Zgrešen;
ža^uč^r;
;c Mo priča^ofa;;, sc v po/irič?://?, jfraM^ar^^^ irr "^"giA /o!*K7M;A rcwc/ji;o Mf ijo z re-^a^a^ /crošnji/; o^čirrs^i/! w/irev Ma ^oros^cw. TodroMo proučevanje iz-'aa je v^e^a^or pofreMo, ^a^or je nM^/jnjo KS?Merifef poj/fičnega r/c-'a vdžno Hgofovifi ja^^orje, ^i so ^P^va/; na ta izid bodisi v poz. M Pa v negativnem swis/w. Vendar je P^i tem /aMo oJ/očt/nega pomena, a^i so za^/jač^: zgrajeni na stvarni ana/izi, a/i pa so samo p/od stremije-"ia za tem, iia se čim prej najtie "gtešni Mzei" — po možnosti izven tastnega ^roga — in se potem vse a^ago opere vsa^e Miviie.
raznih izjavah, ^i ;;A je /<i/o ^sati po vo/itva/?, se vsi/jaje vtis, ^a^or ja Z?i Pi/i spet ^oros^i 5/oven-tisti, ^i naj Pi piača/i račan.
^o iiemagoš^i propagandi, s Mte-sta OVP in P PO o ^ izdatni podpori P/eimatdiensfa in vsei? osta/ii? ^aciona/ističniii drogov s^aša/i oP-c:ns^e vo/itve prc/;rr:/;cionir^ri v nov P/f/difif proti pravieam ^/ovencev in P**oti mirnema sožitja v deže/i, se-^eda rtiAče ne /<o zaniha/, da ie na *^id vo/itev v do/očeni meri vpiiva/a ?*<di z/oraPa naeiona/ni^ emocij. To-<*a zgrešeno Pi Piio. v tej smeri is&ati Pravni a/i ce/o iz^/jačni vzro^, ^ajti "cjstvo, da je števi/o socia/istični/* p/asov najmanj nazadova/o ravno mi ^vojezičnem ozem/ja, dovo/j jasno ^3Že, da so mora/i Piti dragi dejav-^iPi pri od/očitvi vo/ivcev še mnogo tePtni.
. Prav taPo zgrešeno in nevzdržno niiš/jenje. da je Pi/o s samostojnim ^astopom ^/oveneev v nePateriP oP-^*nap dvojezičnega ozem/ja astvar-ieno novo odnosno spremenjeno izhodišče za oPravnavanje manjšinsPe-Pa vprašanja. TaPaj je trePa spomni-da je pretežna večina teP samo-^oinip /ist oPstaja/a tadi že pri prei-^jiP vo/itvaP. torej niPaPor ne pred-ttav/jajo nePaj novega,' predvsem pa P'e Pri tem za ave/jav/janje PrajevniP P<tndidatov, Pi so — odvisno od svo-i^ga dosedanjega de/a a/i ag/eda — ZaPe/eži/i ponePod res /epe in dra-P°d spet manj vidne aspepe. A/nogi ^'ovensPi vo/ivci v posamezniP oP-^nap se iz razniP vzroPov ne-"fomno od/oča/i tadi še za drage /i-sfe oziroma stranPe, mimo tega pa do ^rHos;o;wegd nastopa zda/eč ni pri-na ce/otnem dvojezičnem ozem-^r- ^orej J90^ za s/ovensPe /iste v /9 oPcinaP oddaniP g/asov ne more Piti ^f*i/o za števi/čno moč s/ovensPe narodnostne sPapnosti na PčorošPem, .Por tadi ne more oPve/jati mne-da je Pi/o pri /etošnjiP oPčinsPiP 'Oo/i^vap izvo/jeniP /e -/0 s/ovensPiP oPcinsPip odPorniPov.
. 2ato je povsem nesprejem/jivo, da iz reza/tatov oPčinsPiP vo/itev s PosePnifn ozirom na samostojni na-^^op ^/ovencev v nePateriP oPčinaP ^"tj sPaša/i razPrati „nove" pogoje ?** reševanje manjšinsPiP vprašanj ee/o sPonstrairati „možnost" za jZvedPo taPo imenovanega agotav-^ja manjšine. To Pi pomeni/o zadeti oči pred dejstvi, saj je ravno košnja vo/i/na propaganda zdraže-desnice /Pi pa je v Pistva Pi/a samo ^Ma/jevanje /ansPo/etne esPa/acije "^mšPega šovinizma) dovo/j preprič-P^o opozori/a. PaPo močne in ne-^arne so še vedno naciona/istične si/e "a P/orošPem. Pomeni/o Pi novo Pa-7*'ta/acijo pred temi si/ami, Pi Pi to ^zame/e /e Pot poPado za nada/je-^anie svojega de/a, KsrMcrjfHega proti ^aPopravnema sode/ovanja in mir-"^a sožitja v deže/i.
OanajsPi dopisniP jagos/ovansPe ,'tPovne agencije Tanjag je v svo-Pomentiranja vesti, da po po-na oPčinsPiP vo/itvaP tadi socia-
Spet nove grožnje
ameriškega predsednika Vietnamu
ZSO je zasedata
Dne 30. marca 1973 je b!!a v Cetovcu ^upna $eja Nadzornega in Upravnega odbora Zveze dovenskih organizacij na Ko-roikem.
Ko :o najprej podaii krajevni zadopniki kratka poročiia o poteku in izidu občinskih voiitev v posameznih občinah, sta odbora temeijito anaiiziraia in stvarno oceniia izid občinskih votitev iz Mriega deieino in državno-poiitičnega, le posebej pa iz narodno-poiitičnega giediiča. V tej zvezi sta zavzeia tudi kritično staiičče do nekaterih izjav in poročii v teieviziji in v tisku neposredno po voiitvah, ki nikakor ne odgovarjajo stvarni oceni trenutnega narodno-poiitičnega poioiaja.
Odborniki so na seji nadaije sprejeti konkretne skiepe za doiočene neposredne ukrepe in jasne smernice za bodoča prizadevanja ZSO v korist uvetjavitve pravic in teženj siovenske narodnostne skupnosti na Korožkem.
Živahna politična pomlad
Prejšnji teden, 29. marca, se je uradno zaključit umik ameriških vojakov iz Južnega Vietnama, kjer pa je še vedno ostalo okoli 20.000 a-meriških .civilnih svetovalecv". In tudi sicer se Amerika nikakor ne misli odpovedati vlogi, ki jo je doslej igrala v tej državi. Istega dne, ko je zadnji ameriški vojak zapustil Vietnam, je namreč predsednik Nixon v govoru po televiziji dovolj jasno in nedvoumno povedal, kako si zamišlja .mirno" rešitev vietnamskega vprašanja.
V svojem govoru je predsednik Nixon spet izzivalno povedal, da mora Amerika .braniti" mir v Vietnamu, kar pa more samo država, ki je vojaško močna in ki je pripravljena igrati vlogo .svetovnega žan-darja". S tem je demantiral svoje lastne izjave, ki jih je podal takoj po zopetni izvolitvi za predsednika, ko je napovedal, da se bo od-
S!ovenskav!ada
obsoja protistovensko gonjo na Koroškem
Komisija Izvršnega sveta SR Slovenije za zunanjo politiko in narodnosti je na nedavni sej), k) jo je vodil podpredsednik izvršnega sveta Rudi Čačinovič, razpravljala o programu dela in o organizaciji služb na področju mednarodnih odnosov v republiki. Zavzela se je za bolj povezano In usklajeno sodelovanje Slovenije s tujino in predlagala, da se okrepijo strokovne službe, ki spremljajo to problematiko.
Pri obravnavi tekočih vprašanj v zvezi z odnosi s sosednimi državami so ugotovili, da so nekatere sile v Avstriji izrabile občinske volitve na Koroškem za ponovne napade na Jugoslavijo in za spodbujanje nestrpnosti do slovenske manjšine. To pa je — kakor je bilo poudarjeno — v nasprotju z deklarirano politiko dobrososedskih odnosov in z določil) avstrijske državne pogodbe.
//stična stranka raz?n/š/;a o štetja &o-roš^/A S/ovencev, mec/ i/rag/m zapisa/; „Ta%o /?i' vprašanje s/ovensPe naroi/nost/ na ččorošM?n i/o/n/o v avstrijski notranji po/it/k/ povsem nove vit/ike z neprei/v/ii/jiVim/ pos/e-i/icami."
Tej agotovitv/ je mogoče i/oi/at/ /e še to, i/a kt taka oi//oč/tev, teme/ječa na zgrešen/k zak/jačk/k /z reza/tatov okč/nskik vo/itev, ki/a nevarna za </e-mokratični razvoj v i/eže/i in Jržavi, kkrati pa tat/i pogakna za ag/e<č naše i/ržave v mei/naroi/ni javnosti.
slej posvetil predvsem vprašanjem notranje politike. Ta zagotovila je zdaj očitno že pozabil in se ponovno postavil v pozo državnika, ki misli, da mora krojiti usodo drugim narodom.
Nixon se je tudi pohvalit, da je ameriški poseg v Vietnamu rešil državo .komunističnega jarma". Po njegovem ima vietnamsko ljudstvo zdaj možnost, da si samo izbere svojo vlado, brez slehernega zunanjega pritiska (razen seveda a-meriškega). Da bo Amerika še naprej skušala .usmerjati" potek dogodkov v Vietnamu, so pokazali razgovori, ki jih je imel predsednik Nixon ravno te dni s saigonskim predsednikom Thieujem, kateremu je tudi zo bodoče zagotovil vso podporo. Ravno Thieu pa je med vietnamskim ljudstvom najbolj osovraženi predstavnik saigonskega režima in je zato težko pričakovati, da bi se obdržal na oblasti, če ga na stolčku ne bi držala Amerika.
Ameriški predsednik pa je bil v svojem govoru še bolj .odkrit". Zagrozil je z novim bombardiranjem Severnega Vietnama in s polaganjem novih min v severnovietnam-skih pristaniščih — če Severni Vietnam ne bi spoštoval pariškega sporazuma. Torej spet stara in splošno znana pesem, kakor da dolgoletna umazana vojna ne bi zahtevala dovolj žrtev. Spet grožnje, spet izsiljevanje, pri tem pa je ravno Amerika tista, ki se ne drži dosledno vseh tistih obveznosti, ki jih je prevzela v pariškem sporazumu.
Izid občinskih volitev na Koroškem je sprožil živahno notranjepolitično razpravo — ne le v deželnem, marveč tudi v državnem merilu. Kakor da bi desničarske sile samo čakale na .poraz" socialistov, so takoj začele široko zasnovano ofenzivo proti sedanji vladi kanclerja Kreis-kega.
Posebno .agresivna" se je izkazala OVP-jevska kmečka zveza, ki si je leta po vojni lastita nekakšen monopol v kmetijskih vprašanjih. Zagnala je krik o .protikmečki" politiki socialistične vlade, prišlo je do protestnih demonstracij proti vodilnim socialističnim funkcionarjem, grozijo pa tudi še nadaljnje akcije vključno stavk in podobnih .borbenih" sredstev.
Da je tej gonji v veliki meri botrovala gola demagogija, kot se je OVP izdatno poslužuje že vsa leta od svojega poraza pri državnozborskih volitvah, je pokazala razprava v parlamentu, kjer je kmetijski minister Weihs s številkami in drugimi argumenti ovrgel OVP-jevske očitke ter dokazal, da kmečka politika v Av-
striji ravno tedaj ni bila najboljša, ko jo je povsem obvladala OVP. Kancler Kreisky pa je med živahno razpravo ugotovil, da imamo v Avstriji najdražjo kmetijsko administracijo, pri čemer je mislil kmetijske zbornice in sorodne ustanove, kjer pa vodilno ali sploh izključno vlogo že vedno igra OVP.
Drugo vprašanje, ki trenutno razpihuje duhove, je vprašanje plač oz. dohodkov političnih mandatarjev in funkcionarjev. V tem vprašanju pa je prišlo do .dvoboja" celo med kanclerjem Kreiskym in koroškim deželnim glavarjem Simo ter se v tisku množijo vesti, po katerih naj bi bili .šteti dnevi" sedanjega deželnega glavarja in predsednika koroške SPD.
Neposredno z občinskimi volitvami vse to nima nobene zveze, kakor so povsem zgrešeni tudi poskusi, da bi izid teh volitev spravili v povezavo z bodočim odnosom posameznih strank do manjšinskega vprašanja. Volitve so v prvi vrsti odločile ač o tem, kakšen duh bo vladal in ako bo potekalo bodoče delo v posameznih občinah.
Jugostavija dobi novo ustavo
V Beogradu je ia ieden koordinacijska komisija skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja začela obravnavati novo integralno besedilo osnutka ustave SFR Jugoslavije. Gre za drugo tazo ustavne retorme, pri čemer poudarjajo, da predlagano besedilo osnutka ustave ne pomeni samo vključevanja ustavnih dopolnit in novih sprememb, temveč da bo Jugoslavija praktično dobila povsem novo ustavo.
To je povsem jasno povedal tudi predsednik koordinacijske komisije Edvard Kardelj, kti je dejal, da si je bila koordinacijska komisija enotna v sklepu, naj to pot ne bi sprejemali nove skupine ustavnih dopolnil oziroma amandmajev (kakor je bilo to pri prvi tazi ustavne retorme, ki je bila končana lani — op. ured.), temveč bi morali sprejeti prečiščeno besedilo ustave, skratka novo ustavo.
Prvi del nove ustave se nanaša na opredelitev SFRJ in na z ustavo določeni položaj narodnosti. To poglavje ne izraža samo načela, da delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice v republikah in socialističnih pokrajinah v skladu s svojimi ustavnimi pravicami, temveč postavlja tudi načelo o odločanju delovnih ljudii, narodov in narodnosti v tederaciji na temeljih medsebojnega sporazumevanja republik in pokrajin, solidarnosti in vzajemnosti ter enakopravne udeležbe repubtik in pokrajin v organih federacije in njihove odgovornosti za lastni razvoj jugoslovanske socialistične skupnosti kot celote.
V drugem poglavju so izraženi temelji socialistič-
ne ureditve, v tretjem pa je določen položaj delovnega človeka v združenem delu in v drugih družbe-no-političnih razmerjih. Četrto poglavje, ki je bito dokaj izpopolnjeno, je posvečeno samoupravljanju kot vodilnemu družbenemu razmerju in družbenopolitični ureditvi v celoti. V tem poglavju so jasneje kot v dosedanji ustavi izražene sestavine socialistične samoupravne demokracije kot posebne oblike diktature proletariata in funkcija delavskega razreda kakor fudi načeta delavskega in družbenega nadzorstva in odgovornosti.
Povsem nova so poglavja pet do sedem. V petem so izražena temeljna načela socialistične ureditve na področju znanosti, izobraževanja, kulture in umetnosti. V šestem poglavju so določeni temelji socialistične ureditve na področju socialne politike in cilji, ki j<ih želi doseči socialistična družba, da bi človeku zagotovila gospodarsko in socialno varnost ter ustvarila potrebno podlago za življenje in delo, za vsestranski razvoj osebnosti delovnega človeka. Sedmo poglavje pa je posvečeno temeljnim načelom o vseljudski obrambi.
O delu koordinacijske kombije je njen predsednik Kardelj poudaril, da ji je bilo to delo poverjeno predvsem z nalogo, da doseže soglasje z republikami glede na to, da je vsaka nova ustava obenem nov družbeni dogovor, nov dogovor med republikami oziroma pokrajinami. .Mislim, da je ta del posla komisija dobro opravila, kajti o vseh najpomembnejših vprašanjih je zares doseženo popolno soglasje. Rezultat tega dela in sporazuma je osnutek tez za novo ustavo."
Zagrebški spomladanski velesejem
bo združeval osem sejemskih prireditev
Na zagrebškem razstavišču bo v času od 9. do 15. aprila letošnji Mednarodni zagrebški spomladanski velesejem, ki bo združeval pravzaprav kar osem specializiranih sejemskih prireditev in razstav. Za spomladanski velesejem v Zagrebu tudi letos vlada veliko zanimanje, o čemer priča število prijavljenih držav in razstavljavcev. Sodelovalo bo namreč 1430 razstavljavcev iz 25 držav Evrope, Azije in Amerike, ki bodo obiskovalcem prikazali svoje proizvode na skupno 200.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora.
Kakor že povedano, bo v okviru spomladanskega velesejma prirejenih osem specia-
TržašM
SVovenc;
::	dobi/o jndus/rjjsJro šoio
Tržaški pokrajinski svet je pred ;; nedavnim sprejei skiep o ustanovitvi :; oddetka s slovenskim učnim jezikom ! i na industrijsko tehniškem zavodu ' i „ Alessandro Voita" v Trstu. Ustrezni ;; predlog je poslal prosvetnemu mini-;; strstvu v Rimu v dokončno odloči-i i tev.
S tem ho slovenska mladina na Tr-;; žaškem dobila možnost, da v materi-i i nem jeziku nadaljuje svoje strokovno ' i izobraževanje tudi na ravni srednje ' i šole. Sicer so imeli tržaški Slovenci ;; tehniško srednjo šolo oz. tovrstne ;:	vzporednice že pred 45 leti, ko je
'! takratna vlada na Dunaju ustanovila ;; v Trstu slovenske vzporednice na ;; oddelku za pomorske strojnike ter 11 slovenski mizarski oddelek in od-I i delek za ženska ročna dela. Vendar ;' te šole nikdar niso prav zaživele, bile ;; so pravo mtrvorojeno dete.
