Vtižtntea V tUMSti SevJUta 3 dkL iz mfk fizkulturMI ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Finale za pokal maršala Tila Leto V. — Stev.JOiJ/ LJUBLJANA, 9. oktobra 1949. FIZKULTURNI TEDNIK JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠI NISO IZPOLNIII PRIČAKOVANJ v iztrgani igri so igrali s Francozi neodločeno 1:1 Po dvojni prepričljivi zmagi nad Izraelom, se je Jugoslavija plasirala v drugo kolo izločilnega tekmovanja za svetovno prvenstvo v nogometu, v katerem ji je žreb določil močnejšega nasprotnika — reprezentanco Francije. Skrbne priprave francoske nogometne zveze za to tekmo in rekordno število gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili prostore in slednjič živahni komentarji in napovedi raznih inozemskih športnih strokovnjakov, jasno dokazujejo, da je za to tekmo vladalo ne samo pri nas in v Franciji, temveč po vsem svetu ogromno zanimanje. To je povsem razumljivo, kajti žreb je določil, da sta se v izločilni tekmi srečali Jugoslavija in Francija, ki obe zaslužita, da bi se borili v finalnih tekmah za najvišji naslov — naslov svetovnega prvaka. Stadion CDJA Partizana. 50.000 gledalcev. Sodnik Nizozemec Van Den Meer. Stranska sodnika Avstrijec Fiihrer in Jiranek. Strelca Čajkovski > II. v 36 minuti za Jugoslavijo in Prouff v 55 minuti za Francijo. JUGOSLAVIJA Stankovič Čajkovski I. Šoštarič Jovanovič Colič J; Simonovski Mitii Valok Bobek Grumellon Venderek Baratte Ranzoni Caere Mareke Hon Frey Čajkovski II. Baillot ProuII Ibrir FRANCIJA (Od našega posebnega dopisnika) Beograd, 9. oktobra. Predvsem je umestno, če najprej pogledamo glavne značilnosti današnjega življenja Beograjčanov ali bolje rečeno ogromne večine ljudi, ki so v množicah s posebnimi vlaki, avtobusi, avtomobili, vozovi, motornimi kolesi in kolesi ali celo peš od blizu in daleč prihiteli v Beograd, da vidijo svoje llubljence v borbi za svetovno prvenstvo. Na vsakem koraku si lahko slišal živahne komentarje o tekmi, skratka vsak pogovor na ulici ali lokalu se je sukal o današnjem edinstvenem dogodku, ki ga je spremljala tudi vsa inozemska športna javnost. Prenapolnjeni novi stadion CDJA Partizana, pred katerim so se zbrale množice gledalcev že v noči med soboto in nedeljo ter resni skoraj bi rekli nenavadno zaskrbljeni obrazi francoskih nogometašev, vse to je dalo nedvomno še posebni poudarek današnjemu dnevu. Namesto predtekme atletika Običajno nogometno predtekmo je nadomestilo propagandno atletsko tekmovanje, v katerem so se pomerili naši najbolj! atleti v tekih na 400 in 1500 m. Na 400 m je zmagal Račič v času 50.0 pred Stankovičem 50.8 in Jovančičem 51.2. Na 1500 m pa so se pomerili naši najboljši srednjeprogaši. Prvi je prispel na cilj Cera}, ki je v neverjetnem finišu s 50 m prednosti premagal Segedina v času 3:58.4. Drugi je bil Segedin s časom 3:59.8, tretji pa Pavlovič 4:00.8. Začetek igre v znaku nervoze Nekaj minut po končanih tekih so go slovanski reprezentanti skupaj, burno pozdravljeni od množice gledalcev. Po izmenjavi šopkov in odigranju obeh državnih himen, je sodnik Van Den Meer dal mak za začetek igre. Ze po prvih potezah se je epazilo, da igra zaradi nervoznosti kombinacijsko ne bo lepa, kajti nasprotnika sta se zavedala pomembnosti današnjega srečanja. Previdno sta tipala ranljive točke drug drugega. Kljub temu so si naši nogometaši ustvarili lahno premoč, ki je prišla do izraza šele po 15 minuti, ko je razpoloženemu Čajkovskemu I. uspelo, da je z nizko igro povezal obrambo z napadom, ki je vse bolj. odločno prihajal pred vrata Francozov, medtem ko sta branilca Stankovič in Golič uspešno odvračala posamezne napadalne akcije gostov. Med našimi napadalci sta se bolj in bolj uveljavljala Mitič in Bobek, ki sta s prodornimi in uspešnimi driblingi ter z močnimi streli iz- Mitič je bil v našem moštvu najboljš: igralec ZVEZNA ODBOJ KAS K A LIGA SPARTAK-.ENOTNOST 3 :1 Ljubljana, 9. oktobra. Xa igrišču Doma Ljube Šercerja v Spodnji Šiški je bila danes dopoldne odigrana prvenstvena tekma državne odbojkaške ligo med Špartakom iz Subotice in domačo Enotnostjo. Zmagali so igralci Špar taka, ki so v štirih setih premagali neborbene ter nepožrtvovalne igralce Enotnosti* Rezultat tekma je bil 3:1 (7:15. 15:11. 15:13, 15:11) v korist Špartaka. Spartak: Rndvan, Budišin, Margetič, Vujkovič, Markovič. Koledin, Jakovljevič, Rakič. „ Enotnost: Kosec, Cirman, Skudnik, Šumak. Požar, Novotny, Garibaldi, Vehar, Mikluš. Po prvem setu, v katerem je Enotnost lepo zaigrala ter zasluženo zmagala, so v nadaljnjih treh setih zmagali gostje, ki so pokazali prav lejo požrtvovalno, prisebno ter tehnično dovršeno XV. kolo: Bačič : Andrič remi, Mi-šeska : Jovanovič 0:1, Pongrac : Svetek 0:1, Nagy : Naumovan 1:0, Kor-ban : Timotejeva 0:1, Krašovec : Delak 0:1, Tomljenovič : Cvenkelj remi, Kudrna : Vinceljak 0:1. Prekinjene partije iz prejšnjih kol: Delak : Cvenkelj 0:1 (II), Cvenkelj : Mišeska 1:0 (IX), Andrič : Timotejeva 1:0, Nagy : Vinceljak remi (X), Cvenkelj : Nagy 1:0 (X). iNCžVtaj niiLLuv ----- . . v niu-v, pu a e umu icj tcuiiiouv v * prrlkorakali na igrišče francoski m ju- igro. Bazen v zadnjem setu ter deloma Končano je žensko šahovsko prvenstvo FLRJ Cvenkljeva deli prvo mesto s Timotejevo V petek je bil končan tretji šahovski šsmnionat za žensko prvenstvo JugoSe- Tudi letos se je vodila borba za prvo mesto med slovensko prvakinjo Cvenkljevo m dosedanjo državno prvakinjo Timotejevo, ki pa nista pokazali napredka napram lanskemu letu. Obe dobro poznata otvoritve, vendar v nadaljevanju partij popuščata, kar je bil slučaj posebno v nekaterih srečanjih zaradi nerazpoloženosti. Presenečenje turnirja je mlada Jovanovičeva, ki je bila resen tekmec zmagovalkama ves čas turnirja in se je v kočljivih položajih vedno uspešno znašla. Rutinirana inž. Ročič-Delakova je v večini partij igrala premišljeno in taktično zelo dobro ter se je plasirala na četrto mesto. Ena najmlajših udeleženk Bačičeva se je presenetljivo uvrstila med najboljše igralke. Slovenke Korbanova, Pongračeva in Svetkova so bile precej slabe in jim manjka šahovskega znanja. Makedonki Mišeska in Naumova, ki sta prvič nastopili, sta kljub neuspehu najbrže pridobili več znanja za nadaljnjo šahovsko 'udejstvovanje. Rezultati kol zadnjega tekma so bili naslednji: XII. kolo: Tomljenovič : Jovanovič 0:1, Bačič : Naumova 1:0, Mišeska : Timofeje.,va 0:1, Pongrac : Delak 0:1, Korban : Cvenkelj 0:1, Andrič : Svetek 1:0, Krašovec : Vinceljak remi, Nagy : Kuderna remi; XIII. kolo: Vinceljak : Tomljenovič remi, Delak : Nagy 1:0, Timotejeva 2 Pongrac 1:0, Naumova : Mišeska remi, Jonvanovič : Andrič remi, Kudrna : Korban 0:1, Svetek : Bačič 0:1, Cvenkelj : Krašovec 1:0; XIV. kolo: Tomljenovič : Andrič remi, Bačič : Jovanovič 0:1, Mišeska : Svetek 0:1, Pongrac : Naumova 1:0, Nagy : Timotejeva 0:1, Korban : Delata 0:1, Krašovec : Kudrna 0:1, Vinceljak : Cvenkelj 0:1; I v tretjem setu vsa igra ni bila napeta ter zanimiva. V tretjem setu je Enotnost vodila z rezultatom 10:4, na kar j6 Spartak izenačil na 10:10 ter končno zmagal z rezultatom 15:13. V današnji igri smo opazili, da v vrsti Enotnosti primanjkje borbenosti ter tudi požrtvovalnosti, ki sta glavna cmi-telja za dosego zmage. Enotnost kljub združitvi najboljših odbojkašev Enotnosti in Borca ne dosega tistih uspehov, kakor bi jih z današnjo postavo in igralci lahko dosegle. Sodil je z napakami Janez Kušar iz Ljubljane. Preostale tekme v soboto in .nedeljo so se končale z naslednjimi rezultati: SPARTAK : BEOGRAD 3:1, MLADOST : POLET 3:0, PARTIZAN : BEOGRAD 3:1. Po doslej odigranih tekmah izgleda tablica zvezno odbojkaške lige takole: Partizan 11 10 1 31:8 20 Spartak 12 9 3 30:17 18 Polet 13 7 6 26:21 14 Crvena zvezda 12 7 5 26:21 14 Enotnost 12 6 6 21:24 12 Mladost 11 5 6 21:21 10 Beograd 13 4 9 21:30 8 Sarajevo U 0 11 6:33 0 datno zaposlila francosko obrambo, v kateri je žel največ priznanja vratar Ibrir. Iniciativnost jugoslovanskih igralcev je bila izražena v treh doseženih kotih, kakor tudi v momentih, ko so Francozi z nedovoljenim načinom zaustavili več nevarnih prodorov Mitiča in Bobeka, vendar pa je sicer ostre proste strele Stankoviča in Mitiča Ibrir uspešno ubranil. V 36. minuti je bila lepa kombinacija Simo-novski-Bobek-Cajkovski II., ki je dobljeno žogo iz neposredne bližine z glavo porinil mimo presenečenega francoskega vratarja v mrežo. Med 50.000 glavo množico je hipoma završalo. Val navdušenja je zajel slehernega gledalca, med ploskanjem pa je bilo slišati vzpodbujevalne glasove: »Naprej rdeči! Čajkovski še enega!« itd. Pričakovati je bilo, da bodo gostje po tem neuspehu popustili, vendar pa se je zgodilo nasprotno! Povezali so svoje vrste, toda te prednosti do konca polčasa niso mogli uspešno uveljaviti. Po današnjem neuspehu v Beogradu bo potrebno nekoliko spremeniti sestav našega moštva, če hočemo doseči zmago v povratni tekmi v Parizu, ki je Jugoslaviji potrebna za vstop v finale svetovnega prvenstva Izjava glavnega sodnika Van Den Meera Nizozemski mednarodni sodnik Van Den Meer, ki je sodil današnjo tekmo, je po končanem srečanju izjavil našemu dopisniku: »Rezultat povsem odgovarja poteku igre. Jugoslovani so bili znatno boljši v prvem, njihovi gostje pa v drugem delu igre. Pri Jugoslovanih sta vsekakor najboljša Bobek in Čajkovsk 1., pri Francozih pa vratar Ibrir ter igralca Prouff in Baillot. Smatram, da je ekipa Jugoslavije napravila osnovno napako v tem, ker je večina njenih igralcev tekala za žogo, namesto, da bi jo precizno prenašala na drugo polje.« Drugi polčas Tudi po odmoru so imeli Jugoslovani premoč na igrišču. Do izraza je prišlo tehnično znanje naših posameznih napadalnih igralcev, posebno Mitiča in Bobeka, ki sta z neverjetno fineso in spretnostjo preigravala igralca za igralcem, toda končnega uspeha pa ni bilo, ker nista imela opore med svojimi soigralci, predvsem v Valoku, ki je popolnoma odpovedal. Preokret na igrišču Po prvih uspešnih potezah Jugoslovanov so se gostje presenetljivo znašli. Te nepričakovane spremembe ni mogel povedati radio napovedovalec, ampak so to opazili le gledalci. Francozi so spremenili način svoje igre ter jim je uspelo uveljaviti visoko igro, naše moštvo pa ni nadaljevalo z začetnim tempom, ampak je popustilo in igralo na trenutke nepožrtvovaino. To pomanjkljivost in napako so gostje spretno izkoristili in s prerojeno igro nevarno začeli prihajati pred vrata Šoštariča, ki je moral že v 10 minuti kloniti. Po krivdi Goliča, ki ni pravočasno posredoval, je desni krilec Prouff presenetil Šoštariča, ki je prvi strel Barettea odbil, na kar je prejeto žogo Prouff poslal v prazna vrata in potresel našo mrežo. Po tem uspehu so Francozi zaigrali še odločneje, Jugoslovani pa so kolebali. Posamezne začetne kombinacije naših igralcev so se ob čvrsti francoski obrambi razblinjale prav zaradi slabe igre Simonovskega in Valoka. Nervoza pri občinstvu je odslej dalje vidno naraščala, višek pa je dosegla, ko je Ranzoni ostro streljal na gol. Nadaljevanje na 4. strani Mednarodno namizno teniško* prvenstvo FLRJ Sodelujejo Francozi, Italijani in Švedi Včeraj se Je v Opatiji začelo medna, rodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu. To je doslej največji turnir v naši državi. V tekmovanju posameznikov nastopa 64 igralcev in 32 igralk, nadalje sodeluje po 32 moških in mešanih parov ter 16 ženskih parov. Nosilci skupin v tekmovanju posameznikov so Hagenaner (Francija). Najdenmark (Švedska), Griv (švedska). Vilim Harangozo (Jugoslavija), Žarko Dolinar (Jugoslavija). Rotliof (Francija), Tibor Harangozo (Jugoslavija) in Flisberg (Švedska). Hagenauer je bil sedemkrat prvak Francije, trikrat mednarodni prvak Švico in je od 1.1933. stalno član državne reprezentance. Doslej je desetkrat zastopal Francijo na svetovnem prvenstvu. Drugi predstavnik Francije, letošnji finalist na državnem prvenstvu Itothot je izpolnil 20 Tet in je velika nada francoskega namiznega tenisa. Letos aprila je premagal svetovnega prvaka Lcacha. Nosilc-c osme skupine je švedski prvak Flisberg, ki je doslej enajstkrat zastopal švedsko na svc. tovnih prvenstvih iu sodi mod najboljše svetovne igralce. Izmed ostalih nosilcev skupin je treba omeniti večkratnega prvaka Jugoslavije in stalnega državnega reprezentanta Žar. ka Dolinarja, nadalje odlična reprezentanta in prvaka Tibora in Vilima Hn-rangoza ter mladega Beograjčana Grujiča, ki je -pred dnevi premagal brata Harar,-goza in sc tako uvrstil med najboljše jugoslovanske igralce. . V tekmovanju žensk je nosilka prve skupine prvakinja Francije Jeanette De-lay, nadalje odlična italijanska igralka Luchesi. prvakinja Italije Marchione in naše najboljše igralke Pečnik. Čovič, Jo-sipovič, Pogačar in Temunovič. V tekmovanju moških parov so nosilci skupin Flisberg — Griv (švedska), Uzo-rinac — Horvat, Dolinar — Kosi, Grujič — Borisavljevič, brata Harangozo in Ha. genauer — Rothof, pri ženskih parih pa Marchione — Luchesi, Pečnik — Dolinar. Delay — Urek in Čovič — Temunovič. V konkurenci mešanih parov so nosilci skupin Hagenauer — Delay, Herškovič — -Marchione. Rothof — Bicskei. Griv — Urek, Flisberg — Josipovič, Ž. Dolinar — J. Dolinar, Sturani — Luchesi in V. Harangozo — Čovič. Tehnični rezultati so naslednji: Moški, posamezniki: Krasič-Krečič 1:3, Dimitrijevič-Bočkovski 3 :0. Harangozo I-Dolinar 3:0. Uzorinac-Zorko 3:0. Ro-ža-Takači II 3:1, Kosi-Krasič 3:0, Dja. monja-Bogataj 1 :3. Medvešček-Dešič „ 3 :0, Kutuzovlč-Cuklič 0 :3, Grbič-Redu-0 I lič 3:0. Živkovič-Varga 3:0. Valkovič” Oetrovič 3:0, KonoBradeško 3 :0. Y- . lo dobro Igro izločil Šveda Johaiisona Djordjevič-D. Djordjevič 3 :0, Gruič-Horvat 3:0, Horvat II-Simovski 3:0. L]. Djordjevič-Pravdlč 3:0, Vogrinc-Zulej-čič 3 :0 Dolinar-Strojnik 3:0, Hagenauer (Fr)-Medvešček 3:0, Grieve (Šv)-Djordjevič 3:0, Harangozo-Dimi-trijevič 3:0, Roshoof (Fr)-čuklič 3:8, Fliesberg (šv)-Konc 3 :0. Zfenske, posamezno: Dolinar-Bosek 3:0, Bogataj-Dadji 3:1, Rihtar-Frlan 3:1. Beole (Fr)-Fišer 3:0. Deley (Fr)-Dimitrijevič 3:0, Čovič-Bogataj 3:1, Beolette (Fr)-Rihtar 3:1, Tkalec-Djur-djevski 3:0, Urek-čuklič 3:0, Pečnlk" Bičlcej 3:1, Deley (Fr)-Pogačar 3:8, Beolette-šovič 3:0. Ostali rezultati: Banjotski-živkovič 3 :1, Gruič-Petro-vič 30:, Valkovič-dr. Lazar 3:1, T. Harangozo-Borisavljevič 3:1, Vogrinc-Djordjevič 3 :0. Krešo Horvat je z z e- 3:0 (21:13, 21:9. 