Stev. 170. f LMUBI, v mren fln" 8. avpsia 1522. Leio L ll.)i. Naročnina ■ i za državo SHS: ta oelo leto naprej Dta.120-— sa pol let« H •• m M'— ss četrt leta „ .. „ 30-_ u eo mesec „ .. „ 10'— za inozemstvo t oaiolemo.....Dm. 2'i — mesečno . . , , . „ 18 — s Sobotna lzda]a: s V Jugoslaviji, . . Din. 15 — vlnosemstvu ... „ 35 — Posadim Hlev. 75 por. — Cene inseratom: = Bnostolpas petllna vrsta mali oglasi po K i'— In K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm vi-. Sine po K 8 —, poslani Itd. po K 12 —. Pri vačjem naročilu popust j Izhaja vsak dan izvzemll ponedeljka ln dneva po praznika ob 5. url zjutraj. Mesečna priloga: Vastnlk SKSZ. HT Uredništvo j« t Kopitarjevi nllol štev. S/1U. Boicoplsl se ne vračaj«; netrnnklrana plsmn se ne sprejemajo. Oredn. telet. itv. 50, nprarn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je t Kopitarjevi nI. 6. — Račun peitne hran. llnbljansko it. 650 sa naročnino ln St. 349 sa oglase, ssgreb 39.011, sirajev. 7583, praikelnduna). 24.797 Dr. X. Y.: Zdravstvo in zdravniki v Sloveniji ter centralizem. Malone leto dni se čujejo čedalje glasnejše pritožbe iz naših javnih bolnic o neznosnih in obupnih razmerah v njih, v zadnjem mesecu so pa vse javne bolnice morale skrčiti oz. zaustaviti svoje navadno obratovanje ter se omejujejo le na sprejemanje najnujnejših primerov bolezni ali poškodb. — Vzrok — država ne da sredstev, dasi je ravno pred 3 leti prevzela vse javne bolnice, deželne in okrožne, v svojo upravo. Državni aparat je odpovedal v upravnem in financijalnem pogledu celo v tako važni panogi kakor je narodno zdravstvo. Brezdvomno bi ne bilo prišlo do takih kalamitet v zdravstvu, ako bi bili ostali zdravstveni zavodi kolikor toliko samostojni oziroma samoupravni, saj vidimo, da se maloštevilne zasebne bolnice pri nas vendar za silo vzdržujejo navzlic strašni draginji, in da v Hrvatski, ki si je znala ohraniti na tem polju samoupravo, bolnice poslujejo. Seve, ta očitni vzrok peče naše državotvorne centraliste, ker je kričeč dokaz vrednosti centralistične uprave in ustave. In zato si je glasnik slovenskih centralistov in državotvorcev dr. Kukovec drznil javno resnico postaviti na glavo, trdeč, da ni kriva zdravstvene mizerije centralna uprava, marveč nesposobnost naših upravnih zdravnikov. ^Slovenija je imela samo enega dr. Oražma^, se je glasilo priznanje dr. Kukovca slovenskim zdravnikom, ki so to polivaloR komaj slišnim godrnjanjem vtaknili za klobuk. Nedolžna žrtev tega spora je dr. Krajec, šef zdravstvenega odseka za Slovenijo, mož, ki je po svoji izobrazbi in upravni sposobnosti daleč presegal svojega slavlje-nega prednika. Dr. Oražen je forsiral po-državljenje zdravstvenih zavodov, meneč da jih s tem odtegne vplivom domačih činiteljev, ki se jih je bal. Slovenski zdravniki bo mu ploskali. Žalostno dedščino je prevzel dr. Krajec, ki so ga istotako postavili na ščit slovenski zdravniki. Ker je dr. Krajec v Belgradu dokazoval, da je država, prevzemši bolnice, prevzela tudi dolžnost, da jih vzdržuje, se je zameril navzlic svoji osebni ^državotvornosti« (demokratski mentaliteti) državotvorcem v Belgradu. Zahteval je povsem upravične in samoposebi umevne stvari, toda državni aparat v središču jih ne zmore ne upravno ne gospodarsko. Ni šel dr. Štampar, dejanski voditelj ministrstva za narodno zdravje, pač pa je moral obviseti v zraku našega zdravstvenega odseka šef dr. Krajec. Kako prenese to nezaslišano pljusko naša javnost, t. j naše ljudstvo in prav posebno naše zdravništvo, ki 6i je domišljalo, da si samo svobodno voli načelnika zdravstveni upravi v Sloveniji, nam pokaže bližnja bodočnost. Še hujši je pljuska, ki jo je doživela Slovenija in posebno slovensko zdravstvo v primeru dr. Drobnica. Zdravstveni odsek za Slovenijo je dal tega zdravnika posebej izobraziti za zdravljenje pljučnih bolezni in ga potem nastavil kot zdravnika-voditelja v zdravilišču v Topolšici. Še pred nekaj meseci je ministrstvo za narodno zdravje imelovalo nekega drugega (srbskega) zdravnika na to mesto. Naš zdravstveni svet je ugovarjal. Prišli pt so po ukazu ministrstva v Topolšico ta zdravnik in neki drugi ljudje, bratje in sestre iz južnih krajev kraljevine SHS kot bolniki, izzvali vsled svojih prestopkov proti hišnemu redu in dostojnosti spore s šefzdravnikom dr. Drobničem in na ta način dosegli potom svojih zvez, da je pacijent dr. Savič postavljen za šefzdravnika, dr. Drobnič pa odstavljen in — v preiskavi, ker je hotel vzdržati red, potreben v vsaki hiši, tembolj v vsakem državnem zdravilišču. Zdravnikom se obetajo še lepši sado' vi centralistične uprave. Kakih 100 jih je zaposlenih pri bolniških blagajnah. Glavna bolniška blagajna je sre&io centralizirana. Za zdaj se je vnel spor radi gospodarske strani. Ne bo več dolgo, ko bodo zdravniki okušali sladkosti centralizacije. To zakonu ima namreč pravico nastavljati in odstavljati zdravnike »Osrednji urad za zavarovanje delavcev«, ki je za zdaj v Za- grebu in se bržčas kmalu preseli v Belgrad. Če se bo kateremu zdravniku tam doli kje zdelo, da hi se dalo lepše živeti kje pri nas, treba ho samo potrkati na vrata prijatelja v središču in naš slovenski zdravnik bo ob službo. Če bo hotel ta naš slovenski zdravnik kako službo, morda se mu posreči s pomočjo državotvornih prijateljev katero doseči na meji med srečno osvobojeno Makedonijo in prijateljsko Albanijo; pri nas bodo skrbeli za zdravje ljudstva bratje iz Šumadije. Tako bomo ujedinjeni v bratovski ljubezni v en narod, ne bo več razlike med Slovencem in Šu-madincem! Nas bi ta zdravstvena in zdravniška zadeva ne zanimala toliko, ko bi ne trpelo pri tem naše ljudstvo, ki je urejenih zdravstvenih razmer vajeno in nujno potrebno. Zdravniki so si po našem mnenju zelo mnogo sami krivi batin, ki jim lete po hrbtih in glavah. V svoji naivnosti so se hoteli oprostiti upliva domačega ljudstva, vzdignili na ščit že 1. 