„DOM IN SVETI' 1890, štev. 6.                                  177
Pisma iz slovanskih krajev. m.
V Bytomu (na Gornjem Šleskem), 31. maja 1890.
častiti gospod profesor!
Odgovor moj se je zakasnil. Vzrok je ta, da se je moje delo v zadnjem času jako pomnožilo.
Od 1. aprila izdajcmo nov, socijalno-političen list, »Praca« (delo), enkrat na teden. S tem listom je mnogo truda, kar si lahko mislite.
Tudi so bile razmere take, da smo morali v poslednjem času večkrat stopiti v javnost. Treba se je bilo pečati z delavskim vprašanjem in delavskim gibanjem. Vsako nedeljo imamo po dva shoda na različnih krajih, da poučujemo delavce o soeijalnom vprašanju.
To dvoje me pač — upam — izgovarja dovolj, zakaj Vam še le danes zopet pišem.
Vaša pisma me jako zanimajo in razveseljujejo. Potrudil se bodem, da se Vam za to skažem hvaležnega, kolikor le dovoljujejo moje slabe moči. Pač vem, da Vas bode najbolj zanimalo, ako Vam popišem tukajšnje razmere.
Gornje-šlesko ljudstvo, katero so od naroda poljskega — od skupnega naroda— vladarji poljski ločili z nenavadno lahkomišljenostjo že pred šeststo leti1), izgubilo je polagoma v tem dolgem času vse, samo vere svoje in jezika ni izgubilo. Pravim izrecno: ljudstvo, zakaj  višji   in  srednji  stanovi   so  se po-
J) V ŠJesko (poljski »Szlask«) so prišli Slovani v 6. stoletju. V 10. stoletju je prišla dežela pod oblast poljskega vojvodstva. Poljski kralj Vladislav II. je razdelil leta 1163 Šlesko med tri sinove svoje, ki so jo vladali drug od drugega neodvisno. Od leta 1178 se je delilo Šlesko stalno v Gornje- in Dolnje-Šlesko. A vladarjev je imelo Šlesko mnogokrat več nego dva;
„D0M m SVET"  1890, štev. 6.
polnoma ponemčili. Noben vihar, katerih je bilo mnogo v teh časih, ni mogel ljudstvu vzeti teh dveh zakladov. A dasi ljudstvo govori poljski, ni se imelo za poljski narod, pač še manj za nemškega. Ljudstvo se je imelo za gornje-šlesko ljudstvo llud Gornoszlaski), torej za nekaj drugega, nego so Poljaki, in za nekaj drugeg'a, nego so Nemci. Tako je bilo še 1. 1860. Poljaki so se večkrat trudili, da bi v ljudstvu vzbudili poljsko zavest, celo izmed ljudstva so prišli nekateri veljavni možje do prepričanja, da so Gornje-Slezaki iGornoszlasakv) Poljaki, in hoteli so to prepričanje vcepiti svojemu ljudstvu. Pa vse brez uspeha — ljudstvo se jo oklepalo navedenega mnenja. Tu pa privrši kulturni boj !
Duhovniki, po svojem stanu naj pri-pravnejši voditelji ljudstva, so bili v narodnem oziru dokaj hladni in malomarni. A ko jih je začel prijemati kulturni boj, jeli so se oklepati ljudstva gorkeje in srčneje. Rodoljubi so se čim dalje bolj bližali ljudstvu, in ker je to govorilo poljski, govorili so ž njim v poljskem jeziku. Od 1. 1867 je izdajal Karol Miarka »Katolik«-a. Iz prva je bilo nekaj stotin naročnikov. Ob začetku kulturnega boja pa so priporočali njegov list, podpirali so ga tudi z denarjem, in hitro je rastlo število naročnikov, da jih ima danes nekaj nad 13.000.
ti so se bojevali med seboj in tako zavirali, da se dežela ni mogla razvijati. V 13. stoletju je stopila dežela pod varstvo Češke; od leta 1526 je spadalo Šlesko k Avstriji, a v miru 1. 1763 je prepustila Avstrija večji del Šleskega Prusiji, katera je ima še vedno. Zares tužna osoda, pač •žalostnejša, nego slovenska!           Op. uredn.
12
178
Kriva prisega.
Ne bodem Vam slikal te jako zanimive dobe narodnega in verskega razvoja. Kar bi utegnil povedati, to Vam pojasnjuje knjižica, katero imate pač v rokah, »Karol Miarka«. Kulturni boj je torej najprej pomag*al, da je prišlo med ljudstvo več omike. Pred 20 leti je čitalo morebiti kak časopis 2000, danes ga čita najmanj 20.000 ljudij.