21:10). Takoj nato je premagal Francoza Rcshoofa po zelo razburljivi igri 3:1 (11:21, 21:9, 21:18, 21:15), Gruic je premagal Šveda Grieve 3:0 (21 :19. 24:22, 21:6), Hage-nauer-Gabrič 3 :0. Izr.enadila je zmaga Vanjotskega, ki je premagal Rožo 3:2. T. Harattgozo-Kocijan 3:2. V. Ha-pangozo-Uzorinac 3:0, žlrko Dolinar-Valkovič S :1. Gliesberg (šv)-Vogrinc 3:8. V tekmovanju moških .parov pridejo v nadaljnje tekmovanje Strojnik, Petrovič, živkovič, Jovanovič. Uzon-nac, Horvat, Dolinar. Konc, Grbič, Kosi. Gruič. Borisavljevič, V. in N. Kra-sič. Johanson in Atoidenmark, pri ženskih parih pa Rihtar. Meško. Čovič, Temunovič, Urek. Djuredjevski, Urbar. in Pogačar. Tekmovanje se nadaljuje. Mednarodni košarkaški turnir v Neaplju Jugosmvija premagata Švico n Nizozemsko Neapelj, 9. oktobra. Kakor smo že poročali, se Je pričel v torek v Neaplju velik turnir v košarki, na katerem nastopajo košarkaške reprezentance Italije, Francije, Nizozemske, Turčije, Švice in Jugoslavije. reprezentanca poražena v igri z od- PRVI DAN Jugoslavija : Švica 54:26 (28:10) Ze v prvi tekmi so se naši igralci prav dobro odrezali ter premagali Švicarje, ki so znani kot odlični košarkaši. Kljub temu, da so Švicarji vodili s 7:1, so naši reprezentanti takoj rezultat izenačili in bili nato vso igro stalno v vodstvu. Najboljšo igro so v moštvu pokazali : Demšar, Rokli-cer in Loči. Našo reprezentanco so sestavljali: Popovič 6, Roklicer 16, Marjanovič 6, Stojinčevič 2, Demšar 12, Gec 4 in Loči 12. Ostale tekme Francija : Nizozemska 29:26 (27:9), Italija : Turčija 49:29 (25:16). DRUGI DAN Italija : Jugoslavija 43:28 (16:17) V tej tekmi je bilan jugoslovanska Tri nove državne in dva slovenska rekorda sl.ie, 9. okt. 8. t. m. je bilo ob do-ptjpravi tekmovalcev izvedeno pr- so POSTAVILE CELJSKI ATLETI NA PRVEN STVV GIMNAZIJE Jovanovičeva je bila favoritinjam 'nevarna nasprotnica Končni vrstni red: 1.—2. Cvenkelj in Timofejeva 12 in pol, 3. Jovanovič 12, 4. inž. Ročič-Delak 11 in pol, 5. Vinceljak 9 in pol, 6.—7. Bačič in Andrič 9, 8. Tomljenovič 8 in pol, 9. Nagy 8, 10. Korban 7, 11,-14, Pongrac, Krašovec in Ičudrna 4 in pol, 15.—16. Mišeska in Naumova pol točke. Celje, 9. okt Orl p tj pravi te venstvo gimnazije. Vodstvo jo bilo* v rokah ŠD Kladivarja. v vseh disciplinah so bile borbe za prva mesta hude. Postavljeni so bili lepi rezultati, med katerimi jo treba omeniti mladinski rekord LRS v teku na 100 m z ovirami, ki ga. je postavil Stanko Lorger s časom 16,9 nadalje tri zmage Bojana Glavača, dve zmagi Bruna Štiglica in Vida Korbarja, kakor zmago mladih, mnogo obetajočih tekačev Hvale. Hribarja in Miklna. Pri ženskah so se uveljavile Klanjškova, Plavšekova, Ar-baiterjeva in Vibihalova Udeležba tekmovalcev je bila tako številna, da je moral prireditelj izvesti v panogah metov in skokov predtekmovanje že dopoldne. Izven prvenstva je Kladivar izvedel nekaj vmesnih točk. Doseženi so bili lepi rezultati. Zupančič Igor je porušil 12 let stari rekord Banščaka na 200 m z ovirami od 27,0 na 26.4. dočim je Ivan Mozer postavil kar dva nova mladinska državna rekorda in sicer v metu bombe 61,37 m in v metu kopja (800 g) 47,40, kakor tudi slovenski rekord v metu krogle 13,79. Tehnični rezultati so: Moški 100 m: 1. Beno Hvala 11,8. 2. Fran Pristovšek 11,9, 3. Stanko Lorger l-,u-400 m: 1. Drago Hribar 55.2, 2. Beno Hvala 5 8.6. 3. Juro Kislinger ®U,6. 1000 m: 1. Mirko Mikeln j 2:52,0,J-Franc Štolfa 2:53,2. 3. Jože Vele 2:59,6. — Izven Edi Petan 2:49,5, -i; Vinko Prelog 1:54,0 110 m z ovirami. 1. Stanko Lorger 16,9 (slovenski rekord) 2. Franc Vehovar 17,6. 3. Miran Juvane 19.2. 4X100 m: 1. VIII. razred 4*.S. 2. VII. razred 51,4. 3. A L raziea 52.2 Skok v višino: l. Vid Korber l»u cm. 2. Jože Unterdorben 160. 3. 1 rane Vehovar 145 cm. Skok v daljino. 1» Bojan Glavar 5,89, 2. Bruno Stiglič 5.60. 3 Mirn Juvane 5.31. Skok ob palici: 1. Bojan Glavač 3,00, 2. Franc Vehovar 2,80, 3, Zdenko Kocjan 2,70. Met krogle: 1. Bojan Glavač 12,44, 2. Edi Tkavc 11,04, 3. Janez Drozg 10.98. — Izven Ivan Mozer 13.79 (slovenski rekord). Met diska: 1. Bruno Stiglič 32,54. 2. Bojan Glavač 30,35, 3, Janez Brozg 30,01. — Izven Ivan Mozer 32.60. Met kopja (800 g): 1. Bruno Sti- glič <13,64, 2. Maks Mulej 41,47, 3. Edi Tkavc 39,83 — izven Ivan Mozer 47,40 (nov državni rekord). Met bombe: 1. Vid Korber 59,83. 2. Janez Cafuta 59.61. 3. Maks Mulej 52,56 — izven Ivan Mozer 61,37 (nov državni rekord). ženske 60 m: 1. Sonja Plavšak 8,7, 2. Elica Petek 8,9 3. Eva Rudolf 9,1. 4X100 m: 1 VIII razred 60,0. 2. VII. razred 62,2, 3. V. razred 67,"4. Skok V višino: 1. Pavla Arbajter 1,25, 2, Majda Vibi-hal 1.25, 3. Nada Limlcki 1,15. Skok v daljino: 1. Sonja Plavšak 4,23, 2. Majda Vibihal 4.17. 3. Sonja Osojnik 3,96. Met krogle: 1. Erna Klanjšek S,82, 2 Marjola Savšek 8,08, 3. Majda Vi ti- ha! 7,79 Met bombe: 1. Majda Vibihal 31.12, 2. Alija Lovrec 28,50, 3. Jelka Vehovar 27,96. 200 m Z ovirami, izven: 1, Igor Zupančič 26.4 (nov državni rekord) 2. Marjan Kopitar 27,2. 3. Vojko Serluga 27,7. Lojze Cr. Naši izseljenci iz Avstralije pozdravljajo vlado F Lil Jugoslavije in maršala Tita Beograd, 8. okt. Naši izseljenci iz Pertha (Zahodna Avstralija) so poslali vladi FLRJ in maršalu Titu brzojavko, v kateri je rečeno: »Patriotični izseljenci iz Zahodne Avstralije pošiljamo s poslovilne, prireditve nogometašev »Hajduka« iskrene pozdrave vladi FLRJ s tovarišem Titom na čelu, preko Vas pa vsej naši socialistični domovini v zahvalo, da ste poslali k nam na turnejo nogomet no moštvo »Hajduka«, ki je pripomoglo še bolj dvigniti visoki ugled nove Jugoslavije. Izražamo Vam tudi svojo privrženost k socialistični graditvi in obrambi pravične stvari naše domovine.« Brzojavka Hajduka Oblastnemu komiteju KPH za Dalmacijo Na povratki’, v domovino po uspešni turneji v Avstraliji je nogometno društvo Hajduk iz Splita poslalo iz Pertha Oblastnemu komiteju KP Hrvatoke za Dalmacijo naslednjo brzojavko: »Oblastnemu komiteju KPH za Dalmacijo — Split, Na povratku v Split z naše uspešne turneje po Avstraliji pošiljamo tople pozdrave Vam in vsemu ljudstva Dalmacije. Upamo, da smo izpolnili vaša pričakovanja tako s športnimi zmagami kakor tudi z discipliniranim zadržanjem Uspeli smo zato, ker smo hoteli dati skromen doprinos popularizaciji naše drage socialistične domovine. Po povratku v domovino se bomo ponovno uvrstili’ med zavedne graditelje socializma. To bo naš odgovor na zadnje note in klevete, ki jih razširjajo države Kominforma Vodstvo in igralci Hajduka.« lično ekipo Italije. Končni rezultat je bil 43:28 (16:17). Prvi polčas je potekel v zelo ostri borbi, kljub temu, da obe vrsti nista predvedli najboljših iger. Naši igralci so dobro igrali — »zono«, slabi pa so bili v »kontra napadih«. Drugi polčas pa se je povsem razlikoval od prvega. Naši igralci niso igrali več zonske obrambe, prav tako pa se jim ni posrečil sistem »človek na človeka«. Vse te slabosti naše vrste so izkoristili Italijani, ki so razbili našo obrambo ter v tej težki tekmi zmagali. Ostali rezultati: Francija : Švica 63:43, Turčija : Nizozemska 65:39. TRETJI DAN Jugoslavija : Nizozemska 53:27 (26:14) Jugoslavija je zopet odlično zaigrala ter zasluženo premagala košarkaše.Nizozemske z rezultatom 53:27. V igri so se posebno odlikovali: Demšar, Ka-lember in Loči, ki imajo največ zaslug za tako visoko zmago. Zmaga nad Nizozemci predstavlja lep uspeh jugoslovanske košarke. Naša reprezentanca je ziastopila v naslednji postavi: Popovič, Stojičevič, Musčan, Kaiem-ber 14, Roklicer 4, Godjič, Gec 8, Loc, Marjanovič 4, Demšar 16, Sokolovič, Krautzer 2. Ostali dve tekmi sta se končali takole: Italija : Švica 55:29, Francija : Turčija 48:42. ČETRTI DAN Četrti dan, to je petek, ni bilo tekmovanj ter so bila moštva prosta. Vse reprezentance so ta dan izrabile v svrho ogleda samega mesta Neaplja. * PETI DAN Francija : Jugoslavija 49:25 (24:13) Tekma med eno najmočnejših evropskih moštev Francijo in Jugoslavija, ki spada med najboljše vrste na Balkanu, je bila v središču zanimanja vseh gledalcev, kakor tudi prisotnih košarkaških strokovnjakov. Toda kakor se je pričakovalo, so Jugoslovani tekmo izgubili z rezultatom 49:25 (24:13). V našem moštvu so se odlikovali: Kalember, Demšar in Sokolovič. Jugoslavijo so zastopali: Popovič 1, Stojičevič, Munčan, Kalember 6, Roklicer 2, Godjič, Gec 3, Loči, Marjanovič, Demšar 4, Sokolovič 9. — Ostale tekme: Italija i N:zozemska 51:27, Turčija : Švica 77:54. Tekmovanje se je zaključilo danes z zadnjimi tekmami. Ker se zadnja tekma zaključi šele okrog 24. ure, bomo prinesli poročila o zadnjih tekmah v prihodnji številki. IZ TELOVADNE ZVEZE Kako je danes z našo orodno telovadboP Ko danes vsi jugoslovanski narodi s ponosom in veseljem spremljajo velike uspehe naših nogometašev, atletov, plavalcev, kolesarjev in drugih športnikov v mednarodnih srečanjih na domačih in tujih tleh, se marsikomu nehote vrine misel, zakaj se tudi naša vrhunska orodna telovadba ne razvija v taki meri kakor prej omenjeni športi. Med tem ko smo Jugoslovani pred vojno pomenili v glavnih športih nič ali pa zelo malo in so se do vidnejših uspehov v evropskem merilu povzpeli le nekateri redki poedinci (n. pr. Ce-rer, Smolej, nekateri plavači, atleti in nogometaši), smo ravno v orodni telovadbi, posebno prvih 10 let po prvi svetovni vojni, igrali vidno vlogo v tej panogi ter se uvrščali med najboljše nacije na svetu. Kje bi n. pr. pred vojno lahko jugoslovanska atletska reprezentanca računala na zmago nad Švico ali Belgijo. Popolnoma nemogoče. Ravno obratno pa je bilo v orodni telovadbi, kjer so se naši tekmovalci kot vrsta in kot poedinci uspešno borili z najmočnejšimi zastopniki te panoge na svetu, s Švicarji, Finci, Francozi, Italijani in Cehoslovaki. Zanimivo je n. pr. samo dejstvo, da so naši olimpijski telovadci pred zadnjo svetovno vojno na treh olimpijadah (1. 1924, 1928 in 1936) osvojili kar 3 zlate, 2 srebrni in 4 bronaste kolajne, medtem ko športniki niso dosegli niti ene. Na lanskih olimpijskih igrah v Londonu pa so naši športniki dosegli 2 srebrni kolajni ter se petkrat plasirali v finalna tekmovanja, t. j. med najboljšo šestorico na svetu, dočim so orodni telovadci med 16 narodi kot vrsta prišli šele na 10. mesto, med 1.18 poedinci pa je bil naš najboljši predstavnik komaj 46. Čeprav olimpijske igre v Londonu še niso objektiven kriterij za stopnjo in kvaliteto neke panoge, je vendar danes očitno, da je naša orodna telovadba v težki krizi. Ce danes nek pojav ugotovimo, je potrebno vedno istega podrobno analizirati in zlasti ugotoviti vzroke, ki sc privedli do tega stanja. Le na ta način je možno tudi p odvzeti potrebne ukrepe, da škodljive pojave odstranimo oz. preprečimo. Ako kritično premotrimo današnjo situacijo v ■ naši orodni telovadbi, se nam vsili misel: ali smo mi 'ako nazadovali, ali pa so nas drugi narodi prehiteli. Skoraj verjetno, da drži oboje. Toda preden preidemo na ugotavljanje vzrokov nazadovanja, še par besed na splošno o vajah na orodju. Vaje na orodju ali kakor se v zadnjem času udomačuje tudi naziv »športna gimnastika«, so športna panoga, prav tako kakor atletika, nogomet, plavanje, boks itd., seveda le če jih gojimo vrhunsko, t. j. z namenom tekmovanja in dosezanja najvišjih možnih uspehov. Kdor še danes istoveti pojem telovadbe ali splošne telesne vzgoje z vrhunško orodno telovadbo, ki predstavlja športno disciplino, je popolen nevednež ali pa škodljivec, ki bi rad mešal pojme in ribaril v kalnem. Zato o tem ni treba več dosti razpravljati, saj je bilo že neštetokrat poudarjeno, da telovadba ali splošna telesna vzgoja niso vrhunske vaje na orodju ter da ni nobene istovetnosti med našim sodobnim sistemom splošne telesne vzgoje ter sistemi raznih predvojnih telovadnih organizacij. Bo drugi strani pa se še včasih slišijo prav tako škodljivi glasovi, češ, orodna telovadba, to je nekaj zastarelega, to je preživel ostanek predvojnih političnih in teiesnovzgojnih organizacij. Ali je to res? Ali je res sodobna vrhunska orodna telovadba zastarela, neživljenjska? Ne! Tudi vrhunska orodna telovadba v zadnjih letih, zlasti tik pred drugo svetovno vojno, naredila ogromen razvojni korak naprej. Sodoben vrhunski orodni telovadec ni več »gora nakopičenih mišic«, ampak sn vedno bolj približuje idealnemu liku vsestranega športnika — atleta deseto-bojca (primer finski in madžarski telovadci). V sodobni vrhunški orodni telovadbi bolj in bolj izginjajo tezne prvine in zavzemajo tisto mesto, ki jim v današnji razvojni stopnji pripada. Danes bi se na vsaki mednarodni tekmi najbrž še zmagovalec z olimpijade 1. 1924 ali pa 1928 slabo odrezal s svojimi razovkami, prapori, razovnimi stojami in drugimi teznemi prvinami, ker ne bi imel v svoji vaji nobenega premeta, obrata, vzmika in drugih ko-lebnih prvin. Zato je danes moderno vzgojen vrhunski telovadec, izpopolnjen tudi v glavnih športnih panogah, skokih, tekih in metih, resnično vse-stran in še daleč ne »neživljenjski«, ampak prav »življenjski«, najmanj toliko kot kakšen atlet, ki skače samo v višino ali pa vsak drug športnik. Razvojno stopnjo sodobne orodne telovadbe lahko razvidimo že tudi iz mednarodnih pravil in razpisov. Tako mora za prihodnjo svetovno prvenstvo, ki bo 1. 