FEBRUAR
2	S Svečnica
3	č Blaž
f P Andrej Korz. + _iS_Agata_
S N s. po razffl. G.
I P Romuald C
J J Janez iz Mate
3 S Ciril iz Aleks. JO C školastika U P Luraka M. B. + ir_S^incolnovo roj. N l. Predpostna P Valentin,mu«.© ISTFaustin 10 S Julijana

amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST Si AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!,
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V, CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ of four, Slovenian Organizations)]
najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski;
list. y združenih državah . ameriških.
(NO.) 32.
CHICAGO, ILL., TOREK, 15. FEBRUARJA _ TUESDAY, FEBRUARY 15, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Japonski odgovor trem zapadnim velesilam vznemiril svet in utegne dati povod za splošno oboroževalno dirko na morju. — Anglija in Amerika delate nove načrte za • ojaeenje varnosti svojih meja.
Washington, D. C. — Odgo-^0r> ki ga je zadnjo soboto da-,a Japonska na noto, poslano nekaj dni prej od ameriške, angleške in francoske vlade, Se smatra, da je odprl široko ^t novemu nervoznemu sploš-nernu oboroževanju na morju, v katerega bodo stopile vse 8Movne velesile. Tako si bo
država skušala, zgraditi ®r3aško brodovje, o kakor-Snem dosedanja zgodovina še ni slišala.
V	noti, poslani Japonski, so Cenjene tri velesile zahtevale Pojasnila, ali namerava Japonca graditi bojne ladje, ki bi bi-!e večje od "35,000 ton; ta tonaža Je bila namreč na pomorski kon-ferenci, ki se je vršila v 1936 v ^°ndonu, določena kot meja, Preko katere države ne smejo
Japonska se te konference ni udeležila, in sicer zato ne, ker ostale velesile niso hotele pridati pravice po enako močnem Vodovju z Anglijo in Ameriko.
V	odgovoru na sedanjo note> Se ie japonska vlada izognila dietnega odgovora; ni se hotela laziti niti, da bo gradila ladje
Preko
omenjene tonaže, niti ni likala, da bi imela načrte za ^"atitev takih ladij. Vse, kar je ^jala, je bilo le to, da "ne vidi ^kakega logičnega vzroka za a°mnevo, da ona gradi, ali bo gradila ladje, ki bi šle preko
londonskega pomorskega
Pakta." Ta
odgovor seveda ni zadovo-omenjenih treh velesil, kajti Vlagajo ga, kakor bi hotela! aPonska reči: "Jaz bom stori-kar se meni prav zdi, in ne aram biti nikomur odgovorna 2a to; drugi naj pa zopet svoje tore." Kakor se ugotavlja, se 0 v kratkem sklicala konferen-ttied ameriškimi, angleškimi 11 francoskimi zastopniki, na ateri se bodo z ozirom na jamski odgovor razveljavile do-c&e londonske konference, kar ° značilo otvoritev take blazne ooroževalne tekme na morju, akoršne svet še ni videl.
O Ameriki in Angliji se pri
tajna
konferenca
Hitler in Schuschnigg se v vsej tajnosti sestala.
Berlin, Nemčija. — Vso Evropo je presenetilo, ko se je koncem preteklega tedna izvedelo, da se med Hitlerjem in avstrijskim kanclerjem Schuschniggom vodi tajna konferenca na Hitlerjevem bivališču v Bei*chtesgadenu. Kaj je dalo povod za to konferenco in kaki so nje rezultati, se drži strogo tajno. Zato krožijo razna domnevanja, med njimi seveda tudi ta, da skuša Hitler doseči od avstrijskega kanclerja, da bi dal več pravic nazijem v Avstriji.
-o-
DVA SMRTNA SLUČAJA
Chicago, 111. — Preteklo soboto je v naši naselbini ugrabila smrt kar dve ženski, drugo za drugo. Ena od njih je bila Mrs. Anna Rovtar, 2230 So. Wood st., stara okrog 76 let, ki zapušča dva sinova, druga pa Mrs. Gertrude Volkar, 2137 So. St. Louis Ave.
POZIV ČLANICAM MAT.
DRUŠTVA
Chicago, 111.
Naznanja se članicam dr. Žena in mater, da je preminula na svojem domu Gertrude Volkar, 2137 So. St. Louis ave, in se prosijo članice, da gredo molit k rakvi pokojne v ponedeljek zvečer. Ob pol osmih se zbiramo pri cekvi in skupno gremo na dom pokojpe. Enako se prosi članice, da se udeleže sv. maše v torek ob 10. uri v cerkvi sv. Štefana, ker kart ni bilo mogoče razpošiljati; naj si članice to vzamejo na znanje.
DRUŽINA, SESTOJEČA IZ ADOPTIRANIH OTROK
Chicago, 111. — Z iskreno pohvalo, ki jo je izrekal družini Matthew «in Cftth. Durkin, 205
Cakuje, da boste takoj pričele MaPle st-' Joliet'. da dfJeta siJa:
^aditi "plavajoče trdnjave" s ^>000 ali 44,000 tonami, Ame-j a Pa se poleg tega pripravlja, a bo ukrenila še druge daleko-ezne odredbe za varnost, svojca obrežja. Tako ima vlada ed drugim v načrtu, da bo gra-a preko Nikarague nov ka-a .'vki bi vezal atlantski in pa-p lcni ocean; sedanji kanal v j^nami je bil namreč premaj-en, da bi mogle po njem pluti °Ve ogromne ladje. V armad-ni vodstvu pa se snujejo načr-7-a graditev novih bombnih ae-Planov, ki bi prekašali vse do-edanje v velikosti, kateri bi va-°vali obrežje.
®na iskra upanja, da se pre-- eci ta blazna oboroževalna
^ka
<a, se vidi v tem, ko se je Ja-r nska v svojem odgovoru izj;a-
0	a> da je pripravljena govoriti
omejitvi oboroževanja na
1	, rju» toda samo o velikosti ce-kupnega brodovja, ne pa poltenih ladij. Na podlagi tega
jen vzgled drugim, je okrajni sodnik Jarecki zadnji petek podpisal dovoljenje, da lahko ta družina adoptira dve mali dekli-/ ci, sestri, 7 letno Jean in 6 letno Donno. Družina Durkin v resnici zasluži pohvalo, kajti to je že drugi par otrok, ki jih je adop-tirala. V letu 1935 sta vzela v hišo na ta način dva mala dečka, brata, stara zdaj tri in pet let, ko po deset let zakona nista imela svojih otrok. Za omenjeni dve deklici sta izvedela potom časopisov; bili ste že prej adop-tirani od neke družine v Chica-gi, ki pa je obubožala, da ni mogla več skrbeti za nju. Na ta na-fin ima zdaj družina Durkin štiri otroke, od katerih pa ni nobeden njih lasten.
n aziji in bolj-ševiki - isto!
Nemški kardinal nazije.
ostro žigosal
Berlin, Nemčija. — Senzacijo je vzbudil kardinal Faulha-ber s svojo pridigo, ki jo je imel zadnjo nedeljo v Miinchenu ob proslavljanju 16. obletnice kronanja papeža Pija. Povdaril je namreč, da v eni točki ni nika-ke razlike med' ideologijo nazi-jev in boljševikov: Oboji namreč vodijo boj proti cerkvi in njih želja je, da uničijo krščanstvo. Na trditve nazijskih listov, da ni v Nemčiji bila nobena cerkev razdejana, je kardinal odvrnil, da so bile nasprotno zaprte katoliške šole, na stotine učiteljem je bilo vzeto njih delo in staršem ni več dovoljeno, 'da bi kontrolirali vzgojo svojih otrok; in dalje, v Nemčiji ima vsak policaj pravico, da odloča, kdaj je kaka pridiga politična, toda ta pravica se nasprotno ne dovoljuje škofom. "Ali ni vse to enako velik zločin proti katoliški veri, kakor zažiganje cerkvenih poslopij?" je vzkliknil kardinal.
-o-
' FRANCOSKIM ŽENSKAM PRIZNANE PRAVICE
Pariz, Francija. — Poslanska zbornica je zadnjo soboto zjutraj izvršila več izprememb v starem civilnem zakoniku, v katerem so bile nekatere določbe do skrajnosti zastarale. Odpravila je predvsem nekaj točk, ki so postavljale francosko žensko popolnoma pod moževo oblast. Tako ni mogla žena vložiti nika-ke tožbe brez moževega dovoljenja; tudi ni smela imeti vloženega denarja na svoje ime in ne podpisati Čeka, če se ni tudi mož podpisal. In končno ji ni bilo dovoljeno, da bi napravila svojo oporoko, ali pa, da bi sklenila kako pogodbo. Vse to je zdaj zbornica odpravila in obenem dodala določbo, da pri sklepanju zakonov ženi ni več treba obljubiti, da bo "pokorna svojemu možu".
MORJE NAPLAVILO OGROMENGA SOMA
San Francisco, Cal. — Morski valovi so vrgli zadnji petek na obrežje velikega mrtvega soma, o katerem se domneva, da je moral biti ubit pri koliziji s kako ladjo. Orjak, ki meri celih 50 čevljev, je obležal na pesku na bregu tukajšnjega zaliva. V zaliv je zašel na nekak način pred več dnevi in moštvo številnih parnikov je poročalo, da ga je videlo.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
po kalsvetu
—	Washington, D.C. _ Tukajšnji državni department poroča vesjti, ki j0 je prejel od svojega konzula, da se je v Mandžuriji našlo ubito truplo ameriškega katoliškega misijonarja, Fathrai G. A. Dono-vana iz Pittsburgha. Duhovnik je bilo od Kitajcev ugrabljen v oktobru.