:; Zdaj se tržaškim Slovencem spet !:	obetajo vzporednice na industrijskem
'' zavodu. Vest o tem pozdravljajo z ;; željo, da bi bila njihova usoda sreč-;:	nejša, kakor je bila usoda slovenskih
L oddelkov pred 45 leti; predvsem pa,
'' da bi iz teh vzporednic čimprej na-;; stala samostojna slovenska tehniška ;; šola v Trstu.
liziranih sejmov. Za obiskovalce bo nedvomno najbolj zanimiv in privlačen del prire-dilve mednarodni sejem blaga široke potrošnje. Letos se bo na tej specializirani sejemski prireditvi zbralo okrog 400 jugoslovanskih podjetij in nad 250 tujih razstavljavcev, ki bodo razstavili več kot 60.000 artik-klov — od proizvodov množične porabe, kot so gospodinjski stroji, motorna kolesa, kozmetični ter galanterijski izdelki, pa vse do strojev za mehanizacijo kmetijstva. Poseben poudarek bodo letos dali nastopu proizvajalcev tekstila lin tekstilne konfekcije. Na
sejmu bodo organizirali tudi modne revije.
Druga sejemska prireditev bo XVI. sejem obrtništva, kjer bodo prikazane možnosti in zmogljivosti jugoslovanskega in inozemskega obrtništva v kooperaciji z industrijo ter drugimi gospodarskimi panogami.
Spomladanski mednarodni velesejem bo imel v gosteh tudi IV. mednarodni sejem prometa, zvez in racionalnega transporta. To bo manifestacija gospodarskih dosežkov vzhodnih in zahodnih dežel na področju prometnih sredstev, opreme in mehanizacije. Eksponate s tega področja bodo prikazali razstavljavci iz dvajsetih držav Evrope, Amerike in Azije.
Nekako vzporedno s tem sejmom bo prirejena obenem kot nekakšna spremljevalna razstava tudi Vlil. mednarodna razstava letal, na kateri bodo najbolj znani svetovni proizvajalci obiskovalcem prikazali letala za najrazličnejše namene.
Prvič bo v okviru zagrebškega velesejma prirejen kot samostojna prireditev mednarodni sejem stanovanjske opreme in lesne industrije. O njem pravijo, da bo to največja razstava stanovanjske opreme in hkrati vodilno tržišče lesne industrije v Jugoslaviji oziroma v tem delu Evrope sploh, kjer se bodo obiskovalci lahko seznanili z najnovejšimi dosežki v proizvodnji lesne industrije, opreme, surovin 'in pomožnega materiala.
Nadalje bo v okviru spomladanskega velesejma XIII. mednarodni sejem prehrambene industrije — specializirano tržišče prehrambenih proizvodov, največje v Jugoslaviji in sploh eno največjih v Evropi. Hkrati s prikazom izvoznih možnosti jugoslovan. industrije prehrambenih proizvodov bo sejem tudi mesto povpraševanja in nabave vseh vrst strojev, pomožnih materialov, naprav ter sredstev za delo v prehrambeni industriji. Tako domači kot tuji razstavljavci so napovedati svojo udeležbo z bogatim asor-timanom proizvodov ter bo sejem manifestiral tovrstno proivodnjo gospodarskih področij tako Vzhoda kot Zahoda.
Končno bodo v okviru spomladanskega velesejma prirejeni še mednarodni sejem plastike, XVII. mednarodna razstava merilne in regulacijske tehnike ter IV. mednarodna razstava strokovne in znanstvene literature. Poleg tega bodo organizirana številna strokovna predavanja, simpoziji, seminarji in druge strokovne manifestacije, na katerih se bodo gospodarstveniki lahko seznanili z napredovanjem proizvodne tehnologije ter strokovnimi izkušnjami drugih proizvajalcev.
Tako bo Zagreb za teden dni spet prizorišče velike gospodarske prireditve, ki bo pritegnila številne obiskovalce od blizu in daleč.
DUNAJ — Prejšnji teden je bila na Dunaju konferenca predstavnikov 24 evropskih držav, na kateri so govorili o zaščiti človekovega naravnega okolja. Pokrovitelj konference je bil Evropski svet, katerega glavni tajnik Lujo Toncič-Sorinj (nekdanji ^ avstrijski zunanji minister) je predstavnike udeleženih držav pozval, naj si z združenimi močmi prizadevajo obvarovati naravno okolje na evropski celini pred onesnaženjem. Avstrijska ministrica za zdravstvo dr. Ingrid Leodolter, ki je konferenci pred- ^, sedovala, pa je opozorila na nevarnost, da vsa zemeljska krogla postane eno samo velikansko smetišče.
BONN — Če se ne zgodi kaj ^nepredvidenega", bo generalni sekretar sovjetske partije Leonid Brežnjev v dneh od 12. do 17. maja letos obiskal Zahodno Nemčijo. Na predvečer tega za obe državi in sploh za
POSIROKKDSVtnj
bodočo evropsko politiko nedvomno važnega obiska namerava zahodnonemški parlament ratificirati temeljni sporazum med obema Nemčijama. Breznjeva naj bi med obiskom v Bonnu spremljali trije sovjetski ministri — ministrica za kulturo Furceva, minister za civilno letalstvo Bugajev in predsednik odbora za znanost in tehniko Gvišnjani. Zato pričakujejo, da bodo ob tej priložnosti podpisali sporazume o kulturnem, tehničnem in znanstvenem sodelovanju ter razširitvi letalskega prometa med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo.
LONDON — Po končani ameriški vojaški intervenciji v Vietnamu je bilo narejenih že veliko računov o tem, koliko je stala Ameriko ta ^umazana vojna". Londonski inštitut za strateške študije je objavil izdatke, ki so jih imele v vietnamski vojni i Amerika, Sovjetska zveza in LR Kitajska. Ameriške stroške ocenjuje omenjeni inštitut na dobrih 108 milijard dolarjev (v našem denarju je to l„lepa" vsota 2,500.000.000. 000 šilingov!), ki so jih porabili za vojaške izdatke in gospodarsko pomoč saigonski t vladi. Sovjetska zveza naj bi po teh virih ^prispevala" za vietnamsko vojno nekaj več kot 1,6 milijarde dolarjev, izdatki LR Kitajske pa naj bi znašali 670 milijonov dolarjev.
GRADEC — Avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljani dr. Heinrichu Riesen-feldu je štajerska deželna vlada podelila veliko zlato medaljo dežele Štajerske. Štajerski deželni glavar dr. Niederl je ob izročitvi tega visokega priznanja posebej naglasil velike zasluge, ki jih ima dr. Riesen-feld pri razvijanju dobrih sosedskih odnosov med Štajersko in Slovenijo. Pri tem gre v prvi vrsti za spodbujanje kulturnih in znanstvenih stikov, pri čemer je dr. Riesen-feld vedno zastopa) mnenje, da sodelovanje na kulturnem in znanstvenem področju ne more in ne sme biti odvisno od trenutnega političnega položaja.
MURSKA SOBOTA — Madžarski vele poslanik v Beogradu Elek Toth je podaril šestim dvojezičnim šolam v občini Murska Sobota zbirko knjig v madžarskem jeziku. Knjige so darilo madžarskega ministrstva za izobraževanje in kulturo. Veleposlanik Toth je ob tej priložnosti poudaril, da je darilo sicer skromno (93 različnih knjig-vsaka v 18 izvodih), da pa želi še bolj poglobiti prijateljske odnose med madžarsko manjšino v Jugoslaviji in slovensko na Madžarskem.
SAtGON — Dne 29. marca so s poslopja ameriškega vojaškega poveljstva v SaigonU sneli ameriško zastavo in s tem simbolično zaključili umik ameriških vojakov iz Juž' nega Vietnama, kjer je ostalo „samo" Še nekaj tisoč ameriških ..strokovnjakov" iu .svetovalcev". Zadnji poveljnik ameriških čet v Vietnamu general Weyand je na tej slavnosti izjavil: V zadovoljstvo nam je bilo, da smo priskočili na pomoč zavezniku, ki je bil v stiski, in dosegli častni mir. To zadovoljstvo in .častni mir" je Amerik^ plačala s 46.000 človeškimi življenji in 10% milijardami dolarjev, položaj v deželi pa j^ danes spet takšen, kot bi mogel biti pred 12 leti v prvih dneh ameriške .pomoči"-
LJUBLJANA — V okviru srečanj z raz' nimi političnimi organizacijami je Sociali?' tična zveza delovnega ljudstva Slovenije povabila na obisk odposlanstvo Slovenske skupnosti iz Trsta. Na sedežu republiške konference SZDL so delegacijo iz Trsta sprejeli predsednik Mija Ribičič, Jože Hart( man in Tone Fajfar, v tržaški delegacij' pa so bili predsednik Zorko Harej ter člana izvršnega odbora Drago Legiša in Dragu Štoka. Med razgovorom so obravnaval' vprašanja slovenske narodne skupnosti " Italiji ter odnose med obema organizacijama. Delegacija Slovenske skupnosti je povabila predstavnike SZDL na obisk v Trst-
Podpora matičnega naroda
pravičnemu boju koroških Siovencev
V Ljubljani je bil pred nedavnim občni zbor borcev-prostovoljcev za severno mejo Slovenije 1918-19, na katerem so razpravljali tudi o položaju, ki je nastal za Slovence v Avstriji po oktobrskih dogodkih lanskega leta. Na občnem zboru so sprejeli protestno pismo, v katerem med drugim pravijo, da razen gimnazije za Slovence v Celovcu ni izpolnjeno niti eno zaščitno določilo po 7. členu državne pogodbe, razmere v osnovnem šolstvu pa so se celo poslabšale. Neurejeno je tudi vprašanje slovenščine kot uradnega jezika poleg nemščine. Prav tako pa v svojem protestu zahtevajo prepoved Heimatdiensta ter sovražnega pisanja proti Slovencem.
Prizadevanja in hotenja v zvezi z uresničevanjem določb 7. člena avstrijske državne pogodbe in reševanjem odprtih vprašanj Slovencev na avstrijskem Koroškem so obravnavali tudi v Slovenj Gradcu In sicer na posebnem posvetovanju o možnostih In oblikah poglobljenega sodelovanja s Slovenci na avstrijskem Koroškem. Posvetovanje, k) je bilo 22. marca, je pripravil medobčinski svet ZK za Koroško, udeležili pa so se ga predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin iz vseh štirih koroških občin — Raven na Koroškem, Dravograda, Radelj ob Dravi In Slovenj Gradca.
Posvetovanja se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej, ki je med uvodno razpravo posebej poudaril, da Jugoslavija enotno podpira vsa skupna prizadevanja Slovencev na avstrijskem Koroškem za Izboljšanje njihovega položaja, to je za ohranjanje in razvoj slovenskega življa na avstrijskem Koroškem. To pomen), da podpira stališča koroških Slovencev do vseh pomembnih vprašanj in zahtev ter takšne rešitve, ki jih terjajo od avtsrljske vlade predstavniki slovenske manjšine.
Na posvetovanju v Slovenj Gradcu so ugotovili, da so že doslej posamezne organizacije in društva Iz občin Ravne na Koroškem, Dravogradu, Radlje ob Dravi In Slovenj Gradec sodelovale z organizacijami Slovencev na avstrijskem Koroškem, vendar pa to sodelovanje ni bilo niti načrtno niti kontinuirano. Zato so se zavzel) za u-stanovitev posebnega medobčinskega koordinacijskega organa, ki na) bi usklajeval In usmerjal tovrstno sodelovanje. Ta koordinacijski odbor bi zbiral pobude In predloge za sodelovanje z obeh strani ter usklajeval želje. S tem bi nedvomno zagotovili, da b) sodelovanje ne samo okrepili, pač pa bi dosegli še tesnejše sodelovanje in povezovanje tudi na tistih področjih, kjer za zdaj do sodelovanja pravzaprav še ni prišlo. Tozadevno je bilo poudarjeno, da b) moral medobčinski koordinacijski organ Izdelat) dolgoročnejši program sodelovanja In izoblikovati stališče o ciljih sodelovanja, tako med občinami kot na gospodarskem In društvenem področju.
Zdaj, ko so se strasti neko/iko pomiri/e in se je po/ege/ prvi šok zaradi res ve/ikega nazadovanja soc;4(:st;ČM;7) g/asov na nede/jskik oM<HS&iV) vo/itvak na Korošcem, )e mogoče /aže razmis/;atf o vo/itvak kot takik, predvsem pa o vprašanja, kaj pomen: za koroške S/ovence dejstvo, da so socia/isti nazadova/i, nemsl:o-nac;oMa/Ma /ronta, ki se je pred vo/:'fvam: pokazala kot r'zraz:(o nenaklonjena Jo manjšine, pa napredova/a.
Nekaj je gotovo — izgaka še-stik oJstofkov g/asov je za socialiste na Koroškem, kjer so dos/ej ves čas po vojni napredova/i, že poraz. Posekno pa je poraz kad v okek največjik mestik, Celovca in ke/jaka, kjer se je izrazito pokazala težnja napredovanja Jes-nik raJikainik sil, ki ga je mogoče zasledovati že od volitev v Sa/zkarga, prek Gradca in zdaj do Celovca. Celovec je sedaj tretje deželno glavno mesto, kjer so socialisti izgaki/i večino.
V ocenjevanja socialističnega poraza in napredovanja nemško-nacionaine /ronte je mogoče zaslediti določeni paradoks. Avstrijska /jadska in svokodnjaška stranka, ki sta celotno predvo/i/no
kampanjo temeljili skoraj izk/jač-no na nacionalnem vprašanja in na odkritem nastopanja proti slovenski narodnostni skapnosti, pa-ščata zdaj to vprašanje ok strani in trdita, da so volivci z nedeljskimi odločitvami pokaza/i predvsem svoje nezadovoljstvo do de-
sov v določeni meri vp/iua/o na reza/tate okčinskik volitev na Koroškem, pa je ponovno postavljanje manjšinskega vprašanja v prvi p/an ok analiziranja volitev na eni strani prav tako neokasno, kot je ki/o neokasno izrak/janje volitev za ponovne napade na manj-
Po vo!itvah na Koroškem
že/ne in zvezne po/itike, medtem ko socialisti zdaj agotav/jajo, da ki ki/o treka iskati vzroke za nji-kov poraz v nedavnem zdraževa-vanja okčin na Koroškem in v zakona o dvojezičnik krajevnik na-pisik. 7*o je med dragim deja/ v intervjaja za avstrijsko te/evizijo tadi avstrijski zvezni kanc/er dr. Kreiskp. Čeprav je Kreisky po-adari/, da je vprašanje dvojezičnik krajevnik napisov zvezna zadeva, pa so se po njegovem mnenja koroški socia/isti za ta zakon ze/o angažira/i, zdaj pa morajo zaradi tega p/ačevati račan.
Čeprav ni dvoma, da je vprašanje dvojezičnik krajevnik napi-
šino, de/oma tadi na S/ovcnijo in /agos/avijo, predvsem pa pomeni nerea/no ocenjevati sitaacijo. Težko se je znekiti vtisa, da so mora/i poiskati grešnega koz/a in da so ga spet naš/i pri koroškik S/oven-cik. Dejstvo je, da je ki/ poraz socia/istov največji v Ce/ovca in Pe/jaka, ki v zvezi z dvojezičnimi napisi nista ki/a tako ze/o neposredno prizadeta, in da so reza/ta-ti vo/itev najko/jši za socia/iste prav na dvojezičnem ozem/ja.
S/ovenci so s svojim nastopom na vo/itvak /akko v g/avnem zadovoljni. Tako tam, kjer so nastopi/! z /astnimi krajevnimi vo/i/ni-mi skapnostmi, kakor tadi tam,
kjer so poJpr/i socia/iste. Kaže, da so doki/i na socia/ističnik /istak 26 mandatov in na komanističnik enega. Skapaj s štiridesetimi mandati na /astnik /istak so si torej pridoki/i 67 mest v okčinskik od-korik. Vendar se ne ki sme/i vdajati zadovo/jstva, kajti zanje je mnogo ko/j pomemkno dejstvo, da so nede/jske vo/itve jasno pokaza/e nazadovanje demokratičnik in nesporno napredovanje naciona/istič-nik si/ na Koroškem. To kodo mora/i imeti koroškiS/ovenci pri svojem nada/jnjem koja, nada/jnjik korakik za dosego zakonitik pravic, nenekno pred očmi. Pisanje desničarskega tiska takoj po vo/itvak, ki na eni strani /icemersko pove/ičaje reza/tate, ki so jik Slovenci doseg/i z /astnimi /istami, na dragi strani pa agotav/ja, da ki /akko ti reza/tati s/aži/i za ago-tav/janje manjšine, jasno kaže, da se kodo nacionalistični krogi na Koroškem okrakreni z reza/tati ne-de/jskik vo/itev, zdaj še ko/j prizadeva/:', kjer je /e mogoče, okrniti pravice manjšine in onemogočiti kakršnoko/i pozitivno rešitev manjšinskega vprašanja.