1950 v Baslu, vsak tekmovalec nastopiti poleg glavnih orodji tudi v najvažnejših atletskih panogah. In norme niso lahke! Kdor hoče n. pr. v teku na 100 m doseči 10 točk, mora teči čistih 12 sekund. To ni ravno šala, po vseh napornih vajah na orodju še preteči 100 metrov v 12 sekundah, kar že za marsikaterega atleta — kratkopro-gaša predstavlja lep rezultat. No, sedaj se pa vrnimo k našim vrhunskim orodnim telovadcem in poglejmo, kje so glavni vzroki krize. Se leta 1946 smo imeli na balkanskem prvenstvu precej solidno vrsto sestavljeno izključno iz starejših tekmovalcev, ki so tedaj še bili dovolj pri močeh. Tudi 1947 na šampijonatu v Ljubljani je še šlo. Toda kaj je pa dve leti Po tem? Dva odlična tekmovalca Bel-čič in Vadnov sta odpadla, prvi zaradi prerane smrti, drugi zaradi bolezni. Grilc, naš najboljši, se je že srečal z Abrahamom. Boltižar brata Jeliča, Strgar, Janež, Jeločnik in še nekateri drug za drugim počasi, deloma zaradi starosti, deloma zaradi bolezni, zapuščajo tekmovalne vrste. In kdo bo stopil na njihova mesta? Tu je razvozlan ves »problem«. Tistega neobhodnega novega dotoka mladih in svežih ril, ki bi lahko nadomestile oz. nujno , jorale celo izpodriniti starejše, trenotno še ni. MLADIH TALENTOV IMAMO DOVOLJ Seveda stanje ni tako kritično, kakor bi kdo sklepal samo po prvih stavkih. Mladih in nadarjenih telovadcev je pri nas dovolj. To se je pokazalo na raznih mladinskih tekmovanjih in tečajih, isto je potrdil tudi švicarski strokovnjak Hediger, ki je letos vodil na Bledu tečaj za naše najboljše orod- ne telovadce. Posebno v nekaterih panogah imamo izvrstne mladince, zlasti v prostih vajah ali parterni telovadbi ter na drogu in bradlji. Ce je še morda pred 15 ali 20 leti bil premet ali salto nazaj v prosti vaji tudi na mednarodnih tekmah redko videna prvina, lahko danes »že skoraj za vsakim vogalom« občuduješ pogumne mladince, ki se živahno obračajo v zraku. Toda nd mednarodnega vrhunškega telovadca se zahteva dosti več. Ni dovolj, da si mojster samo na drogu, bradlji in v prosti vaji. Vrhunški tekmovalec, če hoče biti uspešen, mora biti vsestran, na vseh orodjih doma! Zanj ne sme biti problem niti salto nazaj v prosti vaji, niti odbočna kolesa na konju ali pa vzmik v stojo na krogih. Sodoben vrhunski orodni tekmovalec je kakor atlet deseterobore; čim bolj je izenačen čim manj ima »šibkih točk«, tem bolje zanj. Danes pa še nimamo mladincev, ki bi lahko uspešno šli na težjo mednarodno tekmo. REŠITEV JE V MASOVNOSTI Kakor črpajo atletski klubi nove talente na raznih množičnih prireditvah, predvsem krosih kakor odkritje »Dan vodnih športov« nadarjene poedince za plavanje, kolesarski krosi kolesarje itd., tako velja za vse druge športne panoge. Tam, kjer se v neki panogi udejstvuje 1000 ljudi, bo prav gotovo večja izbira talentov kot pri 100 in še večja bo pri 10.000. To je neovrgljiv zakon. Zato bo treba tudi v tej panogi pristopiti k raznim množičnim oblikam udejstvovanja. Razna prvenstva sred njih in strokovnih sil, zavodov, sindikatov itd., bi prav gotovo dala najboljše rezultate. Strokovnjaško oko bo hitro odkrilo med sto in sto tekmovalci nadarjenca. Te bi bilo treba potem zbrati in jim nuditi res temeljito vzgojo, saj mladina rada telovadi, če ima skrbno vodstvo, kajti v takih pogojih se tudi kmalu pokažejo uspehi in to je glavno. VSO SKRB VZGOJI NOVIH VADITELJEV Drugo je vprašanje dobrih in kvalificiranih vaditeljev. Danes imamo skoraj za vse važnejše športne panoge v vsakem večjem kraju plačane' trenerje ali vsaj inštruktorje, ki se popolnoma posvečajo vzgoji novih kadrov. Tudi v orodni telovadbi bomo morali pristopiti k temu. Orodna telovadba je težka panoga, slično kot v atletiki dese-toboj, saj zahteva celega človeka kar na 6 orodjih in še v glavnih panogah atletike. Zato gre napredek počasi, leta in leta je treba, preden prideš od nerodnega trebušnega toča do najtežjih premetov, obratov, veletočev z obrnjenim podprijemom in sličnih prvin. Toda dober vodnik lahko znatno skrajša razvojno dobo od začetnika do specialista. S sistematičnim in rednim treningom se lahko zelo nadarjen telovadec že v 4 do 5 letih povzpne do vrhunske stopnje, izredni talenti še prej. Poleg teh dveh problemov bo treba polagati veliko pažnjo še na nešteto stvari, ki lahko pripomorejo k naglemu dvigu orodne telovadbe pri nas. Povečana produkcija telovadnega orodja, gradnja telovadišč in telovadnic, to so nujnosti, brez katerih ne bo zlepa vidnega napredka. Prav tako bo koristila splošnemu razvoju orodne telovadbe vzpostavitev močne sekcije v moštvu CD J A »Partizana«, Tu se bodo zbirali najboljši telovadci, ki bodo prišli kot zmagovalci raznih četnih, bataljonskih in divizijskih prvenstev ter bodo v sek- ciji »Partizana« dobili vse možnosti specialnega treninga. Posebno važno je tudi vprašanje tekem. Vsak mlad človek, ki se pripravlja in udejstvuje v svoji panogi, hoče tekmovati, hoče svoje sile in sposobnosti pomeriti z drugimi. To je tudi pravilno. Zato so tekme za nadaljnji razvoj te panoge izrednega pomena. 2e lani je bil osnovan »Turnir mest«, ki je dal dobre rezultate. Medrepubliška, medmestna in meddruštvena tekmovanja bi morala biti pri nas čimbolj pogosta. Seveda pa sama tekma brez temeljitih priprav ne pomeni in koristi prav nič, ker je samo kampanjskega značaja. Najprej temeljito delo, trening in solidna priprava, nato pa tekma, kjer lahko vsak tekmovalec oceni svoje sposobnosti in vidi, koliko je napredoval oz. nazadoval. Švicarji, ki imajo orodno telovadbo na *dšku in ki so eni najboljših orodnih telovadcev na svetu, se v zimskih in spomladanskih mesecih temeljito pripravljajo za državno prvenstvo, poleti pa imajo vsako nedeljo vsaj po 3 do 4 tekme (razne medmestne, rnedkantonske, kan-tonalne nastope itd.), tako tla vsait njihov vrhunski telovadec čim pogosteje nastopa. To je popolnoma pravilno, kajti na ta način si telovadci pridobe potrebno tekmovalno rutino in zaupanje v svoje sposobnosti. In slednjič ni nič manj važno vprašanje prehrane in zaposlitve naših vrhunskih telovadcev. Ta panoga je tako težka in naporna, bolj kot vsaka druga, da zahteva ogromnih fizičnih naporov. Zato je nujno, da dobijo vrhunški telovadci prav tako kot ostali športniki neobhodno potrebne dodatke v prehrani, ker samo dobro hranjen organizem lahko brez škode vzdrži naporen tre-ning, ki ga ta panoga zahteva. In sklep? Naša orodna telovadba preživlja danes nedvomno krizo, a koliko časa bo ta trajala, je odvisno od nas samih. Lahko dve, tri leta ali pa tudi več. Drugo leto je pred nami svetovno prvenstvo v Baslu. Nekateri pesimisti So danes mnenja, da sploh nima pomena, da se Jugoslavija udeleži tekem, češ, da bi se samo blamirali. Ali bo to držalo? Najbrž ne. Danes začenjamo skoraj z nova in vsak začetek je težak. Toda enkrat je treba začeti. Ce ne bomo začeli z Baslom v 1. 1950 bo pa treba morda 1. 1954 ali 1958, enkrat pa vsekakor. Ni nujno, da se naši telovadci tega prvenstva udeleže, lahko so navzoči samo kot opazovalci. Vsekakor pomeni za vsako sodelujočo dr žavo taka svetovna prireditev veliko preizkušnjo, toda vsaka taka prireditev da udeležencem, tako posameznikom kot kolektivu tudi ogromno novih izkustev in naziranj ter predvsem impulzov za nadalnje delo in napredek. mmv. u ljubum y srocMmm muJCf LETIŠ 1E DIRKALIŠČINO KOLESARSKO PRVENSTVO Po osvobditvi ste bili pri nas izvedeni dve kolesarski dirkališču! prvenstvi, in sicer predlanskim in lani. Po koledarju letošnjih kolesarskih prireditev je bilo to prvenstvo prav tako razpisano t-er bi ““““““““ se moralo vršiti v Skopijo. Seveda se je I vilih zgrajeno kolesarsko dirkališče kjer masikateremu zdelo čudno, da bo letošnje So skoraj sleherno nedeljo tekmovali ln. prvenstvo v Skoplju, kjer še ni za to’1""—“ i_ ------------ 1 • - ■ - primernega prostora. Obljubljeno pa je bilo, da bo za vse pravočasno preskrbljeno. Med tem je bilo več .kolesarskih prireditev na cestah po vseh naših ljudskih republikah in prav tako prva mednarodna etapna dirka »Po Hrvatski jn Sloveniji«, ki Je uspela nad vse pričakovanje. Tako se Je približal termin dirkališč-nega kolesarskega državnega prvenstva. Namesto tega pa so pred dvema tednoma republiške kolesarske zveze prejele do. pis Kolesarske zveze Jugoslavije, v katerem je sporočeno, da se letošnje kolesarsko državno prvenstvo na dirkališču IN VPRAŠANJE DIRKALIŠČ ■e bo izvedle, ker ni ta to primernega prostora. Obljubljeno dirkališče v Skoplju namreč ni pripravljeno, dirkališče SŠD »Železničarja« v Ljubljani, kjer Je bilo tudi lepo uspelo lansko prvenstvo. Pa je razkopano zaradi preureditve celotnega športnega prostora. Tako smo letos prišhl torej ob zahimivo prvenstvo kolesarjev na dirkališču. Koliko zanimanja polaga naša športna publika prvovrstnim prireditvam, nam Je pokazalo noeebno lansko prvenstvo. Čeprav je bila t* prireditev ob delavnikih (ker je bi! športni prostor v nedeljo zavzet po zaključni prireditvi železničarskih športnih društev), jo Je obiskalo veliko število gledalcev. že pred mnogimi leti, to je kmaln po ustanovitvi kolesarskih športnih društev, Stran 3 smo v Ljubljani imeli lepo, po vseh pra. Izvršni odbor FZS Je na svoji seji 4. oktobra t, 1. ugotovil, rta posamezna športna društva In klubi ne izolnjujejo svojih obveznosti i!o Fizulturne zveze Slovenije. Ugotovilo se je, da posamezna športna društva kljub več. kratnim opominom niso poravnala svojih finančnih obveznosti (vpisnine, registracija, članarina in odvajanje procentov od prireditev), prav tako tudi niso dostavila statističnih poročil za II. tromesečje in popisa svojega in. ventarja. Zato je Izvršni odbor FZS sklenil 1. — Ker niso poravnali svojih finančnih obvez, predvsem vpisnine, registracije in članarine se suspendirajo sledeča športna društva in klubi: Klad iv ar (Celje), Tekstilec (Tržič), Udarnik (Kranj), Rudar (Trbovlje), Polet (Maribor), Železničar (Ljubljana). Krim (Ljnb- liana), Kovinar (Muta). Slovan (Ljubljana) Vrhnika (Vrhnika), Kamnik (Kamnik). Domžale (Dom. Žale), Loč»n (Škofja Loka). Nova Gorica (Št. Peter pri Gorici), lesarji iz raznih krajev. Ljudstvo se je zbiralo na tem prostoru in se navduše-valo nad izvajanjem zanimivih in napetih programskih točk, Malo pred prvo svteovno vojno pa je to edino kolesar, sko dirkališče kdo ve iz kakšnih razlogov, propadlo in tako je za nekaj let nastal zastoj. Po vojni so tu pa tam obstoječa kolesarska društva prirejala svojo dirkališčne prireditve na zasilnih atletskih progah tedanjih špotrnih igrišč. Tudi tam je ljudstvo množično obisko. valo te kolesarske prireditve. To Je šlo vse do leta 193(1.. ko so se agilni kolesarji tedanjega železničarskega športnega kluba »Hermesa« skupaj z ostalimi člani lotili graditve kolesarskega dirkališča, v katerega so vložili dokaj požrtvovalnega prostovoljnega dela. Skrbno pripravljena otvoritev tega dirkališča je privabila tisoče gledalcev, ki so bil vsi zadovoljni nad lepo Izvedenim programom prireditve. Od tedaj dalje je bilo vsako leto na dirkališču po več prireditev, ki so bile redno številno obiskane in s tem potrdile, da Je športno občinstvo nanje navezano. Tudi v Zagrebu (zdi se na »Gradjan-v« akem«) Je bilo tiste čase lepo kolesarsko I dirkališče, ki je bilo vedno prav dobro obiskano. Tudi to dirkališče je pred leti našlo svoj žalostni konec. Po osvoboditvi smo začeli polagati naši zaostali kolesarski panogi tako veliko pozornost, da smo jo v teh nekaj letih s vsestransko pomočjo naših ljudskih oblasti dvignili na visoko Stopnjo. Vse dosedanje kolesarske prireditve večjega ali manjšega stila »e seveda v vsej naši državi omejujejo izključno le na cesto, medtem ko se je na dirkališče popolnoma pozabilo in se o njem ne vodi dovolj računa. Zavedati se moramo, da je z vso dosedanjo propagando za povzdigo kolesarskega športa pri nas s cestnimi prireditvami začeta komaj prva polovica, medtem ko Je druga polovica, to so dirkališčne prireditve, ostala še nedotaknje. na. Da pa je dirkališče važen pripomoček za popularizacije kolesarstva, ni treba posebej poudarjati. Zagreb. Beograd in Maribor sicer zadnja leta prav pridno organizirajo poulične kolesarske dirke (kriterije), ki pa zdaleka ne morejo občinstvu nuditi tega, kar hi mu nudilo dirkališče, če se ozremo nekoliko v inozemstvo, bomo videli, da so tam v tem Enotnost (Ljubljana), Rudar (Idrl-Tolmin (Tolmin), ja), Tolmin (Tolmin), PreSern (Lesce), Ljubljana (Ljubljana), Drava (Ptuj). Odred (Ljubljana), SK Partizan (Ljubljana), Pionir (Ponoviče), Posavje (Krško), Prekmurje (Beltinci) in Mura (Ljutomer). 2. — Suspenz zgoraj omenjenih športnih društev prične z dnevom objave tega sklepa (10. oktobra 1949) in traja do dneva ko športna društva oziroma klub poravnajo svoje finančne obveznosti do FZS. 3. — Opozarjajo se vsa društva, da brezpogojno do 20. oktobra do. ' stavijo svoja statistična poročila za II. tromesečje in popis svojega inventarja (po prejetih navodilih), sicer se bodo prav tako suspendirala. 4. — Obvezuje se Telovadno, Planinsko in Strelsko zvezo Slovenite, da pod vzamejo napram svojim društvom in odborom, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, enako stroge ukrepe. Izvršni odbor Fizkulturae zveze Slovenije. oziru daleč pred nami. Zato je tudi čudno, da so mesta, kot so Zagreb, Ljubljana. Maribor, Beograd. Sarajevo, Skoplje m druga še sedaj ne zganejo in pristopijo k odstranitvi te pomanjkljivosti. V Ljubljani namerava SŠD »železničar« s preureditvijo svojega športnega prostora napravili tudi pravo kolesarsko dirkališče, ki bo v vseh ozirih ustrezalo tovrstnim tekmovanjem. Prav tako ima v načrtu napraviti „a svojem novo ure-Jen»m športnem, prostoru tudi FSD »Tri-Zgornji šiški kolesarsko progo. Kolesarskim športnim forumom se v teni pogledu nujno zastavlja naloga, da začnejo čim prej s pripravljanjem kole- etnfpfln, d.* I * * *,rikallSS- ”aJsi bo to že na obstoječih ali pa na novih športnih pro- M-r. štorih. (Nadaljevanje.) V kratkem razdobju 4 dni od 28. do 31. Julija, ko so se vrstile v zaprtih dvoranah in na Stadionu telovadne prireditve, smo mogli dobiti precej jasno sliko o švedskem telovadnem sistemu in o kvaliteti telovadbe v posameznih državah. Za nas so zaključki, ki smo jih potegnili iz vsega bogatega gradiva Lingijadt zelo koristil iu pomembni. Ponosni smo lahko na to, kar smo že ustvarili in ka- imamo v bodočnosti v naši svobodr.l državi, državi socializma še pred seboj, saj so nam naša neizčrpna življenjska sila, mladostni polet, naš temperament, naša dosedanja izkustva in borbenost naših množic za to največje poroštvo. Veliko število telovadnih prireditev, ki preko mikrofona S telovadci(dkami), jim dajal povelja, pojasnila, ali celo štel dobe pri izvajanju gibov. Nekatere, predvsem moške skupine, so izvajale Brez glasbe, torej samo na povelja ali moška skupina Švedov n. pr. še s takozvanim »predtelovadcem«, ki je na odru delal vaje. a ostali so telovadili za njim. Le malo je bilo skupin, katerih nastop lahko smatramo res za kompozicijo z vsemi njenimi potrebnimi elementi. V diuhu sem primerjala našo lanskoletno kompozicijo za Prago z množičnimi na. stepi na Lingijadi in s ponosom sem ugotovila, da smo pa mi v marsikaterem pogledu daleč pred ujmi, predvsem kar se tiče tehnične izgradnjo kompozicije, idejno zasnove, pestrosti, dinamike, izkoriščanja prostora itd. S praško kompozicijo bi prav zaradi njenih oblik imeli smo jih Videli na Lingijadi lahko opre- nrav gotovoV ogromenTsueh delimo takole: množične prireditve, prav s°lo'° °»10mtn “SPel!