1919 centralista dr. Oražna, njega vzpodbujali na podržavljenje vseh zdravstvenih zavodov in naprav, sklepali resolucije in predloge na centralizacijo vsega zdravstva, kar se jim je popol- noma posrečilo. Uspehi se že kažejo, žal, ne samo pri zdravništvu, marveč tudi pri zdravstvu sploh. Naše ljudstvo je pri tem nesrečnem eksperimentiranju z zdravstveno upravo najhujše prizadeto. Slovensko ljudstvo trpi radi teh zlo-ne uprave, toda ljudstvo prestane te občutne udarce in si uredi ob evojem času svoje razmere tudi v zdravstvenem pogledu po svojih lastnih potr bah. Slovensko ljudstvo si hoče samo nastavljati svoje zdravnike in ne mara, da bi primarijem naših, iz slovenskega denarja plačanih bolnic revidiral recepte kak pisar v ministrstvu, ki se je komaj naučil cirilice. Slovensko zdravništvo je pa odločujoči moment prezrlo in se vdalo nekim političnim fantazmagogijam o centralističnem liličnim fantazmagorijam o centralističnem edinstvu. Kako prenese ta razočaranja, kako si opere čast, ki je kruto prizadeta, so važne, a za nas nebistvene stvari. Bistveno pa je vprašanje, kako si pridobi zaupanje slovenskega ljudstva, ki je hotelo svobodno državo in hoče v svobodni državi ohraniti 6voje že zdavnaj krvavo prislužene kulturne pridobitve javnega in ljudskega , zdravstva. išanje konkortfata. Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Danes se je v zunanjem ministrstvu vršila seja komisije za konkordat. Sejo je otvoril minister za vere dr. Krstelj, njemu pa je odgovoril zagrebški nadškof dr. Bauer. Komisija se jo nato konstituirala in je bil izvoljen za predsednika Gjuričič, za podpredsednika dr. Angjelinovič, za tajnika Anic. Komisija bo proučila ves material, ki je na razpolago, nato pa bo stopila v direktna pogajanja z Vatikanom. Sklenilo se je, da se zahteva, da se uvede v celi Jugoslaviji slovanska liturgija. Kakor znano, je bila v konkordatu s Srbijo iz leta 1914 slovanska liturgija dovoljena za srbsko ozemlje. mM sovjetsko Rusijo, Japonsko in Kitajsko. Uradne vesti iz Pekinga poročajo, da sta Japonska in Kitajska stopili v pogajanja z Rusiio. Cilj teh pogajanj je priznanje sovjetske Rusije in obnovitev trgovskih zvez. Finance Rusije, Japonske in Kitajske naj se potom teh pogajanj in sporazuma uredijo, še predno se Evropa okrepi od posledic svetovale vojne. Zastopnik sovjetske Rusije je baje že na potu v Peking, kjer se bodo vršila pogajanja med Rusijo in Kitajsko, nakar bo odpotoval v Tokio ali v Čito, kjer se bodo nadaljevala pogajanja z Japonsko. Kitajska vlada je baje že sestavila program te konference, na kateri se bo predvsem razpravljalo o sledečih točkah: 1. Odstranitev ruskih čet iz Mongolije. 2. Važne koncesije Rusiji na daljnjem vzhodu in kontrola Rusije nad kitajskimi železnicami. 3. Dovolitev Rusiji, da trguje na Kitajskem. Poroča se, da je Japonska že pristala na te predloge in bo s svoje strani dala sledeče koncesije: 1. Odstranitev njenih čet iz Sibirije in drugih ruskih pokrajin. 2. Denarna pomoč Rusiji, za kar dobi Japonska posebne trgovske predpravice. Za sedaj se ne more kontrolirati, v koliko so te vesti resnične, vendar pa je jasno, da bo med temi državami prišlo prej ali slej do popolnega sporazuma na škodo Evrope, ki se nikdr ne bo mogla gospodarsko konsolidirati brez krepkegt sodelovanja z Rusijo. Sfer. Pariš, 7. avg. (Izv.) »Agence Havas« javlja iz Londona: Prva seja konference se je končala ob eni popoldne. Ministrski predsednik Poincare je izjavil napram novinarjem, da so zastopniki zavezniških držav sklenili ohraniti popolno tajnost posvetovanj do zvečera. Ob pol petih popoldne se je pričela druga seja. Pariz, 7. avg. (Izv.) »Temps« pravi v nekem poročilu iz Londona: Zdi se, da je angleška vlada odločena predlagati jutri vrhovnemu svetu, da so mesečna plačila Nemčije v znesku dveh milijonov funtov znižajo na petstotisoč funtov. Ta predlog je angleška vlada baje že predložila repa-racijski komisiji. Pariz, 7. avg. (Izv.) Reparacijska komisija je objavila sledeči »predlog indijskega zastopnika Bradburyja: Na podlagi sedanjega finančnega položaja Nemčije ter uničenja marke je reparacijska komisija mnenja, da je postalo potrebno suspendirati za ostanek leta 1922 vsa iz mirovne pogodbe izhajajoča gotovinska plačila Nemčije v inozemskih devizah. Komisija priporoča zavezniškim vladam suspenzijo vseh plačil na podlagi poravnave pod pogojem, da se izroči za ta plačila od Nemčije predlagana vsota petsto tisoč funtov reparacij-ski komisiji v uporabo za svrho, ki se določi pozneje. Ako zavezniške vlade ta predlog sprejmejo, je reparacijska komisija pripravljena suspendirati obroke, katere bi Nemčija morala plačati iz naslova reparacij v gotovini do konca tega leta. Zneski na ta način suspendiranih obrokov se prenesejo tako, kot se je to zgodilo z obroki, ki so bili odloženi s sklepom komisije od 21. marca tega leta. Radi nujnega značaja sedanjega položaja komisija ni smatrala za potrebno staviti za ta ponovni moratorij za leto 1922 novih pogojev. Potrebno bo pa, da se določi v najkrajšem času znesek, katerega se naj zahteva od Nemčije v letih 1923 inl924. Pogoji za to odgoditev plačil bodo morali biti seveda strožji, kot pogoji za tekoč moratorij. V seji od 3. avgusta je reparacijska komisija s tremi proti enemu glasu sklenila odložiti posvetovanja o tem finančnem načrtu za čas po londonski konferenci. v*'.. Vprašanje princa Jurja. Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Danes ob 0. uri je kraljevič Jurij obiskal predsednika vlade Nikolo Pašičn, ki mu je izjavil da mu bo šla vlada pri njegovih zahtevah na roko in da je odredila ministra Trifko-viča, da uredi z njim .vprašanje apanaže in vse ostalo. Ob 11. uri se je kraljevič ponovno javil v predsedništvu vlade in je dalje časa konferiral z ministrom Trifkovi-rem. Zahteval je, da se mu da apanaža, da bo mogel dostojno živeti, obenem jo izrazil svojo želio, du se stalno naseli v Belgradu: Antanta proti slovanski državi. Sofija, 7. avgusta. (Izv.) Medzavez-niška komisija je včeraj naslovila na bol« garsko vlado kot odgovor na njeno noto od 27. julija dopis, v katerem izjavlja, da se ne more strinjati z od bolgarske vlade že v dveh notah zaprošeno razdelitvijo re-parcijskih vsot na tri leta z zmanjšanjem reparacij skega dolga. Komisija sporoča, da so jo razmere prisilile položiti ureditev vprašanja