Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman relja: Za celo leto predplaCan 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 gld., za iedea mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo leto 12 gld., za pol le'.& 6 gld., za fietrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan relja 1 gld. 20 kr. vec na leto. Posamne Številke po 7 kr. Vredništva telefon-štev. 74. Naročnino in oznanila (inserate) vspreiema upravništvo In ekspedicija v „katoI. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, uefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v BenienlSklh ulicah St. 2, 1., 17. Izhaja vsak dan, izTiemSi nededje in prainUe, ob pol 6. uri popoldne. ^tev. 243. V Ljubljani, v soboto 22. oktobra 1898. Letiiils XXVI Naše zahteve. Povedali smo že svoj čas, kako malostna in brezvspešna je tako zvana postulatna politika. Naši poslanci se je drže še vedno. Pogajajo se z vlado, — tako čujemo. Zadnji čas jim jo šel pomagat celo povsod znani ljubljanski župan. No, če ta nič ne opravi, potem smo pri kraju! Nam se zdi, da se je vse naše prizadevanje, da bi izkoristili sedanji ugodni položaj, že do mala izjalovilo Nobenega jednotnega vodstva, nobene stalne taktiko ni v celem postopanju. In konštatarati moramo, da je žalibog vsemu temu vzrok osebno koristo-lovno spletkarstvo. Vsak na svojo roko, pa tudi vsak na svoj mlin! Po tem geslu se ne dela zdrava in vspešna politika, če se ji magari pridruži tudi t. č. župan ljubljanski. Vseučilišče v Ljubljani zahtevamo. Vlada ugovarja, da nimamo niti učiteljev niti dijakov in da nam manjka nujnih predpogojev — slovenskih srednjih šol. V spomenici, ki je v resnici dobro sestavljena, so ti pomisleki izpodbiti. Vlada mora torej nekaj odgovoriti naši zahtevi. Culi smo, da se obetajo štipendije, s katerih pomočjo bi si vzgojili vseučiliške profesorje. Rekli smo že, da se e tem ne moremo in ne smemo zadovoljiti. V principu se mora priznati, da se osnuje vseučilišče v Ljubljani; vse drugo nič ne pomaga. Začetek moramo imeti in sicer tak, da ne obstaja v samih obljubah. Zato mora v proračunu stati točka: za vstanovitev vseučilišča v Ljubljani. Kar je manj, ni nič. Sami pa dobro vemo, da se tak zavod ne da kar črez noč vsta-noviti. Treba je priprav, toda tacih, da vsak ve, kam merijo. Nadsodišče v Ljubljani, pravijo, daje ne-možno. Spominjamo se pa, da se je svoj čas ti- rolskim Lahom drugače govorilo. Inomoško nadsodišče se je razdelilo v nemški in laški oddelek in laški oddelek se je prestavil v Trident. Ce je torej kaj dobre voljo pri vladi, potem zmagamo tudi s to zahtevo. Rešila se bo tako, da bomo lahko zadovoljni. Razlogi, zakaj zahtevamo nadsodišče, so taki, da se tičejo eksistenco našega naroda. Ne poganjamo se zanje, ker imamo sedaj priložnost sploh za kaj se poganjati, marveč zato, ker graško nadsodišče s svojim vplivom pri imenovanju sodnih uradnikov nam dan za dnem škoduje in ker tam naš jezik ne dobo svojo pravice. Sodišče mora biti neodvisno od vseh strani, tudi od pouličnega krika in šuma. Zato pa v Gradcu zase nimamo nobenih garancij. Tudi druge naše zahteve so nujna potreba, da si ohranimo življenje. Šolstvo na Štajerskem, Primorskem, vzlasti pa na Koroškem jo z ozirom na naše narodne pravice naravnost nečuveno. Slovenske tirjatve so torej v resnici skromne, a hkrati neobhodne. Vlada mora popraviti, kar so zakrivile njene prednice, če hoče imeti pri Slovencih državno stranko. Uvidevamo pa, da je njeno stališče zelo težavno, in sicer iz teh-le razlogov : 1. Vsa birokracija z malimi izjemami je vzgojena tako, da misli, daje nemštvo tista vez, ki drži Avstrijo. To abotno načelo se izvršuje tradicionalno pri vseh uradih. In to je prva osnovna hiba naše uprave. Dokler se ta popolnoma ne ozdravi, je zastonj vse naše prizadevanje. 2. Kar se tiče posebej slovenskega naroda, moramo konštatirati žalostno resnico, da se je upravna oblast po posamnih kronovinah doslej tako ravnala, kot bi niti slovenskega naroda ne priznavala. Vzlasti na Koroškem, pa tudi na Šta- jerskem in Bvoj čas celo na Kranjskem je v smislu naših nemških sovražnikov tajila upravičenost našega književnega jezika in ga imenovala umetno, ljudstvu neumljivo iznajdbo. Ta trditev je nepopisna krivica, ki sloni na zgodovinskih in jezikoslovnih lažeh. A pokrajinska uprava se je jo držala in osrednja vlada je v tem smislu dobivala poročila h posamnih dežel in v tem smislu jo tudi presojala naše zahteve. 3. Upravna oblast se je udala sovražnemu slcpilu, češ, da se slovenski živelj na jugu no more držati, da je nespametno podpirati nekaj, kar nima življenjske moči v sebi. Tako se je sodilo in se še sodi o koroških, primorskih in štajerskih Slovencih. Vrh tega se oglaša pri ti priliki Se očitanje, da smo Slovenci popolnoma navezani na nemško kulturo, po nji vzgojeni, da je naša narodna samostalnost nemožna itd. Ta načela niso ostala samo sredi naših nasprotnikov, marveč so napojila vso upravo in tako se je rodil sistem, ki nas sedaj tlači. 