- » - ’ ■ - •• Eno pa moram poudarki prav posebno takole: množične prireditve, elitne moške in žensko skupine, prikaz vadbenih ur s šolskimi otroci in nastopi v vajah na orodju. Množične nastope na Stadion« so izvedli Danska s 6 točkami, Švedska s 5 točkami. Norveška s 4 točkami, Finska in Belgija s 3 točkami in Švica in Veli. ka Britanija z 1 točko. Skupine nastopajočih so štele razen nastopa Šved. žen, mater (5.060 nastopajočih) po 100 do 500 telovadcev in telovadk. Vse kompozicije prostih vaj ali vsaj s kiji oziroma žogami so bile Sestavljene iz prvin s čisto fiziološkim učinkom na telo. S kratkimi sestavami vaj. ki so po )udarpl prav posebno, to je, da je bila uvežbunost telovadnih skupin na visoki stopnji- Tako celota kot posameznik je izvajal svoje vaje zelo kvalitetno in precizno. Najbolje se je odlikovala v tem skupina 500 mož iz Danske, ki je skero brezhibno izvajala najtežje prvine, tako da je ta brezhibnost že skoro odbijajoča in vzbuja vtis neprijetno »dresure«. Prav tako je bilo opaziti isto tudi pri danskih nastopih v zaprtih dvoranah. Ista skupina je simultano izvedla tudi najtežje prvine iz talne telovadbe, kot premete naprej in vstran, vzklopke, drže, stoje na glavi itd. Prav točno določenem načrtu predelale vse dober je bil nastop 250 1’ ink, ki so izva-mišičevje telesa in. ki so bile nanizane jale zelo izdatne in pestra vaje z inno-druga za drugo v eno celoto, čemur so W. učinkovitimi premenami m nastop sledile Še nekatere prvine skokov in Sredin), z velikimi rdečimi žogami z prvin h tkz. talne telovadbe, je bila do!,ro Izvajano m pestro kompozicijo, »kompozicija* zaključena. Torej cisto Nastopi moških in ženskih elitnih sku-fizioloŠki učinek, o orradnji kompozicije, pin raznih držav, so so vršili v manjših o njeni vsebini, in pestrosti in dinamiki skupinah e ca. 12—25 telovadcev (tik) v za-Slbanja pri največjem številu nastopov prtih prostorih na odru ali pokritih lupa ne morejno govoriti. Nastopi iu niških dvoranah. Tu smo lahko videli odstopi skupin so povsem enostavni, najrazličnejšo sestave prostih vaj ali tzv. vaje so izvajano prostem razstopu ali ritmičnih vaj, vaj s kiji, obroči, žogami, medrazstopu, od koder se telovadei(-dke) kolebnicami itd., ki so imele značaj niso mnogo oddaljili. Krog, dvojice, kompozicije ali pa prikaza diia v eni geometrične linije, to so skoro vse ob- vadbeni enoti. Vsaka sestava je seveda like, v katerih so bili izvajani nastopi, nujno nosila pečat svojstvenosti njenega Obleke so enostavne, moški vedno v autorja, ki je hotel s svojo grupo isto-belem, ženske v kratkih oblekah brez časno prikazati metodo in uspeli svojega pasu in brez rokavov ali v hlačkah in dela, tako, da smo tu lahko točno ugoto- u- vili karakteristično hlačkah bluzah skoro enakega kroja. Vodja sku- pine je pred vsemi gledalci upravljal betio aaši kegljati s Frassiji uspeli? Ob priliki letošnjega evropskega kegljaškega prvenstva na Dunaju je francoska kegljaška zveza povabila našo reprezentanco na prijateljski dvoboj. FIS A J je povabilo sprejel ter za to srečanje, ki bo od 15. do 17. t. m. v Kolmarju, Strasburgu in Parizu, tudi že odredil našo reprezentanco, ki jo sestavljajo: 1. Hladnik (Hrv.) 2. Na-dič (H), 3. Likovnik (Sl), 4. Petrišič IH), 5. Bobanjac (JA), ti. Soprek (H), 7. Kom bol (H), 8. Car (H), 9. Putanec (H), 10. Karadjole (JA). Slednja sta kot rezervi. Vrstni red je bil dosežen po rezultatih posameznikov na evropskem prvenstvu, kjer so naši kegljači kot ekipa dosegli 3.. (6271 točk) Francozi pa komaj 5. mesto (5926 točk). Iz tega sledi, da bo naša reprezentanca za Francoze trd oreh ter upravičeno pričakujemo, da bodo tudi tokrat naši kegljači potrdili sloves, ki ga v inozemstvu uživajo naši fizkulturniki. Posebno je treba omeniti od naših reprezentantov Hladnika, ki je evropski prvak, Kombola, bivšega svetovnega prvaka ter izredno nadarjenega Likovnika, ki je v ekipi edini mladinec ter tudi edini zastopnik naše republike. Francozi se zavedajo, da bedo imeli odličnega nasprotnika ter so zato postavili kot svoje reprezentante iste kegljače, ki so nastopili na letošnjem evropskem prvenstvu: Burka, Berndta, Clausa, Murisca, Ferryja, Zimermanna, Brischla ter Voringena. Tekmovanje bo na ravnih kegljiščih z dovoljenim tekom po deski t. j. v mednarodnem stilu. Vsak kegljač bo imel 200 lučajev mešano. Ker so naše kegljače povabili tudi Švicarji, se bodo ob povratku v domovino verjetno oglasili tudi pri njih. *........... smer telovadbe v posameznih državah. Od poznanih strokovnjakov so s svojimi skupinami nastopili, Švedska: Maja Carlguist, Margit Carlander, Erič Lindčn; Holandska: V. der Most; Danska: Nils Bukh in Anna K-osli, Agn-eta Bertram, I. Ka-alund; Francija: M. Baquet; Belgija: Mlchel Bottu, Plechot in dragi. Po lepoti sestave in izvajanju so se zelo odlikovae Angležinje s kompozicijo s kratkimi kolebnicami, katero so izvedle z veliko spretnostjo, ppestrostjo prvin, preciznostjo In lahkotnostjo, da so upravičeno žeje veliko odobravanje. Prav dobra je bila tudi tkzv. Nordijska skupina, ki so jo sestavljale po 3 žene iz držav Danške, Finske, Norveške In Švedske, ki se J® odlikovala predvsem po kvalitetni izvedbi in visoki telesni kulturi. Mnoge sknnine so se pri svojem izvajanju like. rlstlla tudi orodje, tako predvsem ševd. gred in Šved. klop, kjer so izvajale predvsem ravnovesne vaje brez In z različnim drobnim orodjem, kot so male in velike žoge, obroči, palice, trakovi Itd. ali gred kot visno orodje ali kot zapreko, švedsko omaro, kozo in konja za najrazličnejše preskok© in prvine iz talne gimnastike, Povdariti moram, da se v švedskem telovadnem sistemu zelo veliko gojijo vse vrste preskoki in najtežje prvine Iz talile gimnastike, kot so premeti naprej !n -"strop, vskJo-nke, stole na —. kah, prevali itd., kar vse izvajajo zelo lepo, lahkotno z veliko sigurnostjo in brzino, v raznih kompozicijah in to vedno brez varovanja. Korak je prožen ln lahkoten, drža telesa, posebno glave brezhibna, kar dokazuje solidno in načrtno telesno vzgojno delo in vzbuja pri gledalcu zelo prijeten vtis. Zelo zanimivi so bili tudi prikazi telovadnih ur s šolskim i otroci različnih starostnih skupin. Od najmlajših predšolskih otrok od 4—7 let, pa do skupin 17—191etnih otrok in to ločeno po spolu in starosti, so njihovi fizkulturni učitelji z njmi prikazali uspehe svojega šolskega dela. Tako je s šolskimi skupinami predvsem sodelovala Švedska in Vel. Britanija in z eno skupino Francija (mme. Plechot). Medtem, ko nam je sestav švqd. šal. ure bil že poznan in razen nekaterih originalnosti in pa dobre uvožbanosti in vsestranske uporabe tipično švedskega orodja ni bilo videti kaj presenetljivega, #o nas angleške šolske skupine ze!o prijetno presenetile. Sestava angleške vadbene ure je precej slična naši vadbeni uri, po vsebini je pestra, živahna in korsti vsem panogam fizkul-ture. Šolska telovadba Je na Švedskem na visoki kvalitetni stopnji, učitelji fizkulture so dobri strokovnjaki in mnogi so poznani ne samo v mejah države, ampak po vsem svetu. (Konec prihodnjič) ..»»♦».»»»»»»»»»...m ♦♦»♦♦♦»»«»«.......mm........................................................ Pved jesenskim zborom gorskih veševaBeev V pretekli sezoni smo spričo m noži 6-nega obiska naših gora in ogromnega napredka alpinizma culi iz naših sten in grebenov čestokrat klice na pomoč. Popolna organizacija gorske reševalne službe pri Planinski zvezi je odlično izvršila vse reševalne akcije. Pogumni in požrtvovalni reševalci so morali v gorah intervmirati preko tridesetkrat, žalostno in porazno je dejstvo, da je pri teh planinskih nesrečah izgubilo življenje dvaj. set delovnih ljudi. O številnih vzrokih teh planinskih nesreč bodo razpravljali načelniki gorsko, rcševlanih baz in vodje gorsko-reševalnih postaj v soboto 15. in v nedeljo 16. t. m. v planinski postojanki na Krvavcu, Ti ljudje, ki se nenehoma trudijo, da izpopolnijo svojo organizacijo in pristopijo v pomoč vsakomur, ki je v gorah pomoči potreben, vedno, pa če Je to potrebno sredi noči ali v pripeki poletnega sonca in v strupenem mrazu ledenih zim. Vedno jih vidimo pripravljene pomagati Reševalec v steni svojemu bližnjemu na grebenih ali v nepristopnih Triglavskih stenah. Gorski reševlaci rešujejo in radi pomagajo vsakomur, a težko in mučno jim jc nositi iz goro mlade žrtve, ki bi nam bile nujno potrebne v izgradnji socializma. Njih prvo delo in naj večja dolžnost je torej preprečevati planinske nesreče. Letos so morali reševati 20 smrtnih slučajev. Kljub temu, da so bili v pretekli sezoni zabeleženi in doseženi množični uspehi v ljudskem planinstvu jn v vr. hunskem borbenem alpinizmu ter so bile preplezane najupornejše smeri preko naših najtežjih sten, se vrhunskim alpinistom ni pripetila nobena nesreča. Nesrečni so bili v gorah, le oni ki ne poznajo pravega odnosa človeka do gora in oblastno vdirajo v planinski svet; Prepovedano trganje planinskega cvetja Je tudi letos zavedlo mnoge, ki so svoje nepravilno in tvegano početje plačali s smrtjo ali resnimi poškodbami. Narava 6e . „.?a,l!a maščevala nad takimi vandali v treh slučajih , Mnogi vdirajo v svet gora neizkušeni, z nezadostnimi in nepravilnimi napotili ter prehitevajo razvojno stopnjo, ki je v gojenju planinstva ln se veliko bolj pri gojenju alpinizma nujno potrebna. Tako nepravilno usmerjani mladinci so morali kloniti v Storžiču, Brani in Martuljku. Narava je velika učiteljica, ki ne pozna polovičarstva in zahteva celega moža. Nikoli naj se planinske ture ne podvzame na račun sreče in hazardiranja. Lova za rekordi planine ne poznajo) Pojavi nezadostne opreme so pogostokrat usodni, potrebno je, d* se nudi mladini, ki goji to brez dvoma najnapornejšo panogo naše telesne vzgoje, popolna in zadostna oprema. To fizično udejstvovanje v gorah zahteva velikih umskih in fizičnih naporov; tudi podhranjenost in fizična slabost sta neredko vzrok planinskih nesreč (Poreuj — Martuljek). V bodočo bomo morali z vso dobro voljo v mejah danih možnosti reševati te nakazane probleme in še mnoge dr«, ge. ako hočemo, da bo planinstvo sredstvo za vzgojo moralno in fizično srn-sobnili mladih kadrov. Pri reševanju ie’i problemov nas vse čaka veliko dela nikakor se ne smemo nustitj uspavati ob sijajnih zmagah naših alpinistov Si sn sposobni reševati doma in T SVPf„ najtežje probleme. Odstraniti moramo žalostno poglavje številnih planinskih nesreč, ki meče tako temno luč na zdravo rast našega gorništva. Individualno moramo Požrtvovalni reševalci rešujejo mnogokrat ponesrečene planince, v življenjski nevarnosti vplivati na prihajajoče alpinske kadre ln ,llm nenehoma neutrudno dajati najboljša napotilu za pravilno in sistematično gojenje te najtežje in najkoristnejše panoge fizkulture. Vzgojiti moramo uspešen kader inštruktorjev, ki bodo znali kazati pravo pot navzgor k ciljem, ki so v pogojih svobode in ob obilni pomoči vseh odgovornih forumov lahko dosegljivi. Mlajšim kadrom moremo nuditi številne tečaje pod strogim in strokovnim vodstvom, vrhunskim alpinistom pa možnost odločnega in uspešnega posega v svetovne alpinske činitve. Vsem pa možnost nopolne in primerne opreme ter dodatne hrane, ako hočemo pravilno reševati probleme, ki nas sedaj obsojajo. O vseh teh problemih bo razorov!jal jesenski zbor reševalcev Gotovo ^ bodo iznešeui izboljševalo) predlogi, katere naj 03vole posamezniki, ki se hočejo v gorah, na grebenih in v stenah pre. padi uspešno udejstvovat), ■ 1 ' a 'pi- nistični odseki na naj izkoristijo vsak čas, rta mlade člane pravočasne o bo rože z veliko in potrebno mero znan la, ki je predpogoj za smotrno in uspešno gojenje alpinizma. DOMOVINI X) ZAGREB — V medmestni nogometni tekmi je reprezentanca Zagreba premagala reprezeistaneo Skoplja z 2:0 (8:0). Ekipa Zagreba je bila boljši nasprotnik v prvem polčasu. Skoplje pa v drugem. Najboljši igralci iZagreba »o Tmi Jaz-binšek, Lokošek in Kolakovič, v gostujočem moštvu pa Cineijevski in Janev-ski. BEOGRAD — Telovadila zveza Jugo. slavije je organizirala prvo zvezno tekmovanje v odbojki. V tinalu so sodelovale ekiipe iz vseh krajev naše države, ki so se preje -plasirale na oblastnih, canskih in republiških prvenstvih, V prvenstvu mladink je zasluženo zmagala ekipa Telovadnega društva Čakovec, pri mladincih pa ekipa TD Koprivnica. V kategoriji članic je prvo mesto osvojila Duga liese — predstavnik LR Hrvatske, pri članih pa TD Čakovec. ki je premagal vse svoje nasprotnike. Dubrovnik — V Dubrovniku Je bilo tradicionalno tekmovanje srednjih šol v plavanju in watcrpolu. Sodelovalo je 176 tekmovalcev in tekmovalk, ki so poka. zali velik napredek v primeri z lanskim letom. V plavanju je zmagala ekipa eko nomskega tehnikuma, v ivaterpolu pa prva gimnazija, ZAGREB — Tretje kolo prvenstva rokometne lige LI{ Hrvatske se je kontalo s sledečimi rezultati — Din&mo:Sloboda (Varaždin) 6:2„ Virovitioa : Milicionia-r 3:6, Split : Lokomotiva (Reka) 6:4, Tekstilec (Osijek) : Bel je 14:0. Na čelu lestvice je Dinamo iz Zagreba. ** SARAJEVO — V Lukavcn pri Tnili Je bil prvi teniški turnir Bosne in Hercegovine po osvoboditve. Največ uspeha so dosegli člani Mladosti iz Sarajeva, ki so premagali domačega Keniičarja z 3:1. Ekipa Mladosti Je tudi premagala Tuzlo s 3:1. ZAGREB — Kot predtekma nogometne Igre Crvena zvezda : Grazer je bila zelo zanimiva tekma v hokeju na iravi med reprezentancami Beograda 'n Zagreba, V prvem polčasu je ekipa Zagreba popolnoma prevladovala, toda v drugem polčasu so Beograjčani igrali bolj živahno, toda neučinkovito. Zagreb je zmagi! z rezultatom 4:0 (2:0). SARAJEVO — Končana go finalna tekmovanja za nogometni pokal maršala Tita v Ljudski republiki Bosni m Hercegovini. Za medrepubliška tekmovanja so se plasirali Rudnik iz Bjeiine, Vele* iz Mostarja, Sloboda (Bosanski Novi), Bratstvo iz Travnika in Jediustvo iz Trebinja. Ti klubi bodo skupaj z liga. škiini moštvi Sarajeva in Železničar zastopali Bosno in Hrecegovino v nadaljujem tekmovanju. NOVI SAD — Končana je teniška tekmi med mestnimi reprezentancami Novega Sada in Dunaja. Rezultat je 3:3. V zadnjem dnevu tekmovanja je Petrovič premagal Hartwiga s 7:5 in 6.2. V tekmovanju parov pa je Lazsto — Bo-jevič premagal par Dunaja Harttvig — Huber s 6:0, 3:6, 6:4. BEOGRAD — Odigrano je drugo «vi» rokometne lige Srbije. Doseženi so bili sledeči rezultati: Crvena zvezda : Nikčevič 10:4, Železničar : Dif 11:3. Dubuči. c« : Železničar (Niš) 5:4, Dinamo . Pro-leter 8:6 in Radnički : Metalae. 