Zvone Zot)<o
PdmottM dnovntk, Tut, !T.!.
v UUBLJANi ODPRTA RAZSTAVA:
Kmečki punti na Siovenskem
V okviru letošnjih proštov 500-!etnice kmečkih vstaj in 400-letnice ^^aško-slovenskega punta je bi!a Prejšnji teden v Ljubljani odprta razstava z naslovom .Kmečki punti na Slovenskem". Otvoritvene svečanosti v razstavišču Arkad se je u-^eležilo veliko število predstavnikov družbenega in kulturnega življenja. O pomenu in ureditvi razstavo so govoriti ravnatelj Narodne-9a muzeja dr. Peter Petru, ravnatelj
^stanavtjajo siovensko društvo
ZM;;'???;' Je/dvc/, so z<z&sMo v zlfsrnjr, je	precej
^otieMcev.	cenijo,
"a rje/a n^jmiznj 400 5/ofcnccv, ^1 zl-^jjo v ^vstnjs^r pres:o/n;'c; ^/;' s^rrr: z	vse^^^or Jn/cč
j** yojeg4 Jow^. Z^to je rdZKnJjluo, ^Iščejo nrcJseZ-ojnc vezi, J<z se srečd-^ajao In prež:'v/j<zjo svoj prost: MS ^ „Jornačl" JrKŽ/n.
Dg^es zvečer /'odo v 3. J;<na;7^cn: o^rajM ( v dvoran! ylndl/:^/ncga Jo-^ 5c^!vec^dter/?o/j ;;s:^novl/l s/o-^ns^o ^M/tMrr?o-MwetMrš^o r/r^stvo, ^ gn wr:werav^jo ;7nenov^:l po znn-s/ovens^e?r: p/s^te/j^ /v^n^ Cdn-/?;' je :ndl s^rrr prerej svojega Z:v/je^ja pre^;7 ?M D^najM. Nd ^lanovnl pr:reJ:'tv: pnča^ajejo prerč-^lavnl^e :zse/jew^e nMflce m jngo-r*ov<rr:s^eg;z ve/epos/^rz:sfv^, po/eg te-^ pa f:< dl večjo s^aptMo rojakov Iz "obarja.
Ustanovna s/ovesaost ^o z<7raže-^a z drnžd/^nln: večerom, ^a^or or-8an;zgtorj;' Movega r^rastva :;;dl za . °^oče račaaajo, Ja /?odo na Dana-ta m v njegov: o&o/lc! zapos/en: 5/o-^*^nc: v s/o venskem Jrastva naš/; do-?°^j /?r;7ožnos:l za domačo zabavo razveJr;7o, s tem pa za močnejšo rneJse&ojno povezavo.
Arhiva Slovenije Jože Maček ter glavni avtor razstave Branko Reisp. Razstavo je odprl predsednik republiške konterence SZDL Slovenije Mitja Ribičič, pevski oktet Gallus pa je zapel znamenito puntarsko pesem ,Le vkup, le vkup, uboga gmajna".
Razstava je nastala kot plod skupnega znanstvenega dela dveh zavodov — Narodnega muzeja ter Arhiva Slovenije, in sicer ob pobudi in pomoči odbora za proslavo 500-letnice kmečkih vstaj in 400-letnice slovensko-hrvaškega punta. Po oceni strokovnjakov predstavlja ta razstava prvi večji in celovit prikaz tega izredno pomembnega obdobja zgodovine slovenskega naroda.
Razstava je sestavljena iz dveh delov. Prvi obsega 230 totogratskih povečav in drugih ponazoril. S temi sredstvi zaokroženo, plastično in
na visoki poljudno znanstveni ravni prikazuje najpomembnejše slovenske kmečke upore. Ta del razstave je zasnovan tako, da je prenosen in bo v prihodnje lahko o-biskal številne kraje v Sloveniji. Drugi del razstave pa obsega o-krog 70 originalnih virov, to je izbranih in nadvse dragocenih arhivskih dokumentov, ki predstavljajo v resnici edina avtentična pričevanja o revolucionarnih dejanjih slovenskega ljudstva v preteklih stoletjih. Med pripravami razstave so strokovnjaki ugotovili, da je še mnogo gradiva, ki doslej ni bilo upoštevano pri zgodovinskih obravnavah vzrokov, poteka in posledic puntov.
Ob razstavi sta izšli tudi dve publikaciji: Kmečki punti na Slovenskem (razprave in katalog dokumentov) ter Branka Reispa Podobe iz kmečkih puntov.
Društvo beneških izseijencev
tudi v Belgiji razvija svojo dejavnost
Kakor znano, bremeni beneške Slo-vence tudi gospodarska zaostalost njihovih krajev. Mnogi morajo zapustiti dom in iskati kruh drugod v svetu. Posebno veliko jih je v Švici, kjer že nekaj časa deluje posebno Društvo slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije. Pa tudi v Belgiji je veliko beneških Slovencev, ki se prav tako zbirajo okoli svojega društva.
Minulo soboto so v belgijskem rudarskem središču Tamincs blizu Bruslja odprli nov sedež sekcije Društva slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije. V tem kraju živi in dela kakih 700 do 800 beneških Slovencev, za katere je bila sobotna prireditev
tzše! je nov roman
avtorja „Ukane" Toneta Svetine
Pr) Cankarjev) zaiožbi v L)ub)jan) je )zše) nov roman Toneta Svetne z nadovom ..Stene". V tem romanu je avtor .Ukane" postav)) ča-Men spomenik s)ovensk)m p)an)ncem )n še posebej veMkemu stoven-*hemu gorniku Jožu Čopu, k) ga je tako počasti) prav za njegovo os-*emdeset)etn)co.
V svojem najnovejšem romanu obravnava Tone Svetina tri vr-*'e p)an)ncev: z družbo uskiajene ijud), k) se hodijo v gore preizkušat ** prebitka svojih iivijenskih sii in radostnega navdušenja nad naravo; družbene reformatorje, ki se v boju za živijenje in srmt v steni razpenjajo in preverjajo za boj v doiini; od družbe načete, ranjene in-dlviduaiiste, katerim je gora omama in pozaba.
Svetinove .Stene", s katerimi sta avtor in zaiožba počastita dvo-'s osemdesetietnic — osemdeset iet živijenja veiikega siovenskega 9ornika Joža Čopa in osemdeset iet obstoja Siovenskega pianinskega dfuštva, pomenijo dragoceno obogatitev stovenske pianinske iitera-*"re ter bodo v veseije vsakemu pravemu ijubiteiju gora.
resnični praznik. V gosteh so imeli številne predstavnike slovenskih organizacij in ustanov iz Benečije in iz Trsta, predvsem pa sta jih obiskala pevski zbor .Rečan" iz Ljes v Beneški Sloveniji ter ansambel Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta.
Na otvoritveni svečanosti so posamezni govorniki izrazili zadovoljstvo spričo vitalnosti beneških izseljencev v Belgiji in izrekli željo, da bi novoustanovljena sekcija Društva slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije v Taminesu uspešno delovala v korist slovenskih beneških emigrantov, za njihove socialne pravice in še posebej za vzdrževanje slovenske narodne zavesti med njimi. Hkrati pa so poudarili željo, da bi se gospodarski in socialni položaj v Slovenski Benečiji toliko izboljšal, da bi se izseljenci lahko vrnili domov ter v svoji domovini našli pogoje za življenje in delo.
V drugem delu prireditve je pevski zbor .Rečan" izvajal spored domačih slovenskih pesmi, ki so jih številni poslušalci sprejemali z vidnim doživetjem in s toplo hvaležnostjo, saj so jih spominjale na domače kraje. Ansambel tržaškega Stalnega slovenskega gledališča pa je beneškim izseljencem poklonil predstavo Jake Štoke .Moč uniforme" in jim tako posredoval lep kulturno-umetniški užitek.
Udeležence prireditve je prisrčno pozdravil tudi župan mesta Tamines g. Matlard, ki je ob tej priložnosti naglasil zgledno sožitje med domačini in emigranti, med katerimi je posebej pohvalil marljivost in prizadevnost slovenskih izseljencev iz Benečije-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA vabita na
pevski koncert
v petek 6. aptiia 1973 ob 20. uri v srednji dvorani Doma giasbe v Ceiovcu.
Gostuje moški zbor Prvega siovenskega pevskega društva
„Lira" iz Kamnika
Dirigent Samo V r e m š a k.
Zbor .URA" je nositeij Gaiiusove piakete in je žei števiine uspehe pri raznih mednarodnih tekmovanjih.
Ljubiteiji umetne in narodne pesmi iskreno vabijenit
.V presečišču":
Koroško iiterarno ustvarjanje
izšla je nova številka revije .im Schnittpunkt" (,V presečišču"), ki jo izdaja kulturni oddelek koroške deželne vlade. Sedanja dvojna številka teh .koroških kulturnih zvezkov* je v glavnem posvečena literarnemu ustvarjanju na Koroškem ter prinaša s tega področja več prispevkov.
Prvič je v deželni kulturni reviji govora tudi o literarnem ustvarjanju koroških Slovencev. S kratkimi uvodi, ki jih je prispeval dr. Pavel Apovnik, ter lizborom pesmi oz. proze v slovenskem izvirniku in nemškem prevodu so predstavljeni Andrej Kokot, Milka Hartman, Anita Hudi in Valentin Polanšek. Sicer pa o sodobnih koroških književnikih piše predsednik zveze koroških
pisateljev Walther Nowotny, ki izmed Slovencev v tem okviru omenja Valentina Polanška, Floriana Lipuscha in Andreja Kokota.
Poleg nadaljnjih prispevkov o posameznih književnikih vsebuje revija še sestavke o novi visoki šoti v Celovcu, o kulturnih nagradah za leto 1972, o cerkveni umetnosti na Koroškem (ob 900-letnici krške škofije), o minuti gledališki in koncertni sezoni ter o razstavni dejavnosti in o novih knjigah o Koroški. Področju Alpe-Jadran je tokrat posvečen članek o gledališki dejavnosti v Gorici, za zaključek pa sledi informativen pregled bližnjih kulturnih in umetniških prireditev tako na Koroškem in v ostali Avstriji kakor tudi v sosednjih deželah.
TONE SVETiNA	171
Ko so čeljusti popustile, ga je poveljnik pahnil, da je *'etel po t)eh. Bogoslovec pa je pristopil k njemu in ga brc-v obraz, da je izpljunil nekaj zob. Kričati pa le mi nehal:
.Kar ustrelite me, bele svinje. V kratkem vas bo vzel
hudič."
.Saj te ne bomo ustrelili, bogokletnik. Prosil boš za S"trt, pa je ne boš izprosil," je dejal poveljmik z besnim 9'asom.
Jetnika so odpeljali na dvorišče vojašnice, kjer je stal Poltovorni avtomobil, ki je odvažal municijo in rabil poveljstvu za povezavo z mestom. Narednik Grm je vžgal "'otor, neki vojak pa je prinesel jekleno žico, ki so jo prijeli na avto, na njenem drugem koncu pa z njo privezali letnika za roke. Poveljnik je poklical dežurnega in ukazat, "oj skliče vojsko iz vseh treh poslopij.
Bridko je zadonela trobenta. Njen glas je zaplaval v ^Parico ugašajočega dne, med velika okna hiš, ki so se ^Pirata drugo za drugim, in zamiral v daljavah gozda, 3"ior so se hrepeneče zazrle s krvjo oblite in do smrti izrečene jetnikove oči. Z vseh strani je vrvela vojska in se drstila v podkvi okoli obsojenega.
Poročnik Jakoš se je izprsil, da so se zalesketala od-med katerimi je visel tudi nemški železni križ, stopil ^3 vzvišeno mesto in zavpil z mogočnim glasom:
.Ljudje in vojaki! Poglejte, kako kaznujemo komuni-
stičnega ogleduha, bogokletnika, ki je žalil nebo in našo sveto vojsko."
Potem je zamahnil z roko kot prometni policaj — to je bil znak naredniku, naj odpelje.
Motor je zarohnel, avto se je premaknil in množica je zašumela. Jetnik se je nekaj časa opotekat za avtomobilom, dokler ga sunek žične vrvi ni podrl na tla. Njegovo telo se je zavilo v oblak prahu. Drselo je po cesti, odskakovalo in se premetavalo. Med škripotom zavor in hupanjem so odmevali onemogli kriki. Narednik je z avtomobilom napravil nekaj krogov po vasi in privlekel jetnika nazaj. Pred množico je obležalo zmrcvarjeno telo, zavito v razcefrane cunje.
Valjhun, ki je bil v zadnjih mesecih videl marsikaj v preiskovalnih zaporih, se je naslonil na steno hiše. Živo meso, povaljano v prahu, kti ga je zalivala kri, mu je vzbudilo srh gnusobe in v želodcu je začutil slabost. Poveljnik mu je ponudil čutarico z žganjem.
Okna bližnjih hiš so se pričela zapirati, med moštvom je bilo slišati nejevoljno mrmranje. Poveljnik, ki je večkrat na podoben način izkazoval svojo moč in vlival strah svojemu moštvu, je uvidel, da je šel predaleč.
.Dovolj jel Zdaj ga odvleci Nemcem v Godovič, pa tudi če privlečeš tja samo roke."
Narednik je spet vžgal motor in odpeljal. Krvaveče truplo je izginilo z avtomobilom vred v oblaku prahu za ovinkom.
Poveljnik je razpustil vojsko ter se napotil z Valjhunom in bogoslovcem na poveljstvo. Ko so posedli po stolih, je poveljnik prinesel steklenico domačega žganja.
.Izvolite, fantje. Splaknimo si iz ust prah usmiljenja! Veste, gospod poročnik, na našem mestu mora biti človek trd ko kremen. Smo na otoku, ki ga oblivajo valovi zla in pogubljenja. Če hočemo obstati, moramo uporabljati prav
vsa sredstva. Upam, da nas razumete. Namen posvečuje sredstvo."
Bogoslovec je švigal okrog sebe z vročičnimi očmi pijanega, mističnega zanosa in dejal s svečanim glasom:
.Kdor žali vojsko Kristusovo, žali Boga samega. Zato naj že na zemlji spozna, kako Gospod kaznuje brezbož-nike. To, kar počnemo mi z njimi, je senca vic, da ne govorim o peklu, kjer bo jok in škripanje z zobmi in večne muke."
Dvignili so kozarčke in izpili v dušku.
Valjhun jih je začudeno gledal, kot jih ne bi poznal, čeprav so pripadali njegovemu gibanju. Poveljnik pa je začel, kot bi bral njegove misli in dvome o tem, ali je prav, kar delajo:
.Težko je ... Toda kljub temu vztrajamo na okopih križa. Ponosen sem, da vodim odred slovenske vojske, predhodnice našega svetega preporoda. Mi bomo izžgali gnojne tvorbe iz narodove duše. Zato se žrtvujem."
.Res je, kar pravi poveljnik," je rekel omamljeni bogoslovec in spet vsem natočit. .Poročajte poveljstvu in škofu, da ni posadke, ki bi se tako dosledno držala navodil. V dobrem mesecu smo iztrebili ljuljko iz naših njiv. Tiste, ki ste jih videti v kleteh, smo pustili samo zato, da bi se morda spreobrnili ali nam kako drugače koristili. Vidite, gospod poročnik, ta uspeh je plod naše apostolske gorečnosti."
Valjhun je prikimal in z odobravanjem vzel na znanje vse, kar so mu povedali. Čudit se je fanatičnemu žaru, ki je vodil te ljudi. Pri njem je sveti žar že ugašal. Odkar je v mestu spoznal mnoge voditelje, ki so na varnem netili vojni požar in sami prav nič žrtvovali, je gledal na stvari bolj trezno.
Bogoslovec, s katerim sta nekoč vneto delovala v Katoliški akciji, je kar naprej silil vanj.
NE ZA VSAKO CENO!"
J
V spomin na 30. obtetnico napada t. koroškega bataljona na Mežico so minulo nedeljo v Mežici priredili veliko slovesnost, na katero so prišli številni domačini, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine ravenske občine. Posebno prisrčno so sprejeti preživele borce takratne bitke za Mežico.
Po počastitvi spomina padlih borcev se je v narodnem domu začela proslava, na kateri je govoril komisar t. Koroškega bataljona Boris Čižmek — Bor. V svojem govoru se
Dober začetek
Prejšnji petek je ravnatelj knjižnice v Velenju tovariš Žula otvorii slikarsko razstavo našega rojaka avto-didakta Ernesta Arbeitsteina. Otvoritev v galeriji knjižnice v Velenju je bila zelo dobro obiskana, saj je bilo navzočih okrog 150 ljudi — novinarjev, umetnikov in družbeno političnih predstavnikov. Pri otvoritvi so bili tudi župan pliberške občine KRISTAN s soprogo, predsednik Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost" Jožko Koncilija ter ekonomski svetnik Mirko Kumer. Navzoče je pozdravil občinski tajnik, ki je zastopal zadržanega predsednika velenjske občine. Za pozdravne besede se je zahvalil Mirko Kumer, ki je na kratko orisal življenje umetnika in opisal njegova dela. Otvoritev razstave so obogatili tudi s kulturnim sporedom, pri katerem je sodeloval pevski oktet iz Velenja, skupina študentov pa s prizorom „Beseda ni konj". Po otvoritvi je občina priredila banket na gradu Herberštajnu, kjer so se gostje zabavali do jutranjih ur.