—	New York, N. Y. _
Msgr. F .J. Sheen je v svojem nenadavnem'govoru po radio opozoril delodajalca, da "ve-lebiznes v tej deželi bo ali moral deliti svojd* dobičke z delavstvom, kakor zahteva cerkev, ali. pa bo v nevarnosti, da se mu bo njega biznes zaplenil s silo."
—	Vatikan. — Tukajšnje glasilo "Osservatore Romano" zanika poročila, da je papež Pij dal svojo dispezo ogrski grofici G. Apponyi, da se lahko omoži z albanskim kraljem Zogom, ne, da bi ji bilo treba položiti obljubo, da morajo biti otroki vzgojeni v katoliški veri.
—	London, Anglija. — Tukajšnja katoliška "Truth society" je lansko leto prodala več kot 4000 svojih pamfletov vsak dan. Posebno zanimanje je vladalo za papeške enci-klike in za razpravljanja o komunizmu.
nasvet rep. voditeljem
Governed države Vermont bral levite voditeljem svoje republikanske stranke.
Nikdar ne reci: me ne briga kaj čita moj sosed, ampak zanimaj se, da bo tudi v hiši tvojega bližnjega katoliški časopis! Na ta način širiš katoliško miselnost.
New York, N. Y. — Med
raznimi vodilnimi osebnostmi republikanske stranka, ki so na Lincolnov dan nastopili kot govorniki, je bil tudi governer države Vermont, Geo. -D. Aiken. Besede, ki jih je ta mož izrekel, so ostalim republikanskim magnatom gotovo kaj malo prijale. Pozval je namreč stranko, naj popolnoma izpremeni svoje mišljenje, naj preneha s1 svojim sovraštvom napram predsedniku Roo-seveltu in naj da narodu tako vodstvo, ki ga bo razumelo.
Govornik je dejal, da republikanska stranka, kakor-šna je danes, ni privlačna, niti za farmarja, niti za delavca, in je taka, da bi bilo Lincolna sram njenega vodstva. Dokler je bila ta stranka na vladi, je vse preveč gledala skozi prste izrabljanju, ki ga je prakticiral Wall Street napram farmarju in delavcu, zdaj pa, ko washing-tonska vlada skuša krotiti te magnate, ji je pa republikansko vodstvo zopet ostro nasprotno; in tega pristaši stranke ne odobravajo, ker vedo, da je taka kontrola potrebna.
Iz Jugoslavije
Nenavadna nesreča mladega gorenjskega posestnika, ki je na poti domov padel na cesti in se v blatu zadušil.— Največji hrast v Sloveniji podrt. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz starega kraja.
OMEDLELI DRUGA DRUGO
ZA
Deroit, Mich. — Neki Cornell Bartush je bil zadnji petek postavljen v zaper, da počaka obravnave zaradi dvo-ženstva, katerega je obtožen. Obe njegovi ženi, 22 letna Ruth in 18 letna Gladys, sta ga prišli istočasno obiskat. Pogovor med njimi je moral biti kaj vznemirljiv, kajti Gladys je hipoma onemela in one-sveščena padla po tleh. Ruth jo je par trenotkov gledala, nato pa je menda videla, da bo najboljše, ako še ona isto stori; in tako je še ona omedlela.
POSLEDICE ČLOVEŠKE NOROSTI
se je senator King izrazil, da bo
v senatu predložil resolucijo, ki bi apelirala na predsednika, naj skliče vse države sveta k splošn> j razoroževalni konferenci.
Sadove dolgotrajnega dela človeškega uma je blazna strast zmožna razdejati v par trenotkih. Kar so Španci gradili desetletja in stoletja, se zdaj z vso naglico žurijo, da čim hitrejše razderejo. Slika nam kaže neko poslopje v mestu Teruelu, nad katerim je "civilizacija" opravila svoje delo.
Nesrečen padec na cesti
Begunje na Gor. 21. jan. — Perme Franc, sin posestnika iz Sv. Lucije pri Begunjah na Gorenjskem, je prijavil orož-niški postaji v Begunjah, da so našli na občinski cesti v vasi Sv. Lucija mrtvega posestnika Jan. Perko iz Sv. Lucije. Janez Perko je bil star 37 let ter zapušča vdovo in 5 otrok v starosti od 3 do 12 let. Kako se je nesreča zgodila, se je dognalo sledeče:
Popoldne je odšel od doma v bližnjo vas Mlake k Šolarju Jožefu, s katerim sta se pogovarjala zaradi podiranja nekega hrasta. Potem sta šla na dom Janeza Perka, kjer sta popila 2 litra sadjevca. Od tu sta pa še odrinila v bližnjo gostilno, kjer sta popila vsak kozarček žganja. Kasneje se je Šolar poslovil od rajnega in ga samega pustil v gostilni. Rajni je šel še ob pol 6 zvečer zvonit "Ave Marijo", ka tero je odzvonil. Potem so ga doma pogrešali in ga iskali, toda šele zjutraj ga je našel neki posestnik iz vasi Hlebce, ki je šel po kupčiji za živino.
Pokojnega Perka so . našli 200 m oddaljenega od najbližje hiše, ležečega na trebuhu na občinski cesti, ki je tam precej strma. Ležal je z glavo naprej po strmini zarit v blato in pesek tako, da se je naj-brže zadušil, ker so bila usta in nos v blatu. Ko je padel na cesti, se je najbrž onesvestil in se zadušil.
Gre le za nesrečo in ni znakov za nasilno smrt, ker pokojni ni imel sovražnikov. Bil je le malo opraskan po rokah, kar je pa dobil pri padcu. — Pred kakšnimi 4 leti ga je pri podiranju dreves deblo udarilo po glavi in od tega časa je zmogel prenesti le male količine alkohola.
--o-
Konec starega drevesa
Konjice, 24. jan.— Na Pre-žigalu pod Tepanjskim vrhom pri Slovanskih Konjicah je stal hrast, last kmeta Matije Napotnika, ki je največji v Sloveniji. V višini prs ga trije moški niso mogli objeti, marveč je bil obseg še za cel komolec večji. Za ohranitev tega edinstvenega slovenskega hrasta se je zanimala celo banska uprava in se pogajala z lastnikom Napotnikom, da bi -to redkost ohranil. Do sporazuma pa ni prišlo. Sedaj ga je Napotnik prodal Iluterju v Kočevje za furnirje. Podirali so ga štirje ves teden. Poznavalci lesa trdijo, da je bil hrast star nad 300 let.
Gorelo je
Hišarju in mizarju Slugi na Dol. Brezovici pri Št. Jerneju na Dolenjskem je zgorelo dvoje gospodarskih poslopij. Hišo so le s težavo rešili, da ni postala žrtev nenasitnih plame-
nov. — O vzrokih požara ne morejo ničesar ugotoviti.
-o-
Smrtna kosa Na Visokem pri Kranju je umrla Ivana Jagodic, žena posestnika in mati ravnatelja škofijskih uradov g. Jožeta Jagodica, stara 70 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Letnar, dolgoletni nameščenec tvrdke Tonie. — V Dragi je umrla Marija Comino stara 6(5 let.
-o-
Nesreča Ko je nekega, popoldneva vozil 35 letni hlapec, uslužben pri Rebevscheggu v Celju poln voz hlodov, je po nesreči padel pod voz in kolo mu je šlo čez trebuh ter mu prizadejalo nevarne poškodbe.
-o-
Obupno dejanje V nedeljo 23. januarja so našli na< cesti čez Voglajno v Celju nezavestno 21 letno služkinjo Elizabeto L. Ostanki lizola, v steklenici, ki so jo našli poleg so pričali, da je nesrečnica pila lizol. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo tako rešili.
-o-
Za lakoto je umrl
Tragična usoda je doletela 66 letnega bivšega Žagarja Ivana Iršiča, ki je bil brez zaslužka. Ko je nekaterim potožil kako trpi lakoto, so mu svetovali, naj gre beračit. Temu je Iršič pripomnil, da raje umre, kot berači. In res so Iršiča našli v soboto 22. januarja v neki koči pri Sv. Lovrencu na Pohorju mrtvega in vsega sestradanega.
-o-
Promet raste Iz Sušaka poročajo, da promet tam stalno raste. Medtem ko je znašal v razdobju med 1924-1936 okolu 50,000 letno, je lansko leto narastel na 710,000 ton. Na vodilnem mestu je seveda les, toda tudi domačega žita je šlo lani okolu 128,000 ton. Poleg tega se je zelo razvil promet rudnin, zlasti železa in svinca,
-o-
Na zatožni klopi Pred mariborskim sodiščem se je pred kratkim zagovarjal 21 letni posestniški sin Martin Sajko iz Poljčan, zaradi uboja svojega brata. Med obema bratoma je vladalo že dalje časa napeto razmerje, tako, da se je Jože bal prihajati domov. Zadnjega oktobra lanskega leta je prišel v družbi prijateljev ter začel brata Martina pretepati. Ta se je nekaj časa skrival, potem pa pograbil kuhinjski nož in ga v silobranu zasadil svojemu bratu v srce. — Obsojen je bil na dve leti in pol strogega zapora.
-o-
Širite in priporočajte list 'Amerikanski Slovenec"!
r Straw 2 «
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Amerikanski Slovenec
Torek, 15. februarja 1938J
——	■1	■j
|Pm in najstarejši sloveruM list v 'Ameriki. Ustanovljen leta 1891*
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska?
