Povišanje taks in pristojbin. Vlada poviša takse in pristojbine. Beograd, 21. julija. Finančni minister radikal dr. Stojadinovič je predložil narodni skupščini zopet nov zakonski predlog, ki gre za tem, da se naložijo malim in srednjim ljudem nova hremena. Ta predlog se' imenuje: «Predlog zakona (postave) o izmeni in dopolnitvi zakona o taksah in prislojbiiiab.« Ta načrt zakona je sedaj v finančnem odboru, kjer se je že začelo o njem razpravljati. Naii poslanci so kot branilci ljudskih koristi takoj energično nastopili proti temu novemu izmozgavanju ljudstva. Kake bodo nove pristojbine? Kako visokc lakse? Za danes omenim samo nekaj primerov. Na vsako prošnjo, vlogo ali pritožbo se bo moralo po sp.rejetju tega zakona (1. oktobra 1923) pritisniti kolek 5 dinarjev (dosedaj 3 dinarje). Za rešitev (uradni odgovor) pa zahteva vlada 20 dinarjev (dosedaj 10 D.). Za vsako prilogo je veljal dosedaj kolek za 1 dinar, a odslej 2 dinarja. Torej bo čisto navadno vlogo na kakoršenkoli urad, nadalje prizivi (rekurzi) in prošnje treba kolekovati skupno z najmanj 25 dinarji (100 K)l In kdo pošilja uradom največ vlog, prošenj in pritožb? Ravno revni sloji. Iz tega se vidi, da radikalna vlada nima prav nobenega srca za reveže. In ob volitvah bodo razni Nachtigalli, Koreni, Verliči in Jurkoviči zopet kot plačani srbski hlapci lovili slovenske volilce za srbske radikale. Ravno minister dr. Stojadinovič, ki je ta ©dirajoči zakon predložil, je kandidiral za radikale v Sloveniji. Naravnost vnebovpijoče je povišanje dcsetka ali prenosnine pri kupnih, dednih in prevzemnih pogodbah. Do leta 1921, ko je bila še naša stranka v vladi, se je plačalo desetka od dednih in prevzemnih pogodb saino VA% desetka. Ko so stopili v vlado samostojncži in demokrati, se je desetek zvišal na 5%, oziroma na 6%. Po novem predlogu bodo deselek in pristojbine, ki so V zvezl z desetkom, znašale 10%. In pogoji? Deselek se v bodoče (po predlogu iinančnega ministra) ne bo več plačeval od svote, za katero je sin prevzel posestvo, ali od svote, za katero je kupljeno posestvo. V bodoče bodo desetek računali od takozavne »prometne« vrednosti. Radi tega bodo morali notarji in odvetniki v prevzemne ali kupne pogodbe poleg prevzemne svote ali kupnine, postaviti tudi prometno ali prodajno vrednost. Vzemimo slučaj: Oče preda sinu celo imovino za 100.000 dinarjev. A notar ali sodni izvedenci bodo posestvo cenili na 400 tisoč dinarjev. Vslcd tega sin ne bo plačal deselka od prezemne svote, ampak od cenilne svote, t. j. od 400.000 dinarjev. Ako je navadno kmetsko posestvo, kje bo vzel denar, da plača okroglo 40.000 (štiridesettisoč) dinarjev desetka? In če še mora izplačati dedščine, prevžitek itd.! Silna odgovornost se iialoži ob tej priliki občinaiti, posebej še županom. Zakonski predlog pravi, da je občinske predstojnik ali njegov namestnik dolžan tekom 10 dni, ko se je sklenila prevzemna ali kupna pogodba, posestvo (imovino) preceniti in takoj poslati okrajnemu sodišču poročilo o cenitvi. Ako bi sodišče smatralo, da je župan predložil neresnično poročilo o cenitvi, kaznuje se ga z globo 500 do 2000 dinarjev! Če pa občinski zastopniki ne bi hoteli izvršiti cenitve in ne v roku od 10 dni, se še posebej kaznujejo z globo od 100 do 500 dinarjev. Naravnost blazno je določilo tega načrta na strani 6, ki pravi, da bodo rmknadne cenitve vršile posebne komsije. V tej cenilni komisiji bodo: načelnik fiaančne oblasti, državni inžener ter zaslopnik občine inprizadeti lastnik. Proti odločitvi te cenilne komisije pa ima lastnik pravico pritožbe tekom 15 dni na generalno direkcijo posrednih davkov v Beogradu (!?). Proti od¦loku te direkcije ni nobene priložbe. In sedaj pride najhujšc! Ako bi gorej imenovana komisija ugolovila, da jerazlika v vrednosti, ki je navedena v kupni ali prevzcnini pogobi preko 15%, se prodajalec in kupec (ali predajalec-oče in prevzemnik-sin) kaznujeta še poleg redne prenosnine z dvakratno globo, torej v gornjem slučaju za 80.000 dinarjev. Plačati pa morata tudi rse stroške cenilne komisije. In še ni dovolj! Radikal Stojadinovič predlaga, da se prodajalec in kupec kaznujeta glede na višino «prikrite« vrednosli z denarno globo po 100 do 50.000 din. Mnogokrat se zgodi, da prevzemna ali kupna pogodba ne drži. Vzemimo slučaj, da se nameravana ženitba razdere. A ker je bila prevzenma pogodba pred notarjem že prej sklenjena, mora se plačali desetek od pogodbe. Isti predpis velja, če se kupna pogodba razdere. Zgodi se marsikaterikrat, da kupec ne dobi posojila. In kljub tenm mora plačati desetek. Take določbe menda nima na celem svelu noben zakon. Taksa se mora plačati v roku od 15 dni, ko se je podpisala pogodba. Kdor v 15 dneh ne plača takse, se kaznujeta kupec in prodajalec skupno (solidarno) z denarno globo v višini trikratne redne lakse (stran 7 in 8, priponiba zakonskega predloga). Vzemi svinčnik v ro ke in računaj! Če cenilna komisija razsodi, da si prepoceni oddal otroku posest, bodo tebe in tvojega naslednika s temi taksami in globami tako kaznovali. da bosta morala obadva s culico po svetu . . . Občine, cerkve, zavodi, ustanove, zadruge in društva bodo morala po tem zakonu plačevati vsako 5. leto ^dosedaj vsako 10. leto) od svoje imovine — prometne ¦vrednosti — poseben davek, ki se zove «ekvivalent.« Pla čali bodo od cenilne vrednosti 0.4% od premičnin ter 0.2% od nepremičnin. Dasiravno so gorej omenjene občine, zavodi itd. plačale leta 1922 za 10 let naprej ta davek, kljub temu bodo morali plačati ta davek zopet s 1. januarjem 1924. Nadalje se uvede nov davek na gostilniške račune. Strašno povišane so takse za listine obrtnikov, dijakov itd. itd. Ko se' je v finančnem odboru dne 19. julija pričela razprava o tem novem zakonu, koji vsebuje tako grozna bremena, so naši poslanci Pušenjak, Vesenjak in Žebot skupno z drugimi poslanci opozicije nastopili z vso silo proti iemu zakonu. Vlada se je uplašila in drugi dan niti seje ni več sklicala. Kaka bo usoda vladnega predloga, se bo videlo te dni. Naši se bodo borili do zad- »jega. V prihodnjih šlevilkah «Gospodarja« i>om nad»ljeval z priobčevanjem in kriliko tega zakonskcga načrta. 2.