Da razstava dobro uspeva, potrjuje dejstvo, da je slikar že na otvoritvi prodal 10 slik; dve je kupila tudi občina Velenje. Razstava bo odprta še do 19. aprila.
je dotaknil tudi usode koroških Slovencev. Dejal je, da se ideali, za katere so se borili koroški partizani, kljub velikemu deležu pri porazu nacizma na Koroškem niso uresničili. Koroški Slovenci se morajo ponovno boriti za tiste pravice, za katere so že enkrat zgrabili za orožje. Priča smo — je nadaljeval tov. Bor — grobemu kršenju elementarnih pravic koroških Slovencev, ko zavestno kršijo 7. člen državne pogodbe z vednostjo avstrijske vlade. Ali ne gre to grobo kršenje pravic slovenske manjšine na Koroškem v meri preteklosti, ko so nacisN hoteli oropati slovenskega človeka o-snovnih pravic, uporabe materinega jezika? Na Koroškem se je povečala hujskaška dejavnost .Hei-matdiensta" in javnih občil, ki z lažmi skušajo ustrahovati Slovence. Ponovno netijo velikonemške agresivne težnje, znane še iz časov nacistične strahovlade. Skrunijo partizanske grobove, trgajo, odstranju-

jejo in mažejo slovenske napise, skratka: na Koroškem je nacizem zopet na pohodu. Odločno moramo povedati, da se s tem ne strinjamo, še posebej koroški borci, skupno z vso slovensko in jugoslovansko javnostjo. Zahtevamo izpolnitev obveznosti iz državne pogodbe. Le tako bo lahko naša manjšina postala most za utrjevanje prijateljstva in krepitev medsebojnih odnosov med obema narodoma. Tovariš Bor je zaključil z besedami: .Jugoslavija je in bo vedno stremela za dobrimi sosedskimi odnosi ter medsebojnim sodelovanjem z avstrijskim ljudstvom — toda ne za vsako ceno."
V imenu Zveze koroških partizanov je spregovoril predsednik Karel Prušnik — Gašper. Izrazil je u-pravičeno zaskrbljenost zaradi dogodkov na Koroškem, kjer so napredne sile v defenzivi, nacizem pa se vedno bolj izživlja, kar so potrdile tudi navadne občinske volitve.
Živalski park v Rožeku
spet vabi ljubitelje redkih živali
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu pri Pliberku vabina Finžgarjevo dramo v štirih dejanjih
NAŠA KR!
na cvetno nedeljo 15. aprila 1973 ob 20. uri v farni dvorani v Piiberku.
Režija: Stanko Vavti.
Prisrčno vabljeni!
Jutri bodo zopet odprli vrata živalskega parka v Rožeku, ki predstavlja eno največjih zanimivosti na Koroškem. Že področje, na katerem se nahaja, je silno zanimivo, saj ga krasi na sredi na hribu razvalina starega gradu iz 12. stoletja, do katerega vodijo romantično speljane poti, kjer srečavamo ob poti jelene, koze in druge zanimive živali v prosti naravi. Vsekakor je obisk tega živalskega raja pravo doživetje in ga vsakomur toplo priporočamo.
Največja atrakcija je brez dvoma jelen Alfi, čigar rogovje s 44 izrastki je bilo pred nedavnim absolutni svetovni rekord. Trenutno je Alfi brez rogovja, ker ga je odvrgel, vendar obstoja upanje, da bo okončine še pomnožil. Zanimiva obogatitev so tudi flamingi, razne vrste vran, kure iz Malajzije in noji iz pamp. Posebna zanimivost so jeleni iz Vietnama, ki so celo že v Vietnamu prava redkost, saj jih je vojna vihra pošteno razredčila. Nadalje lahko srečamo v parku jelene s ploščatimi rogovi, divje svinje, bizone, najmanjšo zvrst jelenov na svetu muntjake in mnogo drugih redkih živali. Letos bomo lahko občudovali tudi ruske sever, jelene. Ker živijo te živali v tundrah in se hranijo z mahom, bodo mah morali uvažati iz Finske na Koroško. Nadalje se bavijo tudi z načrtom, da bi v parku začeli gojiti in množiti kozoroge. Tudi kozorogi so nevarni, da
izumrejo, saj jih je na področju Alp komaj še 3000 komadov.
V rožeškem živalskem parku je trenutno 320 živali. Lansko leto ga je obskalo 120.000 ljudi, kar je vsekakor lep uspeh, če pomislimo, da je odprt samo od spomladi do jeseni. Vsem tistim pa, ki še niso bili v parku, priporočamo ravno sedaj, ko se prebuja narava, da ga obiščejo in se sami prepričajo, da je rožeški živalski park res nekaj posebnega.
DOM V T!NJAH VAB! NA
*	DNEVE SREČANJA
za dijakinje (4. in 5. razred srednjih šol) In dekleta do 17. !eta od petka 13. aprila ob 19. uri, do nedelje 15. aprila ob 13. uri
#	GOVORN!ŠKO TEKMOVANJE
v nedetjo 0. aprila ob 14. uri Za nadaljnje informacije smo vam vedno na razpoiago v pisarni Katoliške miadine, Ce-iovec.
(3 BVESULO
ZVEZE SLOVENSKtH iZSELJENCEV
Zveza siovenskih izseijencev obvešča svoje člane, da bo i-mela v soboto 14. aprila 1973 s pričetkom ob 9.30 uri v dvorani iV (prvo nadstropje desno) Deiavske zbornice v Celovcu redni občni zbor.
Vsakoletni občni zbor je tradicionalno srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trptjenje ter obnovijo prisego, ki so si jo daii v izseijeništvu: ohraniti hočejo živo izseijeniško zavest in jo posredovati miadini, da bo tudi ona ostala zvesta idealom, za katere so biii njeni starši pripravljeni doprinesti največje žrtve — zvesta narodu in materini besedi.
Bivši izseijenci vabijeni, da se s svojimi družinami udeiežijo občnega zbora, ki naj bo izraz žive izseljeniške zavesti ter manifestacija neziomijive živijenjske siie slovenskega ijudstva na Koroškem.
Zveza slovenskih izsetjencev

gostovati na Radišah in v Št. Janžu
Bilčovs — Ko so naši igralci prvič uspešno nastopili z Gogoljevo komedijo .2enitovanje" pri Miklavžu, so nam šievilni gledalci priporočali, da bi šli z njo gostovat tudi kam drugam. To priporočilo smo si vzeli k srcu in šli tudi dejansko gostovat na sončne Radiše, s katerimi nas veže že dolgoletno prijateljstvo in v sosednji Št Janž, s katerim imamo prav tako tesne kulturnoprosvet-ne stike.
Minulo nedeljo popoldne smo se z našo igralsko skupino odpravili na Radiše, kjer nas je tamošnji tajnik Slovenskega prosvetnega društva Tomi Ogris prisrčno sprejel in pozdravil. Ogris Janko starejši se je v imenu SPD .Bilka" zahvalil za pozdravne besede in želel igralcem obilo uspeha, gledalcem pa mnogo zabave. Naši igralci; med katerimi sta najbolj blestela Tomi in Blaži Gaser, so odlično podali svoje vloge in tako spravili nabito polno dvorano gledalcev v glasen smeh, katerega ni hotelo biti konca. Ra-dišani so nam po igri povedali, da se jim je ubogi Tomi (Kočkarjov) — ki se je toliko trudil, da bi oženil svojega prijatelja Blažijo (Pod-koljosina) najbolj smilil, ker se
mu ni in ni hotelo posrečiti, da bi ga spravil v zakonski jarem.
Ker nas z Radišani veže že dolgoletno prijateljstvo, ki temelji na medsebojnih gostovanjih, bi bila vrsta zdaj spet enkrat pri Radišanih, da nas obiščejo s kakšno igro ali kakšno drugo prireditvijo. Posebno veselje pa so nam radiške .deč-le" naredile s tem, da so našim igralcem v priznanje poklonile šopke rdečih nageljnov. Slovo od naših prijateljev z Radiš je bilo zelo prisrčno in le težko smo se ločili od njih.
Še isti dan zvečer so naši igralci ponovno nastopili, in sicer v Tiš-larjevi dvorani v Št. Janžu ter beležili lep uspeh, saj so prav tako u-spešno razveselili tamošnje prebivalce.
Številni kritiki in prosvetaši trdijo, da je bila komedija .Zenitova-nje" ena najboljših iger, kar jih je bilo kdaj uprizorjenih na bilčov-skem društvenem odru. Čeprav je besedilo umetniško zahtevno, so se igralci pod vodstvom spretnega režiserja Janka Ogrisa starejšega sijajno znašli in tako imeli pri vseh nastopih izreden uspeh.
MUZEJ NA PROSTEM
!zbwr starih koroških kmetij
Lansko leto so pri Gospej Sveti uradno otvorili muzej na prostem, ki predstavlja nekakšno vas iz prejšnjih stoletij. Do sedaj je na tem prostoru na ogled 20 objektov, ki predstavljajo stare, posebno zanimive in značilne kmetije z inventarjem vred, kašče, plotove in druge zanimivosti iz Koroške. Vodstvo muzeja ima v načrtu še nekaj novih objektov, med katerimi sta tudi dva kozolca ali stoga iz Slovenjega Plajberka in Ziljske doline, dva hišna mlina in žaga iz Roža.
Namen takšnih muzejev na prostem je v tem, da nas seznanijo z življenjem, delom in stanovanjsko kulturo naših prednikov. Vsa ta poslopja in drugi objekti, ki stojijo na ozemlju muzeja, so bili prestavljeni oziroma ..presajeni" iz različnih koroških dolin v Gospo Sveto, kjer predstavljajo danes najbolj izviren izbor starih koroških kmetij.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
.Ali se vam ne zdi, da je prav, kar delamo? Je škofu všeč? Ali je fo Bogu dopadljivo delo?"
„Seveda je. Ne vznemirjajte si vesti. Kar delate, je všeč Bogu in posvetni oblasti. Opozarjam vas samo na to, da bodite taktični. Ne razvpijte preveč sle svojega sovraštva. Preveč ste na očeh sovražnikom. Ne opozarjajte nase, ker vas bodo sami prekmalu opazili."
Bogoslovec je bil ginjen. Nalival se je z žganjem, hkrati sta mu rasla pogum in drznost. Objemal je Valjhuna okrog ramen in govoril:
„Oh, saj sem vedel, da ste vseskozi naš človek. Kako zlobni so ljudje! Natolcujejo vas, da ste za Nemce. Blagor tistim, ki spoznajo resnico in znajo ločiti ogenj od pepela in nebo od zemlje. Spominjam se vaših predavanj. Z velikimi začetnicami ste nam zapisali v srca, kaj pravi sveto pismo o tem usodnem času."
Vstal je, preroško stegnil roko in se mimo veh zazrl skozi okno proti hribom, kjer je ugašal dan. Kot bi bil na prižnici, je govoril:
„Izroči brezbožneže meču, govori Gospod vojnih trum."
Potem je obstal, kot bi prišel do roba, kjer zija prepad in nadaljeval z vročičnim glasom:
.Dopolnili so se vaši dnevi: zaradi jeze Gospodove boste poklani. Domobranci so meč gopodov, mi v tej postojanki pa smo konica meča. Rosna od krvi . . . Usoda slovenskega naroda .. . Njegov kažipot..."
Njegovo svetopisemsko pridigo je zmotil dežurni s sporočilom za poveljnika: patrulja je pripeljala partizanskega dezerterja. Poveljnik, ki je bil bolj praktičen kot zanesenjaš-ški, je ukazal, naj ga takoj pripeljejo. Medtem ko so šli ponj, je razlagal Valjhunu:
„Ljudi srečuje pamet. Zavedajo se, da je komunizem kužna bolezen, da je Osvobodilna fronta laž, pretveza, s katero so brezbožniki zapeljali našega pobožnega kmeta.
Čedalje več jih prihaja k nam iz brigad. Celo brigadnega [ obveščevalca imamo. Dezerterji so nas vodili od hiše do hiše in kazali, kje so jih podpirali, jim dajali živež in obvestila. Z njihovo pomočjo smo ločili zrno od plev."
.Prav je tako," je dejal Valjhun in poudaril: .Saj je celo Jezus rekel, da ima raje eno izgubljeno ovco kot poln hlev svojih."
Tedaj so se vsi trije zazrli v kmečkega možaka srednjih let. Vstopil je plašno in spoštljivo pozdravil.
.Kaj hočeš, človek?" se je zadrl nanj poveljnik.
.Rad bi vstopil v vašo vojsko," je dejal mož in mencal klobuk v rokah.
„Ali misliš, da mi sprejmemo vsakega, ki pride od rdečih?"
„Nisem rdeč, gospod poveljnik. Vedno sem bil bogaboječ. Družino imam, kmetijo, nisem za kolhoze in ne za Ruse."
„To se že bolje sliši. Kaj pa, če so te poslali? Gorje ti! Privezati te bomo za avtomobil, ki te bo odvlekel do Idrije."
.Moj bog, poslali da bi me, gopod poveljnik! Nasilno so me mobilizirati. Kaj vse sem prestal! Vsak dan sem tuhtal, kdaj in kako jim bom pobegnit. Ko mo vlekli ranjence čez progo, sem pretrgal zvezo. Pretepli so me in me postavili pred sodišče. Za kazen sem na vsem dolgem pohodu nosi! dva zabojčka municije, da sem umiral pod težo."
Vsi trije so ga z zanimanjem poslušati. Poveljnik pa ga je spodbudil:
„No, še kaj nam povej, kako je v partizanski vojski."
.Kako je ... Poglejte me! Kost in koža sem. Poglejte moje čevlje." Dvignil je nogo in pokazal raztrgan podp!at. .Tam je hudo. Lakota ... Uši.. - In nasilje komisarjev."
Pravil je, da je bi) z brigado na pohodu od Triglava do kočevskih gozdov in nazaj, da so bili od jutra do noči na ! nogah in da komisarji gonijo ljudi ko pse. Nemalo so bili
začudeni, ko jim je povedal, da je brigada privlekla z Notranjskega čez progo top, težko havbico, ki jo je vleklo nekaj parov konj, in da se je vsa divizija vrnila.
Medtem se je vrnil narednik in poroča), da je obsojenec izdihnil, preden ga je pripeljal Nemcem. Tudi njega je zanimal dezerter, zato so se vsi trije zapletli v navzkrižno spraševanje, kako je v brigadi.
Valjhun je takoj razumel, da jim mož iz strahu pripoveduje tisto, kar si žele slišati. Zato je sklenil, da se bo še sam pogovoril z njim. Ko so se zasliševalci naveličali, ga je odpeljal v posebno sobo. Pozanimal se je, kakšna je bilo ženska, ki jim je obvezovala žulje.
.Ana ji je bilo ime. Mlada lin lepa. Za nas borce še kar dobra."
Valjhuna je ob spominu nanjo oblila rahla rdečica ir* prevzel ga je nemir, ki pa ga kmet ni opazil.
„Pa drugače? Kakšna je bila?"
.Kako mislite, gospod poročnik?"
Potlej je brž dodal: .Aha, tako kot ženska, kajne? Čandra, kot so menda vse. Bila je priležnica partijskegO sekretarja. Ni se ganila od njega. Malo je manjkalo, da me ni dal ustreliti, ko sem se — saj veste, kako je — samo malo pošalil z njo, ko mi je preobvezovala žulje."
.Kako je tam z ženskami? Ali so vam bi!e vsem no razpolago?"
.Mislite tako, kot se bere v vaših letakih? Kje neki! Tam ni ženske za borca. Imajo jih samo poveljniki. Pravijo, do je pri vas drugače. Kdor more, gre lahko spat kamor kol'-Vsaj tako so mi pripovedovali fantje iz patrulje, ki je prišlo
pome na dom."
Valjhun bi ga bil najraje kresnil po topem nosu in po slinastih ustih, tako zoprno mu je bilo njegovo bedasto ! smehljanje. Toda premagal se je.
Prijate!jski obisk prosvetašev
Minulo soboto in nedeljo je v Skocijanu in Železni Kapli gosto-vata igralska skupina Delavskega Prosvetnega društva -Svoboda" iz Šenčurja pri Kranju. Mladi igralci so uprizorili veseloigro -Dnevi nase sreče".
<* Kakor v soboto v Škocijanu, tako so navdušeni gledalci tudi v nedeljo napolniti do zadnjega kotič-dvorano v Železni Kapli, kar Potrjuje veliko zanimanje naših Iju-za gostovanja iz matične Slo-^oije. Goste je pozdravil pred-^dnik Slovenskega prosvetnega ruštva -Zarja" tovariš Kuhar Pe-er. Poudaril je tesno sodelovanje in prosvetnih društev obeh ^očin Kranj in Železna Kapla. V nienu igralcev pa je spregovoril Režiser igre in naš „stari" prijatelj ^ znanec Silvo Ovsenk, znan po ^svilnih gostovanjih prosvetnega 'ušiva iz Jezerskega, kjer je mnogokrat režiral.
Mada Po d/ur? a
"a plesni tečaj v Šmihel!
KPD Šmihel vabi na I. plesni tečaj " Šmihelu. Začetek 7. aprila 1973
70. uri v šmihelski tarni v°rani. Tečaj ne bo samo zanimiv emveč tudi po ugodni ceni (okoli 00 šilingov). Me zamudite edin-**vene priložnosti za izpopolnitev svojega plesnega znanja!