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uradniStva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S4*
Naročnina;
..$5.09 . 2.S0 _ 1.50
Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ____$6-00
Za pol leta___3.00
Za četrt leta___________— 1.75
Posatnezna številka_________- 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper, in America, Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!.
Published byS EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year ---
For half a year ---
For three months__
_$5.00 _ 2.50 _ J.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _______$6-00
For half a year__3.00
For three months__. 1.75
Single copy _.................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko ▼ tednu je fas do četrtka dopoldne. — Na dopise bresfpodpisa se ne ozira.i Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office 8t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Ju-
hvalijo radi rajnega šampanjca in obilnih penezov. naki.	;
Prav od tu iz Colorada sta odšla dva mlada dijaka. Iz New Yorka se je vlada obrnila na starše, če jima dovolijo. Starši so pa rekli: Nazaj! Vidim: "The boys were to have received $150.00 a month for their war service, it was reported. It also was understood transportation from Boulder to New York had been arranged by the communist party". Goly, $150.00 na mesec niso mačje solze.
Fanta sta prišla nazaj. Pa sta le baje huda junaka. Pokazujejo na tiste, ki so nekoč prihajali sem v Ameriko iz Evrope, da pomagajo upostaviti svobodno Ameriko, pokazujejo na Lafayetta, Steubena, Kosziuska, Pulaskyja, katerim so Amerikami postavili sijajne spomenike. Ali gre res zdaj v Madridu za nekaj sličnega, za kar je šlo tedaj tu v Ameriki? Ali ni šlo bolj za $150.00 mesečno?
Prav naši Slovenci so silno naivni ali pa enako silno bahavi, če mislijo, da bodo s kakim morda resničnim junaštvom tam v Madridu nekaj pripomogli, da se slovenski narod obvaruje pred Mussolinijem ali Hitlerjem.
Junaštev je mnogo vrst, beseda je pa ista.
Inteligentni kristjani
Komisija anglikanske cerkve je izdala poročilo: "Vsi vemo, da inteligentni kristjani smatrajo tiste pripovedke (na prvih straneh sv. pisma) za mitologijo. Pripovedke so simbolične, ne zgodovinske". Izjava sega v območje evolucije, in brezpogojni naši evolucionisti so v rožcah. "Koncesija je velikanska in epohalna" vzklikajo. Glede na evolucijo sem nekaj že zapisal. Gre za drugo in silno dalekosežno zadevo. O inteligenci bodo mnenja pač različna. Že pred 30 leti se je bavila s prav isto zadevo posebna papeška komisija, pa prišlo do bistveno drugih zaključkov. Ali res ni bilo med člani te komisije nobenih inteligentov? To je smešno, če kdo ve, kako kaka papeška komisija preiskuje.
Drugo' pa je, da se ta anglikanska komisija šteje med| — kristjane. Ce jt> vse to, kar obsegajo prve strani sv. pisma le mitologija, le neki simbol, ni pa zgodovinskega značaja, ne obsega zgodovinskih dejstev, potem pade do ■zadnje pičice prav vse krščanstvo, in člani te:anglikanske komisije se niti sami ne morejo več imenovati kristjane. Če si prisvajajo nekak monopol na inteligenco in koncedi-rajo v najširši meri tako inteligenco sebi in tistim, katerim so sami sledili, in talrimi, kateri bi njim sledili, svobodno ti gospodi, ampak prav sami so jenjali biti kristjani, dasi sedijo na visokih in škofovskih stolcih. Ta "krščanska" gospoda pada, odkar se je ločila od katoliške cerkve, in tako padajo vsi, ki so se ločili, zdaj so na dnu, od krščanstva ni več duha ne sluha, le z imenom se še postavljajo in ponosno govorijo o — inteligenci. Vsaj iz te strani je roba več ko epohalna. Kdor obrača plašč po vetru enodnevnih kapric, tega bo veter odnesel, dasi se morda nekako prestraši, in še tava po temi in govori o "prvem uzroku", ali o "ustvariteljski volji Boga". Prav, ako se jim ateist posmehuje, da bodo morali delati še vse druge •— koncesije. Morda se pa le komu odprejo oči, ako noče utoniti v nagem ateismu in mrkem materializmu.
vse do jutra.
Najlepši party izmed vseh dosedanjih je pa bil pred nedavnim, ko smo slavili 70. rojstni dan Mrs. Mary Adam. Ker je poznana kot naša dobra soseda, smo se odločile in sicer Mrs. Angela Zahrastnik in moja malenkost, da jo nekoliko počastimo ob njenem sedemdesetem rojstnem dnevu. Okolu 100 ljudi se
jih.
Mrlič je ležal v sredini bajte na "bambusovi" deski. Prejšnjemu številu nad 80 Kivarcev se je kmalu pridružilo skoraj enako število, tako da nikdar nisem videl zbranih toliko Kivarcev pri enem pogrebu ali v eni kivarski bajti. Začel se je žalostni obred. Kivarski "čarovnik" je bil duša v vsej skupini; četudi sem hotel je odzvalo in vsi so bili nad vse priti jaz ob določenem času na veseli videti sedemdesetletno že- vrsto. Ostal sem nem in kar me no tako veselo in zadovoljno. je mikalo je bilo opazovati vse
Junaki
Ne dvomim nad tem, da bi Slovenci in Slovani, ki so okoli Madrida, ne bili dobri vojaki, junaški vojaki. Nekdanji 17. polk je veljal kot "železni polk", in enako ves tretji kor. Tudi o Hrvatih je to znano, saj je Ludovik XIV. nekoč zbadal Habsburžane, češ, njih moč sloni na pandurih, s čemur je mislil na Hrvate. Za to ne gre. Umevno je tudi, da se vsak rad postavlja, ko je zdaj ves svet za Madrid in je prav on sam tam doli. Tudi to je naravno. Tiste dni je bilo, ko sem na begu prišel v Tržič in se odpočil v gostilni. Pride vojak. Vse ga obstopi. "Kako je na Koroškem?" Sakramiš, je odprl usta. "Kar kosili smo nemške folksberovce tam na mostu v Borovljah". Ni rekel, da jih je bilo pokošenih na stotine, ampak mnogo bi jih moralo biti pokošenih. Pozneje sem videl, da niti eden lil bil pokošen. Vsak je rad junak, in zdaj zbira ves svet za junake v Madridu. Pisma, katera pišejo junaki iz španske fronte, so pisma samih junakov. Mi ne gre za to ali tako junaštvo. Junaštvo bi bilo bolj v tem, da so prišli in še prihajajo ti borci od vseh vetrov, in veliko je slovanskih borcev, iz samega in golega navdušenja za — demokracijo. Slovence davita Mussolini in Hitler, in zato bi morali biti prav vsi Slovenci za špansko demokracijo, ali najmanj vsi strumni antifašisti. Kako je ?	'
Slovenec v Albaceti, ki je bil tam že dolga leta, je opazoval tiste, ki so prihajali. Posebno Slovence je opazoval. Nekaj, pravi, je bilo idealistov, toraj takih, ki so prišli radi komunističnih idej, zdaj le demokratičnih ali antifaši-stičnih idej, ampak velika večina, pravi, je prišla, ker jih - je nekako veter tja zanesel. Ni bilo drugega "žaba", pa so šli v Madrid. Nekaj sličnega vidim zdaj o takih, ki gre j o na Francosko, pa nimajo zagotovljenega dela, grejo pale, pa jih po določbah nihče ne sme nastaviti, dasi bi bilo delo. Navadno ni sredstev za povratek, in pristopi komunističen agent, pa pokaže na Španijo, in Francija ima rfcja na steza,] odprta zaprta *yrpta. Poglejte, kako se po
KAKO SE IMAJO ROJAKI V OGLESBY
Oglesby, 111.
Čakam, da se bo morda le kdo oglasil in kaj napisal iz naše lepe naselbine, pa se noben ne odloči za pisanje in tako bom spet jaz začela.
Letošnje leto 1938 smo začeli z veseljem, zdravjem in srečo. Nobenega ne slišim, da bi se kaj pritoževal ali kaj pojamral. Delamo včasih manj, včasih več in tako imamo vedno košček kruha in za razne potrebebe. Ce nam pa postane tukaj v Oglesby kedaj dolgččasno, se podamo v La Salle, kjer imajo vedno kake •prireditve. Pa, omeniti moram, tudi LaSallčani ne pozabijo priti k nam v Oglesby. Tako torej vidite, da vlada med nami p vriva bratska ljubezen in najlepši sporazum. Tudi mladina je z nami, da se včasih prav dobro imamo.	/
Letos mora biti srečno leto. Pred nekaj tedni se je možila Olga Mišjak z Antonom Potočnikom. Dobila je pravega slovenskega fanta iz La Salle. Poročila se je kar na hitro. Mlademu paru želimo obilo sreče. — Druga nevesta je bila Frances Do-bošek, ki si je izbrala za spremljevalca v zakonskem življenju mladeniča poljske narodnosti. Nad vse lepa nevesta je bila po trikratnih oklicih poročena pri sv. Roku v La Salle. Ko je stopila v cerkev v lepi snežnobeli obleki s krasnim šopkom v roki si je prav gotpvo mislila takole: — Nevesta, stopila bom sedaj pred oltar, naj žrtvenik bil bi v resnici; in njemu bom dala življenje to v dar, ki bo mi soprog po pravici. — Mladoporočenca sta ostala v Oglesby in stanujeta v svoji hišici, katero sta si kupila s svojimi prihranki.
