daje mesečno
okrog 700kg odpadkov kosti.
Kljub komaj zadostnemu številu
uslužbencev in gostinskega osebja je
Gostinstvo Celje dalo v preteklem letu
precej svojih ljudi gozdnim brigadam
za sečnjo lesa ter rudnikom. Posebej
ponosni pa so celjski gostinci še na svo-
ji dve udarnici (Skoberne Kristino in
Rezec Ivanko), ki sta si častni udarni-
ški naslov stekli na cesti Bratstva in
edinstva.
Kot vedo že Celjani sami povedati,
je hrana v vseh obratih celjskega go-
stinstva dobra, zadostna in okusna, po-
strežba pa kulturna in neoporečna, kar
je razvidno tudi iz pripomb gostov v
pritožnih knjigah. V restavraciji Doma
OF na primer najdeš v pritožni knjigi
poleg ene same pritožbe nešteto laska-
vih pohval, zlasti s strani fizkulturnih
domačih in inozemskih reprezentanc.
Tako bodo s svojim vestnim izpol-
njevanjem planskih nalog, s svojo solid-
no in kulturno postrežbo celjski go-
stinci brez dvoma največ pripomogli,
da bo postalo športno mestece Celje
tujcem prijetna izletniška točka.
Nekaj cvetk
V 3. številki letošnjega letnika re-
vije »Nova obzorja« je Viktor Smolej
upravičeno načel vprašanje rabe pra-
vilne slovenščine v našem javnem živ-
ljenju. Članek je tolikšne važnosti, da
vsakomur priporočam, naj ga prečita.
Ugotovil bo lahko, da tudi pri nas z je-
zikom ni vse v redu.
Jezik je občilo širokih množic in za-
radi tega moramo nanj posebno pa-
ziti. Ni nujno, da bi ga speljali v ozko
strugo okostenelih slovničnih pravil,
saj tudi on živi svoje življenje, ne sme-
mo pa dopustiti, da bi zavladal v jezi-
ku nered. Kmalu se moramo otresti ža-
lostne dediščine okupacije kakor so
vdor novih germanizmov, neposredni
prevodi iz nemščine, nemški način iz-
ražanja. Zlasti pa moramo paziti, da
vse, kar pišemo in pride v širšo jav-
nost, napišemo v čisti in kleni slovenski
besedi. Prva je k temu poklicana naša
ljudska oblast. Objave, naznanila, do-
pisi in lepaki naj bodo sestavljeni v ne-
oporečnem, čistem jeziku. V njih se
moramo izogibati nemškemu, zadnje ča-
se pa tudi srbskemu in ruskemu načinu
izražanja. Zaikaj se zatekamo k izpo-
sojenkam, če se v lastnem jeziku izra-
žamo lahko razumljiveje in bolj do-
mače. V tem grešijo danes predvsem
ljudje iz uradov. Njihovo izražanje je
suho, papirnato. Ako hočeš do dna raz-
umeti dopis, ki ti ga danes pošljejo, boš
porabil dokaj časa». Osnovno načelo,
proti kateremu grešimo danes maloda-
ne vsi, je načelo kratkih stavkov. Pre-
več uporabljamo tudi trpni način (in
čudno! samo v pisani besedi). Vedno
znova je treba poudarjati, da se bomo
jasnega in čistega izražanja naučili pri
naših pisateljih-klasakih kot so Lev-
stik, Jurčič, Tavčar, Cankar, Finžgar
in Voranc.
Ni moj namen naštevati glavne na-
pake, ki jih srečujemo, a v -ponazoritev
jih nekaj navedem:
V prodajalni OZKZ v Prešernovi uli-
ci lahko v dveh različnih oknih čitaš:
Zamenjavamo industrijske izdelke za
maščobo.
Zamenjujemo industrijske izdelke za
maščobo.
Kaj bo prav? Seveda samo drugo.
Na tržišču odkriješ napis, ki te zbo-
de zaradi neenotnega izražanja:
Kolesariti in puščanje koles na trž-
nem prostoru je prepovedano.