Vsebino igre je podal na originalen način, samo s stavkom: -Ka-ko je, če se tri punce zagledajo v enega samega fanta." Kar pa so potem pokazali mladi ligratci — mladi zato, ker je njihova povprečna starost okrog !7 let — je prekosilo vsa pričakovanja. Za vse je bilo to veselo presenečenje, kajti takšne predstave v Železni Kapli že dolgo nismo imeli, zlasti če pomislimo, da so mladi igralci stali prvič na odru. Imeli smo sploh občutek, da na odru niso amaterji, temveč profesionalci. Igra — po vsebini vedrega značaja — zahteva od igralcev mnogo temperamenta mladostne zagnanosti, ljubezenskih prepričevalnih zmožnosti in drugega več.
Na sporedu letaka je bilo zapisano: „V našem primeru nastopajoči igrajo skoraj samega sebe ..." To pa je za igralca najtežje — kdo pa že zna igrati samega sebe? Tudi to težavo so mladi igralci izvrstno rešili in tako dokazali, da so to težko in zahtevno igro vsi brez izjeme duhovito in posrečeno podali, v splošno zadovoljstvo hvaležnega občinstva.
Dragi mladini iz Šenčurja in tovarišu Ovsenku, kateremu gre največja zasluga za uspelo uprizoritev, želimo, da bi nas kmalu spet presenetili s kakšno podobno igro. Pričakujemo vas z veseljem in kličemo: Še pridite!
Št Jakob v Rožu
Minuli teden je v 86. letu starosti krajši bolezni za vedno zatisnil blage oči Jakob Janežič, zad-"i' ožji potomec nekdaj slavnih Ja-"sžičev v Lešah. Ob izredno veli-. številu sorodnikov, prijateljev " znancev, med katerimi so bili Predstavniki slovenskih organizacij, ^*Pan šentjakobske občine Janez 'essl, profesorski zbor In skupina 'Jakov gimnazije 'in zdravstvene ole na Jesenicah, smo ga spremili mrtvašnice na pokopališče in mu oko izkazali poslednjo čast in spo-^ ovanje, kakršno je pokojnik uži-pri vseh, ki so ga poznali in S'sčati na njegovi življenjski poti. življenje Janežičevega očeta je ''o delaven dan, vedno posvečen skrbi za družino in za svoje Ijud-s vo. Ril je navdušen in zvest obis-°va!ec slovenskih prireditev in "et bralec Slovenskega vestnika S' slovenskega čtiva. Ker je bil za-vsden Slovenec, je moral v času "^cistične strahovlade z družino vred v izseljeništvo, kjer je delil u-
sodo številnih koroških trpinov v izgnanstvu.
Pokojni Janežič je zapustil hčerko Mojciko, profesorico na jeseniški gimnaziji, sina Radota, glavnega urednika Slovenskega vestnika, ter ženo v globoki žalosti. Zdaj ga ni več med nami, prijaznega in skromnega Janežiča, ki so ga odlikovale ljubeznivost, dobrohotnost in usluž-nost napram vsakemu ter zvestoba do materinega jezika.
Besede zahvale in slovesa, ki sta jih ob pogrebu izrekla domači župnik Kadcelj in predsednik Zveze slovenskih izseljencev Kramer, so bile izraz hvaležnosti, ki smo jo dolžni Janežičevemu očetu. Najbolj pa mu bomo dolžno hvaležnost izpričali s tem, da bomo naprej skrbeli za ohranitev slovenskega jezika na Koroškem.
Žalujočim svojcem, predvsem ženi ter hčerki in sinu izrekamo naše iskreno sožalje. Janežičevega očeta hočemo ohraniti v častnem spominu.
Pravna zaščita koroških Siovencev
(Nadaljevanje in hono:)
Dejstvo, da gre šolska ureditev mimo vseh teh pogiedov in ciijev teš' zagovarja absolutno pravico staršev, dokazuje samo, da gre zgolj za nacionalistične interese, kakor jih zagovarjajo pristaši v „Karntner Heimat-dienstu" vključenih nacionalističnih organizacijah, ki so tudi zahtevali in dosegli vključitev tega načela v manjšinski šolski zakon.
Prepoved dejavnosti organizacij ki deiujejo proti interesom manjšine
S tem prehajam k nadaljnji problematični točki člena 7 državne pogodbe, ki je postala posebno aktualna z neprikrito zahtevo Karntner Heimatdiensta" po likvidaciji slovenskega naroda.
Čeprav se je koroška deželna vlada distancirala od te provokantne zahteve, pa ne smemo prezreti, da so se pristojne oblasti pri reševanju narodnostnih vprašanj vedno spet ozirale na zahteve teh nacionalističnih krogov in nosijo vse proti slovenski narodnostni skupnosti v dosedanjih izvedbenih zakonih vsebovane določbe — to so zlasti ugotavljanje manjšine in absolutna pravica staršev — pečat teh organizacij. Ni se mogoče ubraniti vtisa, da so te organizacije, kar se tiče manjšinske politike, še vedno -vlada v vladi", ki sodeluje pri sestavi izvedbenih zakonov, pri katerih pa prizadeta manjšina do sedaj nikdar ni sodelovala in je imela le možnost, da jih sprejme ali odkloni.
Ob takem stanju pač ni pričakovati prepovedi dejavnosti teh organizacij, ker so — če ne formalno, pa dejansko — zasidrane v avstrijskem uradnem aparatu, ker bi drugače ne bilo mogoče, da njihovi zastopniki sodelujejo pri sestavi osnutkov manjšinskih zakonov, kakor to potrjuje tudi Veiter v svojem najnovejšem obširnem delu.
Upam, da sem s tem vsaj deloma nakazal zamotano problematiko manjšinsko zaščite koroških Slovencev. Preostane mi le še, da pokažem možnosti uveljavljanja pravic, ki nam pripadajo.
Pri tem ne mislim na politično borbo osrednjih organizacij, ki bosta morali polagoma misliti na nove akcente boja za uresničitev odprtih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Mislim na posamezne člane naše narodnostne skupnosti, ker gre ob vseh zarodkih kolektivne zaščite tudi pri členu 7 v prvi vrsti za individualno narodnostno pravo. Ta borba nika-
kor ni lahka, ker terja korajžo, močno zavest in tudi finančna sredstva. Gre za uveljavljanje zahtev do najvišjih instanc in če treba do mednarodnih forumov.
Dr. Veiter v svoji knjigi poudarja, da so koroški Slovenci očitno zadovoljni, ker je število njihovih pritožb zelo pičlo. Vem, da ta trditev ne drži in so vzroki malenkostnega števila pritožb pač v njihovi neučinkovitosti in v finančni obremenitvi. Kljub temu bo treba ob konservativni avstrijski judikaturi ubrati tudi to pot in gnati vsako diskriminacijo do najvišje instance. Da ta borba ni povsem brezizgledna, kažejo primeri Slovenskega šolskega društva, nekaterih u-čencev slovenske gimnazije in Mire Prušnikove, katerih pritožbe so vse uspele, čeprav čestokrat tudi zgolj formalno-pravno gledano. Tako bo treba nadaljevati postopek zaradi prepovedi slovenskih krajevnih označb v spričevalih slovenske gimnazije (medtem je bilo to vprašanje pozitivno rešeno — op. ured.) in ponovno poskusiti s podobnim pravnim postopkom, kakor je bila zahteva Franca Jsoppa po upoštevanju slovenskega uradnega jezika pred okrajnim sodiščem v Rožeku. Ne samo, da se je svetovna pravna znanost bavila s tem primerom, so sedaj po tako imenovanem belgijskem jezikovnem sporu pred Evropskim svetom dejanski iz-gledi za uspešnost pritožbe zaradi narodne ali jezikovne diskriminacije.
Predvsem pa se je treba posluževati vsaj teh skromnih pravic, ki nam jih dajejo manjšinski šolski in sodni zakon in tako imenovani Hauerjev odlok o možnosti uporabe slovenskega jezika pred upravnimi oblastmi (z dne 19. 8. 1968, štev. Praš. 1200/2/68,
ROMANJE V LURD
T urin—Montserrat—At:— Maria Einsiedetn
od 77. apriia do 5. maja 1973
Prijave sprejema: do 15. aprila Dušnopasfirski urad v Celovcu
Cena: samo 2800 šilingov
vozi: podjefje Sienčnik
S prijavnico je freba vplačafi fudi 1000 šilingov vnaprej.
Prijavljene osebe dobijo vse nadaljnje informacije.
ter odgovarjajoče odločbe ministrstev na podlagi sklepa ministrskega sveta z dne 8. 10. 1968). Na osnovi teh je mogoče, da se skoraj pri vseh upravnih oblasteh poslužujemo ustno in pismeno slovenskega jezika. Le če se te pravice dejansko poslužimo, je mogoča tudi diskriminacija, na osnovi katere je potem možna pritožba za uveljavljanje in upoštevanje narodnostnih pravic.
Tu lahko pomaga sleherni in bo dolžnost osrednjih organizacij, da vsakega podprejo proti sleherni diskriminaciji v njegovi borbi do najvišjih instanc, ker je to pri individualni zaščiti hkrati edina mogoča pravna borba za uveljavljanje pravic za celotno narodnostno skupnost.
Za primer nadaljnjega tako počasnega in zamudnega reševanja odprtih vprašanj pa bo treba misliti tudi na mednarodno uveljavljanje pravic, v obliki, kakor jo predvideva člen 35 državne pogodbe, kakršna je mogoča na onsovi člena 14 Evropske konvencije v zaščito človekovih pravic in osnovnih svoboščin ter dodatnega protokola štev. 4 z dne 20. 3. 1952, končno pa tudi na apelacijo na Mednarodno sodišče v Haagu in na Združene narode, kar pa ni stvar posameznika niti manjšine same, marveč države, ki je pripravljena prevzeti tako intervencijo.
Koroški Slovenci na osnovi zadnjega razgovora na Dunaju sicer u-pamo, da taki koraki ne bodo potrebni in da bo v doglednem času le prišlo do znosne rešitve odprtih vprašanj brez ugotavljanja manjšine ali podobnih ukrepov. Obljube in izjave same vendar ne zadostujejo. (To so potrdili zlasti tudi dogodki lanske jeseni, ki so koroške Slovence prisilili, da so se odločili za internacionalizacijo svojega vprašanja — op. ured.)
Naj zato končam z besedami prof. dr. Ermacore na letnem zborovanju raziskovalnega inštituta za Podonavje leta 1965 v Innsbrucku: „Za področje manjšinskih vprašanj, ki obstojajo po širnem svetu in ki jih svetovna javnost skrbno prikriva, s katerimi pa je kljub temu često bliskovito kon-frontirana, velja to, kar velja za pravo sploh: brez spoštovanja za posebnost nacionalnih, rasnih in verskih skupnosti, ki so voljne, da se ohranijo, in brez dobre volje oblastnikov za ohranitev in pospeševanje malih skupnosti sredi mogočnih držav, ter brez izraztitega pravnega jamstva notranje-državne in mednarodne oblike za manjše skupnosti in njihove člane je vrednost vseh izjav oblasti, ki jih je morda dala in jih daje v korist kake manjšine, usmerjena na optiko za lahkoverne." (Salzburger Nachrichtcn, 8. 10. 1965).
Dr. Franci Zsvitter
T°ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
-Ne vem, kako je fukaj," je dejal. -Vsekakor drugače, Nsi predsfavljafe. Obrambna dolžnosf, red in poštenost — ° je pri nas poglavitno in sveto. Kdor misli drugače, je v ^oti }n rte sodi v naše vrste."
S Spodil je dezerterja k dežurnemu, da bi ga oborožil, am pa ,g jg napotil na zrak. Bila je že noč. Straže so od-Ojale v bunkerje, v bližnjo okolico so se odpravljale pa-*^'Je. Sprehodil se je po vasi. Preveč novih vtisov si je "obral, da bi jih lahko uredil.
p Po večerji se je vrnil na poveljstvo, kjer so zborovali, 'ov nič ga ni zanimalo, kaj obravnavajo. Opravičil se je, 3 Je utrujen in da bi se rad naspal. Srečal je Zadlogarjevo, Jo je brat obvestil o njegovem prihodu, in se z njo do-9ovoril, da bi ga obiskala.
Sobo je ime! v hiši, katere gospodar je bil njegov obveščevalec. To je bil pobožen in pošten kmet, ki se je nekaj osa celo nagibal k OF. Po večerji sta ostala sama. Mož
^ bil odkrib
-Mislite si, kar hočete, toda ko je bila tu partinzanska Vojska, smo imeli več miru in prostosti kot sedaj. Ujetnik' ^ših smo. Vsi smo jim sumljivi. Nikogar nikamor ne puste p vsakogar sumijo, da jih izdaja. Bojim se, da pretiravajo. ,'eveč so surovi z ljudmi, pa pijančujejo, stikajo po hišah, dekletca niso več varna pred nekaterimi. Ne veste, kaj
počenjajo v imenu Boga. Bojim se, da kličemo nase ro-o božjo. Ne vem, če bo pomagala bodeča žica in če bodo 'aovi dovolj debeli. Povejte to na poveljstvu in ukrenite ^J' dokler ne bo prepozno."
Valjhun je iz pripovedovanja tega človeka in drugih P°inanih mu vaščanov razbral, da je apostolska gorečnost ^"veljstva, ki jo dan za dnem podžiga župnik, res pretira-"3- To je bila že histerija, ki se je porajala iz strahu pred ne-^J*3nim. Zdeli so se mu kot otroci sredi temnega gozda, ki ' 'adi s kričanjem odgnali zver, pa jo le privabijo.
Kmalu potem, ko je legel, so se tiho odprla vrata. Prišla je Zadlogarjeva. Vstopila je prav tako prihuljeno po prstih kot nekoč doma. Sramežljivo ga je objela in pritisnila obraz k njegovemu. Dišala je kakor sveža njiva in njene zajetne prsi so se ugreznile, ko jo je potegnil k sebi. Že nekaj mesecev je ni videl in zaželel si jo je kot kmečkega kruha. To dekle ga je razumelo mnogo bolje kot mestna dekleta. Oboževala ga je in ga klicala samo -gospod poročnik". Njena ljubezen je izvirala iz spoštovanja. Imel je občutek, da ji godi že samo to, da se je dotika tako pameten, bogat in učen človek.
Slekel jo je in jo potegni) v posteljo. Edino ob njej je bil brez predsodkov. Po vsakem užitku se je topila od hvaležnosti. Ko sta obležala brez moči, je začutil poteg strasti še hvaležnost do nje, saj mu je skupaj s sestro omogočila, da se je visoko povzpel. Nehote je pomislil, da mu ta ženska prinaša srečo.
Z občutkom krivde se je vprašal, zakaj ji ni priskrbel službe v mestu, kot ji je bil obljubil. Niti z besedo mu ni očitala. V mesto je zato ni spravil, da mu ne bi bila nadležna in da ne bi trpel njegov ugled, če bi zvedeli, da se shaja z njo. Povprašal jo je, kako je doma. Sepetaje mu je pripovedovala, da čez dan garajo na polju, spat pa hodita s sestro v postojanko.
-Mati je še zdaj jezna na vas. Ne vem, če vam bo kdaj odpustila. V postojanki pa ... sami veste, kako je z vojaki. Vsako jutro smo pri sveti maši in pri obhajilu. Gospod nam sproti odpuščajo grehe. Sestra je na voljo vsem, jaz pa sem se uprla, ker mislim samo na vas," je dejala žalostno.
Tesneje se je pritisnila k njemu, kot bi iskala varnosti in zaščite. -Ne pustijo me na miru. Lažem jim, da sem noseča in da bom v kratkem odšla k vam v mesto. Če me ne bi branit brat, rte bi vzdržala."
-Noseča," je pomisli) Valjhun in potegnil z roko po gladbi koži lepo zaobljenega trebuha vse do nabreklih prsi.
-Ne bojte se, gospod. Saj nisem ... Samo malo bolj debela sem ... Pa mi verjamejo, ker so neumni," se je zadovoljno namuzala.
Ob misli, da bi s tem dekletom, ki jo je imel samo za zabavo, zaplodil otroka, se je Valjhun zgrozil. Kaj bi rekla mati, če bi vedela? Vedno je zaničevala navadne ženske in surovo ravnala s služkinjami. Če je kakšni taki privošči) prijazno besedo, mu je dolge ure pridigata, kaj se spodobi za tovarnarjevega sina in kaj ne.
Kljub pomislekom pa mu je bila ta rdečelična pernica potrebna kot uspavalno sredstvo. Nehote jo je primerjal z Ano. Njeno telo je bilo drugačno. Bila je gibka ko panter, vroča ko ogenj in presodna, da je moral tehtati vsako besedo. Ob misli nanjo se je v njem vžgalo ljubosumje. Zdelo se mu je, da bi lahko mirne duše ubil vsakogar, ki se je je dotaknil. Kaj vse mu je pokvarila mati!
Sam ni vedel, zakaj je vprašal Zadlogarjevo:
-Kdo vse te je imel, odkar se nisva videla? Po pravici mi povej in zakotni se mi na boga."
Njegov glas je bil tako rezek, da se je ustrašila.
-Če se moram zakleti na boga, bom govorila, čeprav te bo bolelo. V tej postojanki je .. . Pokazala ti ga bom jutri. Posilil me je," je izdavila, kot bi jo znova pritisnilo k tlom breme sramote.
-Naš človek te je posilil?"