4. Naša uprava ni bila nikdar z našim narodom ; tuja po izvoru mu je ostala tuja tudi v delovanju in narod nji. Saj skušamo dan za dnem, da nimamo v upravi svojih mož, ki bi imeli srce za naše ubogo ljudstvo in smisel za njegov napredek. Polena duševnemu in gospodarskemu razvoju njegovemu mečejo tisti jx>d noge, ki so plačani zato, da bi mu pomagali. Težko je vse to naenkrat popraviti. Thun se jo vstrašil naših zahtev, a če bi tako vidol naš položaj, kot ga vidimo mi, potem bi se vstrašil samega sebein svoje odgovornosti, da načeluje upravi, ki tako postopa. Opozicijski duh v naših vrstah ima tu svo^e korenine. Saj delamo, kar moremo, da bi ohranili svoj narod in sicer ohranili ga dobrega, LISTEK. Viri učenosti. Dolenjskega »Narodovega« in »Rodoljubo-vega« sotrudnika, znanega S. K., zadel je naš listek z dne 8. t. m. v živo. Priobčil je v odgovor poslano v zadnji številki »Rodoljuba«. V tem poslanem mož troje trdi: 1. da je spisal dotični listek č. gospod Ben-kovič, 2. da je bilo resnično to, kar je pravil S. K. v »Rodoljubovem« članku o Renanu, in 3. da so bile njegove trditve o amerikanskih duhovnih resnične. Vse tri trditve so napačne. Prve trditve ne podpre z nikakim dokazom. Izjavljamo, da dotičnega listka ni pisal preč. gospod Benkovič, da sploh ni z njim v nikakej zvezi. Tudi z drugo trditvijo S. K. ni srečnejši. Trdil je namreč v predzadnjem »Rodoljubu«, da katoliška cerkev kruto zadene duhovnika, kateri »gre predaleč«, in v dokaz temu navedel Renana. Mi smo moža uljudno vprašali, kedaj je bil Renan duhoven katoliške cerkve. S. K. nam odgovarja uprav klasično: »,Renan Ereveste, imeniten francoski orijentalist, rojen 27. februvarija leta 1823 v Treguieru, pisatelj v vse glavne evropejske jezike prestavljenega »življenja Kristusovega«, se je šolal v katoliškem du-hovenskem seminaru v Parizu. Pozneje pa je du-hovensko službo opustil.' Tako sem bral v nekem uvodu k jedni njegovih knjig.« Kajneda, dragi bralec, v »nekem« uvodu k »jedni« Renanovih knjig, to je zelo dobro? S. K. hoče menda bralca preveriti, da je prebral nebroj uvodov k Renanovim knjigam, teh knjig samih pa grozovito veliko, najbrže več, kot jih je Renan spisal. O ti učenjak ti 1 Toda ad rem! Kedor se »šola v katoliškem duhovenskem seminaru« bodisi v Parizu ali kjerkoli, zato še ni duhoven katoliške cerkve, Renan ni bil nikdar duhoven katoliške cerkve. Tudi mi vemo in smo vedeli, da je bil Renan gojenec se-minara St. Sulpice. Ali mi tudi vemo in smo vedeli, da je iz tega seminara izstopil leta 1845., torej komaj dvaindvajsetleten mladenič, še predno so se mu podelili višji redovi, ki so potrebni, da postane človek duhovnik, kar morda ve tudi S. K. Mi tudi vemo, da bi gotove vrste listi, tisti namreč, katere čisla S. K., Renana nikdar ne prištevali »imenitnim orijentalistom«, da ni spisal »življenja Kristusovega«. Koliko znanstveno vrednost pa ima ta knjiga, uvidi se takoj, ako le nekaj stavkov navedemo iz nje. Renan piše : »Krst Jezusov je najbrže mitičen. Najbrže so prerokovanja Jezusova izmišljena. Mogoče, da sta se Jezus in Janez Krstnik poznala še pred krstom Jezusovim. Mogoče, da je Jezus stanoval v Ka-farnaumu v hiši Petra. Najbrže je povest o pro-bodenju Jezusove strani izmišljena« i. t. d. Najbrž, mogoče, to je pač učenost, ki more zadostovati najbrž in mogoče dandanes še S. K—u, drugim pa že davno ne. Mnogo lepše je še, kar piše S. K. v pod-krepljenje svojih trditev o amerikanizmu, katerih neutemeljenost smo pokazali v listku, ki jo raz-togotil g. S. K. »Kar sem pisal v »Rodoljubu« o duhovenski demokraciji v Ameriki«, pravi, »o Ire-landu in Keane in papežu, bral sem v nekem spisu italijanskega prof. Giuseppe Fiamingo . . Ta profesor . . . živi v Rimu blizo Vatikana«. V »nekem« spisu, to je zopet neizmerno dobro, kajneda ? Ta prof. Fiamingo mora že strašansko blizo Vatikana stanovati, ker pripoveduje, da sta Ireland in Keano — »kardinala«, kar jc povse neresnično. Z ozirom na resničnost te trditve mora še vse bolj resnično biti ostalo, kar piše ta imenitni »profesor«. S takimi možmi je n r a v n e ga, zvestega Bogu in vladarju. Vse, kar storimo, pa storimo tako rekoč proti volji naše domače uprave. Boj proti verski brezbrižnosti, proti liberalstvu, proti socijalni demokraciji ima tu ne samo neme gledavce, marveč često naravnostne nasprotnike. Puhlice, ki jih je nagromadilo židovsko libe-ralstvo proti katoliški cerkvi in jih izdajalo pod naslovom »boja proti klerikalstvu«, bo domače v naši upravi in njeno delovanje se, kjer le more, krije s tistimi, ki oznanjajo boj proti duhovstvu. Evo! To so razlogi, zakaj ne pridemo dalje. Vsako drugo stališče, s katerega se presoja naša politika, je prenizko in premalostno. Kar je pametnih mož na Slovenskem, jih prosimo, naj se povspno na to stališče, in potem bodo gotovo iz-poznali, da je politika, ki jo mi zagovarjamo, jedino prava. Mi sodimo namreč : prave slike o položaju našega naroda osrednja vlada po ti poti, po kateri sedaj hodimo, ne more dobiti; zato pa tudi ne more dobiti pravega vestnega interesa, da bi ugodila našim zahtevam. Zakaj ne, pojasnuje naš današnji članek. Državni zbor. Dunaj, 21. oktobra. Vsak dan drugo vreme! Zadnje dni zopet pada živo srebro v političnem barometru. Na javnem odru igrajo komedijo, za kulisami pa splet-karijo razne intrige. Že nad tri tedne zboruje državni zbor, a danes še ni vidnega vepeha. In ravno isti, ki