Tovarna za proizvodnjo kemičnih iz-
delkov je razobesila takšen napis:
Sprejeli smo tekmovanje od »Zorke«
Saibac (kje je ločilo?).
Mar ni bolj slovensko in bolj določe-
no:
f
Sprejeli smo poziv k tekmovanju, ki
nam ga je napovedalo podjetje »Zor-
ka« iz Sabca.
Skurnek nejasnih pojmov o čisti slo-
venščini pa pomeni stenski časo^nis, ki
ga izdaja SSK Kladivar.
Samo nekaj cvetk!
Naslov: Zdaj se (!) gre za točke.
»... Zato se naj naši gledalci nič ne
čudijo, če bi Kladivar v nedeljo izgu-
bil, čeprav je bil v premoči.. .€ Ali
čutite kako stavek šepa?
Ali tale klasični primer:
»...V Celju je bilo prvenstvo sve-
čano otvorjeno, saj so bili instalirani
zvočniki, pozdravili so se gostje, oddana
so bila darila ter igrala je državna
himna, zastava se je dvignila na drog
ter pričela se je tekma ...«
Torej: prvenstvo se je svečano začelo
zaradi tega, ker so bili inštalirani (a>li
ni bolje: nameščeni?) zvočniki. Gostje
so se pozdravljali med seboj!! Komu so
oa bila oddana darila? Kaj pa je igrala
državna himna? Morda ne nogomet7
Kako pa se je dvignila zastava na drog?
Sama? Ima roke?
Logične zveze ne najdeš v stavku:
»Teren je bil zelo dober, a vreme še
lepše.«
Hudo napako je pisec zagrešil, ko je
napisal: »Kladivar je napravil eno (!!)
hudo napako in to, da se je posluževal
visoke igre (prevod iz nemščine!!)...«
Mislim, da so (primeri dovolj po-
učljivi. Nekdo se bo v Celju moral lo-
titi tudi jezikovnega vprašanja. To je
oredvsem naloga Ljudske prosvete. Po-
trebno bi bilo uvesti komisijo, ki bi
bdela nad našim pisanjem, ki bi sve-
tovala in prirejala večere, na katerih
bi obravnavala stvarne napake in jih
odpravljala. Utrditi bi . morala med na-
mi zavest, da je treba danes pisati jas-
no, domače in razumljivo.
Marsikdo se je že upravičeno ob-
regnil ob aliike, ki jih prodaja Ljudski
magazin v Celju. Se nedavno smo lahko
o tem čitaili notico v »Slov. poročeval-
cu«. Ob priliki si slike oglejte. Videli
boste, da v njih ni trohice umetnosti,
a prodajajo jih za denarje, s katerimi
bi si človek lahko skoraj kupil delo
resničnega umetnika. Na ta način ljud-
stvo samo mešajo. Menda si ne bomo
domišljevali, da se s takšnimi zmaziki
dviga čut za resnično umetnost. »Dela-:
naaovi-umetnikov morajo izginiti iz na-
še javnosti.
Nič kaj bolje ni s slikami, ki vise v
javnih lokalih in uradih. Največje ne-
okusnosti kažejo nekatere podobe na-
ših voditeljev. Nekdo se je siepel z olj-
nimi barvami, slabo prerisal poteze, po-
kvaril nekaj platna, ki bi ga koristneje
uporabili drugje, in »umetnina« je vred-
na, da se šopiri na steni. Največ tak-
šnih »upodobitev« je deležen naš mar-
šal. Primerek si lahko ogledate v ka-
vami »Evropa«. Svoji »umetnosti« je na
tej sliki dal duška menda tisti Sepetavc.
ki je razstavljal svoje »umetnine« v
oknih »Kristalije«.