-Molčal je, ko mu je nadrobno razlagala, kako se je zgodilo ... na njenem domu pred dobrim mesecem. Ko je končata, je stežka zadrževala jek. -Od takrat sovražim vse moške razen vas . .. Vas pa imam rada .. .*
Okno je že bledelo, ko je odšla.
C!NC!
Činči je bita dveletna deklica, ko ji je u-mrl bratec. Odslej si ni želela nič drugega kot bratca.
,Kaj s)i želiš?" jo je vprašala mati, ko je imela Činči peti rojstni dan.
.Živo punčko!" je korenjaško odgovorila Činči.
.Sestrico?"
.Sestrico ali bratca. Še bolje pa oba," je menita Činči. .Skupaj bi se igrala."
Ni minilo dolgo od tega, ko se je pred hišo ustavit avto in je mati iz mesta prinesla pravo živo punčko. Činči je bita btažena. Stekta je na vrt in naznanila veselo novico pticam, drevju in cvetju. .Toda zdaj se moram spet postoviti. ..!" je vsa zadihana čeb-tjata. .Veste, tjubi moji, paziti moram na novo živo punčko, da ne bo jokala." tn je stekta v hišo, kjer je njena nova sestrica ležala v zioki.
Tako je Činči dan za dnem tekata na vrt
Uganke
Sestra črna — brat pa bel, ona mrka — on vesel; neprestano se lovita, dirke nista nikdar s<ita.
(uop u; ?0N)
Dvoje oken pred očmi, vrhu nosa tam čepi.
Kdor sam sebe ogteduje, mene nujno potrebuje.
(oiopaiBo)
Ptavam iznad hiše, ptica nisem.
Bel sem kot ovoji pisem; veter pihne — že me zbriše.
(to[qo)
tgel sto s seboj ima, šivati po nič ne zna, v ktobčič zvije se žival, kdor nad njo gre, bo krvav.
(:ec)
Bratov šest skrbi za kruh, sedmi brat pa je lenuh.
(nupet A }AeuQ)
in pripovedovala pticam, drevju in rožam vesele novice o živi punčki v zibki.
Nekega dne pa Činči ni prišla na vrt kakor navadno...
.Ati je zbolela?" je vprašal škorec, ki se je zibal na hruškini veji pred Činčinem domom.
.Pojdem in pogledam," je predlagata škorčevka.
Odletela je na okensko polico in zagledata čuden prizor. .Pridii še ti!" je veselo za-kticala svojemu škorcu.
.Kaj pa dela?" je vprašat škorec ženko.
.Zibko lošči," je razložila škorčevka, ki se je na gospodinjske posle bolj razumeta kot škorec.
,Le čemu?"
.Da bi se svetila kot tisti kotliček, ki ga to-šči vsako soboto na dvorišču."
.Činči ima zelo rada svojo malo sestro," je ugotovit škorec. .Danes ne bo nič z novicami. Pojdi, ženka! Na delo morava!" In sta odleteta^
Toda zdaj so se vrata odprla in v sobo je stopila Činčina mati.
.Ali si nora?!" je prestrašeno zavpila. .Kaj pa detaš?"
.Zibko loščim. Mar ne vidiš. Svetila se bo kot zlato," se v navdušenju ni pustila omajati Činči.
Mati pa ji je prisolila klotuto in jo nagnala na vrt. Oh! tn Činči je še malo prej sanjala o tem, kako bo sestrici spet pela uspavanko, ko jo bo mati nadojita. činči se je na vrtu užaljeno razjokala. Pa se je potolažila in legla v travo. Tam je znenada zagledata majhnega zlatokrilega hrošča. Nastavita mu je prst. Hrošč je ztezet nanj in spregovorit:
.Zakaj pa imaš danes sotzne oči, Činči?"
.Jokata sem."
.Čemu pa se raje ne smeje? Smejati se je tako zabavno . . .*
.Ker sem žatostna .. .*
.Zakaj si žatostna?"
.Ker nisem mogta mame razveseliti .. . Ker je prišla, še preden sem delo dokončala."
.Kaj pa si detala?"
.Sestri sem toščita zibko. Želela sem, da bi se svetila tako kot se svetijo tvoja krita."
.Ahat 2e razumem! Ni se svetila, ko je prišla v sobo tvoja mati..."
.Ampak, če bi prišta malo kasneje, pa bi se. tn potem bi me ne mogta zmerjati," je u-žatjeno rekta Činči. .Kot ztato bi se svetila
in jaz bi dobita poljub, potem pa bi ta po-tjub dala sestri v zibko. Tako, vidiš, bi ji ga data ..." je pokazala Činči.
.Verjamem ti, Činči! Verjamem ti, da ga ne bi obdržala zase. Toda, veš, zibka bi se nikoli ne svetila kot ztato, pa če bi jo še tako gladita."
.Zakaj ne?"
.Ker lesena zibka ni iz iste snovi kot je kotliček, ki ga včasih loščiš na dvorišču," ji je povedal hrošč.
.Toda tega mi nihče ni rekel," se je udarita po četu Činči.
.Sama moraš gledati in opazovati," se ji je posmejal zlatokritec.
.Torej mame ne bom mogla nikoli razveseliti z zlato zibko?" se je razžalostila Činči.
.Nakl"
.Kaj pa naj potlej storim? Tako sem želela razveseliti mamo."
.Lahko ti pomagam .. ." ji je pomežiknil hrošč.
.Kako?"
.Pozlatil bom tvoji sestri kodre," je vese-to oznanil zlatokriti prijatelj.
.Toda, saj še nima las!" se je sedaj zvonko zasmejal Činči.
.Le počakaj, da ji zrasejo," je zdaj zaklical zlati hrošč in odletet s Činčinega prsta med cvetje.
činči je dan na dan čakala in je čez nekaj tednov res dočakala zlate kodre, ki so se bleščali na sestrini glavi. Toda, ko je svojo zgodbo zaupala materi, ji mati ni verjela. Rekla ji je, da je to izmišljotina. Razen tega pa je še sosedom povedata, kaj ji je Činč! zaupala in so se ji vsi smejali.
Činči pa jim je na skrivaj pokazala osle in jezik in rekla tako, da je niso mogli sti-šati: .Kar smejte se! Jaz pa le vem, kaj je res. Moja mala nova punčka ztatih kodrov sploh ne bi imela, če bi jaz ne imela prijateljev na vrtu."
tn ker oslov in jezika niso videti in njenih besed ne slišali, je niso mogti za ušesa.
Vijolica na Severnem tečaju
Nekega jutra je beli medved, prebivatec Severnega tečaja, ovohat tedeni zrak, začutit nenavaden vonj in vprašat vetiko medvedko, svojo ženo:
„Je spet prišta kakšna ekspedicija?"
Izkazato pa se je, da je nekaj drugega. Medvedki so našti v snegu vijotico, pravo vijotico, čisto majhno. Drhtela je od mraza, a je hrabro širita svoj vonj, ker to je bita njena natega.
„Mamica! Očka! Pridita sem!" so medvedki kticati starše in kazati vijotico.
„Saj sem reket, da je nekaj narobe. To ni riba," je dejat beti medved.
.Seveda ni," je rekta vetika medvedka, .pa tudi ptica ni."
.Imaš prav," ji je prtrdit medved, ko je še enkrat raz-misti) o vsem.
Do večera se je po vsem Severnem tečaju raznesta vest:
.V tedeni puščavi se je pojavilo majhno, nenavadno bitje vijoličaste barve. Stoji na eni
nogi in se ne premakne z mesta."
Vsi so hoteti videti vijotico. Zbrati so se mroži in tjutni, iz Sibirije so prišti severni jeteni, iz žeto oddaljenih krajev so prišti votkovi in srebrne tisice. Vsi so biti navdušeni nad cvetom, nad njegovim trepetajočim stebtom, in dvihavati njegov čudoviti vonj. Najbotj nenavadno pa je bito to: čudovitega vonja je bito dovotj za vse, ki so prihajati.
.Cvetka širi toliko vonjav, je reket mrož, .da mora imeti pod tedom četo zatogo."
.Takoj sem vedet, da se tu nekaj skriva," je spregovorit beti medved.
Gateb, ki so ga postati na jug, da bi poizvedet, je prinese! sporočito:
„Mato dišeče bitje imenujejo vijotica. V nekaterih dežetah jih je na milijone."
.To ni nič novega," je reket mrož. .Vprašanje je, kako je prišta sem k nam. Povedat vam bom, kaj mistim o tem. Zmeden sem."
„Ne vem, kaj je hotet reči." je beti medved tiho priznat svoji ženi.
.Zmeden sem. To se pravi, da ne ve, za katero ribo gre." ,
.Tako!" je vzkliknit beti ^ medved. .Saj prav na to tudi sam mistim."
Ponoči se je raztegato nad Severnim tečajem strašno bobnenje. Večni sktadi tedu so drhteti in se tomili kot stekto-Vijotica je širita tak vonj, kakor da hoče z njim raztatit' vetiko ledeno puščavo in jo spremeniti v modro morje ati v zeteno tivado. Ubožica se je trudita, da ji je zmanjkalo moči. Ob zori je nagnita gtavico, zgubita cvet in vonj in z njima življenje. Če bi hoteti po naše povedati tisto, na kar je mislita v poslednjem trenutku, b' morati reči:
.Umiram ... Ampak to ni pomembno. Pomembno je, da je nekdo priče! boj... Nekega lepega dne bo zrasto tu milijon vijolic in večni ted se bo raztopit. Tu bodo otoki, prekriti z livadami in cvetjem, po njih pa bodo tekati otroci."
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Kako gnusen in pokvarjen svet, je razmištjat Vatjhun. Vse se vlačuga. Mesta in vasi so potne grešnikov. Kako zapreti oči, da ne bi videt vsega zla, ki se tepi po ostudnih ustnicah? Kako zamašiti ušesa, da ne bi slišal bogoskrunskih besed? Kako zamašiti nos, da ne bi omedtet od smradu? Najraje bi pozabit na vse in se zastrmet v stezo, ki vodi v nebo. Tja, kjer gospoduje razum pred obtičjem božjega sijaja ...
Komaj je zatisnit oči, ga je zbudit gtas trobente. Znaku za vstajanje je kmatu stedit poziv k maši. Pretegnit si je ude in se obleke). Pred cerkvijo so se zbirati možje, ženske in vojaki. Zagledat je župnika v črnem talarju. Spošttjivo so se mu umakniti, da je zdrsnit med njimi kot sveta senca. Če bi bit Vatjhun postušat mater, bi bit tudi on eden izmed božjih mazitjencev. Morda bi bilo zanj bolje. Besed se ne prime kri, kakor se prime meča ... Zdaj, ko je dobro poznat te Kristusove izbrance, je vedet, da premnogi ne zastužijo spoštovanja, ki so ga deležni.
2
Tudi Vatjhun se je udeležit stužbe božje. V htadnem mraku, kjer so se ob utripajočih svečah sklanjati vojaki, ženske, možje in otroci, je občutil blagor mitosti božje in neztomtjivo moč vere, ki naj bi v usodni uri povezala mati stovenski narod tako, kot je povezata to vaško sosesko. Župnikova pridiga ga je prevzeta: vžigata jim je sovraštvo in upanje v zmago, jih povezovata v prepričanju, da je vse, kar počno, prav in bogu dopadtjivo.
Po maši je obiskat župnika. Ko je bit prišet, se namenoma ni hotet takoj ogtasiti pri njem, da bi se tahko prej pogovorit s svojimi zaupniki o razmerah. Narahto se je po-ktonit možu v črni suknjti in se zazrt v njegov bledi obraz,
preprežen z gubicami, ki jim ni vedet pomena. Župnikove oči so zvedavo vrtate vanj.
.Prinašam vam važna navodita od škofa."
Župnik je odložit brevir 'in vzel iz njegovih rok zapečateno pismo.
.Hvala ti in btagoslovljen bodi, sin moj. Dotgo se že nisva videla."
Prižgal je svečo, odprt pismo in vzet iz kuverte papir. Podržat ga je nad plamenom, dokler se med običajnimi besedami svetih navodit niso pokazale črke z drugim pomenom. Z nespremenjenim obrazom je brebral vsebino in se v zahvalo nemo poktonit Vatjhunu. Potem je dvignit pismo k ptamenu. Papir je zagoret in se jet spreminjati v kos krhkega oglja, dokter se ni sesut v prah.
Župnik je ponudit poročniku stol, prekrižat roke na prsih in dejat:
.Kar je najsvetejšega, je najbotj skrivnostno. To naj bo zapisano samo v naših srcih. To je plamen, ki bo upepelit grešni svet. Povej jim, da smo pripravljeni na žrtve in na uro preizkušnje."
.Povedat bom. Videt sem, kako ste pripravtjeni, in verjamem, da ste storiti vse, kar čtovek tahko stori v podobnem položaju. Morda ste storiti četo več, kot je mogoče."
Župnik se je zadovotjno nasmehnil, rekoč:
.Upam, da veste, kako pri nas stoje stvari. Vesel bom, če imate spričo svežih vtisov kakšno pripombo o našem detu."
.Zdi se mi, da gtoboko v srcih vaših tjudi tti strah, katerega ne znajo pregnati."
.Pravitno, mtadenič. Ta sveti strah je vir moči. Preganjam ga in jim ga vsajam. V našem potožaju, ko smo ob-kotjeni od votkov kakor čredica ovac, se strah vrača sam. S človekom hodi kakor senca. Vsak mora sam opravitti z njim. Jaz se ne bojim umreti."
.Ali se vam ne zdi, gospod, da preganjate strah s sredstvi, ki našemu gibanju niso v prid?"
.Ne zvračaj vse odgovornosti name. Jaz ne odtočam-Vprašam te: kdo tahko zaustavi meč, ko že pada?"
.Razumem vas. Namestnik božji ste in vaša beseda vetiko pomeni. Na povetjstvu sem jim že povedat, in to povem tudi vam, bojim se, da pretiravate. Pri' poročit bi vam rad, da delajte vsaj tajno ... Ne izzivajmo usode! Kri ni voda. Znano mi je, da v vasi obupujejo tjudje. ki so bili naši v najtežjih trenutkih. Prizanašajte preprostim tjudem. Od sovražnika jih odvračajte z besedo. Tudi jai sem se navduševal nad gospodovanjem sile v stari zavezi-Zdi pa se mi, da šete zdaj pričenjam doumevati novo zavezo."
Župnik se mu je vzvišeno nasmehnit:
.Razumem te. Priporočam ti, da ne nasedaš vetrnjakom. Mnogo je takih, ki so biti za bele, ko so biti tu rdeči-Zdaj, ko smo mi tu, pa jim spet ni prav. Povej v mestu, da smo prišti tja, kamor smo se nameniti takrat, ko smo si izbral' meč in ogenj. Na robu smo. Srečala sta se dva svetova. Na moremo se izogniti. Oblak bo trčit v obtak, gora bo butnila v goro. Povej mi, kdo tahko zajezii poplavo. Kdo zaustavi ogenj? Noč je zagrnita tjudi. Grozotno je, kar se dogaja. Vedno sem se bat teh trenutkov ... ko bo brat ubil brata, ko bo sin izdal očeta, ko bo žena uničila moža in sosed soseda. Mi blagostavljamo žrtve. Bog odpušča vse grehe, samo popustljivosti in usmitjenja ne. Bog ne bo dopustil' da bi zavladalo zemtji kratjestvo satana."
Župnik se je s svojimi drobnimi, žgočimi očmi zazrt ^ Vatjhuna, kot bi ga hotet hipnotizirati. Potem je skoraj zto-govat besede:
K. Svone
Poldne. Mestne ulice so bite polne *judi. Po pločniku je stopal visok, Zgorel mladenič in se oziral na levo 'n desno. Pazljivo je opazoval svojo okolico. Ustavil se je pred izložbo starinarnice, in komaj se je ozrl na razstavljene predmete, ga je nekdo Prijel za roko. Obrnil se je in pred seboj uzrl elegantno dekle, ki se mu nagajivo smehljalo. Ob pogledu na njeno lice je začutil olajšanje, ni pa se mogel otresti presenečenja. Končno se je zbral in vprašal.
"Ne — Zdi se mi, da ste se zmo-t'h. Zdi se mi, da se nisva še nikoli
stečala."
«Ne, nisem se zmotila," je reklo oekle tiho, v očeh pa ji je odseval nekakšen strah. .Prosim vas, obrnite ^ 'n nadaljujte ogledovanje izložbe, t^aj mislijo, da sva stara prijatelja."
Mladenič jo je ubogal in se ponosno zazrl v izložbo.
"Znašla sem se v nerodnem po-,ozaju," nadaljuje dekle, kot bi se želela opravičevati. .Pomagajte mi.
Domis!ice
3 Ljubezen pozna samo tisti, ki ljubi brez upanja.
3 Zena je imenitno narejena past: dovolj je, da se je dotakneš, in že sl v "jej.
# Redki so ljudje, ki morejo reči, da so srečno živel) In da so končali svoje življenje zadovoljni kot siti gostje pojedine.
3 Nič bolj ne povezuje ljudi med seboj kot nesposobnost.
^ Prisluškovati ne pomeni tudi razumeti.
% Ribe molčijo zato, ker veliko vedo.
^ Zakaj je več oslov med ljudmi kot med živalmi!
3 Ko govorimo o živalskem obnašanju, vedno mislimo na ljudi.
^ Človek zato ne ve, kje se ga glava drži, ker nima repa; živalim je to jasno.