najbolj naglašajo potrebo resnega dela, tratijo čas s praznimi stvarmi. Tako so že 14 dnij na dnevnem redu cesarske naredbe glede proračunskega provizorija. To priliko zlorabljajo levičarji, da zlivajo žolč nad desnico in vlado. — Včeraj je Stojalovvski v veliko zabavo in posmeh opozicije nad dve dolgi uri opisaval Bvoje nomadsko življenje ter pravil grozne »roparske povesti«. Gotovo ni vse v najlepšem redu v Galiciji, toda s svojim govorom je včeraj Stojalovvski vzbujal le pomilovanje, da ima poljska ljudska stranka takega voditelja. Sam hoče biti mučenik, a jo v istini klativitez, ki išče raznih neprilik. Mož živi v trdni misli, da država in gališka oblastva nimajo druge skrbi, kakor da njega uničijo, in ž njim jedinega prijatelja in rešitelja poljskemu ljudstvu. Koder je Stojalovvski do včeraj imel še kaj simpatij, jih je zgubil. Levičarji so mu z raznimi klici stavili zanjke, v katere se je lovil. S svojim romanom je stratil malone vso sejo, in tako debata o provizoriju ni bila končana, ker generalna govornika dr. pl. Hofmann in dr. Herold govorita šele v torek. Jednako dolgočasna je debata v nagodbenem odseku. Levičarji uganjajo s svojimi govori ob-strakcijo. Namen je jasen, zavleči hočejo obravnave, da nagodbene predloge letos ne pridejo v na vrsto v plenumu. Izdali so bili parolo, da ho- vsaka polemika nemogoča. Gospod S. K. krčevito išče raznih »profesorjev« in drugih virov svojim trditvam. Umni možje, kateri učijo pse, da skačejo in se prekucujejo, da hodijo po konci i. t. d., možje, kateri celo vihrave in nestalne sit venia verbo bolhe privedejo do tega, da znajo vleči voziček in plesati, ti umni možje pridevljejo si tudi na lepakih, s katerimi opozarjajo na svojo umetnost, visokodoneče naslove: kavalijere, profesor i. t. d. Kaj, ko bi S. K. še katerega izmed teh vprašal za svet in ga porabil nam nasproti kot vir? Vse je mogoče. Sploh, kedor ne gre proti nam »klerikalcem«, je gospodom vsak vir dober, vsak »špeh« jim je dosti učen. Prepričani smo, da še učakamo čas, ko bodo poglavitni viri vsem proti nam naperjenim »učenim« razpravam »Delavec«, »Svoboda« in — Rok Drofenik. To nas bodejo takrat posekali! In, kar je veliko vredno, z domačim orožjem. Ne bode treba francoskih, italijanskih, seveda na nemško prevedenih, in pa izvirnih nemških socialističnih bro-šuriu. Kar jo slovenski um —• prevedel tacega v milo materinščino, to bode vir tem učenjakom. Priporočamo torej te vire toplo gospodu S. K. \Yarum denn in die Ferne schvveifcn, Sieh, das Guto liegt so nah ! čejo opustiti obstrukcijo nasproti nagodbi do druzega branja, pri katerem morata vlada in večina pokazati barvo. To se je zgodilo. Drugo branje v odseku se je že pred tednom pričelo, vlada je označila svoje stališče. Finančni minister je izločil užitninske davke od piva in žganja, obljubil nižjo kvoto ter dal razumeti, da se vlada ne bode upirala primernim premembam. Posamezni govorniki desnice bo izjavili, da morajo v nadrobni razpravi zahtevati potrebne premembe. A s tem levičarji niso zadovoljni. Ponavljali so razni govorniki že dvakrat in trikrat jedno in isto z drugimi besedami, a še vedno je Oglašenih nad 20 govornikov, kateri hočejo govoriti. V vsaki seji govore k večjemu trije govorniki. — Na vrsto pride tudi dr. Lecher, ki zatrjuje, da bode govoril skozi dve seji. A večina si ne more pomagati, ker za odsek ne velja določba poslovnega reda za zbornico, ki dovoljuje predlagati konec debate. In če bode v jednem tednu končana generalna debata, prične se stara pesem v treh pododsekih pri nadrobni razpravi. Zato gineva upanje, da levičarji resno mislijo z nagodbo, pač pa raste prepričanje, da opozicija uprizarja tiho obstrukcijo. Množe se glasovi, da vlada že začetkom meseca novembra zaključi državni zbor. Kalejdoskop, vsak dan druga podoba položaja. Kvota Danes bo dobili člani avstrijske kvotne deputacije novo poročilo o kvoti, katero je sostavil poročevalec Beer. Po njegovem novem računu bi morala ogerska kvota znašati 39-232%, — avstrijska torej 60768. Beer tako računa: Direktni davki v Avstriji so v deBetletju od 1886 do 1896 znašali 1.078,215.140 gld. Po odbitku upravnih stroškov, dohodninskega davka avstro-ogerskega Lloyda in pridobninskega in dohodninskega davka c. kr. državnih železnic je znašal čisti dohodek direktnih davkov 1.062,886.472 gld. Čisti dohodki indirektnih davkov pa so znašali 1.849.675.102 gld. skupaj vsi dohodki 2.912,561.574 gld. Nasprotno pa so dohodki direktnih in indirektnih davkov na Ogerskem v zadnjem desetletju nagodbe znašali 1.830,801.248 gld. Na podlagi teh čistih dohodkov in 2% praecipua na račun vojaške granice znaša ogerska kvota 39 2%. Slovenci in hrvatsko državno pravo. Pod tem naslovom prinesel je »Obzor« od torka sledeči članek : »Izjave slovenskih zastopnikov na Trsatu in članek »Slovenca«, kojega smo včeraj priobčili, morajo vzradostiti vsako hrvatsko srce. Naj nam bo dovoljeno povedati-, da smo zlasti mi občutili neko opravičeno zadovoljstvo. Pred nekaj leti — bilo je to menda leta 1890 — je praška »Politik« prinesla članek, v katerem je pod naslovom »Ilirija« zagovarjala jedinstvo hrvatskih in sloven- Popotni listi. (Jos. Lavtižar.) VI. Mtinstcr v Švici 