reparacij v roke vlad treh glavnih držav. Dopis konča z izrazom obžalovanja, da se komisiji kljub njenim naporom ni posrečilo pripraviti vlade do pogajanj na podlagi, ki hi omogočila revizijo zadnjih od bolgarske vlade izraženih želj in eventualnih novih konkretnih predlogov. Nova kriza na vidiku? Belgrad, 7. avg. (Izv.) Včeraj je predsednik demokratskega kluba Ljuha Davi-dovič obiskal Nikolo Pašiča in mu sporočil, da so demokrati sklenili, da kandidirajo na mesto notranjega ministra Krsto Timotijeviea, ker so bili radikalci proti prvotnemu kandidatu Pečiču. Pašič je izjavil, da radikalci proti tej kandidaturi nimajo ničesar, da pa zahtevajo zase mesto podtajnika v tem ministrstvu in so že določili svojega kandidata poslanca Perica. Davidovič je izjavil, da demokrati na to ne bodo pristali, da pa bo on vseeno poročal o tej zahtevi radikalcev svojemu klubu. Tako se obeta že zopet nova kriza vlade, ker v tem vprašanju no ho popustila zlahka nobena stranka. Politična pogajanja med Jugoslavijo in čehoslovaško. Belgrad, 7. avg. (Izv.) Še tekom tega tedna odpotuje ministrski predsednik Ni-koa Pašič v Marijine Lažne na Češkem, kjer se sestane z dr. Benešem. Med njima se bodo vršili dogovori o podaljšanju če-škoslovaške-jugoslovanske pogodbe, ki poteče 20. t. m. Belgrad, 7. avg. (Izv.) Kralj Aleksander in kraljica Marija odpotujeta 10. t. m. v strogem inkognitu v Marijine Lažne. Olomuc, 7. avgusta. (Izv.) >Češko-slo-s venski Denyk« poroča iz kopališča Luhu-covice, da se sestanejo dr. Beneš, Nikola Pašič in dr. Momčilo Ninčič v tem kopališču, da s tem obenem manifestirajo njegov slovanski značaj. Sestanek državnikov v tem kopališču napoveduje ta list že v prihodnjih dneh. Delno vojno stanje v Italiji. Riin, 7. avg. (Izv.) Agencija Štefani potrjuje, da so se v provincah Genova, Milan, Ancona, Parma in Livorno izročili vsi posli vojaškim oblastem in sicer za toliko časa, dokler red v teh krajih ne bo popolnoma vpostavljen. Genova, 7. avg. (Izv.) V nedeljo popoldne so vdrli fašisti v uredniške prostore socialističnega lista >11 Lavoroc, razbili stroje in zapalili poslopje. Nato so zasedli delavski dom, pri čemer so splezali čez strehe. Zveza mornarjev je fašistom priznala pravico organiziranja. Bolngna, 7. avg. (Izv.) Fašisti so, da maščujejo ustreljenega tovariša, požgali delavski dom. Avstrijska nota velesilam. Budimpešta, 7. avgusta. (Izv.) Mažar-ski uradni korespondenčni urad objavlja z ozirom na konferenco, ki je pričela danes zborovati v Londonu: Avstrijska vlada je 5. t. m. poslala londonski konferenci noto, v kateri slika obupen položaj, v katerem se nahaja Avstrija in povdarja nujnost kreditne pomoči. V slučaju, oe londonska konferenca ne hi hotela pomagati Avstriji v njeni stiski, bosta vlada in parlament izročila vse posle velevlastem. — Na Dunaju se te vesti sicer dementirajo v tej obliki, vendar ne taji vlada, da se je obrnila na londonsko konferenco za nujno pomoč. GRŠKA JUNAŠTVA. Carigrad, 7. avg. (Izv.) Grški vrhovni poveljnik je sporočil zavezniškim zastopnikom v Carigradu, da so je pričelo umikanje grških čet na črto tri kilometre za demar-kocijsko linijo Slffl 2. STOVENEC, Hite K «*Ifi§ta< 1^22, SteY. TWL Slovenci in diplomafsRa slultja. Kakor slišimo, sc je okrajni glavar dr. Steinmetz-Sorodolski, ki je bil dodeljen 2 leti našemu kr. konzolu v Gradcu kot njegov zastopnik brez »Ukaza« že pred več meseci odpovedal diplomatski službi. Govori se tudi, da stoji v pregovorih z eno največjih amerikanskih tvrdk, ki mu je ponudila odlično mesto. Tako je zopet en Slovenec manj v naši zunanji službi, a to eden izmed najbolj kvalificiranih za njo. Dr, Steinmetz, rojen Ljubljančan, namreč govori in piše 7 jezikov; študiral je več časa v Parizu, Londonu, Firenci, Ženevi i. t, d. Mnogo je potoval po svetu in bil — po prevratu — tudi dodeljen naši delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Bil >e potem član plebiscitne komisije na Koroškem. Povsodi so hvalili njegovo zmožnost, njegov nastop in takt. V Gradcu je bil jako priljubljen zaradi svoje ljubeznivosti s strankami; njegovemu odločnemu nastopu se ima tudi tamkajšnja Slovenska Čitalnica zahvaliti, da so ji bili ohranjeni sedanji prostori, katere je stanovanjski urad v Gradcu 1920. leta hotel zasesti. In naša vlada, ki tako nujno potrebuje kvalificiranih ljudi za zunanjo službo, takemu človeku krati »Ukaz«! Zakaj? Ker je bil poprej (kot politični uradnik) v ■»avstrijski službi«, in torej ne morejo imeti zaupanja do takega uradnika! Ali ni smešno in naravnost nevzdržljivo to stališče? Po tem principu so torej vsi Slovenci, Hrvatje, Dalmatinci, Bosanci i. t. d., ki so bili poprej avstr. državni uradniki, sploh vsi nesrbijanski uradniki izključeni iz zunanje službe. Upamo sicer, da sedanji režim ne bo večno trajal in da enkrat vendar pridejo drugi časi, ko bode le kvalifikacija uradnika odločevala; pa se bojimo, da bo takrat — prepozno! Orlovske slavnosti. Pratja, 7. avgusta. (Izv.) Danes so prispeli v Prago prvi inozemski gosti za vse-orlovski zlet v Brnu. Prispela je namreč prva deputacija ameriških Orlov pod vodstvom nrednika lista »Hlas« g. Dostala iz St. Louis-a. IMENOVANJE DRŽAVNIH SVETNIKOV. Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je kralj podpisal ukaz o imenovanju državnih svetnikov. Od Jugoslovanskega kluba ie imenovan dr. Mazi. Ostali svetniki so: dr. Sardelič, dr. Alaupovič, dr. Škarja, dr. Sagadin, dr. Mušicki, dr. Stani-šič, dr. Franjo Potočnjak, dr. Perovič, dr. Arangelič, dr. Poličevič, dr. Vidovič, dr. Rajčevič, dr. Defterdarovič, dr. Bogdanov, dr. Jankolovič, dr. Radivojevič, dr. Jovanovič in dr. Rošič. NOVI POMOČNIK FINANČNEGA MINISTRA. Belgrad. 7. avgusta. (Izv.) Za pomočnika finančnega ministra je imenovan dr. Svetozar Popovič. Njegov delokrog bodo carine, posredni in neposredni davki in bo imel pravico zagovornika. On je podrejen ministrskemu svetu in parlamentu. V svojem delokrogu podpisuje ukaze. Za devizno politiko pa bo imenovan Dušan Plav-šič. VPRAŠANJE VOJNE ODŠKODNINE IN NAŠA DRŽAVA. Belgrad. 