„Dobro," je začela tiho. .Povedala bom, kakor bom pač mogla. Veste, gre za tajne zadeve. Verjetno ste slišali govorice, ki krožijo že nekaj mesecev, o vohunih v tovarnah orožja. Vohunka sem, saj razumete, kaj želim povedati."
Z glavo je prikimal, kot da vse razume.
.Danes bi morala biti v nekem lokalu, kjer bi mi nekdo izročil dokumente in važna sporočila," je nadaljevala svojo zgodbo in budno pazila na mladeniča.
.In šli ste na sestanek?"
.Da, preden sem vas srečala, sem bila v omenjen lokalu, ki je tu blizu. Tam pa sem srečala človeka, za katerega vem, da me zasleduje. Spoznala sem, da sem v pasti in pobegnila sem, preden je uspel spregovoriti besedo. Pomešala sem se med ljudi na ulici, da bi zabrisala sled, kajti vedela sem, da so mi tudi zunaj nastaviti zanko. Vem, zasleduje me tudi človek v dežnem plašču, ki sem vam ga pokazala. Domislila sem se trika z vami. AH razumete, v kakšnem položaju sem bila? Niti opazil me ni. Verjetno je čakal na nekoga, ki bo v naglici zapustil lokal in odšel v določeno smer. Lepo sem jih potegnila za nos, vsakdo je lahko mislil, da imam le zmenek s fantom."
Mladenič se je skrivnostno nasmehnil, lahkotno otresel pepel s cigarete in rekel: .Lepo izmišljena zgodbica ... Z neverjetnimi podrobnostmi... Res ne znate lagati..."
.Mi ne verjamete?"
.Niti besede. Veste, težko je človeka prepričati, če se vaša slika dan
Camplon Mackenzie:
za dnem pojavlja v časopisu ob vaših člankih. Clair Summers, poročevalka Dnevnih senzacij."
.Nisem si tega sama izmislila," se je veselo nasmejala. „To je delo mojega glavnega urednika. Napisati moram vrsto člankov z naslovom Srečanja. V njih moram opisati srečanja z najrazličnejšimi ljudmi, v različnih okoliščinah in razpoloženjih. Ko sem vas zagledala pred starinarnico, sem takoj pomsilila, da bi bili primerni za začetek. Povedala sem vam svojo zgodbico z željo, da bi videla, kaj boste storili."
.Razumem vas, toda odgovorite mi samo na eno vprašanje. Morda vam bom povedal nekaj zanimivega. Kaj menite, zakaj stoji človek v dežnem plašču pred stavbo nasproti starinarnice?"
„Oh, povsem slučajno ..."
„Ne. V tem ni nobenega naključja... T" je resnično agent mestne policije. Povedal vam bom tudi, kaj je tam počel. Bodite ljubeznivi in sezite v svoj žep."
Dekle se je zbegalo. Hotelo se je nasmehniti, vendar ji to ni uspelo. Nekaj časa je oklevala, zatem pa je poslušno segla v svoj žep. Kmalu zatem je bila v njeni roki dragocena o-grlica.
.Malo prej sem jo ukradel," je povedal povsem mirno.
Dekle je osupnila in ni mogla do besede. Strmela je v mladeniča v roki pa je še vedno držala ogrlico.
.No, vidite. Vam se moram zahvaliti, da me niso prijeli. To bo verjetno zanimiva zgodba za vaša Srečanja. Oba sva kradla. Po mojem načrtu, naj bi ukradel nakit, moj prijatelj pa naj bi zamešal sledove. Pritekel je iz trgovine in s spretno vožnjo z avtomobilom zmešal sledove. Jaz sem zapustil trgovino brez naglice, malo sem se sprehodil po ulici in zastal pred starinarnico, da bi videl, kaj počne policaj v dežnem plašču na nasprotni strani ulice. Vi ste me rešili. Hotel sem se tudi zavarovati, ker sem vas takoj spoznal. To je izredna priložnost. Če me bodo slučajno ujeli, mi boste pomagali. Ko ste me prosili, naj vas primem pod roko, sem vam mimogrede spusti! ogrlico v žep. Pomislite, kakšno presenečenje bo to za vaš časopis!"
ANEKDOT!
Francoski ministrski predsednik Barthou {e prišel v svoje volilno okrožje. Tu ga je zaustavila neka ženska In mu razložila svoj primer. Imela je osem otrok. Vse z enim moškim. Bila je revna, vendar ji župan ni hotel dati nobene podpore, ker pač ni poročena.
.Ja, zakaj pa se potem ne poročite!" je vprašal Barthou.
.Takole med nama rečeno," je odvrnila ženska In utišala glas, .možakar ml ni preveč simpatičen In — kaj hočete — srcu se ne da ukazovati!"
*
Kraljica Viktorija se je zaročila s princem Albertom. Razmišljala je, da bi predlagala parlamentu, naj imenuje princa za kralja. Ko je o tem govorila z lordom Melbournom, ji je odvrnil:
.Veličanstvo, za božjo voljo, samo tega ne. Kajti, če boste Angležem dali možnost, da kralja postavijo, jim boste s tem dali tudi možnost, da ga odstavijo!"
VIKTOR SLAVKIN
Vse na pol
Z ženo sva sklenila, da se ločiva. Če že ne moreva živeti eno življenje, morava pač narazen in živeti dve življenji. Jaz svoje in ona svoje. Skratka vsak zase.
„Kaj res ne moreta življenja deliti?" so se čudili sosedje. Medtem sva midva že vse razdelila.
Najpreprosteje je bilo razdeliti sobo. Vzel sem kos krede in z debelo črto razdelil sobo na dva dela. Od danes bo moja žena stanovala na desni, jaz pa na levi strani sobe.
Po tej osnovni razdelitvi sva zmagovito sedla za mizo. Vzel sem karte, jih dobro premešal in razdelil. Dobil sem neverjetno slabe: niti enega aduta ni bilo vmes. Vsi aduti so bili pri njej.
.Nič si ne delaj iz tega," si mislim, .živel boš tudi brez adutov!" in vržem karte v svoj kot.
.Zgubljal boš igre," je rekla (biv-
Edinstvena priložnost
Zasledujejo me ..."
-Storil bom, kar želite," ji je naglo Ogovoril.
- "Oh, kako sem vam hvaležna. ^Prehodiva se malo, z roko v roki, je navada med prijatelji. Moram ^ otresti človeka, ki me zasleduje."
Po dobrih desetih metrih mu je Ppkazala človeka v dežnem plašču, jo stal pred vhodom večje stav-^ na drugi strani ulice. Ko sta se oddaljila, se je dekle obrnilo in z olajšanjem reklo:
"Se je tam. hvala bogu, mislila da me je spoznal... Le tako sem ^ izvlekla. Res ne vem, kako bi se ^ zahvalila."
Mladenič se je nasmehnil in rekel: y "Brez potrebe se mi zahvaljujete.
se to jg zanimivo rad bi, da bi mi Povedali kaj več ..."
-Seveda," je rekla in izpustila nje-Sovo roko.
Kmalu sta sedela v malem salo-"o Grand hotela.
i "No, zdaj mi povejte svojo zgod-je rekel mladenič, ko je na-^kar prinesi kavo.
Kendrick Bangs se je odpeljal s svojim .humber-jem" sam na iztek Nekje sredi Norfotka je avto obstal. Kitometre naokoli nii bito videti sledi človeških bivališč. Sami pašniki, polja, tu in tam kako drevo. Kendrick se je potil nad motorjem, privil vijak, odvil matico, a vse zaman. Ker je bil mlad in športno vzgojen, ni takoj začel obupavati in posrečilo se mu je celo, da ni umazal elegantne obleke. Okvara se mu je pripetila okoli devetih in ob dvanajstih so vročina, napor in utrujenost storili svoje. Kendrick je postal lačen.
Rekli smo sicer, da kilometre naokrog ni bilo sledi človeških bivališč, a na obzorju je bilo le mogoče slutiti manjšo kmetijo. Tja se je napotil Kendrick, ne toliko, da bi iskal pomoči za avto, ampak da bi našel karkoli za svoj prazni želodec, ki že od prejšnjega večera ni dobil vase ničesar.
Prišel je do siromašne kmetije in potrkal. Odprla je za čudo lepa, mlada in sveža kmetica. Na kratko ji je razložil svoje težave in poporosil za okrepčilo. Ljubko se je nasmehnila in mu rekla:
.Vstopite, vprašala bom moža."
In mož je dejal:
.Prva zapoved je pomagati bližnjemu v nesreči. Toda kot vidite, sva zelo revna in .. .*
.Toda prosim vas," ga je prekinil Bangs, .vse vam bom pošteno plačal in še nagrado vam bom dal."
.Ne gre za denar," je nadaljeval kmet, .toda hrane imava doma zelo malo. Če bi se zadovoljiti s kosom kolača in z malo sira, vam prav rada postreže-va."
Bangs je takoj sedel k mizi in komaj se je zagrizel v kolač, že je vzkliknil:
.Joj, kakšen božanski kolači Takega nisem jedel še nikoli v življenju! Zares čudovito okusen!"
Ta čas je že požrešno pojedel prvi kos in v zadregi zaprosil za drugega. Ta je izginil po goltancu še
hitreje kot prvi. Ko pa je Kendrick hotel še tretji kos, je kmet odkimal z glavo in povedal, da mora nekaj kotača ostati še za jutri in pojutrišnjem. Sicer bi morala njegova žena iti v mesto po moko, ker jima je je zmanjkalo, on pa namerava iti tja pojutrišnjem, ko bo tržni dan, in bo tako opravil več reči hkrati.
Kendrick si je za silo potolažil lakoto in velikodušno ponudil kmetu dva funta. Gostitelj ni hotel o denarju niti slišati.
Potem je šel Kendrick nazaj k svojemu .humber-ju" in je šaril po njem še do večera, a brez uspeha. Ko se je zmračilo, mu ni preostalo drugega, kot da si poišče zatočišče pri lastniku dobrega kolača. Znova je razložil svoje težave in kmet je dejal:
.Moj pokojni oče mi je vedno govoril, da je treba popotniku v nesreči ponuditi prenočišče. Toda spet nam hodi narobe naša revščina. Samo eno posteljo imava. Če ste za to, da se stisnemo v njej vsi trije, bomo nekako prespali."
Kendrick je bil seveda za to. In tako so šti spat. Zena k zidu, mož v sredino. Kendrick ob rob. Spali so mirno in tiho do polnoči, ko jih je prebudil strašen hrušč in trušč. Zena je prva skočila iz postelje in pogledata ven, potem pa zaklicala možu, ki si je še me) oči:
.Joj, iz hleva je ušel črni biki Vsa polja nam bo pomendrali"
Kmet ni dolgo čakal, ampak si je navlekel hlače in zdrvel za bikom.
Zena je stopila nazaj k postelji, v kateri je ležal Kendrick, ki se ga biki niso tikali. Tiho je legla k njemu !in rekla:
.Priznajte, da se vam še nikoli ni ponudila tako nepričakovana in ugodna priložnost.. .*
.Prav imate!" je vzkliknil Bangs, .dobro, da ste me spomnili]*
In skočil je čeznjo, odkorakal k polici, vzel krožnik s kotačem in odrezal velik kos...
ša) žena ujedljivo in položila svoje karte na svojo polovico mize.
Zgrabil sem žago in prežagal mizo na dva enaka dela. Resda ni hotela miza stati na dveh nogah, toda ti dve nogi sta bili MOJI.
Potem sva si razdelila tudi televizor.
Jaz sem imel pravico vrteti gumb za kontrast, navpično uravnavanje in svetlobo, njej pa je pripadalo vodoravno uravnavanje, glasnost zvoka in vse ostalo ...
Ko sva si vse razdelila, je prišel na vrsto tudi priimek. Napisala sva ga na listek papirja, ga razpolovila in vrgla v klobuk. Z zaprtimi očmi sem izvlekel enega od papirčkov. Na njem so bile napisane tri zadnje črke. Od anes se bo torej ona imenovala IVA, jaz pa NOV.
Tako se je začelo novo življenje.
Ko sem se ulegel na svoj del kavča in vzel s police svoj priljubljeni roman „Vojna in mir". Odprem ga in vidim, da držim v rokah drugi del. To pomeni, da ima prvega ona.
Delikatno zakašljam v smeri njenega vzporednika.
..Tovarišica Iva, ali bi mi posodili prvo knjigo „Vojne in mir"?
„Ni govora! Tudi če bi ga že pre-čitala!"
Obrnem se k zidu in začnem čitati roman na sredi.
Čez nekaj časa: .Tovariš Nov, ali hočete zamenjati knjigo? Jaz sem svojo polovico že prečitala."
„Se na misel mi ne pride", rečem odsekano.
.Prava reč. Bom pa šla gledat film po romanu, ko pride v kino."
Potem začne uravnavati svojo polovico televizorja. Jaz pa svojo.
Prenašali so balet .Romeo in Julija". Ob preciznem dvojnem uravnavanju ga je bilo skoraj nemogoče gledati.
Jezna in slabe volje sva vrtela gumbe na televizorju. Nenadoma je nekaj počilo in luč je ugasnila. Pri njej in pri meni. Nekje je nekaj pregorelo.
Bila sva obsojena na popolno temo, ker sva si prej razdelila tudi vžgigalice: ona paličice, jaz škatlico. In nikomur ni prišlo na misel, da bi rekel za potrebni sestavni del.
Nervozno začnem hoditi gori in doli po sobi. Ona tudi. Tako je minila noč. In ko so prvi sončni žarki padli na parket, sva videla strašen prizor: po parketu je bilo sto in sto belih marog, od debele črte s kredo na najinem vzporedniku pa ni ostalo prav nič.
.Veš kaj," pravi ona. .Vzemi cunjo in očisti pod."
Jaz vzkipim.
______jaz pa bom," nadaljuje, .pripravila zajtrk."
.Konec koncev," pomislim, .ko sva si že vse razdelila na pol, ali si ne bi razdelila še dolžnosti?"
Vzel sem cunjo.
Minuto kasneje se je iz kuhinje že priplazil prijeten vonj po jajcih s šunko.
ŠPORTNI VESTNIK
SLOVENSKt ATLETSK) KLUB — GLANEGG 4:2 (2:0j
Nogometno moštvo Slovenskega atletskega kluba je v nedeljo imelo na igrišču ob Koschatovi cesti v Celovcu prvo vig-gredno predstavo na domačih tleh. Premiera pred domačo publiko ni bila posrečena. Sicer je slovensko moštvo odneslo obe točki, vendar je bilo treba za zmago dolgo trepetati. Nogometno moštvo iz Glanegga, ki se nahaja v zadnji tretjini lestvice, se je dobro privadilo na nasprotnika. Skoraj bi se rezultat prvenstvene tekme glasil kakor prvoaprilska šala, kajti SAK je zmagovalna zadetka dosegel šele tik pred koncem.
Predstava na domačem igrtŠču se je pričela kar dobro, SAK je povedel z dvema goloma, mnogo možnosti pa je izpustil. Ravno te slabosti so se maščevale, v drugi polovici tekme je nasprotnik celo izenačil. Kako slaba je bila obramba, priča dejstvo, da so slovenski nogometaši dobili gole v dveh minutah. Edini igralec enajsterice, ki je igral prepričljivo, je bil vratar Wakou-nik. Slabosti so se pokazale že v sredini polja, napad pa veliko priložnosti ni izkoristil. Za Slovenski atletski klub sta dosegla gole Ferra (3) in Folti Waldhauser.
Pri SAK bo treba nujno spremeniti mnenje o igri, ki vlada med nekaterimi igralci. Treba bo držati disciplino, ki v moštveni igri poleg truda privede do uspeha.
V nedeljo bo Slovenski atletski klub igral izven proti Zweinitzu, ki je v lestvici na zadnjem mestu.
Nekaj rezultatov: Ledince — Št. Janž 2:3, Šmihel — Borovlje 1:3, Globasnica — St. Peter 0:3.
AVSTRUA
OSTALA V SKUPIM) B
Preteklo soboto se je končalo v Gradcu svetovno prvenstvo v hokeju na ledu sku-ine B. Svetovno prvenstvo je potekalo rez velikih presenečenj. Zmagovalec je postala hokejska reprezentanca Nemške demokratične republike (14 točk), ki si je s tem zagotovila vstop v skupino A. S tremi točkami zaostanka se je na drugo mesto uvrstila ekipa Amerike, ki je z Nemci prikazala velike igralske sposobnosti. Jugoslovanska hokejska reprezentanca je lahko zadovoljna z lepim tretjim mestom, s svojimi mednarodnimi uspehi pa si je pridobila nepričakovano osvojene lovorike. S tretjim mestom spada Jugoslavija med 9 najboljših amaterskih ekip sveta.
Avstrijska hokejska reprezentanca si v Gradcu ni kaj posebnega pričakovala. V hokejskem turnirju skupine B je za avstrijsko hokejko reprezentanco šlo edino le za obstanek, ki si ga je naposled z obilo sreče zagotovila. V odločilni tekmi je Avstrija premagala Švico z 8:4 (2:1, 4:1, 2:2) in ji prepustila izpad iz skupine B v skupino C. Zmaga nad Švico je Avstriji pripomogla do neprimernega slovesa. Švica, ki je na lanskem svetovnem prvenstvu bila članica skupine najboljših na svetu, je zdrknila preko-skupine B v najstabšo skupino hokejskih reprezentanc. Težko pot v skupino C bo morala nastopiti tudi hokejska reprezentanca Italije, k* iz sedem tekem ni zbrala nobene točke.