Tretja nevesta je bila — kaj mislite, kdo je bila? — Naša nad vse priljubljena Mrs. Theresa Kodrič. Obhajala je z možem in družinico 25 letnico srečnega za-
niki so jo najprej iznenadili, ko so ji prišli častitatjn ji prinesli
Ona se je pa tudi do solz ganjena zahvaljevala vsem navzočim. Menim, da ne bo preveč, če omenim, da žena ni izpustila iz programa njej tako priljubljenega "dunajskega valčka", ampak ga je z mladeniško navdušenostjo zaplesala. — Mrs. Adam je zelo gostoljubna, dobra in tudi izobražena žena. Vsakemu rada pomaga če le more, škodovati pa ni zmožna nobenemu. Ima j ako dobro hčerko Malčko in nad vse dobrega sina Alojzija v Chicagi. Oba sta se zelo galantno izkazala napram svoji materi. — Srečni otroci, ki imajo tako dobro mater in srečna mati, ki ima tako dobre otroke. — Oče, oziroma mož, je umrl. Bil je dobra slovenska duša. — Iz Chicage je
dogodke. Okrog mrtveca so se zbrali vsi Kivarci (možje) in začeli prepevati in plesati, medtem ko je čarovnik klečal pri mrliču. To petje in ples so žene spremljale z jokom in stokom. Do tukaj nič posebnega.
20 funtov težkega pečenega pu- bil tukaj tudi Henry Gulesh, ki
rana; druge so prinesle vsakovrstne dobre potice, pečenke in mnogo drugih dobrot. Ker je moj mož tudi'nekaj v sorodu s srebrno nevesto, sem bila tudi jaz povabljena. Frank Senica, Mr. Bukovec iij drugi so skrbeli za dobro pijačo, ki je držala goste v dobri volji, medtem ko sta Mr. Joe ženica in njegova soproga stregla gostom, da bi ne trpeli glada. Zapeli smo prav fajn in da je bilo veselje še lepše, smo se tudi pridno zavrteli. Tako smo se razveseljevali pozno v noč. — Srebrna jubilanta sta dobila tudi lepih daril, za katere sta se prav lepo zahvaljevala. — Mr. in Mrs. Kodrič sta dva miroljubna človeka, zelo dobrega srca fn značaja. Mrs. Theresa Kodrič je cerkvena pevka, članica dr. Krščanskih žena in mater ter članica društva "Vrtnica". Tako so jima tudi članice obeh društev prav prisrčno častitale, sicer par dni pozneje, ampak je bilo zai-adi tega ravno tako lepo. — Mr. in Mrs. Kodrič imata zalo in pridno hčerko ter lepega in pametnega sina. Oba sta jako prikupnega obnašanja in sta staršem v veselje ip ponos. — Eden sin jima je umrl.
— Jubilantoma želimo da dočakata v zdravju, sreči, zadovolj-nosti in veselju tudi zlate poroke. Naj bi bila vsa pota vašega življenja posuta z ročicami brez trnja. — Četrta nevesta je bila Mrs. Anna Krajncich, ki je s svojim soprogom tudi obhajala srebrno poroko pretekli teden. Njuni dobri otroci so vse najlepše spravili skupaj in tako priredili velik party za sv.-je dobre starše. Veliko ljudi je prišlo od raznih strani, ki so izražali svoje castitke in slavljenca obdarovali z darili. Njuni hčerki Elsie in Mary sta se veliko trudili in tako napravili svojemu očetu in materi zares veliko iz-nenadenje. Petja je ht''c '.n ple-konskega življenja. Njeni sorod- sali smo v Dušakovih prostorih
je bil najfinejši kavalir za svojo botro Mrs. Mary Adam.
Na bolniški postelji so Mrs. Frances Nemeth in Mrs. Caroline Senica, v Oglesby. Želimo, da bi kaj kmalu ozdravela. — Sedem novih članic je pristopilo preteklo nedeljo v društvo Krščanskih žena in mater v Oglesby. — Ženska Zveza odpotuje letos v staro domovino. Kot njih članica bi rada šla z njimi in to zelo rada. — Oh, kje je moj mili dom . . . Cele noči premišljujem in si ubijam glavo s tem, kako in na kakšen način bi bila deležna tega zanimivega in imenitnega izleta. — Veste kaj, kar še ni, se še vse lahko zgodi.
—	Končam za danes. Prihodnjič vam pa kaj več povem o svojem potovanju v stari kraj. — Pozdrav vsem čitateljem Amer. Slovenca, posebno še Mrs. Uše-ničnik, Mrs. Centa, Mrs. Schlo-ser, itd. Theresa Dušak
IZ ŽIVLJENJA KIVARCEV
'(Piše slov. misijonar Rev.
Trampuž)
DNE 10. SEPTEMBRA 1929
—	PONOČI (Nadaljevanje).
Rekel, sem v prejšnjem članku, da je bil Makabejec prost.
Vrnili smo se vsi v Kivarijo, kjer je ležal mrlič. Joku in stoku žen, sester in matere so sledili kriki majhnih Kivarčkov. Pred seboj so gledali v duži krvi, mrtvega brata in mati svojega otroka, katerega'je tako zelo ljubila, kot pač zna ljubiti samo "mati". Kar sem se trudil tedaj, je bilo samo to, da bi miril jokajoče sorodnike in starše, vendar mi je bilo nemogoče doseči. Videl sem, da bo ta noč nekaj strašnega, nekaj burnega, ker sem slišal že poprej nekoliko o vseh barbarskih navadah, ki jih Kivarci imajo, kadar umrje kdo izmed njih. — Z drugo strani pa sem bil zadovoljen, ker sem imel priliko preživeti osebno vse dogodke in ceremonije v teh sluča-
Okrog 11 pred polnočjo sem opazil, da so se vsi Kivarci-tujci odstranili nekoliko in tedaj so prišli na vrsto bližnji sorodniki in starši. Vsak je imel po eno ši-vanko v roki in kdor je ni imel — je tedaj poiskal "čontov" trn, ki bi nadomestil šivanko. — Vse-dli so se okrog mrliča in ga začeli bosti s šivankami na prav barbarski način in na kompas petja. — Strašen prizor je bil ta zame in ni mi ostajalo v tistem trenutku nič drugega, kot zapreti oči. Šele ob 2 po polnoči se je skončalo to d6lo, katero mislim je edino v človeški zgodovini. Ubogo truplo je bilo pre-bodeno od glave do pet. Vprašal sem svojega soseda, zakaj neki Kivarci prebodejo trupla mrli-čev, in on mi je odgovoril: "Naša navada je taka;tisti, ki ga ima v življenju najrajši, tisti ga bode največ." Sledil je še ples, petje in jokanje. — Ob 4 zjutraj Ki-varke so delile vsem možem "či-čo" in tudi tedaj niso pozabile moje malenkosti. Po pitju se mi je približal "čarovnik" in mi rekel nekaj zelo važnih reči — med katerimi je bila tudi ta "Sem ukrenil, da mrliča izpostavimo v "ranču". Kivarci imajo dvoj en način pokopavanja. Ali ga denejo v jamo, ki jo izkopljejo v sredini bajte (jama globoka do 50 cm) — ali ga zavijejo v "bambusovo" desko in ga postavijo v neko hišico pripravljeno "ad hoc", blizu Kivarije, tako da je mrlič izpostavljen dežju kot solncu, komarjem in raznoterim ptičem. Koj ko mi je čarovnik povedal svoj namen, sem vstal in mu odločno odgovoril "de ningnna manera" na noben način. Mrlič je bil krščen, zato bom jaz odločil kar je najboljše. Zasmejal se je prav satansko — vendar ostal sem mož besede. Pripravljajoč se za pogreb, dal se potrebna navodila — kako naj odprejo grob na nekem mestu blizu Kivarije. Mnogi so se trmasto upirali — čarovnik jih je ščuval proti meni — vendar končno so se vdali mojemu ukazu in spolnili do pičice kar sem zahteval. Čarovnik je odšel kot blisk, kar mi je povzročalo precej veselja!
Pogreb je bil nadvse slovesen, tako da so se Kivarci kar čudili. Tolažil sem jih, da je mtvec bil dober (kar sem slišal"tudi jaz) in da njegova duša ni šla s hudičem.
Moj stari prijatelj mi je svetoval, naj ostanem tisti dan v
tej Kivariji. Radevolje sem stregel tej prošnji! Kot hvaležen dar Kivarcev sem moral prejeti tigrovo kožo, ki sem jo potem imenoval "koža umorilca".
Bil sem utrujen in ob 9 zjutraj sem zatisnil oči. Spal sem do pol dvanajstih. Med tem časom ni bilo nič posebnega za moj notes.
* * *
"BAJKA O KIVARSKEM VESOLJNEM POTOPU"
Med mnogimi bajkami se nahaja tudi sledeča: "Kivarski rod se je množil dan na dan. V eni bajti sta živela dva brata, bila sta siroti, brez očeta in matere ter sester. Nekega dne starejši reče mlajšemu: "Ti ostani danes doma, medtem ko jaz poj dem «a lov." Se je poslovil in odšel. Tisti, ki je ostal doma, je opazil da izpod trhlega debla, ki je ležal" v sredini bajte in ki je služil0 za stol, se je prikazala kačja glava. Majhen je bilo zelo prestrašen radi te pošasti. Brž zagrabi nekoliko ognja in ga podtakne pod trhlo deblo, katero se j0 vžgalo. Ni minulo mnogo tenii'i ko čuti po vsej bajti vonj pečenega mesa, kar je pričalo, da se je pekla kača v ognju.