7. avgusta. (Izv.) Na londonski konferenci se bo reševalo tudi vprašanje vojne odškodnine. Ker je naša država pri tem vprašanju zelo zainteresirana, je Pašič, sicer malo pozno, kot namestnik zunanjega ministra zahteval, da se imenuje tudi zastopnik naše države v komisijo, ki bo razpravljala o tem vprašanju. V slučaju, da bo ta zahteva sprejeta, bo državo zastopal londonski poslanik Gavrilovic. RUSK0-P0LJSKI 0DN0ŠAJI. Varšava, 7. avgusta. (Izv.) Na svojem potovanju v London na konferenco se je Litvinov ustavil v Varšavi in obiskal poljskega zunanjega ministra, s katerim je imel daljši razgovor o rusko-poljskih zadevah. Po tem razgovoru je Pilsudslci sprejel Litvinova v avdijenci, ki ji je prisostvoval tudi zunanji minister. Obema sestankoma pripisujejo v političnih krogih veliko važnost in se vsi listi obširno bavijo 7. njimi. MEZDNO GIBANJE NA ČEH0SL0VA-ŠKEM. Moravska Ostrava. 7. avgusta. (Izv.) V moravsko-ostravskem premogokopnem revirju grozi izbruhniti stavka, ].er se delavstvo brani sprejeti zahtevo podjetnikov, ki zahtevajo znižanje mezd in 48 urni dejavni teden. Ultimatum delodajalcev pote če 10. avgusta. PROTI izganjati iz Alzacije njimi neljube! osebe?. Tako so izgnali včeraj 6 Nemcev, ki so agi-tirali za miroljubno in spravno politiko. NAJVEČJA RADIO POSTAJA NA SVETU. Pariz, 7. avgusta. (Izv.) »Agence Ha-vas« javlja: Danes dopoldne je bila otvor-jena nova radio-telegrafična postaja v Saint Assise. Ta postaja omogoča sočasno oddajo 5—6 telegramov v izvenevropske kraje. Povprečna kapaciteta na uro bo presegala tridesettisoč besed. Trije novi aparati postaje, ki bodo stavljeni nemudoma v promet, imajo obratno intenzideto, ki je štirikrat večja od one na dosedaj najmogočnejši postaji sveta in petintridesetkrat večja od one na Eiffelovem stolpu. Radiopo-staja v Saint Assise bo dosegala sprejemnike vseh radiopostaj sveta. Politične novice. '-f- Volitve in Nemci. V novosadskem »Deutsches Volksblattc-u čitamo, da je bivši minister za notranje zadeve dr. Marin-kovič izdal tajno okrožnico na podrejene mu urade v Vovodini, naj vpišejo kolikor mogoče malo volivcev iz skupine narodnih manjšin v volivne imenike. Imenovani list pripominja, da ta razglas za Slovenijo, Bosno itd. bržkone ne velja, ker smatra vlada tamošnje narodnostne manjšine za manj nevarne. — Mi ne dvomimo, da ta ferman res obstoji, ker je v dobi demokratske brezpravnosti in radikalskega nasilja vse mogoče. Ne da bi se kdo za Nemce in Madžare posebno potegoval, moramo vendar zahtevati, da se dajo vsem državljanom naše države vse državljanske, torej tudi volilna pravica v polni meri, ker tega ne zahtevajo samo mirovne pogodbe, ampak tudi najprimitivnejši čut pravičnosti. Dokler člani narodnostnih manjšin zvesto izpolnjujejo svoje državljanske dolžnosti, imajo tudi pravo na užitek vseh državljanskih pravic. "-f »Vatikan proti naši državi.« Pod tem naslovom javlja »Beogradski Dnevnik« po »Vremenu«: »Na iniciativo g. Stamosa, profesorja na zavodu Sv. Benedikta v Carigradu, se je osnovala 12. julija t. 1. v Sofiji »Macedonska katoliška liga«, koje člani morejo postati le katoliški Macedonci. Liga je imela 23. julija svoj prvi sestanek, kjer so ugotovili kot cilj lige, da z vsemi postavnimi sredstvi razširja med katoliškim svetom idejo za osnovanje nezavisne federativne države Macedonije v njenih zemljepisnih in gospodarskih mejah, kjer bodo uživali vsi Macedonci popolno enakopravnost. Macedonska. država naj bi bila ravnopraven član balkaske federacije, ki bi končno zajamčila trajen mir na Balkanu.« — K tej vesti bi pripomnili sledeče: Prvič prof. Stamora še ni Vatikan, drugič zahteva po enakopravnosti Macedoncev ni naperjena proti nobeni državi, kjer uživajo Macedonci enakopravnost, tretjič, je vse skupaj izmišljotina »Novega Vremena«, to je zakotnega lista izvestne skupine ruskih monarhistov v Belgradu in sicer najnižje vrste, kar dokazuje tudi siceršnja nizkotna pisava tega lista. -f Demokratje se boje. Zadn:ič smo javili, da je posl. Andjelič interpeliral Pašiča in vojnega ministra zaradi neurejene zadeve princa Jurija. Ta interpelacija je popolnoma v redu, zlasti če se princu Juriju res gode kake krivice, in vsak človek je lahko ponosen na to, da brani pravico. Demokratski klub pa očividno ni tega mnenja (poslanec Andjelič je namreč demokrat). Ker se demokratje boje zaradi Andjeličevc interpelacije zamere gospoda Pašiča, so dali v svojem glavnem glasilu »Demokratiji« razglasiti, da je stavil posl. Andjelič svoje interpelacije »bez znanja samoga kluba i bez znanja i saruog predsednika kluba.« — Korajža velja. -j- Demokrat o demokratih. Neki de-mokrat-levičar se je izrazil o demokratih tako-le: »Mi poslanci iz Srbije in Črne gore smo zelo nezadovoljni z dosedanjim početjem vladnih strank. Mi smo se večinoma pridružili demokratom, ker smo pričakovali od njih nekaj dobrega, toda varali smo se. Oni so ravno taki vlastoljubci in srebro-ljubci kot radikali. Spoznali smo sposobnosti enih in drugih, rezultate pa vidimo danes v Južni Srbiji in v Črni gori. Mi se bomo dvignili proti temu zlu in se bomo pridružili poštenim elementom, ki stoje danes v opoziciji.« -)- Novi poskusi zbližanja med radikali in Hrvati? »Videlo« javlja, da odide te dni poseben pooblaščenec radikalov v Zagreb, da stopi v stik s hrvatskim blokom. To svojo pravo namero so pa skušali radikali prikriti s tem, da so ob priliki pri-hodabivšega bana dr. Laginjo nalašč razširili v svojih listih vest, da je dr. Laginja prišel v Belgrad iskat stikov ž njimi. "-j- Tržaški »Edinosti«. Povodom nekega govora poslanca Gostinčarja na poslanskem banketu v Belgradu, ko je rekel, da ima vsaka ptica svoje gnezdo, a nase gnezdo da je naša država, si je dovolila tržaška »Edinost« to-le opazko: Poslanec Gostin-čar, ki je pristaš SLS, >se jo torej izremo priznal državi. Ali je morda to znak, da se je začelo zdravljenje bolnega političnega FRANCOSKE REPRESALTJE NEMCEM. Berlin, 7. avg. (Izv.) Iz Strassbourga poročajo, da 80 francoske oblasti pričele ' življenja v Jugoslaviji?