Lahko bi že prišli do spoznanja, da
je bolje razobesiti fotografske posnet-
ke ali litografirane podobe naših vo-
diteljev, kakor pa ljudi siliti, da si lah-
ko šele ob našivih na uniformi nami-
OBJH¥E - OGLASI
KRVODAJALCI
Vsi dajalci krvi, ki prihajajo v transfuzij-
sko postajo Celjske bolnišnice in so pred
dvema mesecema oddali kri, naj se zopet
javijo zaradi pregleda. Dajalec ne sme 12 ur
pred oddajo krvi zauživati mastnih jedil niti
zajtrkovati mleka ali mlečne kave.
Dajalcem iz dežele povrnemo stroške voz-
nine v obe smeri (potniški vlak v obe smeri)
teritorij LRS na podlagi predložene vozov-
nice. Ne smejo pa kupiti povratnih voznih
listov na postaji ali avtobusu. Vozovnice mo-
rajo predložiti v blagajni bolnišnice zaradi
povrnitve voznih stroškov. Dajalci krvi, ki
prihajajo z avtobusom, naj pri vstopu opo-
zorijo šoferja, da potujejo zaradi oddaje krvi
in se s krvodajalsko legitimacijo izkažejo,
nakar bodo dobili prostor za potovanje.
Transfuzijska postaja bolnišnice
Celje
VSEM PODJETJEM, KI ZAPOSLUJEJO
UČENCE V GOSPODARSTVU
V zvezi z dopisom ObLO, obveščamo vsa
podjetja, ki zaposlujejo učence v gospodar-
stvu, da prejemajo imenovani dodatke v ar-
tiklih republiške dopolnilne preskrbe. Do-
datke bodo podjetja prejemala za svoja učen-
ce na osnovi poimenskega seznama, potrje-
nega od uprave in sindikalne podružnice.
Tako potrjene poimenske spiske dostavijo
navedena podjetja, poverjeništvu za trgovino
in preskrbo pri MLO najkasneje do 8. aprila.
I/čencev, ki se preskrbujejo v internatin in-
dustrijskih šol, ne vnašajte v spiske, ker
bodo uprave šol oz. internatov predložile iste
spiske, v kolikor jih še niso. Za vsa privat-
na podjetja, obrti, bo seznam sestavilo Zdru-
ženje obrtnikov, ki ga mora preciloau v
istem roku.
Podjetja, ki do tega roka ne bodo predlo-
žila seznamov, bodo sama odgovorna, če učen-
ci ne bodo prejemali pripadajočih artiklov.
Sezname oddajte referentu za preskrbo. Ob-
vestilo se nanaša za podjetja, ki dvigujejo
potrošniške nakaznice na tukajšnjem pover-
jeništvu.
Pover. za trg. in preskrbo
Turistično društvo Slovenije, podružnica
Celje (prej »Olepševalno društvo) vabi
na svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR v
torek 4. aprila 1950 ob 19. uri v vrtni dvo-
rani Hotela »Evrope«.
KONCERTI
Veder večer, ki je bil prvotno najavljen za
1. marec, bo v sredo 5. aprila od 20 v Domu
ljudske prosvete. Veljavne so vstopnice, ki
so bile nabavljene z datumom 1. marca 1950.
Vstopnice so razprodane.
Koncert učiteljev Glasbene šole v Celju bo
v sredo 12. aprila ob 20 v Domu ljudske
prosvete. Izvajalci so: Godalni kvartet (Gor-
šo B., Videnšek M., Sancin D. in Korent K.),
Kovačič Justina (sopran), Gorše Božidar (vio-
lina) in Sancin Marenka (klavir). Uvodno
besedo bo imel Kunej Egon.
Prosimo sindikalne podružnice, da si za
ta koncert pravočasno rezervirajo ali naba-
vijo vstopnice.
PRODAM moško obleko, angleško blago sko-
raj novo in dva nara ženskih čevljev štev.
38. Naslov v upravi.
ZAMENJAM dve sobi in kuhinjo na Maribor-
ski cesti za eno sobo in kuhinjo v mestu.
Naslov v upravi.
DNE 23. marva sem izgubil ustnik in za-
krivljeno ovijalo trompete. Najditelja pro-
sim, da ju odda proti nagradi v Ured-
ništvu Celjskega tednika.
slijo, da bi podoba utegnila prikazati
maršala.