Mali je'bil vesel svoje zmage-Starejši se je vračal tisti trenil" tek iz lova. Že oddaleč je vonjal duh pečenke. Tekel je v bajto in našel svojega brata, od katerega je zvedel vse podrobnosti. Pe* čenka ga je tako .mikala, da je zagrabil kačo in metal kos za ko som v usta. Mlajši ni hotel P°* skusiti ničesar, ker se mu je kača zelo gabila. Ko je bil starejši napolnjen, čutil je v sebi strašno žejo. Blizu Kivarije je bilo je* zero. Šel je tja in začel piti, vendar, oj čudo: več ko je pil, vec žeje je čutil. Nesreča je hotela* da se je prekucnil v jezero, katero se je vznemirilo in voda je začela naraščati. Mlajši brat je šel iskat starejšega. 'Opazil ,ie' da je voda vedno bolj naraščala-Kaj početi? K'je se nahaja brat? Voda je rastla in poplavljal* okolico. Splezal je na drevo i" začudeno opazoval ta nenavaden dogodek. Ker vsa okolica je bila ravna, je voda zagrnila vse bajte in pokončala z življenji vseh prebivalcev; razen tega Kivai'* čka, ki se je rešil. Iz vode je člj| ta glas: "Kača, ki je bila v tvoji
«_____.v	l v. !>'.
hiši, je bila "posvečena" žival' Napravil si greh, ker si prižgal deblo, vendar tvoj brat se je pregrešil veliko več, ker se je drzni' Jesti njeno meso. Medtem ko je on plačal svoj greh — tvoj )e odpuščen. Živel boš dolgo vrsto let srečen in vesel in moral boš pripovedovati o tem potopu vsem tvojim bratom." Voda je upadla, Kivarec je splezal z drevesa in živel mnogo let srečen i11 vesel." Pozdrave.
V OGNJENIK JE PADEL
Na ognjenik Etna sta napravila izlet dva delavca, ki sta poskušala skakati čez razpO' kline v Zemlji, iz katerih ®e je kadilo. Eden izmed njih je pri skoku padel v brezdno i'1 bil takoj mrtev, medtem ko je drugi obtičal na robu, kjer .ie moral tri ure čakati, da so g0, rešili.
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Dokler se nam ne posreči najti sekire," pripomni Lady Greystoke, "smo vsi enako osumljeni. Zato pojdemo me ženske pregledati vaše, moško prenočišče, in vi pojdite pa pregledat naše,'' Toda princ Sborov je stopil za Jane in refegl: "Ne maram videti, prin-fceze sedaj, ampak hočem ohraniti nie-po ;.iiko.'J ,
Po teh besedah je bilo princu dovoljeno, da se je pridružil ženskam, ki so preiskovali moško prenočišče. Pa ni bilo kdovekaj za pneiskovati, edino' kupe slame, ki so služile za ležišča je bilo za pregledati. Annette je v Brow-novem ležišču kmalu otipala nekaj trdega 'iii lUaciiiega, au je osupnila.
Svojo osupnjenost jc pa naglo skrila in potegnila izpod ležišča prazno roko. Z glasom,' kot bi se ničesar ne pripetilo, je pripomnila: "Ničesar ne . morem najti." — "Tudi jaz nisem ničesar našJa," reče Jane. "Jaz tudi ne," pravi princ; "toda morda Annette ni u.:,j>] natančno pregledala Browuo-ve„a ležišča."
'Komaj je pritic te? izrekel, se je že pripognil, tla bolj natančno preišče Brownovo ležišče. Ni mu bilo pa treba dolgo iskati, kajti že pri prvem posegu v suho travo, je privlekel na dan sekiro. "Tukaj je! Ne vem, kako je inogla Annette tako površno pregledovati." je zaničijivo in obenem zmagoslavno pripomnil.

Torek, 15. februarja 1938 "
'AMERIKANSKI SLOVENEC
]}* ' t". Stran 2
Nedeljski kotiček
m
J. M. Trunk.
TRETJA NEDELJA V FEBRUARJU
"Ljubljeni, zdaj smo otroci k°žji in ni se še pokazalo, kaj bomo; vemo pa, da kdar se po-bomo njemu enaki, ker ga bomo videli kakor je" (1 Jan.
2). Naravno in nadnaravno 3nio podobni Bogu. Zato smo llai'avni in nadnaravni otroci ^žji. Človeški otroci so navad-110 8vojim staršem več ali manj Podobni po obrazu in značaju. °dobni so jim, ker so njih otro-Cl. Pri otrocih božjih je nasprot-J*0, Božji otroci smo, ker smo %u podobni. To podobo nam Je Podelil. Vsi ljudje so nekako 1)0 naravi otroci božji. Pagani 780 izvzeti. Popolni in srečni ^n°vi božji pa s tem še nismo, ^naravni sinovi postanemo po milosti, kakor pove sv. Pismo. "Ce smo pa otroci, potem .Uvdi dediči. Dediči božji in sodeči Kristovi" (Rim. 8, 17). r'Pade nam polna in vsa oče-ya dedščina. Njegova posveču-°ca milost nam daje do nje Savico. V čem obstoji ta ded-
ščina? V tem, da "bomo mu enaki, kajti videli ga bomo, kakor je". Ko bomo gledali Boga, bo naša božja podobnost dosegla svojo najvišjo popolnost. Bog si je pridržal za-se le eno. Neskončno srečen je. Mi imamo zdaj še križe in težave. Pa bomo srečni, ako ostanemo njegovi otroci. Potem ga bomo gledali, in prav kakor Bog sam, bomo srečni, ker on je srečen le v samem sebi. Tedaj postanemo Bogu podobni v vsem, kajti luč njegovega veličastva nas bo popolnoma izpremenila in nas revne rešila vseh napak in slabosti, tako da bomo v Bogu popolnoma izpremenjeni, kakor železo v ognju, ki postane samo ogenj.
Ali si moreš misliti večje sreče in blaženosti, če postaneš popolnoma Bogu enak? Dosegel jo boš pa le, ako si živa podoba božja in te v vsem oživlja in vlada duh božji. "Vsi, katere vodi duh božji, so otroci božji" (Rim. 8, 14) in dediči njegovega veličastva.
iz goriške, primorja in istre
^Žaški "Popolo di Trieste" 8e boji resnice o številu Slovanov v Italiji
. "Ahnanacco italiano", ki ga
j^Ja že 43 let milanska založ-
a Bemporad, je objavil letos
Ucli nekaj podatkov o manjši-
v Italiji. Almanah pravi,
:a Je 97% prebivalstva v Italiji
.'ijanske narodnosti in da ži-
vi
v novih pokrajinah, in sicer
„ Spodnji Adiži 230.000 Nem-Cev
q ' v Julijski Krajini pa 600.-. , Slovanov. V daljšem poležem članku beleži te podat-hidi fašistično glasilo za Ju-Jsk0 Krajino "Popolo di Trie-ve > ki pravi o njih že v naslo-vu> da so to netočne številke.
svojem članku pravi list: j,ai* se tiče Nemcev, so nas zme-učili, da jih je okrog 200.-}j.v° ob Gornji Adiži, okrog Tr-1<:a in v nekaterih beneških ob-
na-
Da je njihovo število
^lo 5
POV;
za 30.000, nam je nekaj
vsem novega. Toda recimo J* je bila številka 230.000 zapi-j, a tja v en dan, zato pa mo-ugotoviti glede 600 tisoč .^°vanov v Julijski Krajini, da
stiki «Hk
,sestavl j alec almanahove sta ti-
6 očitno zapisal, skoraj še rat toliko, kakor je res.
Jul
Oljska Krajina, pravi list Je> je dežela, ki leži med Li-
z°» Alpami in Kvarnerom in
dal Ve11:
^Sega videmsko, goriško, trža-•y.0' reško in istrsko pokrajino.
Vseh teh pet pokrajinah živi-^ Narodnostne manjšine: Slo-jl^i in Hrvatje v pulski pokra-\T Prezrimo neznatne drobce ^cev okrog Trbiža ! Sloven-, a manjšina šteje v štirih po-^'aJinah, v katerih živi 230 ti-e ljudi vštevši tudi one v Re-jj(jJ1 ob Nadiži. Hrvatov* pa . ' ^irokogrudno vzeto, v pulski 1 reški pokrajini 150.000. v iorej, pravi list nadalje, slo-J^skih tujerodcev v Julijski ..^jini ni 600.000, kakor trdi 0, 'uianacco Italiano", nego
380.000, če sprejmemo za Č6y 0 narodnosti izjavo o ob-^ alnem jeziku, kajti če bi ho-j^.1 dognati narodnost po rodu, v mu pripada vsak posameznik
Ho Se n
> • P1', pozabiti, da je republi-Sel Sv- Marka v 17. stoletju na-<V 110 beneškem delu istrske j./jGle> hudo prizadete po kugi, Vijudi od vse povsod, nekaj Slo-baJ0v iz Dalmacije, nekaj Alba s svojih posestev v Al-Jq111^' pa Grkov iz dežel ob
Ta) em in Egejskem morju.
Je
sc danes v Istri dosti gr-
manjšini, bi bili nedvom-Pl'ijetno iznenadeni. Ne sme
ških, albanskih, rumunskih in dalmatinskih priimkov. 2e ta križanja izključujejo, da bi bilo slovansko vse, kar se za tako izdaja. Podatki objavljeni v almanahu, zaključuje "Popolo di Trieste", ne bi bili tolikega pomena, če alamanah ne bi užival največjega ugleda in ne bi bil tako zelo razširjen.