« Tej opazki se zelo čudimo in ne vemo, odkod si jemlje tržaški list pravico, očitati SLS, da se doslej ni priznavala k državi? Ne se priznavati k absolutisti ir.; mu centralizmu se vendar še ne pravi ne priznavati se k državi. — ^Edinost«, katera izhaja v julijski Benečiji, bi to pač lahko razumela. -{- Izpremembe v francoski vnanji politiki? »Daily Herald« javlja, da se bo v kratkem dosedanja francoska vnanja politika napram Nemčiji in Rusiji znatno iz-premenila in da se bo čičerin v bližnji bodočnosti sestal v Švici z nekim zaupnikom francoske vlade. Dosedanji pravi vodja francoske vnanje politike maršal Foch pa se bo moral umakniti vplivu maršala Joffra. + Vojni moloh. Po »Matinu« znašajo izgube francoske marine na mrtvih in pogrešanih 11.337 mož. Dnevne novice. — Kralj na lovu. V torek zjutraj oh 6. uri, 1. avgusta sta se pripeljala ineognito kralj in kraljica s spremstvom na Dovje z avtomobili in potem z navadnim vozom v Krmo, kjer je bil lov na gamse. — Kralj je bil zelo zadovoljen: ustrelil je tri gamse, kraljica pa enega. Zanimal se je v Ra-dovni in v Mojstrani za vse reči. Prisrčno smo ga pozdravili (Aljaž), ko se je vrnil v Mojstrano, preden se je vsedel na avto. Dekle mu je poklonilo šopek rekoč: Veličanstvo, pridite na Triglav, najvišji slovanski hrib, pridite v naša Vrata, najlepšo dolino ccle Evrope. Živio! — Kralj ji je li-snil roko in obljubil, da bo večkrat prišel. Zbrano ljudstvo je iskreno pozdravljalo kralja in kraljico, ki sta bila zelo vesela in se ob sedmih zvečer med streljanjem topi-čev odpci;ala nazaj na Bled. — Shodi radarjev. V nedeljo so se vršili v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju rudarski shodi, ki se jih je udeležilo delavstvo vseh strokovnih organizacij v velikem številu. Shodi so bili izraz velike bede in pomanjkanja, v katerem se nahajajo rudarji s svojimi rodbinami. Bili so pretresljivi prizori, ko so mnogi celo jokali, ko so slikali svoj neznosen položaj. Na vseh shodih je delavstvo soglasno sklenilo resolucije, v katerih zahteva od vlade, da se vendar že enkrat zgane in prisili kapitaliste na obvezna pogajanja. Olajšajte vendar že enkrat življenje tisočem in tisočem rudarjem, njihovim izmučenim ženam in gladnim otrokom! — Dobri uradniki v ministrstvu za gozde. Minister za šume je upokojil načelnika Jovanoviča zaradi zlorab, ki jih je uganjal z državnim premoženjem. Izročen bo sodišču (če bo, op. ur.). Inšpektorja An-tiča je upokojil, ker je osleparil državni gozdni fond za pol milijona dinarjev. Upokojen je bil dalje okrajni gozdar Laza Jovanovič, ki je oskrboval 4 hektarje obsežen slivnjak, od tega pa izkazal samo 1-50 litrov rakije dohodka. — To so krasni zgledi dobre uprave. — Potnolistne in carinske olajšave pri prometu med Jugoslavijo in Avstrijo. — Kakor znano, je bil pred daljšim časom uveden na podlagi sporazuma s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev tranzitni promet z direktnimi vagoni in olajšavami glede potnih listov ter policijskih in carinskih predpisov na progah Graz— Maribor—Dravograd— Bleiburg—Klagenfurt. Dalje Zelt-%veg—Lavamiind—Dravograd —Bleiburg — Klagenfurt in Maribor—Spielfeld — Rad kersburg—Ljutomer. Glede za ta promet potrebnih potnih dokumentov je bil skle njen sledeč sporazum: Potnild so pri tranzitu na imenovanih progah oproščeni obveznosti potnih listov in vizuma. Zadostuje jim kot potni dokument le potrdilo občine ali politične oblasti ali državnega policij skega urada. Tako potrdilo ni potrebno v slučaju, da ima potnik pri sebi veljavni, če tudi ne vidirani potni list ali kako drugo uradno legitimacijo s sliko. Taki potniki ne smejo zapuščati vagonov v tranzitni državi. — Jz Cerknico nam poročajo: Tukaj imamo obmejno stražo, sestavljeno iz samih ruskih kape-tanov, grofov in baronov, katere sc vidi pogosto totalno pijane, vsiljive, rabijatne. V takem stanju se pretepajo kar z velikimi kamni. Sliši so tukaj redno o velikih zaplembah tobaka, a kam oddajajo zaplenjeni tobak, ni nobenemu znano, znani pa so slučaji, ko se je zaplenjeni tobak prodajal raznim tihotapcem in prijateljem. Čudno se nam zdi, da gospod poveljnik Boštjančik o tem nič nc ve ali noče vedeti. Dobro bi bilo, če bi bila carinarnica na Rakeku tako prijazna iu poslala vsak teden natančen izkaz o oddaji zaplenjenega tobaka na občino Cerknica, ker ljudstvo natančno vo o zaplenjenem tobaka, a o oddaji nič. Gospod BoStjančik se pa naproša, da že enkrat nauči svojo četo kje jc meja, in da se obnaša napram ženskam bolj dostojno, sicer bomo delovanje njegovo čele malo bolj osvetlili. — Murska Sobota. Na naslov Gen. Direkcije carin: čuli urno, da se nahaja slavnoznani inšpektor Acimovič žo osem dni v najsevernem kotu Prekmurja v Rogaševei. Ali se imenovani gospod nahaja po službenem poslu loliko časa tu, ali sc mogoče skriva pred sodnijsko preiskavo in čaka svojega odpoklica v Skoplje? Mogoče pa namerava zopet »zaradoc, radi kalere ga kr. sodnija v Ljubljani zasleduje? Frosili bi pojasnila! — Dne 2. avgusta 1022 ob B. uri zvečer je bila poroka g. prof. Maksa Robiča z gospodično Margitko Ciszar, hčerko uglednega domačina., kantorja. Krasno so svirati pri vhodu v cerkev in pri poroki večinoma dijaki iz Murske Sobote. Poročil Ju je gosp. častni kanonik Slepec. Cerkev je bila nabito polna. Mlademu paru želimo veliko srečo in božjega blagoslova 1 — Vprašamo okrajnega glavarja, ali Je prav, da nekatere osebe, ki imajo pohiStvo že dve leti shranjeno na Štajerskem, ne dobe stanovanja? Drugim pa, ki se šele hočejo oženiti, sc že nakazuje stanovanje. Ali je to pravica? — Umrla je v petek, 4. t. m. vdova Frančiška Zdolšak, Šucova mama iz Okroga h. št. 4, župnije Ponikva. Veličastnega pogreba v nedeljo popoldne se ie udeležil tudi č. g. Ant, Penič, župnik iz Št. Vida pri Grobelnem, g. P. frančiškan Odilo kot sorodnik in nešteta množica žalujočih. Pokojna je bila velika do-brotnica cerkve, šole in ubogih. Svetila ii večna luč! — Tržič. Čevljarsko delavstvo je imelo 26. junija pogajanja, pri katerih je do6eglo tudi to, da ao ustanovi takozvani tarifni odbor, sestavljen iz zastopnikov tovarn in zastopnikov delavcev. Ta odbor bo imel nalogo regulirati delavske plače, v splošnem urejati plače akordnega dela in paziti na to, za koliko odstotkov sc je zvišala