1:1. V tekmovanju ženskih ekip so v drugem kolu bili sledeči rezultati: Spm-tak t Proleter 9:0. Železničar : Proieter (Vrbasl 8:0, Sloga : Crvena zvezda 1:2. BEOGRAD — Člani telov*inc organizacije na ozemlju ožje Sroi e so doslej pokazali malo aktivnosti v tekmovanju za tizkulturni znak. Doaiej se ie prija' ilc 64.300 telovadcev, ki so položili j01 490 norm, kar znaša povprečno 2 normi na enega tekmovale«. V beograjski oblasti" je vpisano 22.264 tekmovalcev, ki so položili 53.590 norm. V Niški oblasti -e 20.542 telovadcev ooloždo samo 44 (PO norm. V Titovo-uV tki oblasti ie p« Davljeno- 9310 tekmovale"-.-, ki. -n položili doslej 41.083 norm, Zaječarska oblast je prijavila 1730 tekmovalcev, ki so položili 2300 norm. Še slabše je tekmovanje za značko v športnih organizacijah Srbije. NOVA GRADIŠKA — Na gradbišču avtoceste Bratstva in ediustva kakor tudi v Novem Beograda vlada med brigadirji živahna tizkulturna aktivnost. V mesecu aprilu, maju in juliju je v fizkulturnih tekmovanjih sodelovalo 799 brigad ter 154.966 mladincev in mladink. V tem času je bilo skoraj 30.0011 ur Jutranjih vaj, skoraj 10.000 ur splošne fizične vzgoje, 1150 tekmovanj v ljudskem mnogoboju. 11-830 tekem v odbojki (124 tekmovalcev). V istem času Je bilo 7504 nogometnih ekem, 1044 rokometnih tekem. 1282 tekmovanj v košarki, 15.583 boksarskih srečanj, 26.148 srečanj v rokoborbi, 43. 464 šahovskih srečanj ter 618 atletskih tekmovanj. SARAJEVO — Koncem tega mesec« bo v Sarajevu velik namiznoteniški turnir na katerem bodo sodelovale najboljšo ekipe in igralci Jugoslavije. Med ekipami bodo igrali Spartak iz Subotice. Železničar in Crvena zvezda iz Beograda. Eno-nost iz Ljubljane m Udarnik iz Kranja, med posamezniki pa Dolinar, bratje Herangozo, Roža. Grujič. Takač Kosi Hmvnt Borisa vi jevič in drugi- s 59.2 seli. na 10® m prosto postavil nov rekord Ljubljanskega bazena Tone Cerer. nas rekorder S kanata poleg Marjana Stepetlča, naš najboljši šprlnter A. Jany in njegov oče Zadnji nastop francoske plavalne ekipe »TOEC« lz Touluosa Je bil v četrtrek 6. oktobra v Ljubljani. Skoro 5000 glava, množica je napolnila tribune Centralnega ljudskega kopališča do. zadnjega kotička. Poleg francoskih gostov so sodelovali vsi naši najboljši plavalci In plavalke z izjemo titipetica Marjana in Iliča, ki se tekmovanja vsled bolezni nista mogla udeležiti. Alex In Ginette Jany ter mladi Boi-teux so v vseh svojih nastopih, zmagali ter dosegli za težak ljubljanski bazen dobre rezultate. Gledalce je predvsem ogrela težko pričakovana točka 100 m prosto za moške, kjer je bilo največje vprašanje rekorda baze-na, v katerem doslej ni nihče uspel plavati pod eno minuto Oba plavalca škanata in Jany sta se takoj po startu s silovitim tempom spustila v borbo. Na 60 m je Jany z neznatno prednost-jo obrnil v času 27.8. Marsikdo je podvomil. če bo dosežen rezultat pod minuto, vendar je Jany preplaval drugi del proge z nezmanjšao brzino ter prispel na cilj burno pozdravljen od gledalcev v času 59.2 škanata je za ostal za več kot tri metre Od jugoslo-vansklh tekmovalcev moramo omeniti odličen rezultat Ese Ligorio na 100 m hrbtno. V enakopravni borbi z Ginette Jany Je dosegla čas 1:24.S, kar je le za desetinko sekunda slabše od njenega pred kratkim doseženega držav-nega rekorda. • Hezultatl tekmovanja so bili naslednji: 200 m prosto moški: Jany 2:15.8. Stipeti«: Mislav 2:25, Kvinc 2:26.4; 100 m hrbtno ženske: Ginette jany 1:23.6. Ligorio 1:24.3. Pelan 1:27.1; 400 m prosto moški: Bolteux 5:17-6. Stefanovič 5:26.2, Hafner 6:83.4; 100 m klasično ženske: Kuhar 1:313, Jamnik 1:39.0; 100 m metuljček moški: Cerer t :14.0. Žvokelj 1 :19.9, Sovre 1:23.0; 100 m klasično moški: Šiftar 1:24.9, Hočevar 1:28,0. Ricard 1:30.8; 100 m prosto moški: Jany Alex 69.2, škanata 1:02,0; 100m prosto ženske: Jany Ginette 1:13.4, Loparld 1:17-4, Draganja l -21 S : 3x50 m mešano mo- ški: 1. Jug (Ciganovič, Giiszl, Stakula) 1:35.1. 2. Enotnost (Pelhan, Cerer, Prič) 1:37.4, 3. TOEC (Ricard, Gelard, Jany) 1:41.0 * Po plavalnem delu sporeda so pokar zali skakači Janovsky, Keber, Dobrin in Pribošek nekaj skokov s 10 m stolpa in 3 m deske. Z elegantno izvedbo sta se odlikovala zlasti Janovsky s stolpa in Dobrin z deske. (Vaterpolo tekma med A in B moštvom se je končala z zmago A moštva 3:1 * Vsi francoski plavalci so v svojih izjavah navdušeno in odobravajoče govorili o vtisih, ki so jih odnesli s turneje po Jugoslavji. Najbolj so se čudili ogromni podpori in razumevanju. ki ga kaže naaa država do športa. V tem pogledu francoski plavalci ne uživajo nobene podpore ln so prepuščeni Izključno sami sebi oziroma samoinlciatlvi privatnikov ln svojih klubov, ki pa gledajo predvsem na lastne profite Jany in njegovi tovariši so se zelo čudili, ko so videli pri tias s premogom ogreto vodo po baze-nih. Pri njih Je ta problem zelo pereč ter morajo zimske bazene kuriti z raznimi lesnimi odpadki, katere zbirajo plavalci sami. Se slabše Je vprašanje dopustov za časa treningov oziroma tekmovanj. Sam Jany je Izjavil, da ima velike težave v službi, kjer je kot nameščenec strogo vezan na uradni čas ter mu vsled tega primanjkuje časa za trening. Navdušeni nad prisrčnim sprejemem ln lepoto naših krajev so trancosti plavalci ob slovesu izjavili, da jim Je na.1-večja želja drugo leto ponovno obiskati Jugoslavijo Ekipa TOEC-a iz Toulousea. Svetovni rekorder Alex Jany na startu Francoski rekorderka Ginette Jany, Alexova sestra Mislav Stlpetič je naš drugi plavač, ki je plaval 1500 prosto pod 20 minut, PIONIRJI NOVE FIZKVLTVME: Spomnimo se Franja Volča organizatorja telovadne mladine v Ljubljani Po ljubljanskih ulicah, rudarskih ro. vlrjih Trbovelj, Zagorja ln Hrastnika, v tovarnah in podjetjih se Je z bliskovito naglico raznesla iz Beograda dospela. vest: Franjo Vulč je bil ubit v glavnjači, To je bilo v mrzlih februarskih dneh pred 20 leti. Delavci ln mladina, ki so poznali Vulča pod imenom »Vlado« so stiskali pesti ln sikali ubijalcem: »Ne boste dolgo. Bliža se čas obra. čuna za vaše krvave zločine. Slovenska mladina ne bo pozabila Franja Vulča , . .« Franjo Vulč Je bil organizator mla, dlne v telovadnih društvih in eden najaktivnejših političnih delavcev v rudarskih in Industrijskih središčih Slovenije Vedel Je za pravi pomel telovadne organizacije In ustanavlja joo mladinske čete v telovadnih društvih sistematično pripravljal kader za borbo proti fašizmu, ki se Je vse bolj bohotil v naši državi ln na svetu Napredni slovelski listi ki so pol legalno Izhajali, boreč se reakcionar no cenzuro, so objavili nekatere po drobnostl zločina k) se Je zgodil v glavnjači. Vulč je najbrže zamolčal svoje Ime ob aretaciji e Beogradu Policija ga je registrirala pod imenom »Stanko« Na vseh zaslišanjih Je ostal trden ln niti e besedo ni Izdal orga nizaclje Policijski agenti In orožniki so ga dneve ln tedne pretepali v za poru z 'žilavkamt ln puškinimi kopiti Pred smrtjo so Vulču polomili rebra, roke ln noge glava pa je bila tako razmrcvarjena, da ga nihče ne bi mogel spoznati Orožnik! so ga vrgli v zaboj za smeti ln »pustil! v Donavo. Dve leti so skrivali resnico nato pa je bil nenadno zločin razkrinkan in javnost je zvedela za metode ki so jih uporabljali v tej zloglasni mučil niči nedolžnih ljudi. Prva vest o uboju Vulča Je bila objavljena v zagrebških »Novostih« 1 1928. Odvetnik dr, Otokar Keršo- vanl, ki Je bil zaprt z Vulčem, je zvedel za njegovo usodo, toda dve leti sc ul upal povedati resnice Inozemski listi so prav tako objavili vest o zločinu v glavnjači, Beograd, Slovenija ln vsa naša država ter vse. kar je bilo naprednega in- človečanskega, so tedaj dvignili glas proti metodam, ki se uporabljajo v glavnjači. Vsa država je bila te dni razburjena. .. Franjo Vulč se Je rodil 18. aprila 1891 v Leobnu. Starši so bili doma iz Bovca na Primorskem. Leta 1916. je kot 25 letni nacionalist šel v jugoslovansko legijo srbske vojske, kjer se je junaško boril za ideale jugoslovanstva. Potem Je šel v Albanijo, kjer mu Je prvič prišla v roke socialna knjiga — tiebelova »žena in sociali' zern«. ki Jo Je Imel pogosto še kasneje v rokah. Po povratku v Slovenijo je kakor mnogi drugi mladi nacionalisti doživljal razočaranje za razočaranjem Vladajoča klika ju vedno boU ogro žala svobodo delovnega ljudstva, ta iizem ee je porajal v vseh bolj jasnili • ln Konkretnih oblikah Vulč je zaradi tega porušil vse mostove, ki so ga ve zali z nacionalističnim meščanskim gibanjem ln postal profesionalni pro letarskl revolucionar. Spomladi 1922. Ju bil med ustanovi teljl »Istre« — prve legalne mladinske organizacije po Obznunl. Tedaj Je začel izdajati prvi mladinski list »Pro ietarska mladina«. Odtlej se Je mla dinslto gibanje začelo žlvahneje razvijati Telovadna društva so se razvi )ala a veliko aktivnostjo Franja Vul ča, borba proti fašizmu pa je posta jala vedno aktualnejša Vulč Je ne utrudno delal v mladinski organlza cijl v telovadna društva pa ie vnašal sistem tn življenje pod njihovim okriljem Je ustanavljal prve politične deške skupine, nstvarialoč prnietarSke obrambne čete za borbo proti fašizmu. Svoji okolici Je znal vliti toliko vere v bodočnost ln toliko borbenosti, da Je njegova osebnost oživljala vsako društvo, kjer se je Vulč pojavil. Tedaj se je začela borba proti Orjuni. Borbena mladina je pela Vulčevo pesem: »Po Ljubljani smo hodili, smo Orjunce spat podili, dol z njimi, dol z njimi Nočemo jih večl Saj Ljubljana Je proletarska brez .proletarcev Ljubljane ni. raz. dva, ural Pesem Je hitro prevzela tudi mladina zasavskega premogovnega bazena In drugih industrijskih središč. Vulč Je bil najsposobnejši organizator in vzgojitelj mladine« obenem pa ustanovitelj proletarskih borbenih čet. Kot pionir na področju delavskih telovadnih društev, prvi inlciatot mla-dnskega gibanja In predvsem kot borec ln revolucionar je bil vedno pripravljen prevzeti vsako nalogo in prenesti vsako žrtev Septembra 1923. so začeli zapirati mnoge napredne ljudi v Ljubljani, na Jesenicah in Trbovljah. »Vlada« policija ni našla, ker So ga tovariši pravočasno »krili Vulč ul moral ltl na šolanje v Sovjetsko zvezo In se je pripravlja) na pot. Pred tem Je Imel sestanek z najaktivnejšimi mladinci, ki jih Je pozval na brezkompromisno borbo proti zatiralcem ln fašistom. Tedaj Je prvič Izustil geslo, ki ga Je prevzel ves slovenski narod v svoji borbi do končne osvoboditve: »Delu čas! in oblast«. Po treo letih bivanja v Rusiji se Je vrnil v Beograd. Hitro je padel v roke policiji In bil zverinsko ubit. Na« Slovenska košarkaška liga Železničar (Nova Gorica) e Železničar (Ljubljana) 35s26 V nedeljo dne 2. X. je bila v Ljubljani prvenstvena košarkaška tekma v okviru slovenske košarkaške lige med Železničarjem iz Nove Gorice in Železničarjem iz Ljubljane. Vodstvo, ki ga je po ostrih napadih takoj v začetku igre doseglo moštvo Ljubljanskega Železničarja, je nasprotnik izenačil in po odlični igri prešel v vodstvo, ki ga je obdržal vse do konca igre. Zmaga Železničarja iz Nove Gorice je popolnoma zaslužena in je velik uspeh mlade ekipe. Koše za Novo Gorico so dali: Saksida 12, Černe 7, Mozetič 11, Blažič 3 ln Brce 2, za Ljubljano pa: Rut 4, Kržič 4, Bonča 4, Vozel 6, Kavčič in Kob 1. Orel M. prednl listi, ki so tedaj že morali Izhajati legalno, so tedaj napisali: »Niso mu dovolili nit!, da bi Imel grob v domači zemlji. Bali so se njegovega duha jn mislili, ča bodo s tem, če ga vržejo v Donavo, izbrisali vsako sled za njim. Toda zmotili so se. Zverinsko bo ga ubili, vendar njegovega duha ln Ideje niso mogli uničiti, čeprav so njegove polomljeno kosti ln rebra odplavale neznano kam. Njegov duh živi med nami ln kliče po maščer vanju«. Po borbah, ki Jih Je napredna mladina Imela v Trbovljah s člani Orju-ne, se Je po rudarskih revirjih razlegala pese.m: »Po Trbovljah smo hodili, smo Orjunce razorožili« Franja Vulča tedaj ni bilo več med živimi.,. *w<»rtne medu* n«* Dr. Sel Alojzi« O TELESNIH SPOSOBNOSTIH SMUČARJA (Konec) Že pred 25 leti je napisal Knoll »Uspeh smučarjev dolgoprogašev in patrol Je v prvi vrsti v do podrobnosti izdelani dihalni tehniki!