3. avg. 1898. Velikansk pogled se odpre pri vasici Trafoi. Okrog in okrog te obdajajo sneženi orjaki: Signal-kogel 2771 metrov, Madatschspitze 3432 metrov, Monte Cristallo 3462 metrov, Trafoier Eiswand 3553 metrov, Thurwieserspitze 3641 metrov. Očak Ortler se še ne vidi, a videli ga bodemo pozneje. V tej grozoviti prirodi je postavila človeška roka velikansko poslopje »Hotel Trafoi«. Načrte je izdelal dunajski arhitekt Oton Schmid. Za ptujce je odločenih 130 sob, posebej so še: obednica, kavarna, igralna in konverzacijska soba. V poslopju je poštna in telegrafična postaja, zdravnik, lekarna, kopališče, pekarija in perilnica. Tukaj je poletensko bivališče avstrijskih in inozemskih bogatašev, mlade gospice in postarne matrone se iz-,prehajajo po gladkih stezicah, omehkuženi otroci skačejo po zelenih tratah, služabniki v frakih in kravatah čakajo povelja, natakarice v baržunastih krilih in svitlobelih predpasnikih šume po parketu. Kaj sem si mislil jaz? Ti ljudje ne urno, kaj je pomanjkanje in koliko je vreden košček kruha. Živeči v obilnosti ne vedo, kako se zasluži novčič v sragah težkega dela. Vse jim mora streči in ko skih dežol, ki so danes v Avstriji. Mi, strinjajoč se s to mislijo, dostavili smo, da taka politična celota vender še ne moro biti vrhovni idejal ni Hrvatov, ni Slovencev. Zjedinjenje vseh hrvatskih in slovenskih dežel s središčem v Zagrebu v jedno samostojno državno skupino, — to mora biti vrhovni cilj, za katerim nam je težiti. V domoljubnih slovenskih krogih naš članek ni bil najugodneje vsprejet, če ne drugo, vsaj reklo se je, da je času neprimeren. Danes zmaguje misel, katero smo mi takrat branili in zagovarjali. Včerajšnji članek »Slovenca« je v tem oziru nepobitne stvarnosti in je v stanu, vsem slovenskim naporom udariti novo smer. Velika znamenitost izjave slovenskih zastopnikov na Trsatu in »Slovenčevega« članka obstoji zlasti v tem, ker so s tem vsprejete slavne tradicije naših narodnih bojev in upamo, da se ne bodo več opustile. Ničesar nočemo reči o tem, kar pravi »Slovenec« tako kratko in jedrnato o pravu Hrvatske do neodvisnega državnega življenja. — Ta točka hrvatskega narodnega programa, raztolmačena in razjašnjena tako avtoritativno in tako nepobitno v onem delu adrese iz 1. 1861, ki ga je sestavil pokojni dr. Rački, in v razpravah kraljevinskega odbora iz 1. 1806, a da se ne spominjamo znanstvenih del naših zgodovinarjev, zlasti Kukuljeviča, llačkega, Smičiklasa, se nikoli ni prezirala, če tudi se iz razloga zdrave politike ni vedno izražala z isto odločnostjo in v istem obsegu. V tem trenotku je znameniteji drugi del »Slovenčevega« članka. Tu je bilo sem ter tje marsikaj neodločnosti z ozirom na razvitek političnih dogodkov, in se je povdarjalo samo moralno in kulturno jedinstvo. Sedaj se postavljajo Slovenci zopet na staro stališče ne samo kulturne jedinosti, katere najsijaj-neji zastopnik je brez dvoma Stanko Vraz, temveč zahtevajo najodločneje i politično jedinstvo, in v političnem jedinstvu s Hrvatsko iščejo tudi zase najuspešnejšo oporo. To bode brez dvoma vplivalo tudi na Hrvate, kateri, če bo bili v tem oziru hladni, so bili zato, ker niso hoteli zadeti občutljivost Slovencev, kakor da bi se jim morda hoteli ponujati. — Danes ni več vzroka temu oziru, ali, če se hočemo izraziti drugače, tej bojazni. Da je hrvatsko - slovensko jedinstvo stara točka narodnega programa, nam ni treba dokazovati. Grof Janko Draškovič v svoji »Disertaciji« iz 1. 1832, ki obsega navodila hrvatskim odposlancem, pravi, kako celokupnost domovine zahteva, da se združijo Hrvatska, Dalmacija, Bosna, Kranjska, Štajerska in Koroška. Pesem, ki se je prepevala v domovini med tem, ko so se odposlanci borili v saboru, veli: »V kolu jesu vsi Hrvati — stare države; — Staroj Slavi verni svati — z Like, Krbave, — Kranjci, Štajer, Korotanci — i Slavonija, — Bosna, Srbiji, Istrijanci — ter Dalmacija.« V pozivu za »Danico« 1. 1836 Gaj pride na vrsto račun, tedaj imajo na razpolago mastno denarnico v žepu. A za reveža v taki to-varšiji ni prostora. Strežniki so vžigali električno luč po sobanah, ko ostaviva z Vrščajem to razkošno družbo. Težko bi dobila kot plebejca prijetne zabave med magnati. Noge so že utrujene in mrak se vlega na zemljo. Počasi stopava po cesti, ki se vspenja v mnogih ovinkih višje in višje proti vrhu. Okolica postaja vedno bolj divja. Navpične steno štrlijo v zračne višave, hladen veter pihlja od ledenikov, prepadi zijajo pod cestno ograjo. Taka je pot čez » St i 1 fse r j och «. Kmalu prideva do ' spominka, kjer je pahnil bogati Anglež Tourville leta 1876 svojo ženo v globočino. Mislil je, da se je iznebi na lep način, češ, ponesrečila je sama. Okrajno sodišče v Meranu ga je oprostilo, toda na Angleškem je dobil 20 let zapora. Pozno v noč sva dospela na Franzenshohe (2188 metrov). V gostilni je veliko ptujcev, zato sva zadovoljna z zasilnim prenočališčem. Še vesela sva, da so nama vsaj na tleh postlali. Danes smo bili zgodaj po koncu, ker je še dve uri do vrha. Nekaj Nemcev »iz rajha« koraka pred menoj s sakom v roki. To so špecija listi za melulje. Že sinoči so govorili o njih, da so radi vsedajo na sneg in da se dobe najložje pri solnčnom vzhodu. Kakošno veselje, ko je zaplenjen kak krilatec in spravljen v škatlici! Cesta se pravi: »Ta Evropina lira je Ilirija na tri vogle med Skadrom, Varno in Beljakom osnovana. Od-vite, neubrane strune na tej liri so : Koroška, Gorica, Istrija, Kranjska, Štajerska, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Dubrovnik, Bosna, Črna gora, Hercegovina, Srbija, Bulgarija in dolnja Ogerska.