draginja, oziroma cene produktom in po teh smereh bi sc tudi zvišale delavske plače vsporedno z draginjo. Bilo je določeno, da se vsi členi tega odbora javijo Inšpekciji dela v Ljubljani tekom štirinajst dni. Člani so .javljeni, 26. junij je žo daleč za nami, draginja rapidno narašča, a o sklicanju tega odbora ni ne duha ne sluha. Zato poživljamo mero-dajno oblast, da se zgane v tem oziru in omili delavsko gorje! — Odiranje na planinah. Te dni sem pohajkoval po Kamniških planinah. Na Veliki planini sem blagroval petorico dečkov-dijakov, češ, kako dobro se jim godi, ko se lahko kopljejo v mleku. Z ogorčenjem so me zavrnili, da si ga ne morejo privoščiti za hrano, ko pastirji zahtevajo za en liter mleka 20 (beri in piši dvajset) jugoslovanskih kron. Nisem jim verjel. Toda oskrbnica planinske koče na Veliki planini mi je tožila, da ne more svojim gostom-planincem postreči z mlekom, ker pastirji zahtevajo od nje 20 K v blagu t j. 5 zavojev tobaka in ne marajo denarja. To se vrši na planini, 1500—1600 metrov visoko, kjer se na-molze mleka vsak dan na hektolitre, ko se celo v mestu dobiva dobro mleko po 12 K liter. Ali ne bi mogli domači činitolji nekoliko vzbuditi peča-jočo zavest iu vest pastirjem na Veliki planini? Omeniti pa mi je, da sem isti dan dobil na planini Ržpnik (1700 m visoko) 2 litra kislega mleka s smetano in 1 Liter sladkejra mleka za 15 K in tri dni preje pri kmetici na šenturški gori veliko skledo kislega mleka in manjšo sladkega za 2 kroni! — Važno ilforovanje želeiničarjov. Zveza jugoslovanskih železničarjev je imela v soboto dne 5. t. m. v Zidanem mostu delegatsko zborovanje. Bistvo posvetovanja je bil obupen gospodarski položaj vseh železničarjev, ld so brez izjeme na robu gmotne propasti. Sprejeti so bili važni in dateko-sežni sklepi o sredstvih, ki naj bi dovedli do zboljšanja neznosnih razmer. — Osrednji odbor zoz. — Napad splitske >Orjune« na Orlice in Orle, V soboto 4. t m. je prispelo v Split večje število Orlic in Orlov, da se odpeljejo na vseoiiovski klel v Brno. V Splitu jih je pred ukrcanjem na ladjo napadla ^nacionalistična? bela garda in je raniia več Orlov. Policija sc je zadržala zelo pasivno in je šele pozneje, ko so -nacionalistični« belo-gar-disti pričeli streljati, intervenirala in aretirala več izgrednkov. — Napad na nemškega inženirja. Med vožnjo med Brodom in Vinkovci so dosedaj neznani zli-kovci napadli inženirja Leisingerja iz Berlina, ga omamili, nato pa mu pobrali vso prtljago in ga do golega slekli. V Vinkovcih se je inženir prebudil in so ga stražniki odpeljali v bolnico, čel, da jc znorel. Uvedena je preiskava. — Požar na Ho s ti. Na ilosti pri Vačah je izbruhnil ogenj v dveh kozolcih posestnika Franceta Planinska. Požar je oba kozolca popolnoma upepelil. Po kozolcih je bilo 8000 kg sena, za 30 do 40 mernikov še neomlačene pšenice, za 10 mernikov ječmena, za 10 mernikov rži, 1 oralni plug, 1 brana, 2 voza, večja množina slame in nekaj desk, kar je vse zgorelo. Planinšek je bil zavarovan za 1500 kron, škode pa ima tri- do štiristo tisoč kron. Kmetje, zavarujte se pravočasno za odgovarjajoče vsote! — Nadaljevalni tečaj za zdravnike. Dunajska medicinska fakulteta priredi v času oanje. V četrtek sc vrši v Mariboru zborovanje, kakršnega še ni bilo v Jugoslaviji. Društvo industrijcov, Slov. trgovsko elgradu in Sarajevu. Tudi velesejmska pisarna v Pragi I., Staromeatska radnice, daje vsuk čas drage volje poštno obratno vsa potrebna pojasnila o vstopnicah, potovanju, ugodnostih, bivanju v Pragi itd. g Jesenski semenj na Dunaju sc vrši v času od 10. do 18. septembra 1922. Avstrijski konzulat je pooblaSČen deliti potovalni vizum na podlagi sejnskih listkov od 20. avgusta 1022 daljo za dobo veljavnosti do 30. septembra 1022 za polovico pristojbine, to je za 25 dinarjev. Pri konzulatu so dobijo tudi sejmski izkazi po 20 Din za komad in list za naročeno stanovanje po 6 Din za komad. Vsakršnekoli informacije se dajo vedno točno pismeno in ustmeno na konzulatu v Ljubljani. BORZE. Zagreb, 7. avg. (Izv.) Peštu 18, Berlin 40, Italija 15.56, London 1500—1560, Nevvyork 334, Pariz 27.40, Praga 8.30, Dunaj 0.72, Curih 63.20. Varšava 0.80. Valute: marka 0.52, dolar 388. OrlovBki vrstnik. Lepo orlovsko slatje v Sinjn t Dalmaciji. V Dalmaciji se orlovska ideja vedno bolj širi med ljudstvom in sc neprestano ustanavljajo uoye orga- nizacije. V nedeljo 30. julija se je vršilo v Sinju veliko slavje Orlov in Orlic. Vso mesto je bilo v zastavah in radostno pozdravljalo sprevod Orlov. Nad tisoč gledalcev pa so je zbralo pri javnem nastopu 120 Orlov in Orlic. Jugoiašisti so hoteli motiti slovesnost, pa so se ustrašili, ko so videli velike množico meščanov in kmečkega ljudstva. Le eden od njih je vrgel bombo, ki pa, hvala Bogu ni nikogar ranila. Pri tem junaku, ki so ga aretirali so rinili tudi dva samokresa in proccj municije. UisbiiansKe novice" lj Kralj in kraljica v Ljubljani. Včeraj popoldne sta se kralj Aleksander T. in kraljica Marija pripeljala v Ljubljano, ter sta prisostvovala telovadbi vojaške in dijaške skupine vsesokolskega zleta. S kraljevsko dvojico sta se nahajala v loži minister zunanjih del dr. Ninčic in pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Kralj in kraljica, ki sta bila od občinstva navdušeno pozdravljena, -'a prisostvovala telovadbi 360 dijakinj in 220 dijakov ter 2400 vojakov pod poveljstvom majorja Milivoje-viča. Potem ko so vojaki po nastopu defi-lirali mimo kraljevske lože, sta se kralj in kraljica med prisrčnimi ovacijami občinstva zopet odpeljala. — V izložbenem oknu Jugoslovanske knjigarne so na vpogled 3 siike iz zadnjega narašča jske-ga dne slovanskoga orlovskega tabora v Brnu. Nastopilo je 11.254 naraščaja; sliko kažejo slikovit nastop naraščaja pri prostih vajah in pri slovesnem obhodu skozi mesto. lj Prvo grozdje. Včeraj se je dobilo na ljubljanskem tror wvo grozdje. Kilo velja 80 kron. lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Mole, hiralka, 33 let. — Ivan Jug, žel. poduradnik, 61 let. — Marija Koprive, hiralka, 63 let — Roman Močnik, sin žel. poduradnika, -1 mesece, — Marija Podgoršek, užitkarica, 