« Dihanje je funkcija krvnega obtoka. Vsaka večja zahteva po dihanju se odraža kot obremenitev krvnega obtoka v pulsvolumu. Pri samem treningu še bolj pa pred. med .in po tekmi nam preiskave krvnega obtoka pokažejo pravo vrednost fizične kondicije smučarja tekmovalca Vsaka preiskava krvnega obtoka začenja s kontrolo pujsa. Pri tem je važnejši ritem kot pa kvaliteta pulsa Ze takoj v začetku treninga zahteva vsaka nerednost »bila« točen pregled po zdravniku in stalno zdravniško kontrolo pri nadaljevanju treninga Xi toliko važno, kako hitro udarja vilo ko prispe tekmovalec na cilj. ker je lahko 150—180 (pri dobro treniranih srcih tudi preko 200 v minuti) ampak je važno koliko časa rabi pulz, da se povrne v normalno delo. Spočit smučar s pravilnim treningom mora po 20 počepih dobiti po preteku 1 minute zopet normalen puls. Povratek na nor mo je po večjem naporu, predvsem po tekmah v daljših tekih, počasnejši, včasih tudi preko 1 ali 2 ur toda po 15 minutah se mora puls spustiti vsaj na 100 udarcev na miHuto Večji na. por. izvršen v krajšem času povzroča podaljšanje časa odpočitka. t j puls se počasneje umiri Pri zelo dobro treniranih tekmovalnih nastopi počasnejše bi o — bradycard1s — p hitrim umirjen jem tudi po večjem naporu. — Kontrola pulsa na.1 pri tekmovalcih ne lio le med .treningom pred- med ln po trening tekmah, temveč tudi prvi dve uri po tekmi In 24 ur po tekmi, v-**j*i marsikatere nerednosti se poja- vijo šele pozneje tn ne takoj po iz vršenem naporu. Vsak trener Je dolžan vršiti redno kontrolo pulsa pri tekmovalcih. Ta kontrola mu bo barometer za kondicij sko stanje vsakega poedinca In po tem bo najlažje vsakomur odredil primeren trening S tem bo v veliki meri pro prečil pretreniranost pri posamezniku pa tudi oenil njegovo telesno zmožnost ter dovedel tekmovalca na tekmo v najboljši fizični kondiciji da bo lahko pokazal vse svoje znanje Na tako autokontrolo je treba navaditi tudi vse Inteligentnejše tekmovalce, da bodisi sebi samemu, še boljše eden drugemu kontrolirajo puls ftportnl zdravnik bo kontrolo krvne ga obtoka in srce vršil seveda še z mnogimi drugimi pripomočki, kakor n pr. elektrokardiogram. merjenje krv nega pritiska, rentgenska kontrola srca z Rbntgenokymografljo preiskavo krvi itd Na ta način športni zdravnik lahko točno ugotovi ne samo fizično kondicijo tekmovalca., temveč tudi pomanjkljivost pri treningu, nepravilnosti v tehniki itd . ter s tem skupno s trener* 1em pomaga k vrhunskim uspehom vsakega poedlnca^tekmovalca C) PREHRANA IN PREOSNOVA Presnova smučarja se v glavnem vrši po zakonih fiziologije dela K temo je treba dodat) še nove potrebe zaradi vadbe tega športa pri nižji tempe-atnrl. v toplejših oblačilih ler tm višinski klimi. Kontrola teže se mora vršiti pod za vestjo da telo oddaja več vode, t. j. 90 do 120 gramov na uro, ki se potom eekreclje koze Izloča « Izhlapevanju In znojenju Addoza — kislost krvi — je pri težkem mišičnem delu v planinah pojav, ki znižuje, med drugim alverolarno napetos-t ogljenlcnega dvo kisa Pri dobro treniranih smučarjih, po sebno tekačih Je sodelovanje vseh organov v toliki men urejeno, da ostane krvna reakcija v glavnem kon stantna. Prehrana mufa biti takšna, da 16 posvečena vsa pažnja ravnovesju med kislinami In bazami v krvi To ravnovesje se Izraža v koncentraciji H (vodikovih) Ijonov. v celokupnem presež ku kislin, v izločanju organskih kislin v seči ln v Izločanju dušikovih spojev. Povečano uživanje beljakovin povišuje acidozo v krvi 1n zato je razumljivo da smučer pred In med tekmovanjem uživa predvsem vegetarlčno In seveda ogljlkohvdratno hrano ker težko mišično delo posebno v planinah že samo povzroča acidozo V kolikor ee presnova da kontrolirati po funkciji ledvic, se vidi da «e no težjih treningih in tekmah pojavlja v majhnih količinah v seči beljakovina in mlečna kislina. No. po 50 km teku so najdene le manjše količine mlečne kisline kot n pr pri lahkoatletlh-s-printerjih Večjo važnost polagamo na pojave kreatina v seču. kar se vidi večkrat po 50 km teku In služi to kot tlter izčrpanosti organizma Morfološke spremembe v krvi or' velikih naporih smučarjev ♦ visokih predelih so predvsem povečanje belih krvničk na dve- do trikratno število, pred vsem neutrophtlnih Temu 1e vzrok ne samo povečano delovanje srca. temveč povečan dotok produktov I presnove v krvni obtok Da se koli- , čina rdečih krvničk mora posebno Prl ; planinskih tekmovanjih ravnati po kil" matičnih pogojih je jasno. To so občutili na zadnji olimpiadi naši tekači, k! niso imeli dovoli časa za aklimatizacijo v višini 1800 m. D) ŽIVČNI SISTEM IN PSIHIČNO STANJE Smučar tekmovalec Je lahko miren, zadržan ali (vznemirjen) — živahen po svojem psihičnem habitus-u. Vsak smučar je predvsem tudi turlst-planl-pec. Podrobnosti v naučeni tehniki pridejo do Izraza šele v prosti vožnji po terenu, v uživanju planinskih voženj In vse te potrebne podrobnosti se nato uporabijo pri tekmovanjih V splošnem smučar-tekmovaleb ne pozna štartne treme. Skakalci seveda to tremo imajo v večji ali manjši meri Toda to je tako rekoč trema pred gledalci In deloma pred novo — nepozna. no skalalnico Skakanje zahteva največjo koncentracijo odločno drznost in najhitrejšo sposobnost reakcije Pr! smuku je potrebna iznajdljivost, torej zmožnost hitrega pregleda položaja. momentaina razpoznava vseh težav v terenu In snežnih prilikah. Tu je nujen najkrajši reakcijski čaa da se tekmovalec: v divjem smuku pri brzinl 60 km in več na uro lahko bliskovito prilagodi spremembam položaja % a preizkus teh športnikov se še vedno uporablja poleg raznih medi clnsklh preiskav tudi Fchulte-jev br zlnSKI test. V tem najvišjem ravnovesnem gibanju mora biti seveda mišično občutje do fines izvežbano tn občutno Rrt dolgoprogaših so važni močni živci, predvsem pa visoka psihična kvaliteta, ga se v mrtvi točki z nadčloveško voljo in železno vztrajnostjo tekmovalec bori sam s seboj tn končno doseže cilj, ZAKLJUČKI Za različne športe so ugotovljeni tako zvani športni tipi. za ugotavlja, nje fizičnih sposobnosti In kontrolo konidlcljskega stanja so bili postav ljenl indexi (konstitucljskl. spiro in. dex itd ) toda za smučarje do konkretnih definicij ni prišlo, ker se ta šport pač kot eden najbolj prlrodnih no more odrejati le tako in tako zgrajenim. tako ln tako velikim in težkim Itd. Tin-mo športni tip rokoborca, telovadca* maratonca, mnogobojnika, — športni tip smučarja pa Se ni definiran Modema športna medicina, kt stremi za vzgojo fizično popolnega človeka. priznava njegovo moč v sposobnostih vsega organizma, torej predvsem notranjih organov, živčevja in gibalnega aparata. Seveda dajo'n. pr. močne roke prednost telovadcu al| tež-koatletu. dolge noge skakalcu, manjša telesna teža maratoncu in smučarju-tekaču Itd, Pri smučanju vidimo, da so tekači ljudje srednje višine lažji z daljšimi nogami ln rokami, alpski šipučarj! so manjši, čokati, atletski in po temperamentu živahnejši. Skakalci odgovarjajo najbolj tipu mnogobojnika Dandanes odgovarjajo športnim tipom t smučanju najbolj sledeči: Tekači: Švedi tn Finci, z atletsko konstitucijo. Skakači: Norvežani. Smuk ln slalom - alpinski tip. živahen In obenem atletski. Za vse pa velja samo eno: člmvečjl prsni koš ln čim boljša pljuča tem močnejše srce torej tem večji uspehi. Poleg tega je nujno popolno obvladanje tehnike, skrbno pripravljen predtrening in trening, dovolj počitka, preko poletja In seveda stalno solidno življenje, ves čas treninga In nastopanja pa prav vzdržno življenje, brez alkohola In nikotina ter čim manjšim ali sploh nikakšntm spolnim izživljanjem Tekmovanja In seveda pripadajo čl trening za daljše proge SO—50 km n! primeren za mlajše od 23—25 'et. da ne pride do nepotrebnih bvperto-nij pri mladostnikih. Za ženske so prlrodneJSI smuk! In slalomi Le za dobro trenirane, kon-stitucijsko In psihično zrele so teki, toda ne daljši od 10 km. Skoki seveda sploh niso za ženske. Tudi pri ženskah 1e važna popolna fizično kondicija Sklepi, ki so že po naravi mehkejši In bolj mahedravl. potrebujejo posebno pažnjo in specialna gimnastiko med treningom In med tekmovanji. da. mišice dovoljno ojačajo ter se usposobijo za napore, lcl jih smučanje pri večji specifični telesni teži ženskam če prav posebno nalaga. Kal takega se na sme ®ei zgoditi! Po nalogu Nogometne zveze Jugoslavije je bil Odred pozvan na Auto-cesto z nalogo da odigra tri prijateljske nogometne tekme z Budučnostjo. iz Titograda. Igralci Odreda so z veseljem krenili na pot. Veselilo jih je, da bodo igrali pred delovnimi brigadami, ki iz dneva v dan izpolnjujejo dano obljubo maršalu Titu: Cesta Bratstva in Enotnosti bo dograjena do Dneva republike. Po večurni naporni vožnji so igralci prispeli v Novo Gradiško. Kljub temu da je bil štab mladinskih delovnih brigad (posebej fizkulturni referent) obveščen o prihodu »Odreda« jih ni na postaji nihče dočakal. Igralci so se napotili v mesto in po daljšem iskanju našli štab in fizkulturnega referenta. Ta jih je odvedel v bivšo vojašnico kjer jim je bila dodeljena soba, v katero 'pa so mogli šele po daljšem čakanju. Posteljno perilo je bilo silno umazano in po mnenju čuvaja že več mesecev nepremenjano. Po slabo prespani noči igralci niso dobili zajtrka v menzi temveč — pomagaj si sam: odšli so na trg, kupili kar se je dobilo in si zajtrk pripravili sami. In zopet primer dezorganizacije: za nasprotnika je bila določena »Buduč-nost« iz Titograda. Ker pa ni prišla, so določili »Spartaka« iz Subotice, ki pa je prav tako kot »Budučnost« izostal. Končno pa je Odred le zaigral. Tekma z zagrebškim »Jedinstvom« pa je trajala le 25 minut zaradi nastopa noči. Da ne bomo predolgovezni — kratka bilanca: Igralci Odreda se odzovejo vabilu Nogometne zveze Jugoslavije, po dolgem potovanju nalete na nerazumevanje s strani fizkulturnega referenta pri štabu mladinskih delovnih brigad, hodijo peš do igrišča, oddaljenega več kilometrov, tekmi, ki traja samo 25 minut, prisostvuje samo 200 gledalcev (čeprav je v taborišču preko 1000 brigadirjev), ponoči gredo peš do Nove Gradiške (8 kilometrov), se vkrcajo na vlak po dveurnem čakanju in se odpeljejo nazaj v Ljubljano. Za 25 minut igre pred 200 gledalci si je Odred napravil velike stroške, ljudje so bili za nekaj dni odtrgani cd produkcije, odnesli so slab vtis o organizaciji fizkulturnega dela na Autoputu (po malomarnosti fizkulturnega referenta) itd. itd. Edina svetla točka z gostovanja Odreda na Autoputu je bil prisrčen sprejem s strani brigadirjev v Dragaliču, nekaj lepih trenutkov med njimi, in krasen vtis o naporih in delovnem elanu Titove mladine. Kratke športne vest. Rapid (Dunaj) : Dinamo (Zagreb) 7:1 Po nekaj dneh Je Zagrebški Dinamo nastopi) na Dunaju v povratni tekmi z nogometaši dunajskega Rapida. Tudi v tej tekmi Je moštvo Dinamo povsem odpovedalo in izgubilo tekmo z visokim rezultatom 7.1. Neuvomno je ta poraz Dinamo slabo vplival na ugled jugoslovanskega nogometa v tujini, kajti pre. pričani smo, da bi moštvo lahko bol rc zaigralo, odnosno doseglo boljši rezultat če bi se tako borilo, kakor se zanjo bore moštva Partizana. Hajduka ali pa Orvene zvezde. Odred : Crikvenica 8:1 V sredo dopoldne je bila na stadionu Odreda prijateljska nogometna tekma med izbrano enajsterico iz Crikveniee ter med slovenskim ligašem Odredom. Tekma je privabila na igrišče preko 1660 gledalcev, ki so želeli videti dober nogomet. Tod# žal, niso mogli videti zaželeno igro. ker niti eno niti druge moštvo ni zaigralo tako, kakor je bilo pričakovati. Slovenski ligaš je sicer pokazal nekatere izredne sposobnosti, kar Je nedvomno plod dvomesečnega urjenja, vendar pa v celoti ni zaigralo tako, kakor smo ie večkrat opazili pri vajah na stadionu. vSo igralce Odreda je odlikovala dobra telesna vzdržljivost pa tudi posamezniki so pokazali, da jim je tov Bročič vlil precejšnega znanja. Gostje so se pokazali krt izredno požrtvovalni nogometaši vendar niso mogli klubovatj močnejšemu nasprotniku. Tekma «* Je končala z rezultatom 8:1. Nogometni brzoturnir v Kamniku V nedeljo, dne 2. t. m. je priredil SŠD Kamnik nogometni brzoturnir, na katerem so sodelovala štir; moštva, ln sicer SSD Kamnik. SD Karlovac. Garnizon Ljubljana ter Dom vojnih študentov. V finalni tekmi Je Garnizon Ljubljana premagal SSD Kamnik s 4:0. Končni vrstni red je naslednji: 1. Garnizon Ljubljana. 2 SSD. Kam-nlk, 3. Dom vojnih študentov. 4 SD Karlovac. Obenem Je bil v Kamniku Isti dan tudi odbojkaškl turnir, na katerem so nastopile ekipe TD Mekinje-Godič, Kamnik I ln Kamnik II. ter Dom vojnih študentov. V tinalu Je Kamnik I. premagal Kamnik II. z 2:1. ODBOJKA: &D Polet (Jtlar.) : TD Ptuj 2:1 V četrtek dne 29 septembra “e bila v Mariboru na Igrišču železničarja od-igrana povratna tekma v odbojki med ED Poletom Iz Maribora tn TD Ptujem, Zmagali fo zasluženo Igralci SD Poleta ki ro bili ve* čas v premoči Ali si že poravnal naročnino i Stran 3 Jugoslavija : Franclja lil (im) Nadaljevanje s 1. strani Šoštarič je sicer žogo zaustavil, vendar pa je ni obdržal, tako da se je že skoraj znašla na sami gotovi črti, od koder jo je Colič v zadnjem hipu odbil v kot, ki pa je ostal neizkoriščen. Se bolj napet trenutek pa je nastal že v naslednjih minutah v kazenskem prostoru Francozov. Po hitri in lepi. kombinaciji Čajkovski I. — Čajkovski II. — Bobek je slednji podal žogo Čajkovskemu I., ki je ostro streljal na gol. Ibrir pa jo je odbil. V tem hipu je ponovno streljal na vrata Simo-novski, čigar žoga se je zopet odbila proti Bobeku, ki v streljanju tudi ni imel sreče. To je bil eden najrazburljivejših trenutkov v vsej igri, hkrati pa tudi najlepša priložnost za zmago naše reprezentance. SLABA IGRA NAŠEGA MOŠTVA Neodločen rezultat je za jugoslovanske nogometaše vsekakor neuspeh. Znano je, da naša vodilna moštva kakor tudi reprezentanca igrajo najmodernejši sistem četverokotnika, v katerem sta obe zvezi in stranska krilca gonilna sila moštva. Ti štirje igralci morajo biti še posebno sposobni od ostalih. Medtem pa levi krilec Jako-vetič danes ni dorastel zahtevani nalogi, s čimer je s svojo slabo igro preprečil, da bi se ta sistem uspešno uveljavil. Z nepravilnim nameščanjem in slabim startom je dopustil, da ga je odlično desno krito Baillot večkrat uspešno preigral in s tem ustvaril v svojem moštvu ranljivo točko. Njemu se pridružujejo tudi branilec Colič, vratar Šoštarič, ki je bil na trenutke nezanesljiv, desno krito Simonovski in posebno srednji napadalec Valek, ki je bil najslabši mož našega moštva. Najboljši igralci naše reprezentance so bili Mitič in Bobek v napadu, v obrambi pa Stankovič, Čajkovski I. in Jovanovič. HITROST IN OSTROST FRANCOZOV Igra francoskih nogometašev je bila, lahko rečemo, uspešnejša. Odlikovali so se z energičnim in pravočasnim startom. Njihove napadalne akcije so bile v glavnem izvedene preko obeh kril in srednjega napadalca, torej v obliki klina, vendar pa ta udarna sila ni bila uspešna, ker je odlični Jovanovič prav dobro »držal« srednjega napadalca Barattea. Pri njih so bili najboljši desno krito Baillot, srednji krilec Hon, levi branilec Marche in vratar Ibrir, ki je bil v nekaterih kritičnih trenutkih nenadkriljiv. Sodnik Van Den Meer je na splošno dobro sodil, le da je yčasih dopustil preostro igro. Po končani tekmi smo dobili naslednje izjave: IZJAVA KAPETANA FRANCOSKE REPREZENTANCE Kapetan francoske reprezentance Bareau je o današnji tekmi in igri izjavil našemu dopisniku: »Borba je bila huda, a lepa. Zadovoljen sem z rezultatom, ker predstavlja lep uspeh za naše moštvo. Seveda to ne pomeni, da tudi v Parizu mi ne bi imeli težav z odličnimi igralci Jugoslavije, med katerimi je vsekakor najizrazitejši Čajkovski I.e IZJAVA VRATARJA IBRIRJA Vratar francoskega moštva Ibrir je izjavil našemu dopisniku: »V kolikor so bili naši igralci, posebno v drugem delu igre odlični, iz-gleda, da je to posledica slabega dne jugoslovanske reprezentance. Prav