« Tudi hrvatski sabor od 1. 1848 z členom XI. želi ožjo zvezo s slovenskimi deželami. Ko je bila proglašena ustava, sprejeli so brv. rodoljubi zbrani okolu Strossmayerja, tudi točko o narodnem jedinstvu. Kdo ne ve, koliko znamenitega je gtfkoril in Btoril Strossmayer v tem oziru, kdo ne pozna ve likih ciljev, za katerimi je stremil, ko je snoval kulturne zavode, kakor ognjišča in semenišča jedinstva ? No, predaleč bi nas zapeljalo, ko bi hoteli navajati in citirati, začenši od glasovitih be-sedij Ivana Kukuljeviča v banski konferenci, do naših člankov o priliki otvorjenja gledališča v Ljubljani in celjskih svečanostij. Dosti nam je, ako opozorimo na izjave pri otvorjenju vseučilišča in na govor Račkega v Ljubljani pri Bleivveisovi svečanosti. Govori slovenskih zastopnikov na Trsatu in članek »Slovenca« spadajo brez dvoma med naj-znamer.iteje izjave vsled političnega momenta, ob katerem so izrečene, in zavoljo tega, ker ob tej priliki govori cela stranka. Kakor so ta stranka tudi razlikuje od druge, vender smo prepričani, da njene izjave v tem oziru ne bodo našle odpora ne pri Hribarju, ne pri Tavčarju, in da to točko smemo opravičeno smatrati kot vzajemno točko vseh narodnih slovenskih strank. Danes torej ko bi se hvala Bogu Slovenci radi naslonili na Hrvate in govore nekako iz srca Hrvatov, dolžni so ti svojemu čuvstvu, svojim težnjam in svojim načelom, da, narodne zahteve slovenskih bratov tem krepkeje podpirajo in da se zjedinimo v delu za skupni cilj jedinstva celega naroda in njegove svobode. Slovenci so s svojo borbo proti nemštvu očarali ves slovanski svet. če tudi malobrojni, izpostavljeni tolikim nevarnostim in poskušnjam, uprli so se nemškemu navalu in kakor vrla in hrabra predstraža rešili so ostalo južno slovanstvo. No i oni v borbi proti Nemštvu i mi v borbi proti drugim nasprotnikom smo prišli do prepričanja, da nam je v državnem jedinstvu okolu bratske matice ne samo rešitev proti sovražniku, temveč tudi glavni pogoj raz-vitka, napredka in svobode. In največjega pomena je, ker so slovenski zastopniki to izrekli v očigled zmešnjav, ki se gode v monarhiji, ter preobrata, kateremu smo priča. Vse, kar je hrvatsko in slovensko, se mora združiti v jedno hrvatsko državno samostojno skupino. Delajmo torej : Slovenci nas poživljajo in dajejo nam vzgled. Dokler ne pride dan, da bodemo jedini politično, bodimo jedini. po kulturi, srcu, težnjah, delu, z jedno besedo : po duhu. — Soliciti servare unitatem s p i r i t u s , pravi sv. Pavel. Prisvojimo si besede velikega apostola. Spomenica za vseučilišče. (Dalje.) Spomenica. Ako se torej kdaj hoče čedalje večja potrebščina pri posvetni inteligenci, poslujoči v Slovencih, normalno pokrivati, je neobhodno potreba, da se omogočijo slovenski mladini visokošolske študije v ožji njeni domovini, to je v Ljubljani. Zakaj prav nič drugega ni krivo tako pičlemu, odnosno malo vspešnemu obisku vseučilišč od strani Slovencev, kakor jedino le to, da znatna njih večina nikakor ne zmore stroškov za življenje na Dunaju ali v Gradcu, da celo večkrat no zmore niti potnih stroškov tja. To se tudi v zadnjem desetletju ni čisto nič izpremenilo, dasi se je število slovenskih abiturijentov potrojilo in tudi početvorilo v primeri s prejšnjimi leti. Uverjeni smo pa, da, ko se ustanovi vseučilišče v Ljubljani, se bodo sedanje število slovenskih visokošolcev, ne vštevši teologov, podvojilo in bode tudi število absolvirancev primerno, odnosno polagoma ustrezajoče taktičnim potrebam ne le slovenskega naroda, nego tudi državne uprave. Ali ni tukaj naravnost dolžnost kompetentnih faktorjev, storiti, kar je jedino prikladno, da so reši najboljši duševni kapital za življenje, za domovino in državo? Nujno potrebna pa je univerza za slovenski narod tudi vsled zahtev, katere po naravnih in državnih zakonih sme in mora staviti do javnih organov in vseh, ki so ž njim v neposrednji dotiki v jezikovnem pogledu. Tu ne gre samo za uveljavljenje ustavno zajamčene enakopravnosti slovenskega jezika, temuč za sigurnost bistvenega sredstva, s katerim se vršijo funkcije pravosod-stva, šolstva, državne in javno uprave sploh. In sigurnost tega sredstva, namreč v Slovencih slovenskega jezika, je moči dobiti le tedaj, ako si zlasti bodoči uradnik obenem s strokovno vedo in v njej sami prisvaja tudi narodov jezik. Popolnoma nenaravno je, da se mora mladež za časa svojih višjih študij ločiti od materinega jezika, ko ga vendar, dovršivši študije, zopet potrebuje prav v ta namen, da plodove svojih študij praktično uporablja. Tem večja nesigurnost v občevanju z narodom pa mora nastati pri tistih, ki se le za silo nauče narodovega jezika in sicer posebej, a ne da bi se seznanjali ž njim v vedi sami. Ako se hoče — to je pač sveto pravo našega naroda in pogoj za negovanje najvišjih