60 let. — Ferdinand Kastellc, delavec, 31 let. — Vinko Banovec, pečar, 60 let. — Joahima Stanonik, bančna uradnica, 42 let. — Fr. Berfič, žel. pisarnik, 51 let — Jakob Božič, sin ključavničarskega pomočnika, 1 uro. — Josip Smolo, čevljar, 57 let. — Bronislava Jereb, rejnika, 2 in pol meseca. — Ivan Longer, hiraleo, 74 Int. — Marija Rahne, delavčeva hči, 3 tedne. — Matija Trgoučič, delavec, 27 let. — Ignac1 i Pcterlin, vojni invalid, 43 let. Viktor Erklavc, branjevčev sin, 4 meseca — Zlatka Volavšek, hči žel. premikača, 8 mesecev. Ij Policijska kronika. Detektivi 1. kriminalnega oddelka so žc več časa zasledovali zloglasno tatico Katarino Kolarič, o kateri jc povedala Logar Kristina, da je dogovorno z njo ukradla neki kmetici iz žepa 700 kron. Logarjeva in njena hči IV-čaver sta s kmetico baranlali za kokoš, medtem jo pa Kolaričeva izvedla tatvino. Po izvedeni tatvini je Kolaričeva kupila pri Bernatoviču novo obleka — Oroslavu Dolencu je bil ukraden 201 Ml kron vreden ročni voziček. — Bivšemu višjemu policijskemu stražniku Ivanu * Mlliču na Viču jc bilo ukradeno 60 kg krompirja. — Šofer Alojzij Zargi je 6. t m. oh 15. uri 45 minut po WiIsonovi ccsti tako neprevidno vozil, da je pred hišo št 12 zadel v voz izvoščeka Jožeta Pukelflteina, vsled eetsar jo padla z voza 11 letna Majda šušteršič in so po obrazu poškodovala. — Vekoslav Tomšič jc 6. t. m. ob 23 uri 35 mini.l na Kolodvorski cesti prod Celarčevo gostilno brez povoda pristopil k uradniku Jadransko banke Adolfu Durniku rekoč: :>Ti si mene poprej napadel!« nakar ga je sunil z žepnim nožem v dosno roko. Ranjeni Durnik jo bil z rešilnim vozom prepeljan v bolnišnico. — Na Grajski planoti sc je rine 6. t. m. ob po 11. uri ustrelil v levo sUan prsi s samokresom Rudolf Pavčič a Starega trga št. Iti in se je nevarno 'anil. Prepeljali So ga v bolnišnico. — Dne 6. t. m. ob 21 uri je izbruhnil požar v podstrešju hiše posestnika Valentina Freceta v Društveni ulici ,katerega je zanetila strela. Domačini so ogenj sami pogasili. — V Zgornji tiiški je udarila v nedeljo popoldne strela ravno pred hišo Andreja Lom-barja ln ubila psa, ki je b'l takoj mi lev. Tri korake od psa je stal 3 letni Lombarjev sinček Fran-ci, kateremu se pa ni nič zgodilo. lj .Svojo tedonsko plačo v zjiesku 800 K jc izgubil od magistrata do Karlovške ceste ubog del avoc. Pošten najditelj se naproša, da naj jo izroči proti nagradi Ivanu Kuncju, Žabjek 3.-3. Orlovski vestnik. ORLOVSKI TABOR V BRNU. Daljno priprave za Brno so zaključene. Glavno opozarjamo vse udeležence zleta, da se držijo danih navodil, ker le potem nam bo mogoče izvesti transport v redu. Odhod iz Ljubljane 9. avg. ob 16. pop. Vsi, ki vstopite v Ljubljani, sc zberite na dvorišču »Zadražiie zveze.: točno ob 14, da prejmete po-drobnojsa navodila in prejmote zletue znake in čsl. legitimacije. Denar zamenjajte v baukah, drugi ga zamenjajte v vlaku. Drugi, ki vstopite na vmesnih postajah, prihajajte pravočasno, da kdo no zamudi. Povsod točnost. Orlovske odseke opozarjamo, da vzamelc seboj od-sekove zastave za skupne nastope in povorke. Posamezni udeležnikl pa si oskrbile manjše troboj-ke. Okrasite tudi železniške vozove 1 Vsak, ki vstopi na postaji, naj so preje legitimira pri transportnem voditelju, nakar so mu nakaža vozni oddelek. Vozimo se vsi v osebnih vozovih. Pregled carine, ne bo vršil kur med vožnjo Ljubljana—Maribor. Udeleženci, ki nc nastopite v krojih, vzemite »oboj narodne noše. Vsi bodo prinesli seboj svoj ntart narodni kroj, pokažimo tudi mi svojega sli kovitega! Izposodite si noše pri drugih, ki oeta-nejo doma. Potrebno hrano, jedilno orodje t. dr. nc pozabite. Čehi sc najbolj pripravljajo na sprejem Jugoslovanov, ki prvikrat v takem številu pohUc k svojim bratom. Opozarjamo brat« in setre, ki prihajate v Ljubljano, da si ogledato v Jugoslovanski knjigarni res impozantni nastop orlovskega uaroščuja ki daleko prekaSa predzletne nastop« ljublj. *o-kolsklh prireditev. . Rodimo ponosni na prve uspehe orlovskega nastopa v Brnu, ne gre samo za tehnični nastop, temveč tndi idejni, ki raste i razmahom katoliškega orlovstva v slovanskem svetu. — Bog živi! — Pripr. odbor za Brno. lj Neumestna odredba. Nedavno je sedanje magistralno vodstvo odredilo, da so se vse tržne barake in kolibe morale premestiti in sicer je meti drugim nakazalo prodajalcem čevljev prostor v kotu Vodnikovega trga na koncu Mahrove hiše rnvno nad velikim kanalom. Že takrat so prodajalci protestirali proti temu, češ, da je prostor na 1 kanalom zelo nepovoljen in bi znala v slučaju, če so kanpl zamaši, nastati prodajalcem tudi občutna škoda. Kako umestni so bili ti ugovori, ki jih pa magistrat ni hotel upoštevati, se je pokazalo ob priliki hudega naliva v nedeljo. Kanal se je v kratkem zamašil in se ni mogla voda odtekati, temveč je udrla v kolibe in jih poplavila ter vsem narrdiln občutno materialno škodo. Skoraj vsem prodajalcem, ki imajo svnje kolibe na tem prostoru, je voda in nanešeno blato pokvarilo velike množine čevljev in blaga. Ena sama ženska ima več kot 20.000 K škode. Kdo ji lo povrne? Morebiti gg. vladni komisar g. dr. Boguinil Senekovič? Dijaški vestnik! Semič. Radi tehtnih vzrokov ne bo letos v Semiču socialnega tečaja novomeško srednješolske organizacije kot ,ie bilo objavljeno, ampak se preloži na drugo leto. Nameravani igrokaz :>črnošo-lec< se priredi 20. t. m. v dvorani semiškega >Or-lovskega domač. Priditel Bog živi! Učiteljski vestnik. DRUGI -PED A GOŠKO-SOCIA LN I TEČAJ SLOM-ŠKOVK ZVEZE NA BREZJAH 3. DO 5. AVG. T. L. Kljub materialni mizeriji in neugodnim razmeram za člane Slomškove zveze se je tečaj ob- nesel nad vse pričakovanje. Na sami dve Sloven-čevi notici, torej brez agitacije, se je zbralo 74 članov in članic, kar kaže, da krščanska zavednost med našim učiteljstvom še ni ugasnila. Vsak dan sc je učiteljstvo udeleževalo skupne in drugih sv. maš in prisostvovalo posebnim, nalašč učiteljstvu namenjenim govorom. Pobožnost-nemu delu pa so sledila znanstvena predavanja. Prvi dan je predaval o ljudski univerzi in rije etiških ciljih g. prof. dr. Jos. Puutar. Drugi dan je predaval o