-o-
Strašno dejanje blazneža
• Pri Sv. Jakobu v Trstu se je pripetil tragičen incident. 70 let stari Maksimilijan Šegec je z nožem na ulici do smrti zabodel svojo 64 let staro ženo Viktorijo Marešičevo. 2ena je v nekaj trenutkih izdihnija. Starca so prijeli sosedje in ga izročili policiji. Oblasti so dognale, da je bil Šegec že pred leti v tržaški norišnici. Ker je jugosloven-ski državljan, so ga od tam poklali na Studenec pri Ljubljani. Pred kratkim pa mu je uspelo zbežati iz ljubljanske norišnice in se neopaženo vrniti domov v Trst. Doma so se ga silno prestrašili. Žena in svakinja sta se pred njim zaprli v sobo, hči pa je skočila iz ^stanovanja skozi okno za dve nadstropji globoko na dvorišče. Le k sreči se ji ni nič hudega zgodilo. Naslednje jutro je blazni starec izvršil svoje dejanje.
-o-
Gozdni požar
V gozdu pod Vodicami je nastal velik požar. Ljudje so ga opazili še le, ko se je že dokaj razširil. Kakor vse kaže, je nastal med grmpvjem pod gozdom. Vprašanje je še, ali so ga zanetile iskre iz kakšnega železniškega stroja z bližnje proge ali je nastal kako drugače. Na pomoč so morali priti tudi gasilci iz Gorice, ki so sj skupaj z vaščani iz Vodic mnogo prizadevali, da bi ogenj omejili. Po hudih naporih jim je to tudi uspelo, toda med tem je požar uničil že ves les na prostoru dveh dobrih kvadratnih km.
-o-
Huda zima
Podkraj nad Vipavo. Hudo zimo smo imeli v zadnjih tednih. Snega nam ni manjkalo in tudi mraza ne: prišli smo do 15 in celo 17 stopinj pod ničlo. Kljub temu ni zamrlo delo. Zlasti živahno je v gozdovih domačih posestnikov, kjer je dosti bukovja, ki je sedaj zelo iskano. Sekira poje in čoke vlačimo! Kmetje plačujejo s skupičkom svojih bukovih plohov, ki imajo razmeroma dobro ceno, stare dolgove, delavci
pa pridno zaslužijo. In tako teče naše življenje kljub hudi zimi vedro naprej.
Nesreča
Na Stari gori pri Gorici se je na domu Leopolda Figla pripetila huda nesreča njegovi mali hčerki Idi. Ko je bila mati v sobi, se je otrok spravil na ognjišče, na katerem je v loncih vrela voda. Dekletce je poskusilo privzdigniti pokrov večjega lonca, pri tem pa je s komolcem zadelo obenj, da se je prevrnil. V otroka je udaril krop hkratu pa tudi plamen z odprtega ognjišča. V tistem hipu je na otrokov krik tudi že pritekla mati iz sobe in v naglici ovila dekletce z odejo, ki je bila v kuhinji k sreči takoj pri roki. Otrok je bil rešen ognja, ki se je že prijel njegove oblekce, vendar pa je dobil od kropa hude opekline in so ga morali odpeljati v bolnico.
-o--
S KOROŠKE
Nemec o razmerah na slov. Koroškem
"Koroški Slovenec" prinaša naslednji izvleček iz privatnega pisma nekega nemškega duhovnika, ki deluje na slovenskem ozemlju ob jezikovni meji:
". . . Skoro ljubši mi je, da nisi prišel k meni. Bolelo bi te, če bi videl to zapuščeno ljudstvo. Groza me stresa. Sama nespa-met in nerazsodnost ... Tu bo treba še veliko razsvetljenja in prosim te, da misliš v svoji molitvi tudi na to narodno potrebo : da bi nemški narod iz ponosa odklanjal odpadništvo in da bi nezavedni slovenski rod našel svojo pot k naturni samozavesti .. . Katoliški avstrijski tisk rabi koroške Slovence, da na njih uresniči krščansko Avstrijo s polnim rizikom pravičnosti. Če se krščanstvo Avstrije o tem slučaju ne izkaže plodovi to, potem ga pač ni! Če more Avstrija mirno gledati propadanje tega naroda, potem je čisto nacionalistična država, ki nima nobene pravice do samostojnosti, ker ne izvršuje svojega poslanstva. . ."
K temu pismu dodaja "Koroški Slovenec":
'To je izjava plemenitega nemškega duhovnika, žal čisto osamljena — vsaj danes. Če se-ve izvzamemo svoječasno kan-clarjevo naročilo, da naj Slovenci ohranimo zvestobo svojemu narodu, ker je narodno odpadništvo zlo za vsako državo. Odkar je bil v deželi kancelar in je spregovoril te besede, pa so mi-r.uJa že tri leta!"
kupovat živino. Ko je v eni mrzlih noči korakal po ozki brvi v bližini" naše vasi, je padel v ledeni Potok, iz katerega ni mogel na suho. Njegove klice so končno' .slišali vaščani, ki so mu prihiteli na pomoč in ga po skoraj triurni kopeli vsega premraženega in otrplega spravili na varno in gorko. Nesrečni Vipavec bo gotovo vse življenje mislil na
svoje kravje kupčije v hribih.
■1:
Nesreča pri delu. V Soči je delavec Anton Mihelič iz Bovca med delom padel z visokega gradbenega ogrodja. Dobil je hude notranje poškodbe,
tako da so ga morali z vso naglico odpeljati v goriško bolnišnico. Zdravniki si prizadevajo, da bi mu rešili življenje.	^.ilfifc*
I	<•-
Izpred tolminskega sodišča.
Tolminski karabinjerji so pred n^k.aj tedni prijavili sodišču v Tolminu Lojza Jana in Jakoba Trušnovca, češ da sta bre^ dovoljenja oblasti priredila javen ples. Pred dnevi se je vršil proti njima proces. Sodišče ju je oprostilo ker je dognalo, da ples ni bil takega značaja, da bi ga bilo mogoče smatrati za javno prireditev.
druga številka lista 'novi svet'
'
to in ono iz DOMOVINE
Ogenj na plesu
V	baru kavarne Emona v Ljubljani so slavij pravoslavni Silvestrov večer člani intelektualnih ročnih delavcev. Ko je k nekemu omizju prišla mlada Rusinja voščit srečno novo leto, si je ,eden gospodov ravno prižidal cigareto. Kapica žveplenke je od-skočila na toaleto mlade dame, da je bila na mah v plamenih. Eden izmed gostov je bil toli prisotnega duha, da je strgal goreče obleko z nesreč nice, ki se je od strahu in o-^eklin onesvestila.
-—o—■— Odlikovanje Mariborski mestni župan je izročil na mestnem magistratu predsedniku Prosvetne zveze, bivšemu narodnemu poslancu in bogoslovnemu profesorju dr. Josipu Hohnjecu red Jugoslovanske krono IV. razreda, uredniku Slov. gospodarja Janušu Golecu pa red sv. Save IV. razreda.
-o--
Dve nesreči
V	Mostah pri Teharju je pri delu padel preužitkar Avgust Mulej in se prav nevarno poškodoval. — Ko se je 28
DENARNE |POŠIUATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo:		V Italijo:	
Za:	Din:	Za:	Lir:
$ 2.55 ..	.... 100	$ 6.50	... 100
$ 5.00 .	..... 200	$ 12.25	... 200
$ 7.20 .	..... 300	$ 30.00	... 500
$10.00 .	.... 420	$ 57.00	...1000
$11.65 .	...: 500	$112.50	...2000
$23.00 .	.....1000	$167.50	...3000
KRATKE NOVICE
V Prvačini je v nekem hlevu zmrznil 80 let stari Josip Šajn s Cela. Šajn je zadnja leta beračil. V Prvačini je nameraval oni dan prenočiti. Bil je slabo oblečen in je v zadnjem času telesno tako oslabel, da mrzle noči ni preživel.
Aretacija. V Rutah pri Grahovem so karabinerji aretirali 39 letnega Franceta Droleta in ga odvedli v tolminske sod-nijske zapore. Za Droletom je sodišče izdalo že dve tiralici. Pred meseci je bil Drole ponovno obsojen na nekaj mesecev zapora, ker se jo brez Potnega lista odpravil čez mejo. Skupno s prvo kaznijo bo moral sedaj 10 mesecev prebiti v zaporih.	v *
Požar v tržaškem pristanišču. Pred dnevi je nastal v nekem skladišču v tržaškem pristanišču večji požar. Na pomoč so nemudoma prihiteli mestni gasilci, ki so si mnogo prizadevali, da bi ogenj omejili, kar jim je končno tudi uspelo. Uničenih je bilo 80 bal bombaža. Škodo, ki' jo je napravil požar, cenijo na 50,000 lir. Ogenj se je razširil po skladišču iz neke pokvarjene peči, v kateri so si skladiščni ki zaradi mraza zakurili.
Nesreča. Neki posestnik iz,] Šempasa na Vipavskem je prišel v Idrijo ob Bači, v gore, l ^
Pri večjih svolah poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85-
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
letni splavar Luka Leskovšek iz Mozirja s kolesom peljal domov v Nazarje, je pri tem nesrečno padel in se hudo poškodoval. — Oba sta iskala pomoči v bolnici.