interesov —da se bode po uradih, v šolah, v javnem življ enj u sploh pravilno slovenski uradovalo, odnosno poučevalo, sploh pravilno z narodom ravnalo, tedaj vije v serpentinah ob skalovju in peščenih goli-' čavah. Semtertje še poganja kaka bilka ali planinska cvetlica. Debele snežene plasti leže na levi in desni, slednjič stojimo na vrhu prehoda 2760 metrov visoko. To je približna visočina našega Triglava! V kraljestvu večnega snega nas pozdravljajo bobneči plazovi, ki se razlegajo kakor grom o nevihti. Stilfserjoch (Monte Stelvio) je najvišji cestni prehod v Evropi. Ime je dobil od tirolske vasice Stilfs, ki leži v njegovem podnožju. Jako umetna cesta, na nekaterih krajih celo 15 korakov široka, je bila delana v letih 1820 do 1825. Stavbo je vodil inžener Donegani. Daljave ima 53 klm. in veže dolino Vintschgau z dolino Adda v Piemontu. Na avstrijski strani šteje 48 ovinkov, na laški 38. Da bodeš imel kratek podatek o cestnih prehodih, sostavil sem sledeči pregled od najnižjih do najvišjih: 1. Koren (sKranjskega na Koroško) 1071 metrov. 2. Predel (s Koroškega na Goriško) 1162 » 3. Jezerski Vrh (s Kranjskega na Koroško).......1218 » 4. Brenner (sredi Tirolov) . . . 1362 » 5. Ljubelj (s Kranjskega na Ko- roško) ........1370 » 6. Simplon (iz Švice na Laško) . 2009 » 7. Mont Ceniš (s Francoskega na Laško)........ 2084 » 8. Sv. Gotthard (sredi Švice) . 2114 » 9. Mali sv. Bernhard (s Francoskega na Laško) .... 2188 » 10. Bernina (iz Švice na Laško) . 2330 » 11. Furka (iz doline Rhone v do- lino Rhein \ Švici) . . . 2436 » 12. Veliki sv. Bernhard (iz Švice na Laško)....... 2472 » 13. Stilfs er Joch (iz Avstrije ' na Laško)...... 2760 » Poglejva sedaj še najvišji vrhunec v Avstriji. To je mogočni Ortler, ki se dviguje 3905 metrov nad morjem. Na širokih ramenih, kakoršna mora imeti tak kolos, sloni tumpasta piramida. Okrašena je z ledenim diademom. Dobro se razloči ozka snežena stezica, ki pelje od Pajer-jeve koče tje gori, kjer se šopiri Goliiat v svojem ve-ličastvu. Gorje plezalcem, ako nimajo izkušenih vodnikov, zanesljive stopinje in ugodnega vremena ! O te grozne pečine ! Za mene niso mrtvi, ampak živi svedoki vsemogočnosti Stvarnikove. Toda posloviti se moram od nebodotičnih višin in zapustiti cesto, ki vodi ob reki Addi v solnčne livade Lago di Como. V treh urah sem prehodil samotno dolino Muranco ter došel po kozjih potih z oteklimi nogami skozi Santa Maria v trg Milnster v Švici. Milnster spada v kanton Graubiindten in v škofijo Chur. Ljudstvo govori reto-romanski jezik, le po gostilnah in poštah zna kdo nemški. (Dalje sledi.) treba uvesti slovenska vseučiliška predavanja vsaj za najvažnejšo, v praksi upotrebljevane discipline. V ta namen pa treba slovensko akademično mladež koncentrirati ste m, da se za njo osnuje posebno vseučilišče. Da bi takšno vseučilišče ne imelo razmerno dovolj slušateljev, se ni treba bati, in to tudi tedaj ne, ako vpoštevamo samo kontingent iz slovenske narodnosti. Število srednješolskih naših dijakov raste očividno od leta do leta in mora rasti, dokler narod vidi, koliko je za inteligenco še prostega polja doma in v južnih krajih Avstrije. Letošnjih slovenskih abiturientov se šteje najmanj 170. Za bodoča leta se jih po pravici proračunja povprek na najmanj 200, torej za štiri leta na 800. To je najboljše jamstvo za jako povoljen obisk novega vseučilišča že od strani Slovencev samih in bodi tudi, da bi za prvo obsezalo le bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto. Zakaj če jih tudi od rečenega števila odštejemo največ 130 za bogoslovnice izvun Kranjske, kakih 100 pa za medicince in ostale, ki bi študirali na drugih univerzah ali si izbrali drugačen poklic, tedaj jih vendar ostane še za domačo univerzo — nevštevši izredne slušatelje — okolo 570 rednih slušateljev, kontingent torej, ki že sam na sebi v primeri z univerzo v Črnovicah in z mnogimi izvunavstrijskimi univerzami popolnoma opravičujo trošek. Prezreti pa ni, da bi v vseučilišče s slovenskimi predavanji pohajali tudi dijaki nemške, hrvatske in italijanske narodnosti s Kranjskega, odnosno iz sosednih pokrajin in to v lastnem interesu, da se seznanijo z jezikom, kojega treba za prakso med Slovenci in koji jim pomaga tudi pri službovanju mej istrskimi in dalmatinskimi Hrvati. Za toliko se zviša zgoraj omenjeni osnovni kontingent. Taka univerza v Ljubljani bi imela torej veliko privlačno silo ter bi producirala neprimerno več inteligence za naše južne dežele, nego li so to v stanu sedanja vseučilišča v Gradcu, na Dunaju i. t. d. Da bi radi tega inteligence narastlo preveč, se ni bati. Lepo število bodočih let bo moralo poteči, da se pokrije občutni nedostatek jezikovno kvalificirane inteligence že samo v večkrat napominjanih južnih deželah. Naposled pa tudi treba ni, da bi naraščaj, prihajajoč iz ljubljanske univerze, bil omejen le na te dežele. Že sedaj se naši visokošolci baš radi jezikovne usposobljenosti vabijo v Bosno in Hercegovino, kjer ie tudi že več naših rojakov po javnih službah, da jih tembolj primanjkuje v ožji naši domovini. Glede na to bi vseučilišče v Ljubljani izpolnjevalo zopet eno nalogo več — kakoršne drugo ne more — in to nalogo, ki se popolnoma krijes kulturnoin d r ž a v n o - p r a v n o misijo našelj u b e A v s t r i j e. i . i " i —w « i «... . i ,, Srednm včerajšnja temperatura'11 0°, za 1-6" nad normalom Tržne cene v Ljubljani dne 22. oktobra. gl. kr. gl-lkrl PSenica, m. st. . . 