inteligenci in umetnosti g. mousg. Vik. Sleska tako dovršeno, da smo bili ginjeni do solz, ker jc g. predavatelj mojstrsko posegel v dušo učiteljevo. Tretji dan sta govorila g. Rudolf i'očjak o literaturi in učiteljstvu in g. dr. Andrej Gosar o krščanskem socializmu. Prvi govornik je v globoko zamišljenem govoru kazal, kako naj se učiteljstvo okorišča s prvovrstno literaturo in se ogiblje plehkih del, katerih naj sploh ne čita, kor so mu v večjo škodo kakor korist. Drugi govornik je vpeljal učiteljstvo v pravo socialno razumevanje, ki je v splošnem pomanjkljivo med inteligenco. Ožigosal je različno parazitstvo, ki je še ze- =iii=eii=iii=m=iii=iii= UNDERW00D: PISALNE STROJE THE REX CO., LJUBLJANA. ^iu^=itii=:iM=rii 1=111=111: Profesor dr. Valenfa zopet ordinira .Ljubljana, Frančiškanska ulica 10 ^ Dijaka ali dijakinjo z lastno posteljnino sprejmem na stanovanje in hrano. Dopisi na upravništvo »Slovcnca« pod »Vsa oskrba«. 3121 Kavarniškega vajenca (pikolo) sprejme KAVARNA »SLON« v LJUBLJANI. UČENCA s primerno šolsko izobrazbo, pridnega, portenega, zdravega in krepkega sprejmem takoj. Cenjene ponudbe na tvrdko 'ALFONZ OBLAK, trgovina z meSanlm blagom, Novo mesto. =en:=m=1111=111=111=111= Poravnajte naročnino! "rn^iii =iii=iii=ni= F flphplialf (Prcic A- Raaberger), , UGUeiJdlV Ljubljana, Sodna ul. 5, zaloga vsakovrstnih gramofonskih pIoSč: koračnice, valčki, polke, orkestralna glasba, opere, operete, svetovnoslavni solisti itd. 2902 Trgovski pomočnik 2ELEZNINAR se takoj sprejme pri: ERJAVEC & TURK, Ljubljana. prvovrstna moč, z večletno pisarniško prakso, dobra strojepiska, vešča nemškega jezika in cirilice ter enostavnega knjigovodstva, dobi takoj mesto. Plača dobra, popolna oskrba v hiši. Oferte na poštni predal St. 1, Zdravilišče Rogaška Slatina. 3051 Okr. zastop ▼ Ormožu razpisuje mesto Plača XI. činovnegn razreda državnih uradnikov z vsemi pripadajočimi dokla-dfcmi. Prošnje na okrajni odbor v Ormoža do dne 10. avgusta 1922. 3019 Mlad kolarskl pomočnik išče trajne službe. Prevzame tudi delavnico v najem. Vstop takoj. Natančne podatke jc poslati na: R. Gradišnik, šalek Stev. 26, Velenje. 2999 Nižji uradnik in ekonomskih poslov, želi primernega dela od 2. ure dalje. Naslov na upravo ;SLOVENCA pod »ZASLUŽEK«. 3084 v ' '.v Sw» - ■ i t Bog Vsemogočni je nenadoma poklical k Sebi našo preljubo mamico, staro mamico, sestro, teto in taščo, gospo Minko otireza rou Kern tapetnikovo vdovo. Pogreb nepozabne mamice bo v torek, 8. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti, Rožna dolina 169, na pokopališče na Viču. Rožna dolina p. Ljubljani, dne 7. avgusta 1922. ŽALUJOČI SORODNIKL Plavalne pasove iz plutovine izdeluje tovarna za-maškov JELAČIN & Ko., Ljubljana. 2423 Sveže goveje meso vsak dan po 36 kron na stojnici ANT. PUCIHAR, Šolski drevored, pri Jubilejnem mostu. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10. lo razpaseno med vsemi sloji in strankami. Kazal je tudi na mnogovrstne nedostatke šolske izobrazbe zlasti srednje, ki ne usposobi dijaka za praktično življenje dosti bolj kakor ljudska Sola. Po vsakem predavanju se je razvila kratka debata, ki je pokazala, da učiteljstvo sledi duhu časa in samostojno sodi. Po vsakodnevnem skupnem kosilu, pri katerem je vladalo lovariško razpoloženje, je učiteljstvo pohitelo na izlet v bližnjo okolico in si je ogledalo posebnosti in značilnosti krajev v zmislu predavanj in priporočil pokrajinske šolske uprave. — Tem polom se tudi zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k sijajnemu uspehu tega tečaja, kakor gg. predavateljem, cerkvenima govornikoma, častitomu vodstvu samostana, učite-ietn pevcem, gospodu Finzgarju in gospoj Gabri-jclčičevi za izborno postrežbo in naklonjenost. Daljše poročilo z govori vred bo objavljal Slovenski Učitelj. Na splošno željo udeležencev se bodo pedagoško-socialni tečaji vršili vsako leto. Za rezervni sklad Slomškove zveze je učiteljstvo prispevalo 1642 K, za kar mu izreka odbor zahvalo. Naznanilo, jem Naznanjam slavnemu občinstvu, cla knpu- stare obleke, čevlje in pohištvo itd, DRAME MARTIN, LJUBLJANA, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29. 3119 Prevzamem delo za polaganje parketov, snaženje parketov ln stanovanj, in popravila starega pohištva. Ponudbe na: Tomo Šacha, Selo 49, Ljubljana. CflRft svetlo in snažno opremljeno, išče miren akademik za 1. september proti dobremu plačilu in nagradi 300 kron. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Mirna stranka«. Za 151etnega nepokvarjenega gojenca učiteljišča, iz boljše rodbine, iščem boljše ctanrmania p™ kršč. rodbini z do- MdllU?dlljc bro hrano in klavirjem, pod dobrim nadzorstvom. Sostanovalci naj bi bili nepokvarjeni, pošteni dijaki. — Cenj. ponudbe naj se pošljejo pod: J. S. T. 3095 na upravo » Slovenca«. Naznanjam p. n. občinstvu iz Ljubljane in okolice, da sem prevzela staro znano gostilno pri Kovaču ki jO bom po naiboljših močeh skušala ohraniti na višku njenega prejšnjega slovesa. — Postrezala bom ob vsakem času z izbornimi toplimi in mrzlimi jedili ter s priznano najboljšimi vini in vedno svežim pivom. Za obilni obisk sc priporočam z vele spoštovanjem ^g^g (^der. Krasno posestvo „a glavni cesti v ravnini, njive, travnik, gozd, vinograd, vrt, sadonosnik, vsega skupaj okrog 12 oralov, lep hram, hlevi za konje, blago, svinje in dosti drugih prostorov itd. s celim inventarjem takoj proda FRANC PODLIPNIK, MARIBOR, Tezno St. 37. Gostilna Mi na Golniku pri Tržiču ima za oddati še JSF" tri sobe z eno posteljo in eno sobo z dvema posteljama. Hrana in postrežba v hiši. KOVAČI -:-za kovanje verig (KETTENSCHMIEDE) morejo dobiti delo skozi celo leto proti dobri plači pri »PAVLICA«, industrija lanaca, Samobor, kraj Zagreba. Delavci, kateri sc osebno predstavijo, dobi takoj delo. Pismena obvestila na naslov: »PAVLICA«, Zagreb, Gajeva ulica br. 47. KUPUJEM zmešane po najvišjih dnevnih cenah. Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Traučo Št 1 Naprodaj hiša r3 Ljubljano. Vrt na obeh straneh Več povedo v Spod. ŠiSki 210, Kmetska ulica 2 centrifugalni SESALKI nortrnrlli - Naslov v upravništvu ll