Številne aretacije
Iz Jurišineev poročajo, da so tamošnji orožniki aretirali več ljudi okolu Polerišaka in Sv,. Lovrenca ter jih izročili sodišču. Družba aretirancev, ki je štela 19 oseb, je bila o-sumljena, da je izvršila vrsto tatvin in požig, ki sega nazaj v leto 1934. Takrat so neznanci zažgali gospodarsko poslopje posestnika Franca Sar-ša v Polenšaku. Pri zasliševanju so nekateri priznali posamezne tatvine in tudi požig. V zaporu so pridržali štiri osebe, druge so izpustili.
Gibanje prebivalsva
V Ribnici je bilo lansko leto rojenih 116 otrok, umrlo je pa 72 oseb. Nad polovico pokojnikov je doseglo starost nad 70 let, 11 nad 80 in dva celo nad 90 let. Poročenih je bilo 32 parov.
--o-
Pod vozom Na 28 letnega drvarja Leopolda Fijavža iz Stranic v celjski okolici se je prevrnil težak voz in ga nevarno poškodoval.
--o-
Vodovod Iz Nove cerkve pri Celju poročajo, da bodo v kratkem dobili vodovod. Vodo bodo zajeli iz studenca na Pozni ako vem travniku, ki daje skoraj 1 liter vode na sekundo in leži celih 18 metrov nad višino vasi.
-o-
Nezgoda Težka železna traverza je pred kratkim pritisnila v Celju 20 letnega ključavničarskega pomočnika Franca Pungert-nika in sicer tako močno, da mu je zmečkala več prstov na levi roki.
-o-
Danes je izšla druga številka (februarjeva izdaja) družinskega mesečnika "Novi S\et". Prinaša sledečo pestre in zanimivo vsebino:
i
"Lincoln — Washington" (članek) ; "O naslovni sliki"
(članek) ; N.• N.: "Kaj je fašizem?" (članek) ; "Oton Župančič" (kratek opis pesnika) ; Ivan Zupan: "Luč vseh luči" (pasem) ; "Rev. A. P. Podgoršek" (življenjepis) ; J. M. Trunk: "Tihe ure" (premišljevanje) ; "Slovenski Spomenik v Kansas Cityu" (slika nove cerkve in pok. župnika č. g. J. Peršeta) ; J. M. T.: "Iz rarave"; G.: "Junak in mučenec"; Ksaver Meško; "V naših gozdih" (črtica); "Slovenski pijonir" (opis slov. družin in dveh slovenskih naselbin: Berwyn in Bradley v Illinoisu): J. J.: "Zaobrni-hu..." (črtica) ;Smukova: "Pobrano iz starih pesmi"; (ša i live kitice iz'raznih p osmi) ; "Dom in zdravje"; "Prebere se zapisnik" (kratka humoreska) ; "Indijski jogi"; T. Br-
dar: "Velika ljubezen" (roman) ; "Za smeh in zabavo."
—	Mesečnik "Novi Svet" stane za Ameriko-$2.00 letno; za Kanado in Evropo ter vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Posamezen izvod za Ameriko 25c. za inozemstvo 30c. Naročnino je poslati-na: Upravo "Novi Svet", 18491W. Cermak Road, Chicago, 111.
—	Vse one, ki se za ta l^ist zanimajo javljamo, da ima uprava na roki še nekaj prvih številk, ki so na razpolago onim, ki se žele naročiti na list. Nekaj prve številke imajo na rokah še tudi vsi spodaj navedeni zastopniki. Zglasiti se pri njih in si naročite potom njih list in od njih bote dobili tudi prvo številko lista, kateri jo še imajo. Ali pa pišite in pošljite naročnino direktno na Upravo lista na zgorajšnji naslov.
_Privoščite sami sebi malo
poučnega, zabavnega in zanimivega berila s tem, da si naročite mesečnik "Novi Svet".
naši zastopniki
za list "AMERIKANSKI SLOVENEC" in mesečnik "NOVI SVET", pri katerih naši naročniki vsak čas lahko poravnajo svojo naročnino.
COLORADO!
Canon City. Ana Susman. Colorado Spring«. — M. Ksjisch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnik, John Zeleznikar
Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B.. f. Meglen
ILLINOIS:
Argo, — john Poljak. Aurora, — Mary Fajtar. Bradley, — Bose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Jotiet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Gabriel Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajulc. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar.
So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-
mek, Mrs'. Agnes Mahovlich. Waukegan, — Andrew Košir.
INDIANA:
Indianapolis, — Frank Urajnar.
j KANSAS:
Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc, Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne.
MICHIGAN:
Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Oetroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica,
— Mark Badovinac.
Calumet, — Jos. Sustarsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich.
MINNESOTA:
Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos, Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto nia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greancy, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. Heeler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. .Soudan, — Frances Lnusbin. Virginia, — Angela Schnellcr.
MONTANA:
Butte in Walkerville, — Mary Kot-
y.e in Kath. Tomazich.
ohio:
Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoire. Cleveland, Ohio. — Za Collimvood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prišel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik in Rev. J. J. Oman.
Euclid in Nottingham in okolica, —
Matilda Ropert.
Conneaut, — Angela Berus. Lorain, — Justina Paul. Giratd, — John Polčič. Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin.
PENNSYLVANIA:
Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik, Bulger, — S. Jenko. i Burgettstown, Pa. — John I'intar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Marv Grum. Houston, — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek.
Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Pittsburgh, — Jos. Blahorich, Mrs. Mary Cadonič.
Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert.
Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklatn. Vandling, — Frank Pancar.
WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gregorčič.
Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland, Johana Mohar.
Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek.
WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville,—■
Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek
MISSOURI:
Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik.
PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. Little Falls, — Amalia Furlan. •Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolcvec.
ST. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) O.
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v cerkveni dvorani ob 7:30, Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo so sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste špovla za mladino.
Lawrence Leskovec, preds. Matt Kostelc, podpreds.
John Pezdirtz, tajnik, 15606 Holmes Ave.
John Omerza, bbgajnik	John Trček, boln. tajnik
Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Torek, 15. februarja 1938
ROMAN j,
Spisala B. Orczy Prevedel Paulua
Ven je moral —! Da si pomiri živce. Pustil je Heberta za stražo v sobi in stopil na hodnik.
Mahoma se mu je zahotelo, da bi šel pogledat k svojemu uničenemu in strtemu nasprotniku in da bi iz njegovega obnašanja morebiti posnel, kaj namerava nocoj storiti.
Gospod Percy je dobil celico v prvem nadstropju trdnjave.
Prav kakor Margareti jo je dal tudi njemu opremiti kolikormogoče udobno. Posteljo, umivalnik, preproge, mizo, pisalno orodje in druge reči, — vse mu je dal znositi v sobo in nobene straže mu ni postavil pred vrata. Seveda pa je stala podvojena straža na koncu temnega hodnika in ostro opazovala razsvetljena vrata, ki so peljala v Percyjevo celico. —
Ko mu jo je pokazal prejšnjo noč, mu je Percy izrekel svoje priznanje in izjavil, da je zelo zadovoljen —.
"Saj. razumete, gospod Percy," mu je rekel tistikrat, "da ste moj gost! In tudi prosti ste, lahko odidete in pridete, kakor se vam zljubi —!"
"Kajpada kajpada —!" je veselo odgovoril Percy. "Čisto prepričan sem, da sem prost —!"
"Edinole gospo Blakeney moramo stra-žiti, pa le do jutri večer," je pridjal Ghau-velin mirno in pomenljivo. "Ali ne, gospod?"
Toda kadarkoli je Chauvelin imenoval njegovo ženo, vsakikrat se je gospoda Percyja lotila strašna zaspanost. Tudi to-pot se mu je silovito zazehalo in nato je važno vprašal, ob kaki uri pravzaprav na Francoskem zajtrkujejo.
In od tistikrat ga Chauvelin ni več videl.
Seveda je parkrat prisluškoval pri njegovih vratih ter popraševal slugo, kaj počenja angleški ujetnik in ali kaj spi in je.
In sluga je vsakikrat poročal, da se Anglež očividno prav dobro počuti, da pa ne je mnogo. Pač pa da je naročil in tudi izredno bogato plačal cele žaloge vina in žganja.
"Hm —! Čudni ljudje, tile Angleži —!" je modroval Chauvelin. "Take takoimeno-vani junak "Dušica" ni menda končno nič drugega ko čisto navaden pijanec —. Udu-šil bi rad svojo vest v žganju in se omamil, da bo laže podpisal svojo smrtno obsodbo —.
Morebiti da mu je pa končno vseeno!?" Na večer torej, ko je bilo vse pripravljeno, se je vzbudila Chauvelinu nepremagljiva želja, da bi še enkrat šel gledat svojega junaka — ali pustolovca — pijanca — ali karkoli je že bil. In šel je.
Njegova telesna straža ga je spremljala po hodnikih. Nikamor se ni genil brez nje.
Obstal je pred vrati, malo poslušal, nato pa potrkal. Nič se ni genilo.
Nekaj trenutkov je še počakal, pa naročil straži, naj ostane zunaj na hodniku, še enkrat je potrkal, rahlo pritisnil na kljuko in vstopil.
V zraku je visel težek, dušeč duh po žganju, na mizi je stala zaloga praznih
steklenic in napol izpita čaša žganja — dokaz da je sluga poročal resnico —, na postelji pa, ki je bila na vsak način prekratka za njegove dolge noge, je ležal oblečen in razkoračen, z odprtimi usti, z glavo vznak, z rokami visečimi s postelje, gospod Percy Blakeney, očividno pijan ko sekira —. Spal je in mogočno smrčal.