zato smo dosegli za nas pomembni rezultat, ki je vsekakor za naše moštvo lep uspeh. Pred golom je bil teren sicer malo trd, vendar je zelo dobro negovana trava omogočila pravočasno posredovanje. L. S. Atletski ženski dvoboj Jugoslavije Trije jugoslovanski žensk rekordi v Bologni Bologna, 9, oktobra. Danes popoldne je bil tu atletski dvoboj ženskih reprezentanc Jugoslavije in Italije. Kakor je bito pričakovati je zmagala ženska reprezentanca Italije z rezultatom 58:48. Na tekmovanju so jugoslovanske atletinje postavile tri nove državne rekorde, s katerimi so v dvoboju zasedle prva mesta. Nove rekorde so postavi- Silvana Pierucci je nastopila v dvoboju Italija-Jugoslavija le Mira Tuce na 800 m z rezultatom 2:17,1 fnjen dosedanji rekord 2:20,6), na 80 m z ovirami Fosinek 12,5 (njen prejšnji rekord 12.6) m štafeta Jugoslavije 4X100 m v času 49.5. Zmagovalna štafeta Jugoslavije je tekla v sestavu Koledin, Šumak, Bogič, Butia. Razen teh treh zmag je dosegla za Jugoslavijo še četrto zmago A(ma Butia v tenu TTa 200 m z rezultatom 26,4, in je tako nepričakovano, premagala prvakinjo Italije Rossi. V vseh ostalih disciplinah so zmagale italijanske atletinje: 100 m: 1. Tagliaferi 12.4, 2. Martelli (obe I), 3. Butia (J), krogla: 1. Čieci-nini (I) 13.25 m, 2. Radosavljevič (J) 12.66 m, 3. Turci (I), disk: 1. Cordiale (I) 43.05 m, 2. Matej (J) 39.09 m, kopje: 1. Turci 39.30 m: 2. Camnasio (obe I) 38.12 m, 3. Kotlušek (J) 36.94 m, višina: 1. Jannoni (I) 1.51 m, 2. Knez (J) 1.51 m, daljina: 1. Pierucci (I) 5.58 m, 2. Koledin (J). OSTALE KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA SVETOVNO PRVENSTVO Svobodna l^ska: Finska Ssl Helsinki, 9. oktobra. V povratni kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo je nogometna reprezentanca Finske igrala neodločeno s Svobodno Irsko 1:1. Tako se je Irska kvalificirala za naslednjo tekmo z reprezentanco Švedske, keT je v prvem srečanju v Dublinu premagata Finsko s 3:0. Meksiko in ZDA v finaiis Reprezentanca ZDA, ki je z zmago 5:2 nad Kubo v, povratnem srečanju zasedla drugo niesito_ na kvalifikacijskem turnirju eeveroaineriške skupine, se je poleg Meksika. ki ni izgubil nobene tekme, plasirala za finale svetovnega prvenstva v Braziliji. NOGOMET Lokomotiva s Sochaux 7:0 (2:0) V Zagrebu gostuje francosko nogometno moštvo Sochaux, ki je trenutno na drugem mestu v prvenstveni lestvici. Ve e. raj so gostje igrali svojo prvo tekmo z Lokomotivo. Poraz, ki so ga doživeli Francozi, ne ustreza njihovi igri. S hitrimi kombinacijami so pogosto prihajali do kazenskega prostora Lokomotive, vendar svojih napadalnih akcij niso znali učinkovito zaključiti. Moštvo Lokomotive je igralo ostro in enostavno ter je bilo zlasti odločno pred golom, kar mu je prineslo tako visoko zmago. Gole za Lokomotivo so dali Cimer-mančič 2. Lokošek, Kolakovič, Bobek, Firm in Lazarevič po enega. Tudi v revanžni tekmi 9. oktobra v Zagrebu je Lokomotiva premagala francosko nogometno moštvo Sochaux z 2:1. Igralci Lokomotive so prikazali boljšo igro, čeprav so Francozi igrali mnogo bolj uspešno kot pri prvem srečanju. Gole so dali: Lokošek in Firm za Lokomotivo, Gardien za goste. Gledalcev je bilo približno 4060, sodil je dobro Mlinarič. Uspeh Lokomotve je pomemben ob dejstvu, da je Soeh»ux na drugem mestu tabele I. francoske lige. Kvaserier s Tekstila® 3:0 (1:0) Reka, 9. okt. Pred 3000 gledalci je bila danes odigrana nogometna tekma med domačim Kvamerjem in Tekstilcem iz Varaždina. Končala se je z zmago Kvarnerja 3:0 (1:0). ŠD Železničar (Mar.) : ŠD Drava (Ptuj) 4:3 (3:1) V četrtek dne 6. t. m. je bila na igra-lišču S. D. Drave v Ptuju odigrana prijateljska nogometna tekma med Slovenskim ligašem S. D. Železničarjem iz Maribora in ptujsko Dravo- Zmagal je po ogorčeni borbi S. D. Železničar s tesnim rezultatom 4:3. V prvem polčasu se je opazila premoč igralcev Železničarja. V drugem polčasu pa je imela Drave več od igre, kar je tudi izkoristila in izenačila rezultat. Šele v poslednjih minutah je padel zmagoviti gol. Gole so dali za Železničar: Babič 2, levo krilo in tik pred koncem srednji napadalec. Za Dravo pa so bili uspešni Širec II. 2 in Sirec I, Pred par sto gledalci je sodil Ar-bes z napakami. ODBOJKA Gimnazija (Ptuj) : Gimnazija (Guštanj) 3:0 Ptuj, 9. okt. Danes je gostovalo v Ptuju odbojkaško moštvo "uštanjske gimnazije, proti moštvu ptujske gimnazije. Ptujski dijaki so premagali goste s precejšnjo težavo. Za vse sete so se gostje borili z največjo požrtvovalnost-j'o. Tekma še' je končala z rezultatom 3:0 (11:12, 15:11, 15:12); Sodil je Košir. Atletsko tekmovanje neznanih atletov Ljubljana, 9. oktobra. Da bi si pridobil« ljubljanska športna društva čim več novih atletov - novincev, ki do danes še niso nastopali, oziroma niso verificirani v nobenem športnem društvu, ja ŠD Miličnik organiziral atletsko _ tekmovanje neznanih Miličnik je povabil tudi atlete Enotnosti in člane svojega društva, ki narj bi nastopali v posameznih disciplinah izven konkurence. Odziv neznanih atletov je pa bil minimalen. _ Bazen v metu krogle in v skoku v višino ter v ženski disciplini na 60 m so startali po večini že znani atleti ljubljanske Enot- LJUBLJANSKI BOKSARJI SO GOSTOVALI NA REKI Zmagati so Dečani z 10:3 Dne 5. t. m. je gostovala boksarska reprezentanca Ljubljane na Reki proti reprezentanci Reke. Rezultat tega dvoboja je 10:6 v korist odlične reške reprezentance. Tehnični rezultati so sledeči: Mušja kategorija: Bogojevič (Reka): Mikuš (Litostroj) 2:0; bantam kategorija: Svetič (R) : Kos (Miličnik) 2:0 po točkah; pero lahka kategorija: Jezernik (Železničar) : Pajalich (Reka) 2:0; lahka kategorija: Strbašič (R) ; Jordan (2) 2:0; welter kategorija: Cavanego (R) : Kržišnik (M) 2:0; srednja kategorija: Nardin (M) : Režek (R) 2:0; poltežka Kategorija: Baloh (M) : Per-soglia (R) 2:0 po točkah; težka kategorija: Marši (R) : Šimnovec (M) 2:0. Doseženi rezultat reprezentance Ljubljane je izredno dober, ker imajo Rečani že dolgo časa sloves dobrih boksarjev. Posebno je treba pri naši reprezentanci omeniti mladega talentiranega Šimnovca, ki po slogu, ki ga je pokazal proti Marsiju, še veliko obeta. Tudi Jordan in Kržišnik sta bila v dobri formi ter bi vsekakor zaslužila zmago nad svojima nasprotnikoma. nesti in Miličnika, le sem pa tja se je pojavil kak novinec. Nekateri doseženi rezultati so bili dobri. Pri ženskah - novinkah je zlasti ugajala mladinka Majer Breda, ki je kot popolna začetnica z lepim stilom in zelo lepim časom 8-9 zmagale v teku na 60 m. Med vsemi novinci, kar jih je nastopalo na današnjem tekmovanju, je bil najboljši Škerjanc, ki je dosegel v skoku v višino zelo lep rezultat- Od znanih alteov sta bila najboljša Janko Miler z metom diska 43,96 in 43,56 ter Jože Šturm (oba Enotnost) v teku na 200 m z rezultatom 94,2. REZULTATI TEKMOVANJA Krogla, dlani; 1. Šubelj (E) 10,64, 2. Karavanja (E) 9,92, 3. Koman Tomaž (E) 9,79; mladinci: 1. Novak Janez (10. drž. gimn.) 10,75, 2. Mihelčič (III. drž.) 10,65, 3- Koman Jože (III. drž.) 10,17; 60 m ženske: 1. Majer Breda 8,9, 2. Jesenovec Andeeja 9,2, 3. Štrukelj Marija 9,3,; 209 m, ženske: 1. Sima Sonja 30,5, 2. Blaž Vera 30,7; 200 m. moški: 1. Šturm Jože (E) 24,2, 2. Aliž Božo (M) 24,4, 3. Kolenc (E) 25; skok v višino, moški: 1. Karavanja 169, 2. Šubelj 169, 3._ Šuštar^ 163; skok v višino, neznani atleti; 1. Škerjanc 159, 2. Tomažič 154; tek 3000 m: 1. Opaškar (M) 9,43, 2. Velikonja (E) 10,35; tek 500 m, ženske: 1. Hrastnik Irena 1,42, 2. Šinkovec Ivana 1:4821; tek 800 m, moški: 1. Pavšič (M) 2:03,4. 2. Alič (M) 2:07.0; tek 100 m, moški: 1. Šturm 11,9, 2.-3. Ognjanovič in Šubelj 12; met diska, moški; 1- Miler Janko m 43,96. 2. Špan Jože 34,75, 3. Novak Janez 33,70: skok v daljino: 1. Babnik 5,18, 2. Logar 5.01. B. Kozinc Turnir v Benetkah V nadaljevanju mednarodnega ša^ bovškega turnirja, na katerem sodeluje tudi Jugoslovan Gilgorič, so bili doseženi naslednji rezultati v posameznih kolih: II. kolo: Zimmermann : Foltys 0:1, Golombek : Barcsa remi, Rossolimo : Tartakovver 1:0. Fletscher : Stalda remi, Szabo : Paoli 0:1, Prins : Kott-nauer remi, Muller : Sabados remi, Canal : Gligorič 1:0; • III. kolo: Barcsa : Zimmermann 1:0, Tartakovver : Golombek 0:1, Stalda : Rossolimo 0:1, Paoli : Fletscher 1:0, Kottnauer : Szabo 0:1, Sabados : Prims remi, Foltys : Canal remi. Gli-gorič : Muller remi; IV. kolo: Zimmermann ; Tartakower remi, Foltys : Barcsa remi, Canal : Muller 1:0. Golombek ; Stalda 1:0, Rossolimo : Paoli 1:0, Fletscher : Kottnauer remi, Szabo : Sabados 1:0, Prins ; Gligorič remi; V. kolo: Barcsa : Canal remi, Tarta-kower : Foltys remi, Zimmermann : Stalda 1:0, Golombek : Paoli 1:0, Kottnauer ; Rossolimo remi, Saba. dos : Fletscher remi, Prins : Muller 1:0; VI. kolo: Gligorič : Fletscher 1:0, Prins : Canal' 1:0, Rossolimo: Saba« dos 1:0, Golombek : Kottnauer 1:0, Paoli : Zimmermann 1:0. Foltys : Stalda 1:0, Tartakower : Barcsa 1:0; VIL kolo: Gligorič. : Rossolimo 1:0, Tartakower : Canal 1:0, Stalda. : Barcsa 0:1, Paoli : Foltys remi. Kottnauer : Zimmermann 1:0, Sabados . Golombek remi, Muller : Fletscher remi, Prins : Szabo remi; VIII. kolo: Golombek : Gligorič remi, Fletscher : Prins 0:1, Rossolimo : Muller 1:0, Zimmermann : Sabados remi, Foltys : Kottnauer remi, Barcsa • Paoli 1:0, Tartakovver : Stalda remi, Canal : Szabo prekinjena. Po VIII. kolu vodi Szabo s 5 in pol točkami (1), Prins, Rossolimo, Folfys, Barcsa in Golombek 5 in pol, Gligorič 4 in pol; Paoli in Tartakower 4 točke itd. Rrzotumir za prvenstvo Ptuja V četrtek dne 6. t. m. se je vršil v prostorih šahovske sekcije Ptuj brzo-turnir za mesec oktober z osemnajstimi udeleženci. Prvo mesto je osvojil Slovenski mladinski prvak Podkrajšek Janez, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Sledijo Toš z 15 točkami, Rudolf 14, Pešl 12, Kancler, Podkrajšek II. 11, Kosmač 10, Ranfl, Perger 9 in pol, Košir 9, Šorli 6 in pol, Vit-tori 5 itd. Prvenstvo Ptuja za l. 1040 Turnir za prvenstvo Ptuja prehaja v zaključno fazo. Dosedaj je bito odigranih deset kol. Najvažnejša partija desetega kola je bila med kandidatoma za prvo mesto Podkrajšek J. in Tošem, ki se je, kakor je bito za pričakovati končala z zmago Podkrajšek J., ki se je s tem že sedaj zagotovil prvo mesto. Stanje na tabeli po desetem kolu: Podkrajšek J. IM (1), Toš 7%, Košir 7 (1), Podkrajšek R. 7, Pešl 5 (1), Rudolf 4 (2), Košmač 3 (2), Šorli 3 (1), Ryževski 3, Farazin 1 (3), Perger 1 (1), Kancler 1 in Drofenik 0 (4). Mladinski šahovski troboj v Zagrebu Zagreb, 9. oktobra; Danes se je \ Zagrebu pričel troboj mladinskih reprezentanc v šahu med Beogradom, Ljubljano in Zagrebom. V prvem srečanju je Zagreb premagal Ljubljano z rezultatom 5:3. Posamezni rezultati so sledeči: Krznarič-Bajec M-M, Uhlir-Krzin 1:0, Dimc-Blinc 0:1, Subotičanec-Petrič 1:0, Franolič-Ribarič 0:1, Kara-man-Vosperaik 1:0, Zepič-Roblek 1:0, Durgo-Kočevar Istočasno se vrši tudi dvoboj najboljših šahistinj Zagreba in Beograda, medtem ko reprezentanca Ljubljane ne nastopa zaradi bolezni nekaterih članic. ZVEZNA LIGA KOŠARKE Mladost : Gokomotiva (Reka) 39:10 (12:5) Kones srednješolskega prvenstva v tenisu V ponedeljek je bilo končano srednješolsko prvenstvo LRS v tenisu. V finalu posameznikov sta se srečala Goleč in Žerovec, ki je v polfinalu premagal Vriska 6:1. 6T, v finalu pa Golca 6:0, 6:2. V igri parov so sc v finalu srečali Žerovec in Vlasak, ki sta v polfinalu premagala Popoviča in Glaviča 6:2, 6:1 ter Horvat in Ogrin, ki sita po zmagi nad Bergantom in Golcem 6:2, 6:1, v polfinalu premagala Veselka in Dolenca D. 64, 6:4.. V finalu je par Žerovec — Vrisak premagal par Horvat — Orin 6:0. 6:4. ROKOMET Celje, 9. okt. Danes je bila tukaj prvenstvena tekma v rokometu med Udarnikom iz Kranja in Kladivarjem II. Po nezanimivi igri se je tekma končala z rezultatom 15:8 (8:3) za Kladivarja. VESTI\ Nogometna prvenstva evropskih dr lav BELGIJA - 5. kolo: FC Liegenis : FC Brugeois 6:1, St. Louvain : 01ympic Cliar-leroi 3:3, SC Charleroi : FC Malinois 0:0, Lyra : Antwerpen 1:1, Beerschot: La Gamtoise 1:1, Berchem : Tilleur 1:0, Ra. ein.g, Br.uxelles : Anderlickt 0:5, Racing, Mal. : Standart 2:2. Lestvica: Anderliecht 9, FC Malinois, Berchem 8 itd. ITALIJA — 5. kolo: Bari: Fiomntina 1:0, Como : Torino 1:3, Genoa : Sarnpdo-ria 0:1. Inter : Ve-neizia 7:0, Juventus : Triestina 3:0. Lucchese : Palermo 2:1, No-vara : Atalanta 5:2, Pro Patria : Milan 2:4, Roma : Bologna 3:1, Padca :Lazio 2:1. Lestvica: Juventus 10, Padoa, Torino 8, Inter, Milano, Como 7 itd. ZSSR — Tekme minulega tedna: CDKA: Nestjanik 4:0, Spartak : Dinamo (Mi) 2:1, Zenit: Dinamo (M) 1:6, Torpedo (St); Torpedo (M) 1:2. Dinamo (Tb) riLokomo-tiv (M) 0:1, CDKA : Dinamo (E) 0:0. Lestvica: Dinamo (M) 53, CDKA 50, Spartak 48 itd. Do konca imajo še nekatera moštva po 2 tekmi, največ izgle-dov za prvaka pa ima Dinamo (M). ŠVEDSKA — 10. kolo: AIK : Gais 3:0, Goteborg : Dege-rfors 2:0, Halmia : Norr-koping 4:2, Helsmgborg: Elfsborg 6:1, Kalmair : Djurgarden 0:1, Malino FF : Jonkoping 4:2. Lestvica: Malmo FF 20, Jonkoping 14, AIK 12 itd. ANGLIJA — 11. kolo: Arsenal : Ever. ton 5:2, Birmingham C. : Portsmouth 0:3, Bolton W. : Hudersfield 1:2, Burnley : Neveastle 1:2, Cheise« : Manchester C. 3:0, Derhy Caunty : AVolverhampton W. 1:2, Liverpool : Middlesbrough 2:0. Manchester U. : Charlf.on Ati. 3:2. Stoke C. : Fulkami 0'-2, Sunderland : Black,pool 1:1, West Bromwich Al. : Aston Vlila _ 1:1. Lestvica: Wolverhampton W. 29, Liverpool 17, Manchester U.. Arsenal, Burna ley 14 itd. Avstrija — 6. kolo: Rapid : FAC 2:1, FC Wien : Oberlaa 3:1, Vieana : Slovan 4:1, Sportklub : AVacker 2:1, Austria : Glognitz 3:2, Steuer : Sturm 2:2. Lestvica: Vienna, Auštria 10. Sportklub, FAC. FC AVien 7 itd. Švedska s Finska SsS Na stadionu v Malmoju je prejšnjo nedeljo pred IS.000 gledalci švedska premagala Finsko z rezultatom 8:1(5:1). Prvflc Švedske Malmo FF bo po končanem jesenskem delu prvenstva v sredi novembra odšel na turnejo v Brazilijo, Gais v Meksiko, AIK pa v Anglijo. Atletika Tagliapetra premagal Reiffa Na tekmovanju v Bresciji, na katerem sta nastopila tudi Belgijca Reiff jn Breokmann, so italijanski tekmovalci dosegli velik uspeh. Filipput je premagal Breekmanna na 200 m z ovirami v času novega italijanskega rekorda 24.7 (stari rekord Facelli 1929. leta 24.8), Breokmann pa jo rabil 25.2. V teku na 1000 m je Tagliapetra v času 2:26.3 premagal olimpijskega zmagovalca na 5000 m Reiffa, ki je rabil 2:87.0. Ostali važnejši rezultati: II,9 ni: Breokmann (B) 10-6, Siddi 10,7, Monti (oba I) 10.7; 200 m: Sid-di 21.6. V Parizu je Francija po drugem dnevu dvoboja premagala Švedsko k končnim rezultatom 93:90, dosežen iso bili naslednji rezultati; no m ovire: Marie 14.4 (izenačen rekord), 200 ni: Bally (oba F) 21-3 (nov rekord, stari pa 21.6), 400 m: AVolfbrandt 48.2, disk: Nilsson 49-81 m, 1500 m: Strnad (vsi Š) 3:46.2, El Mabrouk (F) 3:47-2) nov rekord, st&ri_ pa 3:47.4), palica: Lundberg 4.20 m, daljina: Strnad (oba š) 7.22 m, 10.000 m: Mimoun (F) 30:43,2, švedska štafeta 100 X 200 X 300 X 400 m: Francija 1:54.3. Olimpijski zmagovalec na 5000 m Gaston Reiff bo po nastopu v belgijski reprezentanci, ki se je prejšnjo nedeljo sre. čala Z Italijo, ostal nekaj časa v Italiji, kjer bo nastopal s tekačem na kratke proge Braekmanom. Šved Bentsson je na pariškem stadionu Jean Boumi premagal Francoza Malle-jaca pred 3000 gledalci v toku na 1 miljo s 4:11.2. Mallejao je rabil 4:11.8, Jean Vernier kot tretji pa 4:12.0, dočim je Šved Bergkvist odstopil pri 1. kilometru. Na tekmovanju v Koblenzu je Iluppert.s dosegel najboljši letošnji nemški čas 54.6 na 400 m z ovirami. V Ciuju je Ion Toma na tekmovanju dosegel nov romunski rekord v metu kladiva s 54.70 m. na nekaterih drugih tekmovanjih pa so bili postavljeni še naslednji novi romunski rekordi: deseteroboj: Laurethian 6065, petreoboj ženske: Irma Push 3208 točk, 4 X 1500 m: AS >'Armat&?. 