9 50 Špeh povojen, kgr. , — 71 Rei..... 7 50 Surovo maslo, „ . — 90 3! Ječmen, „ . . , 7 — Jajce, jeduo . . . _ Oves, „ . . . 6 30 Mleko, liter . . . _ 8 Ajda..... 10 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 50 Telečje _ 62 Koruza, „ . . . 6 40 Svinjsko _ 6K Krompir, „ , . , 2 70 KoStrunovo „ _ .36 Leta, .... 12 — Piščanec .... _ 42 Grah, „ . , . 10 — Golob..... _ 15 Fižol, „ . . , 10 — Seno, m.stot . . 1 78. Maslo, kgr. . . Mast, „ . . 1 — Slama, „,,... 1 50 _ 75 Drva trda, 4 kub. m. 7 Špeh svež, „ , . — 08 „ mehka, 4 „ „ j 5 20 Vsebina 20. zvezka 1898: Mihael Verne. (Spisal J. Benkovič) — Jesenski sliki. (Zložil Anton Medved.) — Z doma. (Spisal Ivo Trošt. — Konec) — Volja in nevolja. (Slika iz življenja v pismih. Spisal Velimir. — Dalje.) — Iz našega kota. (Povest. Napisal Podgoričan. — Dalje.) — »Belim menihom« v pozdrav. (O priliki otvorjenja stiske opatije. Zložil M. O.) — Pesmi samotarja. II.. III., IV., V. (Speva Fr. Ks. Meško.) — Naše modroslovje. (»Zvon-u« za odgovor spisal dr. Fr. L.| — Slovanska liturgija pri Južnih Slo-venih. (Povcstne črtice. Poleg M. Mesiča, S. Ljubica i. dr. sestavil Andrej Fekonja. — Dalje.) — Sožiganje mrličev. (Spisal dr. Fr. L. — Književnost: Ruska književnost. — Razne stvari: f Anton Cej. — Na platnicah: Pogovori. — Slike: Mih. Verne. — Stiskanje mošta (Risal A. Koželj.) — Pri kopi. (Risal J. Grobar.) — »Dose« v Kajiri (Jahanje po telesih dervišev.) — Madona. (Slika G. Blaas.j m Primarij dr. V. Gregorič se je vrnil 7412-2 in ordinira zopet ob navadnih urah, od 2.-4. ure popoldne. B Naznanilo. ODiraje se ua priporočilo v .Škofijskem Listu" štev. II. t. 1. ponudimo letošnje 663 31 izvrstno vino vsem prečast. gg. cerkveuim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cenah: 1. Mašno vino.....hktl. gld. 30. 2. Naravno namizno vino . hktl. od gld 20 do 25 Večjim odjemalcem bodisi mašnih ali drugih vin cene po dogovoru. Zadruga postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini. Na|oian|ša kvautiteta pod 1, 2, je 56 litrov. — (Vr ''njo loco Postojina do preklica. vipavska vinarska zadruga. Alojzij Tečaj izdelovaleo pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 15 43 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne gjinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. I. zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, 86 priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarno 588 16 opeko vseh vrst že razžagana in razcepljena, pošilja v katerikoli množini po želji na dom G. Tonnies 736 3-2 v Ijubljani. trboveljski premog: ako se naroči 50 Klgr. . . . 56 kr. 500 „ skupaj 54 „ 50 Klgr. 1000 ,52 » » n gESf" Prodaja se v plombovanih vrečah. "iSJE Voz premoga s kolodvora na mitnici telitan k 50 Klgr. po 50 kr. in plača za vago. 737 2-2 Sode prodaja različno, mnjlme in volilce, stare in nove J. Buggenig, sodarski mojster, 717 3-3 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani. tno ne] zahtevajo in ..h tžvjr>i« zavoj:;. 19 15-13 Njega svetost Bil trji L«W \ sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi .u g lekarnarju G Pieeoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice 580 9 1 tinkture za želodec W in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 pode-| lili naslov „dvornl založnik Njihove svetosti" 2 s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb ■ Njihove svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bo-lehavim Piocolljevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Pieeoli, lekarnar pri ,Angelu' v Ljubljani na Dunajski eestl. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škat-Ijah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. vr., po 24 steklenice za gld. 2 40, po 36 stekl. za gld. 350. po 70 stekl. za gld. 6-50 (poštni paket ne črez 5 kil težak), po 110 za gld. 1030. Poštnino mora plačati p. n. naročnik. 3 <91 S i Trgovskega učenca, ki je dovršil vsaj dve realki ali gimnaziji, vsprejme se takoj. 742 2-1 Kje, pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. Jamčeno pristni Ilire in talite (jagodovee) 3-3 se dobiva pri tvrdki Kham & Murni k. 100 flO 300 ft na meseo lahko pošteno uisluii sleherni ter povsod brez zgube. ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe ca Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII Oautschegasse 8 584 10 7 353 10 Krojaška tvrdka v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 Jos. Rojina se priporoča čast. duhovščini in si. občinstvu v izdelovanje modernih in finih oblek po najnovejšem francoskem in angleškem kroju iz modnega, trpežnega blaga, katerega ima v veliki izberi v zalogi. Cene delu in blagu primerno nizke. Izvrstna desetletna praksa, kojo sem si pridobil v Parizu in Londonu, omogoča mi, da zadovoljim vsestransko tako ozir elegance in vkusa, kakor glede točnosti in solidne izvršitve. Priporočam se prav uljudno v znatna naročila ter beležim velespoštovanjem Zavod za 320 26—13 umetno slikarstvo na steklu. B. ŠKARDA 727 (3-2) Jos. Hoji/na, krojaški mojster K sezoni K sezoni Sedemkrat odlikovan s prvimi nagradami. Specijahii zavod za slikanje na cerkvena okna v vsakem slog-u in izdelavi. v BRNU. Ceniki, troškovniki, načrti, skice in vsakoršen strokovni nasvet brezplačno. je najboljši in najčistejši primeseh h kavi ! Pestite gospodinje! 