Miarka je v prvi vrsti deloval za katoliško stvar. To je bilo naravno, tako so zahtevale tudi razmere.
Prodal je časopis »Katolik« Poznanjcu g*u. lic. Stanislavu Radiejevvskcmu, sedanjemu deželnemu poslancu kempen-skemu.
Dasi se je tudi še dalje verska stran v  boju   najprej   poudarjala,  vendar je
začel g. Radiejevvski polagoma poučevati ljudstvo tudi o narodnosti. Deloval je jako uspešno in plodovito. Sicer je moral sedeti tri leta in pol v ječi zaradi prestopkov tiskovnega, zakona, a niti za las se ni oddaljil od prvotne poti. Moje pero je nezmožno, da bi ga opisalo, kakor je vreden. Samo to rečem na kratko : on je narodnjak v najlepšem in najboljšem pomenu, požrtvovalen, neustrašen, izvrsten kot časnikar, dober, plemenit kot človek, vrlo sposoben, da vodi narod in ga pripravlja za boj, vzgleden v vsakem obziru kot duhovnik. Ta mož je torej dosegel, da jih dandanes le malo malo ne umeva, da (rornji Slezak in Poljak — je isto. (Konec.)
Kriva prisega.
rohot iz grla spušča in grozno divji smeh P5^ Prisege krive nosi Cerin na sebi greh; Oh mizo v vinski družbi zasaja trdo pest, Pregnal bi rad iz prsij strašilo — svojo vest . .
Do srede se pomiče viharno temna noč, A sosed moj odhajaš od vinske družbe vroč; Za hrbtom pač kdo hodi, in kaj je pred teboj? Morda le sluh ti laže, te vara vid nocoj ?
K prisegi pred razpelom povzdignil prste tri, Da jezik ti popolno resnico govori: Posezati ne vidiš po sebi prstov treh? Pred sabo krvaveče razpelo glej na tleh!
A kaj po strani gledaš, prešinja li te strah? Pogumno dalje stopi, ne bodi v srcu plah! Grabe za vrat te prsti peklenščkove pesti, Preti nogam peterih iz ran razpela kri.
Zapirajo ti sapo, že prsti te dave, Pogubno ti oblija peneča kri noge; Nazaj — naprej ne gledi,   zakrij z roko obraz, Le kar čez bližnji deri sosedov znani laz! —
,,DOM  IN SVET!' 1890, štev. 7.
211
oba lepo in lično izrezana in živo pobarvana. Pod podobami bile so z neveščo roko vrezane besede: »Zhlovek, glej, povfod zbuva te Bofhje oko.« Vse to je Lovre večkrat opažal, ali vsled radovednosti, ali vsled dolgega časa, ko mu je živinica mirno mulila travo ter se šulila muham se braneč ob nizko grmovje. Sčasoma je začel tudi on rezljati take podobice in domačini so trdili, da delo ni napačno. Njegov boter je celo rekel, da bode Lovre dober žličar-ski mojster, ko doraste. Le napisa deček
ni mogel nikakor uganiti, kaj pomenjajo one kljuke, pike, kolesca in zopet kljuke in zopet kolesca. Nekdaj pa se vendar ojači ter vpraša botra Medveda, o katerem so trdili, da ima celo črme bukve. Dobri mož je fantu sicer rad povedal, a vzdihnil je: »Lovre, škoda, da ne moreš kam v šolo!« Seveda deček ni umel tega vzdiha. Znano mu je bilo sicer v Črnem vrhu poslopje, kjer trde, da je šola. Znotraj ga vendar ni videl, krščanskega nauka učil se je  v župniški hiši.       (Dalje.)
(S,
VI
Revni planinar.
sjpPebo oblačno zdaj rni prsi stiska. eJJLsZakaj pač drugim vedro lice kaže, *>    Zakaj nekterim le se sreča laže,
Brezskrbnik pa v veselja raju vriska?
Ko rojstni kraj sem mladolet ostavil, Iskat sem sreče stalne šel po svetu : Podobo svojo v volem zrl sem  cvetu, Ki dež krepilni ni ga bil ozdravil.
Domače želel spet sem si dobrave, Kjer svet uspenja v zračne se višine, Razgled prostran odpira se s planine: I tu življenja bednega trpim težave.
Obupa vendar sence le bežite! Res, tožna mi je zemlja pod nogami, A svoboda in vzori so nad nami; Trdno stojim, kot skale vekovite.
4»
Pisma iz slovanskih krajev. m.