Tudi borba proti neokusnosti je na-
loga Ljudske prosvete. V Celju bi se
našlo nekaj ljudi, ki bi s svojim čutom
za umetnost in okus pometli s podob-
nimi pojavi. Od tega bi imeli dvojno
korist: ugodili bi čutu lepote, ljudstvo
b: se estetsko izobraževalo, naši umet-
niki pa nam bi oskrbeli resnično umet-
niška dela.	Bruno Hartman
Fizkultura in šport
SABLJAšKA AKADEMIJA
Po dvoletnem vztrajnem delu stopo agiim
sabljaška sekcija Kladivarja pred širšo jav-
nost s samostojno akademijo, kjer bo po-
kazala v posameznih točkah šolo sabljanja ▼
dveh orožjih — floretu in sablji.
Akademija bo v nedeljo 2. aprila ob 9 dop.
v veliki dvorani OLO Celje-okolica (bivši Na-
rodni dom).
NOGOMETNA TEKMA ZA ZIMSKI POKAL
NAFTA (Dol. Lendava : KLADIVAR (Celje)
4 :Q (2:0)
Nedelja 26. marca ob 15. uri. Igrišče Nafte
v Dolnji Lendavi. Vreme vetrovno ter izredno
hladno. Gledalcev približno 1000. Stranska
sodnika Varga iz Lendave ter Maraus iz Ma-
ribora. Glavni sodnik Starašina iz Maribora.
Strelci Simonič v 32, Vajda v 40 min. prvega
ter ?ubnič v 28 in Vajda v 30 min. drugega
polčasa za Nafto.
Tekma je bila tako; izpočetka živahna, pre-
vladovali so domačini in iniciativo obdržali
do konca polčasa. Gostje so bili slabi, raz-
biti ter niso v tem delu igre predvedli no-
benih smiselnih kombinacij. Vzrok temu je
bila zelo ostra igra Nafte, kateri so se igral-
ci Kladivarja izogbali in se bali blesur. V
drugem polčasu je bil poškodovan čater, ki
je za dalj časa zapustil igrišče. Toda Kla-
divar je prikazal posebno v tem delu dobro
igro in imel premoč, katero pa ni izrabil in
je ostal rezultat do konca neizpremenjen.
Kladivarievi igralci so bili pri prodoru vselej
v kazenskem prostoru Nafte grobo zrušeni
ter s tem preprečeni pri vsaki akciji, sodnik,
ki se je verjetno bal vroče publike, sploh
ni piskal.
O igralcih Nafte bi lahko samo rekli, da
igrajo zelo ostro in izven meja pravil. Tol-
čejo po nasprotnikovih nogah, pa čeprav ni
žogo v bližini, na ta način so bili razen Flo-
reninra ,vsi igralci Kladivarja poškodovani
po nogah medtem ko je vratar dobil težji
udarec v trebuh in roko. Njihova igra ni
lepa, saj igrajo visoko in na horuk.
Božo Videniek
REPERTOAR
Ljudskega gledališča v Celja
Petek dne 31. marca ob 15. uri:
Schiller: Kovarstvo in ljubezea
(Zaključna predstava za gimnazijo, učite-
ljišče in ekonomski tehnikum. Sedmič)
Nedelja dne 2. aprla ob 15.30:
Schller: Kovarstvo in ljubezea
(laven abonma osmič)
KINO METROPOL celje
Od 1. do 7. aprila
sovjetski barvni film
»TRI SREČANJA«
SINO DOM celje
Od 1. do 4. aprila
sovjetski film
»JAN RAJNIŠ«
Od 5. do 14. aprila
nemški film
»AFERA BLUM«
kino zaleg
1. m 2. aprila
sovjetski film
»PROCES«
5. in 8. aprila
sovjetski film
»ZVESTI DJULBARS«
Urejuje uredniški odboc — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefoa T — Celj«, Titov trg 1 — Tiskala Celjska tiskarna