16:50.4, palica: Brassay 3-70 m (mladinski rekord). Prvenstvo Avstrije v deseteroboju je na Dunaju osvojil Dielc s slabim rezultatom 4759 točk, med ženskami pa je v peteroboju zmagala Schlager z 225 točkami. Tenis Parker- premagal Cucellija V Mexicu je Američan Parker n« pen. ameriškem turnirju v četrtini finala premagal Italijana Cucellija 6:3, 6:1, 6:3, Larsen (Oliformija) M. Del Bella 6:3, 6:3, 6:1, lanskoletni zmagovalec Drobny (CSB) A. Vego (Meksiko) 6:3, 6:2, 6:2, Ampera (Filipini) pa CocheLla (ZDA) 6:2, 6:1. 6:0, dočim je Ceirnik (ČSR) izgubil že v osmini finala proti Parkerju s 3:6, 0:6, 32). V Bologni je v odsotnosti Cucellija in R. Del Bella, ki sta še vedno v Ameriki, osvojil naslov prvaka Italije Cane-pele, ki je v polfinalu premagal Pauia-ssija 6:2, 8:10, 7:5, 6:3, v finalu pa R. Del Bella 6:2, 6:0, 2:6, 6:4, dočim je ta v polfinalu premagal Gardinija 6:1, 2:6, 6:3: 6:4, Prvenstvo mečanjh parov sta osvojila Migliorijeva in Belardinelli z zmago nad parom Tonoli — Bacarini 76:3. 7:5. Angleška teniška zveza se ukvarja s spremembo pravil tradicionalnega AArigl:t-nrin cupa, z,a. katerega sta doslej teknao-Anglije. Angleži bi seda.j radi spremenili vali samo ženski ekipi Amerike in to tekmovanje po vzorcu Davis cupa in sicer tako, da bi bil po končanem tur. nirju v AVimbledonu turnir ženskih reprezentanc, katerega zmagovalec bi ise srečal v izzivalni borbi z branilcem AVightman enpia Amerike. Na tekmovanju za cup Poree v Parizu je Abdesselam v polfinalu premagal Co-eheta 6:2, 6:2, 2:6, 6:2, Massip pa Cha-seyer.ia 6:0, 6:2, 8:7. V finalu je Massip premagal Abdesselama 3:6, 6:6, 5: t. 6:3, Francozinja de Cazalet pa je v finalu premagala Argentinko AVelss 6:3, 6:4. V Tbilisiju je Negrebecki v finalu posameznikov za prvenstvo ZSSR premagal Ozerova 4:6, 6:3, 6:1, 3:6, 6:3. ostale nu-slovp prvakov pa so osvojili med moškimi pari O zorov in Zikmund, med posameznicami Korojeva, med ženskimi pari Korojeva in Kalinova, med meša. nimi pari pa O zorov in Katolikova. V Londonu je reprezentanca Framom v dvodnevnem dvoboju premagala Anglijo s tesnim rezultatom 7:6 potem, ko je Anglija vodila prvi dan s 4:2. Najza-inimivejši igri sta bili: Borcitra (F):But. her (A) 6:8. 8:6, 6:2 in Borotra : Paicli (A) 2:6. 6:3, 6:2. Plavanje Novi italiJaMsiki g*elmt*di V Trstu je Callgarisova postavila nov italijanski rekord na 880 m presto z 12:27-0 in na 1509 m prosto s 23:46.4, Doralijeva pa na 489 in 580 m prsno s 7:05.77 in 8:55.9. Nov sovjetski rekord na 2C0 ni v metuljčku je na tekmovanju v Bakuju postavil Skripčenkov z 2:39-8. Boks IZa Sffloita s Gas-aSasi La Motta se bo po prestani poškodbi srečal z Marcelom Cerdanom v povratnem dvoboju meseca decembra, Manuel Ortiz, svetovni prvak v pete-linji kategoriji, je v Monchesterju izgubil borbo v 10 kolih po točkah z britanskim prvakom peresne kategorijo Ronnie Olaytonom. V Gbleliorgu je reprezentanca Italije premagala Švedsko z 10:2. V Belfastu je Irec Rinty MbnSglluii obranil naslov svetovnega, evropskega, imperijskega in angleškega prvaka mušje kategorije z zmago nad Londončanom Terryjem Allenom v 15 Icollh po točkah. Smuški skoki V finskem smučarskem središču Lahtiju so najboljši finski skakači imeli na umetnem snegu svoje prvo tekmovanje sezone. Zmagal je Pentti Heino s skoki 22 in 22-5 m — 72.7 točke pred Lee La-ksoin 72.2 točke (21.5, 22.0 m), Rafaelom Viljamaom 70.4 točke (210, 22.9 m) in Sal-minanom 78 točk (20.5, 20,9 m). Zvezna liga v rokoborbi Zagreb, 9. oktobra. A7 zvezni ligi je bil dosežen med Milicionarjem iz Zagreba ter Spartakom iz Subotice rezultat 8:8. Izid tega srečanja je nadvse presenetljiv, ker je bil Spartak prejšnje leto prvak FLRJ. Službene objave Uprava Fizkulturnega magazina v Ljubljani poziva vsa športna, telovadna in planinska društva, smučarske klube in sekcije, sindikate in ustanove, da predlože vse potrebe po zim-sko-športnih rekvizitih navedenih v »Slovenskem poročevalcu« in »Ljudski pravici« dne 29. septembra in v »Poletu« 3. oktobra t. 1. najkasneje do 15. oktobra t. I. Ker smo za zamudnike rok podaljšali še 5 dni, se kasneje dostavljena naročila ne bodo upoštevala. Prosimo vse interesente, da prijavijo svoje potrebe pri podružnicah FM in centralnemu magazinu v Ljubljani. * Izvršni odbor poziva vse sabljaške sekcije in klube, da takoj prično redne treninge za sezono 1949/50. Posebno poziva vse sabljače ljubljanske sekcije, da se najkasneje v sredo 12. t. m. ob 19. uri javijo na treningu na Učiteljišču. V nasprotnem primeru naj takoj vrnejo vse izposojene rekvizit in opremo. Izvršni odbor poziva tudi vse člana bivše zvezne vrste, da se javijo na tre- KAD VESTE O ROKOBORBI? Rokoborba je ena izmed treh panog težke atletike; rokoborbo so poznali že stari narodi, posebno so jo čislali Grki, ki so jo uvedli tudi v program svojih olimpijskih iger. Rokoborba pa ni samo eden najbolj zdravih, ampak tudi najbolj naravnih športov, saj pride pri njem do izraza naturna moč po-edinca. Pri nekaterih narodih (n. pr.: Švicarjih, Bavarcih, Japoncih, pri nas v Makedoniji) je rokoborba pravi »ljudski šport«. Tej panogi bo treba pri nas posvetiti mnogo več pažnje kot doslej. Prinašamo nekaj zanimivosti iz tega športa. Danes poznamo pod pojmom moderne rokoborbe v glavnem tri načine izvajanja te športne panoge in sicer rimsko-grški ali klasični stil, jiu-jitu ter svobodni stil. Grško-rimski stil je dobil svoje ime od narodov, ki so ga zelo radi gojili, t. j. po Grkih in Rimljanih. Tedanji način borbe je bil v glavnem cličen današnji, le s to razliko, da poznamo danes do^.t več tehničnih fines in raznih prijemov, s katerimi lahko dosežemo hitro zmago. Drugi način je tako imenovani »Jiu-jitsu«. Ta rokoborba se je najbolj razvila pri vzhodnih narodih, zlasti pri Japoncih in Kitajcih. V bistvu ta stil ni prava rokoborba, ampak je le vežbanje telesa za osebno obrambo. Ta način rokoborbe zahteva izredno gibčnost in duhaprisotnost ter se je danes razvil do takšnih tehničnih fines in kompliciranih gibov ter udarcev, da je lahko že najmanj-ii gib smrtonosen. Razen tega načina rokoborbe pa je na Japonskem še zlasti razvita neka posebna vrsta rokoborbe, nazvana »judo«, ki je pravi ljudski šport. Tretja vrsta . rokoborbe pa je svobodni stil. Pri temu razlikujemo v glavnem dve vrsti, ki se precej točita v pogledu posameznih prijemov in načina borbe, Prvi je francoski način, ki je zelo sličen grško-rimskemu stilu, od njega se loči le v delu nog. Drugi način pa je amerikanski svobodni stil. Tu so dovoljeni vsi prijemi in udarci. Zaradi tega je ta način izredno surov, kar pa je popolnoma v skladu z mentaliteto športa v kapita-lisitičnih državah, saj tam ni šport sredsvo za fizično in moralno vzgojo ljudstva, ampak ima namen ljudstvo varati in ga držati daleč od perečih svetovnopolitičnih problemov. Zato so si ameriški športni kapitalisti in mogotci izmislili to najbolj surovo športno panogo na svetu, samo da z njo bičajo in dražijo živce ameriškega ljudstva in ga s takimi borbami držijo v stalni napetosti, da ljudstvo pozablja na svojo politično borbo. Borbe (če jih lahko tako sploh imenujemo, boljše bi bito — zverinska podivjanost), kjer si nasprotniki lomijo ude, skačejo premagancu z vso težo na trebuh ali glavo, mečejo nasprotnika iz višine, na tla, ga tolčejo s pestjo po najbolj občutljivih delih telesa itd., sličijo popolnoma starim gladiatorskim borbam ter so čisto v stilu modernih »panem et circenses« (kruha in iger — parola rimskega proletari-jata). NEKAJ O PRAVILIH GRSKO-RIMSKEGA STILA Da je grško-rimski stil najbolj umerjen in daleč od vsakih surovosti, je razvidno že iz tega, da se lahko v borbi sestaneta samo tista dva nasprotnika, med katerima ni večja razlika v teži kakor 5—7 kg. Zato so tekmovalci po telesni teži razdeljeni v posamezne kategorije, katerih je pri grško-rimskem stilu sedem in sicer: bantam (od 54—57kg), peresna (56— 61 kg), lahka (61—66kg), polsrednja ali welter (66—72kg), srednja (72— 79kg), poltežka (79—87 kg) in težka kategorija (preko 87 kg). Poslednja kategorija je edina, pri kateri ni nobene omejitve glede razlike v teži med nasprotnikoma. Vsaka borba v grško-rimskem slogu sme trajati največ 20 minut. Borbe se vodijo vedno na posebni blazini, ki je široka 5 x 5 m, večje pa 8 x 8 m ter najmanj 10 cm debele. Blazine so napolnjene s takšnim materijalom, da je gostota blazine enakomerna in ela- stična, kar je posebno važno vsled padcev borečih se atletov. Vsako borbo sodi po en glavni sodnik, ki je na blazini ih pa dva krajna sodnika, lei pišeta točke. Odločbo dajo vsi trjje sodniki in sicer na ta način, da dvignejo tablo tiste barve, kakršna je vrvica atleta, ki je bil boljši. Pred borbo mora vsak tekmovalec vzeti vrvico tiste barve, ki mu je določena, nakar se oba tekmovalca postavita na nasprotne vogale blazine. Sodnik mora oba atleta pred borbo pregledati, če je na njih vse v redu, če se nista namazala s kakšnim spolzkim mazilom, če imata nohte dovolj pristrižene in če nimata na sebi kakšnih predmetov, s katerim lahko ranita ali kako 'drugače poškodujeta svojega nasprotnika (n. pr.: prstan, kovinske sponke na pasu itd.). Med tekmo mora sodnik pazljivo spremljati ves tok borbe, če gre vse po pravilih. Cim sodnik opazi napako, mora tekmovalce opozoriti in če se to še večkrat ponovi, ga lahko diskvalificira. Kadar pride tekmovalec z blazine^ nogama in eno ramo ali z glavo in eno ramo ali pa samo z glavo (če je v mostu), tedaj mora sodnik žvižgati aut. KAKO DOSEŽE TEKMOVALEC ZMAGO PO TOČKAH Kot že rečeno, lahko posamezna borba traja največ 20 minut. Eden izmed atletov je lahko zmagovalec na dva načina in sicer: ako nasprotnika tekom borbe, ki traja 20 minut, premaga s »tušem«. »Tuš« pa je tista situacija, v kateri zmagovalec pritisne nasprotnika vsaj za trenutek na blazi- no z gornjim delom obeh lopatic. Lahko pa eden izmed borilcev zmaga tudi po točkah. Zmaga po točkah so dodeli tistemu, ki je med borbo zbral več točk, t. j. tistemu, ki je izvedel več prijemov, s katerimi je spravil nasprotnika v tako situacijo, iz katere bi lahko sledil »tuš«. Zmaga po točkah pa se lahko doseže tudi na dva načina: 1. v prvih 10 minutah borbe je n. pr. eden izmed borcev boljši po točkah. V takem primeru ga glavni sodnik vpraša, kako želi nadaljevati borbo: ali iz pozicije, v kateri je bila borba prekinjena z namenom ugotovitve, kateri tekmovalec je bil boljši v prvih 10 minutah; ali pa gre izmenoma dvakrat po 3 minute v »parter« (t. j. pozicija, v kateri eden izmed borcev kleči na kolenih, z rokama se opre pred sebe na blazino, drugi tekmovalec ga skuša z raznimi prijemi premagati) in nato še 4 minute v stoječem položaju. V tem primeru je zmagovalec po točkah tisti, ki v tem času 2krat po 3 minute in nato enkrat po 4 minute doseže več točk. Razumljivo je, da bo vsak tekmovalec, ki je v prvih 10 minutah dosegel prednost po točkah rajši zahteval prvi primer, t. j. nadaljevanje borbe iz prekinjene pozicije, ker se mu že računa, prednost, ki jo je pridobil v prvi polovici borbe. Ce je prvih 10 minut torej dal iz sebe vse sile, potem mu v drugem delu zadostuje, da je samo pasiven in obdrži svojo pridobljeno prednost _ iz prve polovice borbe ter si na ta način zasigura zmago. Sedaj pa še o tfem, kako se dosežejo točke oz. kaj je vse točka: vsaka akcija, s katero spravimo nasprotnika v tak položaj, da bi ga lahko iz njega »tuširali«, šteje 1 točko. Pri borbi, v kateri gre vsak tekmovalec po 3 minute »v parter«, se računajo točke na sledeči način: zgornjemu borcu vsaka akcija, s katero dobi spodnjega nasprotnika v nevaren položaj. Spodnjemu atletu, ki je v parterju, se računa kot točka vsaka akcija, s katero spravi nasprotnika v nevarno situacijo, iz kaere lahko nastane tuš; če pa pride spodnji nasprotnik s prijemom na zgornjega, toda ga nima v nevarnem položaju, t. j. v prijemu, se mu sicer računa 1 točka, toda mora v teku svojih treh minut v parterju znova v par-terni položaj. Pri borbi v stoječem položaju se šteje za 1 točko vsaka akcija, s katero tekmovalec prisili svojega nasprotnika iz stoječega položaja »v parter«. Ce pa borilec to akcijo izvede nerodno in pride n.'pr. pri tem sam »v parter«, se mu vseeno to ne šteje v' slabo ali pa nasprotniku v dobro. Tudi pri borbi v prvih 10 minutah taki slučajni neuspešni poizkusi prav nič ne vplivajo na končni rezultat. TisB Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani Odgovorni urednik [gor Prešeren ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana Tabor —• Telefon 33-85; Oti nedeljah popoldne 55-22 do 28. Čekovni račun uprave št. 6-90603-6