(Konec.)
jfoklcr je trpel kulturni boj, bili
*so   z Radieie\vskim zadovoljni i
povsodi,   kjer   vlada   katoliško
mišljenje. Ko so si pa priborili katoličani nekak mir, izpremenilo se je marsikaj v tem oziru, zlasti, ko je bil izvoljen vladika dr. Kopp za knezovladiko vratislavskega. Gospod Radieje\vski je spadal v poznanjsko vladikovino, zato je pritiskala vlada,   da  so  ga poklicali
domov. Nekoliko časa se je nadejal, da se bode mogel povrniti kmalu na prejšnje mesto, toda vlada je cula pazno nad njim. Namignili so mu, da dobi takoj katerokoli čisto poljsko župnijo, ako je le prosi. A do danes se ni mogel za to odločiti; sedaj je opravitelj dveh župnij v šrodskem (Szroda) okraju.
Da bi Vam poročal o vseh posameznostih sedanje dobe,1 tega pač ne tirjate.
14*
212
Pisma iz slovanskih krajev.
Treba bi bilo dotikati se osebnostij, zlasti voditelja naših tukajšnjih listov in sploh naslednika poprej omenjenih dveh mož: a raje za sedaj to zamolčim, ker ne vem, ali bi njegovi skromnosti s tem ustregel, ali ne. Rečem Vam z dobro vestjo, da hodimo sedaj po isti poti, po kateri so hodili in se borili naši predniki. Tudi to lahko omenjam, da je naše splošno stanje mnogokrat težavnejše, nego je bilo v najhujših dneh kulturnega boja. Le premislite!
Najprej šolstvo. Naše »krasno« šolstvo je tako uravnano, da se ponemčuje naša mladež, ki hrepeni po višji omiki. Prav tista sila ponemčuje — vsaj večinoma
—   naš srednji stan A s tem jemljo mladini tudi krščanstvo, ko mu jemljo narodnost. In to nekrščanstvo prodira čim dalje bolj v ljudstvo. Ministri ne-čejo tega verjeti. A enkrat bodemo doživeli jako žalostne nasledke in jih tudi čutili. Naši mladiči, katere vzgajajo v sedanjih državnih šolah, so »najlepši elementi« za nemirne in ne varne množice, katerim ni nič sveto. Ljudje pred dvajsetimi in več leti niso imeli narodnega čustva, a imeli so vero in jezik. Sedanji imajo v ugodnem slučaju nekoliko površnega znanja o verskih resnicah
—  večinoma nimajo nič vere —, pa se tudi ne zavedajo skoro nič svoje narod-
v
nosti. Zal, da nakladajo te razmere še duhovnikom težave, katerih skoro ne premagajo. Odkar je po kulturnem boju mir, so duhovniki v narodnih vprašanjih dokaj hladni, nekateri se morebiti le preveč uklanjajo nemštvu.
Poleg tega pa nas vznemirja tudi delavsko vprašanje. Prav v sredi tega gibanja smo. Sila težavno je v teh različnih zadevah vse prav opažati,   urav-
nati in poprijeti.   »Katolik«   ima  hudo nalogo za dva urednika.
Vendar se je temu listu na strani ustanovil še drug list, ki naj bi se pečal najprej in posebno z delavskim in soci-jalnim vprašanjem. Kar sega v življenje našega kmeta in delavca, to se obdeluje v tem listu. Da morete umeti, kakega duha je naše ljudstvo, omenjam, da ima sedaj, ko to pišem (konec maja), naš list »Praca« 8400 naročnikov; naročnina mu je na leto 1 marka (blizu 60 kr.j Stroški listo vi so pokriti.
Naposled so razne ovire od vladne strani. O tem ste marsikaj čitali in tudi v svojem listu ste že omenjali. Bodisi, da se hočemo versko, bodisi da se želimo povzdigniti narodno, vlada pazi na nas, oboje se ji zdi sumljivo. Lahko umevamo. Vlada hoče okrepčati prote-stantovstvo in nemštvo, in vsako gibanje v prid katoličanstva in poljske narodnosti se ji zdi nevarno.
Dasi je težav in zaprek veliko, vendar pogum nam ne upada. Delo, trdi boji nas bodo utrdili in nam le še pomagali narod privesti do zmage.
A vidim, da se je moje pismo jako raztegnilo in skoro moram prositi odpuščanja.1) Pa še nikakor ni to vse, kar bi se dalo reči o naših razmerah. Upam, da dopolnim to še v drugih pismih. Za sedaj se pa Vam priporočam in bivam
Vaš
pokorni
__________                                    A. N.
*) Uredništvu in pa — tako mislimo — častitim čitateijem ni to zanimivo in odkrito pisano pismo nikakor predolgo, marveč zdi se jim dragoceno. Taka poročila vzbujajo zavest, da smo si bratje, in nas vnemajo za vstrajno delo. Zato pa pisatelja lepo zahvaljujemo in ga prosimo še mnogih pisem.                   Uredn.