221 00-31 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na 1PT troccvne puške ^b katere izdelujem sarno jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem FRAN SETOlK 564 20.10 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. FE L1X TOMAN kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja $ Reseljeva cesta štev. 6. LJUBLJANA Reseljeva cesta štev. priporoča svoo največjo zalogo 234 30-30 h nadgrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnejših marmorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo ne stavbene kamnoseško delo ^m LV po najnižji .peni. Poscbn.0 priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih umetno-kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd. za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune. Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu- in inozemskih marmorov, :xxxxxxxxxxxxxxxxxooooooooo Zarezano strešno opeko mmmmm (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižanih cenah 227 31 Knez & Supančič tovarna za opeko v Ljubljani. :xxxxx^xxxxxxxxxxxxxx) Blagajna je odprta vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan. — Do 10. ure dopoldan vložene menice se isti dan ob 12. uri izplačajo, odnosno vrnejo. — Pozneje vložene menice izplačajo, odnosno vrnejo se drugi dan ob 10. dopoldan. — V nujnih slučajih dopuščajo se izjeme. 730 3-3 \ * V s v. v ©s s: * \Y ©""'S 'S v f / <5^ V m Razglas. 693 8—4 Vsled sklepa občnega zbora »Družbe meščanske naprave za nastanitev vojakov v Ljubljani« proda se iz proste roke tej družbi lastna tako imenovana „Meščanska vojašnica" v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 21, katera je sedaj oddana za sta novanje privatnim strankam, ter k tej hiši pripadajoča stavbinska parcela št. 250/41 katastralne občine Trnovsko predmestje, ležeča ob Opekarski cesti. Kdor želi kupiti to hišo, ki ima 20 velikih in 16 majhnih sob s pritiklinami vred in stavbeno parcelo št. 250/41, vloži naj svojo pismeno ponudbo pri načelniku te družbe gosp. Fran Trtnik-u v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 1 do dne 1. decembra 1898. 1. Vodstvo družbe meščanske naprave za nastanitev vojakov v Jjjubljani, dne 3 0. septembra 189 8. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX * MF* Prva največja krumska tvrdka. * X X X X X X X Od 1. novembra nadalje: Dunajska cesta št. 6, poleg lekarne Pieeoli. Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevanje brezplačno. Fran Primožič, jermenar in sedlar Sv. Petra cesta34 Jjj n bij a it a. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno izdelovanje jermenarskih in sedlarskih proizvodov, katera okusno, trpežno in ceno izvršuje. Ravno tam je velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnjo in Ježo itd. — Izdelovanje jermen za stroje, mline in zvonove. Poprave se dobro in po ceni izvršujejo. 471 50—30 Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo. X H n x X X X X ar x X X n x X X X X I > IX 11 a j h k a borza. iim Dne 21. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. — kr. Skupni državni dolg v srebru.....100 » 70 » Avstrijska zlata renta 4%......119 » 90 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 101 » 30 » Ogerska zlata renta 4°/0........119 » 8B » Ogerska kronska renta 4%, 200 ... . 97 > 95 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 913 » — » Kreditne delnice, 160 gld. '......351 » 40 » London vista...........120 » 40 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 > 871',. 20 mark............11 » 77 . SO frankov (napoleondorl............9 » 54 » Italijanski bankovci........43 » 75 » C. kr. cekini......................5 » 67 » Dne 21. oktobra. 4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo .... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banjce 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3"/0 . > > južne železnice 5°/0 . > » dolenjskih železnic 4°/„ Kreditne srečke, 100 gld....... 199 gld. — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 » — 165 gld. - kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » 30 158 » 50 » Rudolfove srečke, 10 gld....... 25 . — 195 > 50 > Salmove srečke, 40 gld........ 82 . — 99 » 60 > St. Genois srečke, 40 gld....... 80 . 20 138 » 30 > \Valdsteinove sre":ke, 20 gld...... 60 » — 130 » 50 > Ljubljanske srečke......... 22 . 50 108 > — » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. 154 . 50 113 > _ » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3435 » — 98 > 50 > Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. 413 » — 98 > 20 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . 70 » 25 — > — » 108 > 50 179 > 40 > Montanska družba avstr. plan..... 177 . 50 126 > 70 3 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 171 » — 99 > 50 > Papirnih rubljev 100........ 127 » 75 MERCUR \ l'totlti<*3l