Končna lestvica svetovnega prvenstva skupine B:
1. Nemška demokratična republika, razmerje golov 56:24, 14 točk; 2. Amerika 52:23 11; 3. Jugoslavija 36:22; 4. Romunija 24:20, 9; 5. Avstrija 21:44, 4; 6. Japonska 23:28, 4; 7. Švica 26:44,4; 8. Italija 16:52,0.
SP v Moskvi: ČSSR — Švedska 0:2
SP v MOSKVi: ČSSR —švedska 0:2
V Moskvi se je v soboto začelo letošnje hokejsko prvenstvo skupine A. Na 39. svetovnem prvenstvu sodelujejo sledeče države: svetovni prvak Češkoslovaška. Sovjetska zveza, Švedska, Finska, ZRN in Poljska. V otvoritveni tekmi SP je reprezentanca Češkoslovaške premagala Poljsko s 14:1 (3:0, 6:0, 5:1); med sodniki je bil tudi Avstrijec Gobetzky iz Celovca. V drugi tekmi prvenstva ie igrala Sovjetska zveza proti Zvezni republiki Nemčiji in jo gladko premagala s 17:1 (7:1, 6:0, 4:0). V nadaljevanju je Švedska nabila Poljsko z 11:2 (3:1, 2:1, 6:0), Finska pa ZRN z 8:3 (3:1, 3:0, 2:2). Z velikim presenečenjem se je končala tekma med Češkoslovaško in Švedsko. Svetovni prvak je podlegel Skandinavcem 0:2 (0:0.0:0,02). Istega dne se je morala Sovjetska zveza truditi, da je premagala Finsko z 8:2 (3:0. 1:2, 4:01. V torek so igrali: ČSSR — ZRN 4:2 (1:0, 2:1, 1:1). Sovjetska zveza — Poljska 9:3 (2:1, 4:1, 3:1).
izdajate)]. založnik tn iastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rodo Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Klogenturt — Celovec, Gasometergasse 10, lel. 52-5 50 — Tiska: Zatoiniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
RADtO CELOVEC
SOBOTA, y. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.55 Glasbeni mozaik —
7.55	Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — H.30 Zabavni koncert — 13.45 Voščila — 15.30 Godba na pihala — 17.40 ..Klepet izza kulis" — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Mala solistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 Johann Strauss v Rusiji — 21.00 Trikrat Roda Roda — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA. 8.4.: 6.10 Igra na orgle — 7.45 Veselo nedeljsko jutro — 9.15 Kaj je novega? — 10.30 Radijska pripovedka „V nebesih" — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.05 V ogledalu mestnega gledališča —
14.30	Voščila — 16.00 „Pogon", radijska igra — 17.05 Koncert ljudskih pesmi — 18.00 Mali večerni koncert
—	19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi —
20.10	Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 9. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše ljudi — 9.00 šolska oddaja
—	9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja
—	11.03 Ljudska glasba in ljudske pesmi iz Gradiščanske— 15.50 Na obisku pri koroških godbah na
pihala — 15.00 Komorna glasba — 16.30 Za otroke —
17.10	Ljudska glasba iz Koroške — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja — 22.10 šport.
TOREK, 10.4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
—	6.05 Jutranja melodija — 6.60 Glasbeni mozaik —
9.00	šolska oddaja — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Pesmi in plesi iz Gradiščanske
—	13.30 In kaj menite vi? — 14.30 Ljudska izobrazba
na Koroškem — 16.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Ljudska glasba — 19.50 Note In beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela —
21.10	Pogovor preko meje — 21.40 Veselo zaigrano
—	22.10 šport.
SREDA, 11.4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.03 Šaljive pesmi in ljudska glasba iz Gradiščanske— 13.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00Orgelska glasba iz Koroške — 16.30*0-peretni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja plonin — 19.50 Note in beležke — 20.10 ..Pogon", radijska igra — 21.10 Kolo pisanih melodij — 21,30 Zvezne dežele poročajo: Zgornja Avstrija — 22.10 šport.
ČETRTEK, 12. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija	—	6.50 Glasbeni mozaik	—
9.00	šolska oddaja —	9.30	Vesele note mojstrov	—
10.00	šolska oddaja — 11.03 Ljudska glasba iz Gradiščanske — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah —
15.00	Komorna glasba — 16.30 Za otroke — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note in beležke — 20.10 Koroška pratika — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.30 človek v družbi.
PETEK. 1!. 4.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajalo —
6.05	Jutranja melodija	—	6.50 Glasbeni mozaik	—
9.00	šolska oddaja —	9.30	Klavirska glosba — 10.00
šolska oddaja — 11.03 Ljudske pesmi Iz Gradiščanske
—	13.30 Veselo zaigrano — 14.45 Koroški avtorji: Heinz Pototschnig — 16.30 Za otroke — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.56 Oddaja delavske zbornice —
18.00	Deželni razgledi — 19.05 Robert Stalz dirigira
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 21.30 „Kdor verjame, bo blažen",
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 7.4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od sred do srca.
NEDELJA, 8.4.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši že-
'ii.
PONEDELJEK. 9. 4.: 13.45 informacije — Zborovska glasba.
TOREK. 10. 4.: 9.30 Dežela ob Dravi — 13.45 Informacija— šport — Za krmilom.
SREDA, 11.4.: 13.45 Informacije — Za našo vas. ČETRTEK, 12.4.: 13.45 informacije — iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK. 13.4.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg In navad.
RAD!0 LJUBLJANA
Dnevno oddajo (razen ob nedeijah !n praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 informativna oddaja — 7.25 Progied sporeda — 7.45 informativna oddaja — 10.00 Danes popoidne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestita in zabavna giasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmev! — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktuainosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestita — 19.30 Radijski dnevnik— 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 7. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Gia-sovi v ritmu — 13.15 Zabavna giasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 17.10 Z ansambiom The Oats — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 19.15 Z Dobrimi znanci — 20.00 Večer s ptesnim orkestrom RTV Ljubijana — 21.15 Za prijetno razvedriio — 22.20 Za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDEUA, 8.4.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas
—	8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skiadbe za mtadino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši ... — 10.25 Pesmi borbe in deia — 10.45 Voščita — 11.50 Pogovor s postušatci — 13.30 Nedetjska reportaža — 14.05 Poputarne operne meio-dije — 15.05 Meiodije z vetikimi zabovnimi orkestri
—	15.30 Nedetjsko športno papotdne — 17.30 iz sto-venske iahke glasbe — 19.15 Gtasbene razgtedntco
—	20.00 V nedetjo zvečer — 22.20 Zaptešite z nomi —
23.15	Jazz za vse.
PONEDELJEK, 9. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gtasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravtjic in zgodb — 9.20 Z vetikimi orkestri — 12.10 Pesem pianin, simfonična pesnitev — 12.40 S tujimi pihainimi godbami — 14.30 Voščiia — 15.40 Z našimi simfoniki v svetu tahke gtas-be — 17.10 Ponedeijkovo gtasbeno popoldne — 18.15
Zveza rejcev pinegavskega goveda za Korolko in Vzhodno Tiroisko prireja v lorek 10. apriia $ pričetkom ob 9.30 uri v Lienzu sejem, za katerega je prijavije-nih 20 bikov ter 90 krav in teiic.
TV AVSTRUA 1
SOBOTA, 7.4.: 14.00 Svetovno hokejsko prvenstvo
—	16.30 Za otroke — 16.50 Mala hiša — 17.15 Za družino — 17.40 ..Filipini" — 18.25 Otrokom za lahko noč
—	18.30 Novo v kulturi — 18.55 Oddaja Heinza Conrad-sa — 19.20 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.15 Oddaja: Rudi Carrel — 21.20 šport — 21.50 Čas v sliki —
21.55	O tretjem ni sledu, film.
NEDELJA, 4.4.: 14.00 Svetovno hokejsko prvenstvo
—	16.30 Za otroke — 16.40 Za družino — 16.55 Novosti s trga za obleke — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Ob nedeljah ob šestih — 18.30 Mesto Lienz se predstavlja — 19.30 čas v sliki — 19.40 šport — 20.15 Halo . . . hotel . . . Sacher . . . vratar — 21.15 Ludvvig van Beethoven: Simfonija št. 3 es-dur op. 55 ..Eroika"
—	22.05 šport.
PONEDELJEK, 9.4.: 15 00 Svetovno hokejsko prvenstvo — 18 00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč 18 30 Stan Laurel in Oliver Hafdy — 19.00 SlikeizAvstrije —19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 Šport — 20.15 Ljudje s farme Shiloh — 21.30 Boksarska tekmovanja stoletij— 22.30 čas v siiki.
TOREK. 18.4.: 14.00 Svetovno hokejsko prvenstvo
—	18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18.30	Živalski raji — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddaja „Kaj sem jaz?" — 21.05 Kriminalističen dogodek — 22.35 čas v sliki.
SREDA. 11.4.: 10.00 Šolska oddaja — 11.00 O tretjem ni sledu — 14.00 Svetovno hokejsko prvenstvo —
16.30	Za otroke — 17.05 Za mladino — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Trije deč-
S SADMtMi DREVESC) !N GRMtČ)
drevesnice
Marka POLZER
Lazar pri Veseiah
SO VS! ZADOVOLJN!!
Z jugosiovanskimi pevci tahke gtasbe — 19.15 Z an-sambtom Toneta Žagarja — 20.00 „Ti ifi opera" —
22.15	Za tjubitetja jazza — 23.15 Popevke se vrstijo TOREK, 10. 4.: 6.50 Beseda na danošnji dae — 8.10
Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Sio-venske narodne — 12.10 Meiodije skiadateija Škerjanca — 12.40 Z domačimi ansambii — 14.30 Z ansamb-!om Beto vrane — 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 Od meiodije do meiodije — 17.10 Popoidanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 19.15 S Triom Jožeta Burnika — 20.00 Prodajaina meiodij —
20.30	Radijska igra „V uri pred zoro" — 21.45 Lahko
gtasba stov. avtorjev — 22.15 Popevke se vrstijo — j
23.15	Soiistična in ansambeiska giasba Stavka Oster- i ca.
SREDA, 11. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.25 !z giasbenih šo) — 9.40 Giasbeni spomini — 13.15 Zabavna gtasba — 14.30 Voščiia — 15.40 Majhen recitai pianistke Marije Kocijančičeve —
17.10	Naša giasbena galerija — 18.15 Giasbene vinjete — 19.15 Giasbene razgiednice — 20.00 Simfonični orkester — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne giasbe.
ČETRTEK, 12. 4.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10' Giasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Sio-venske narodne — 12.10 Spevi in piesi južne Evropo
—	12.40 igrajo pihaino godbe — 14.10 „Miodina poje'^
—	15.30 Giasbeni intermezzo — 16.00 „VrtMjak" j
17.10	Koncert po žeijah posiušaicev — 18.15 Zvoki z orkestrom Mantovani — 19.15 Z ansambiom Jožeta* Kampiča — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi !f* i napevov — 21.00 Večer s siovenskim pisateijem Matejem Borom — 21.40 Giasbeni nokturno — 22.16 Poieta popevk in piesnih ritmov — 23.15 Srečanja zboigarskimiskiadateiji.
PETEK, U. 4.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Otroške skiadbe
—	12.40 Z domačimi ansambii — 14.10 „Za otroke otroške pesmi" — 14.30 Voščiia — 15.40 iz sodobna literature za pihaine instrumente — 17.10 Operni koncert — 17.50 čiovek in zdravje — 18.50 Ogtedaio našega časa — 19.15 Z ansambiom Borisa Kovačiča —*
20.00	„Naj narodi pojo — 21.15 Oddaja o morju i^ } pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz togov domačih— 23.15 Jazz pred poinočjo.
ki in tri dekiice — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pre gied sporeda — 19.30 čas v siiM in kuiturne novostr
—	20.06 šport — 20.15 Saga o Forsytih — 21.10 Prerez^
—	22.10 čas v siiki.
ČETRTEK, 12.4.: 10.00 šoiska oddaja — 14.00 Svetovno hokejsko prvenstvo — 18.00 italijanščina — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Sii)ke iz Avstrije — 19.20 Pregted sporeda — 19.30 Čas v stiki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20.10 Lepo iivijenje, fiim — 22.05 Omara in tašče — 22.15 Ča9 v siiki.
PETEK, U. 4.: 10.00 šoiska oddaja — 11.00 Maiafa
—	14.00 Svetovno hokejsko prvenstvo — 18.00 Ostani zdrav — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.30 Očarljive Jeannie — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pregted sporeda — 19.30 Čas v siiki in kuiturne novosti — 20.06 šport — 20J5 Oddaja XY — 21.20 Gong, Kuiturni obzornik — 22.20 Čas v siiki — 22.25 Nočni fiim.
TV JUGOSLAVUA
SOBOTA, 7. 4.: 9.35 šoiska oddaja — 16.10 Vesiaško? regata — 17.25 Svetovno hokejsko prvenstvo — 19.3& Rezerviran čas — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik 20.50 Humoristična oddaja — 21.05 Junaki cirkuške* areno — 21.30 Pesom evrovizije — 23.00 Poročila
23.15	Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu.
NEDELJA, 8.4.:	9.00 Madžarski pregied — 9.3&
Po domače z ansambiom Radija Bardorferja — 10.05 Mozaik — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Otroška matineja — 11.45 Deiavski amandmaji — 12.15 Naše malo mesto — 13.05 Poročila — 13.10 Kažipot — 14.00 Ljudje' in zemija — 15.00 športno popoidne — 18.00 Za konec tedna — 18.15 Poročila — 18.20 Bitka za Angiijo -*** 19.20 S TV kamero v koiektivih — 19.45 Risanka
20.00	Dnevnik — 20.35 V avtobusu — 21.25 Naši humoristi — 21.40 športni pregied — 22.10 Poročila.
PONEDELJEK. 9. 4.: 7.05 Odprta univerza — 7.55 šolska oddaja— 14.00 Madžarski pregled — 15.00 Svetovno hokejsko prvenstvo — 17.50 Srečni princ — 18.15 Obzornik — 18.50 Skrivnosti Jadrana — 18.55 Mozaik
—	17.00 Mladi za mlode — 17.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.50 Pred viharjem — 21.40 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu.
TOREK. L0. 4.: 7.55 šolska oddaja — 15.55 Svetovne hokejsko prvenstvo — 16.45 Madžarski pregled —
17.15	Delavski amandmaji — 17.45 Nino vam predstavimo — 18.00 Risanke — 18.05 Obzornik — 18.20' Naši zbori — 18.50 Mozaik — 18.55 Epilepsija v otroškem obdobju — 17.15 Mesta — 17.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.25 S TV kamero v kolektivih — 20 55 Diagonale — 21.25 Nos — 22.00 Stoletje kirurgije ** 22.25 Poročila.
SREDA, Tl. 4.: 8.20 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.40 Pot do nasmeha — 18.10 Obzornik
—	18.25 Od filma do filma — 18.45 Mozaik — 1850 Eduard Kardelj o osnovnih vzrotkih in smereh ustavnih sprememb — 17.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.5^' Rezerviran čas.
ČETRTEK. J2.4.: 7.55 šoiska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.40 Rdeča kapica — 18.15 Obzornik — 18.50 Tišina — na sporedu je nemi fiim
18.55	Eduard Kardelj o osnovnih vzrokih in smeref ustavnih sprememb — 17.45 Risanka — 20.00 Dnevnik
—	20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 četrtkovi razgledi — 21.40 Igralec je igralec — 22.10 Igre, bale'* na oddaja — 22.40 Poročila.
PETEK. t!.4.: 7.50 Šoiska oddaja— 16.55 Vesel' tobogan — 17.25 Svetovno hokejsko prvenstvo 17.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.25 S TV kome'"' v kolektivih — 20.55 Iz zakladnice svetovne knjiži nos)! — 22.55 Poročila.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob iežki izgub), ko nam je smrt iztrgata iz nale srede naiega dragega moia, očeta in starega očeta
Jakoba Janežiča
na Breznici pri Št. Jakobu v Rožu
izkazat) svoje sočustvovanje ter naiega dragega pokojnika spremijaii na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaijujemo.
Posebej se zahvaijujemo sosedom za vso ijubezen in pomoč, ki so jo pokojniku nuditi v dneh njegove boiezni, ter zdravniku dr. Hoji za zdravnilko oskrbo.
iskrena zahvaia veija Zvezi siovenskih izseijencev, gimnaziji in zdravstveni loii na Jesenicah ter vsem drugim darovaicem vencev in cvetja, domačemu g. župniku Kariciju pa za pogrebni obred. Prav tako se zahvaijujemo tudi za pismene in ustne izraze sožaija.
Lucija Janežič, žena
Rado Janežič, sin	Marija Janežič, hčerka
z družino
Sejem
plemen-
ske
živine
Hi...................
............................"""i
..............................
..................................
irecevtzua
! HttHHHMHHmHMMtHUMUHMiHt)""" tH<Hi<iHHiilHiH<i<iit)t)t:Hi!itMUtH"" nmiiimiMHtitttiMitmtmiiriitHMi'"' ili)iiiim)!Hiit))HmMM:tiiHtMH)U)!i"b