Chauvelin je stopil k postelji in se zagledal v silno postavo moža, ki so ga — nekdaj! — imenovali najnevarnejšega sovražnika francoske republike.
Zares — to je Chauvelin odkrito priznal — Percy Blakeney je bil vitežke, junaške postave: krepke, dolge, mišičaste noge, široka prsa, mogočna pleča, mišičaste roke, pa fini beli prsti, — vse je pričalo o telesni moči, o krepki volji in o plemeniti krvi. Možati, ostro začrtani obraz je kazal o bistroumnosti, trdne, krepke poteze krog izrazito zarisanih usten so govorile o neupogljivi volji, posebno tisti trenutek, v spanju, ko jih ni pačil Percyjev večni, pol plahi pol bebasti smehljaj in ko ni ležala na obrazu tista večna lena dremavost in zaspanost. Saj v spanju je človeški obraz pravo zrcalo duše —.
Zamišljen je zrl Chauvelin na moža pred seboj in za trenutek — pa samo za trenutek — mu je bilo žal, da pripravlja takemu na duši in telesu oblagodarjene-mu človeku — tak nesrečen konec.
Pa Chauvelin se je tudi brezmejno čudil.
Če bi on — Chauvelin — bil v Percyjevi koži, tako si je pravil, če bi njemu pretil tak brezupen, sramoten konec, — o, kakor ujet lev bi divjal gorindon po celici, nemiren, razburjen, obupan, grizel bi se v strastnih očitkih, si tri možgane ter iskal, kako bi se rešil iz strašne zagate, ki je pomen jala ali. sramoto ali pa smrt. Tale človek pa — pije in spi! "Morebiti da mu je pa končno vseeno!?" Kakor v odgovor in potrdilo na Chau-velinovo razmišljanje je v tistem trenutku gospod Percy s podvojeno silo in gromko zasmrčal.
Chauvelin je skomignil z rameni, začuden in zmeden, nekaj vzdihnil, kar je donelo kakor pomilovanje, ter se zamišljen in nemiren obrnil v stran. Pogledal je po sobi.
Pri steni v drugem kotu je stala mizica s praznimi steklenicami. Črnilnik je bil pripravljen in par peresnikov, nekaj listov papirja je ležalo poleg.
Vzel jih je v roke in jih začel prebirati. Na enem izmed njih je zagledal par tesno pisanih vrstic.
"Državljan Chauvelin, za nadaljno vsoto enega milijona
frankov in pod pogojem, da —--"
Začetek pisma —!
Sicer le še samo par vrstic, polno pre-črtanih in popravljenih mest, tu pa tam izpuščene besede in cele vrste — kar je zelo motilo zmisel in ga na najvažnejših mestih popolnoma izpremenilo — pisava slaba, pisana z negotovo roko — očividno je bil gospod Percy že precej pijan ko je začel — trenutno samo prvi, nerodni poskus —.
(Dalje prih.)

I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
razne zanimivosti
DRUŽINSKA PLAČA NA ANGLEŠKEM
Londonski list "The Star" poroča, da se v zdravstvenem ministrstvu pripravlja postavni načrt, naj bi oženjem nameščenci in delavci dobili večjo plačo v sorazmerju, koliko je njihova družina velika. Pobudo za ta načrt je dala velika tvrdka, katera že sedaj izplačuje vsem oženjenim delavcem in nameščencem, ki imajo več kakor po tri otroke, za vsakega nadaljnjega otroka po pet šilingov doklade na teden.
-o-
NEMŠKI KATOLIČANI NE SMEJO NA EVHARI-STIČNI KONGRES •
Budimpešta, jan. Ugledni katoliški list "Nemzeti Ujsag" poroča iz Berlina, da je hit-lerjevska vlada 'zavzela odklonilno stališče radi udeležbe katoliških Nemcev na svetovnem evharističnem kongresu v Budimpešti. Ta vest je v bu dimpeštanskih krogih izvala veliko presenečenje. Berlinski dopisnik omenjenega lista piše, da je sklep o prepovedi že
dan, vendar pa bo objavljen pozneje. Po dosedanjih prijavah je bilo soditi, da bo prišlo iz Nemčije na kongres v Budimpešto nad 20,000. "Uj Nemzedek" označuje ravnanje Nemčije kot neprijatelj-sko dejanje proti Madžarski, ki je tudi v najtežjih časih zgodovine stala ob strani Nemčije, ne da bi mislila na svoje lastne interese.
-o-
TRGOVEC OBTOŽEN KRŠITVE ZAKONA
Chicago, 111. — Okrožno pravništvo je zadnjo sredo vložilo pri federalnem sodišču tožbo proti M. M. Torcomu, ki vodi trgovino s preprogami na -1808 Sheridan rd. Obdolžen je, da je z peke preproge, ki jo je prodal, odstranil znak "Made in Japan." Kakor trdi carinski urad, se je dogodilo že več podobnih slučajev, vendar je to prvi, proti kateremr. je vložena obtožba. Najvišja kazen za tak čin je določena na eno leto ječe ali $5000 globe, ali pa oboje.
-o-
ŠIRITE A MER. SLOVENCA"
Pisano polje
J. M. Trunk
m



M. Klarich m sin
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
(Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki)
3121 SO. PARNELL AVE., CHICAGO, ILL.
Telephone: CALumet 6509

Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo popolnoma garantiramo za kakovost in solid-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno.
Naše cene so zmerne, a naše IME je vaša garancija.
P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino — ko morete z istim denarjem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
; Kranjsko-SIovenska 8|S Katoliška Jednota!
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 43. LETO.
Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,008,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 106.54%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednbta izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se i lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za-[ varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- J vanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. ! Jednota ima svoj laster> list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki Izhaja !
takoj.
V vsaki slovenski naselbini
v Združenih državah
pristopi bi moralo biti
! društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva,	J
[ spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba	<
, je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila	|
m navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No Chicago	«
Street, Joliet, Illinois.	<

Rajske doline.
Med amerikanskimi Slovenci je dogodek z "Rajsko dolino" zgodovinsko dejstvo. Rev. Jeran je hotel nekje v Kaliforniji ustanoviti slovensko naselbino. Vse je prišlo do polomije. Prepričan sem, da je imel Jeran najboljše namene, aalo ali nič pa ni poznal duševnega razpoloženja pri takih podjetjih. Ideja je izbor na, ampak računati se mora z ljudmi, in tu je skala, na kateri se lahko razbije tudi najboljša in najplemenitejša ideja.
Okoli 1. 1910 so imeli Slo vaki svojo "Rajsko dolino", ko je Narodny Slovensky Spolok nameraval ustanoviti posebno slovaško kolonijo v Saint Mary's City, Md., pa je bila tudi polomija. Ali je šlo pri tem za kako nameravano prevaro, ne vem. Zdaj je med Slovaki zopet nova "Rajska dolina" z imenom "Slovak Manor", tam na Long Islandu, N. Y. Kakih 1500 revnih Slovakov je oškodovanih, in tu ni dvoma, da je bila prevara nameravana. Državni prav-dnik, John J. Bennett. Jr., je pustil nekaj oseb zapreti. Na čelu gangeške skupine je bila neka Mrs. Ethel Smolens in njen "mož", Sanford Goldner Dvomim, da bi bili to kaki Slovaki. Kdo so? Ali naj omenim j
pogostoma odpove. Nobena kolektiva, niti državna ruska kolektiva, ne izpremeni človeške narave. Sedanji "Rusi" s° izkusili to tudi na polju vzgoje, so se morali vrniti in kušajo to pri gospodarski ifolektivah, in utegnejo *6 marsikaj plačati na račun t® izkušnje. "Slovak Manor" bila započeta s prevaro, Jer«* nova "Rajska dolina" gotovo ni bila, niti niso razne rnske ali druge kolektive, namenoma goljufive ampak do pol°* mij pride pogostoma, ako se dosti ne upošteva duševno razpoloženje ljudi.
Odklenkalo.
I-Iudo je, ako komu odkle"' ka. Tudi meni je odklenkalo, vsakemu se more kaj take.?* pripetiti. Posebno nevarno Pa je, ako komu odklenka ,v Rusiji. Naj prej menda Lul1" janka, in navadno odkleni potem za vedno, ko s svincem zdaj tam ne štedijo.
Kolontajeva je hudo udO'
hala, da je udrihanje sega1"
prav do neba, v nebesa, v
Boga samega. Tedaj je bil0
vse v cvetju. Kaj je bilo J
cvetju? Pšenica ali ljulika-
Za nagrado nekako, se zdi, .1e
bila Kolontajeva nastavljen®
za sovjetsko poslanico
Stockholmu, kar je vsekaj
(1)-
dolžii0
je
visoko mesto. Ali so razni plomati, kakor jih
— antisemitizem? Ideja pa je 1	V , to
bila dobra, neke vrste kolekti- Sovjeb, krm, ali ms« krm, va, kakor pravimo zdaj, ko j ™ moja zadeva, dejstvo pa J
smo prej govorili o zadrugah, in je to
in vrlo dobra misel.
da odpoklicujejo drugega
V* " 3 i drugim, in konec ni prijet1 J1,
prav slovanska misel j ^ ° , _ „„•(-„,s8
Dobra misel je, pravim in trdim, le previdnosti je treba.: V Rusiji je prišla kolektiva do | uresničenja v največjem obse-j gu. Morda se obnese, dozdaj so tam težkoče, dasi stoji za-di za kolektivami vlada z vsa svojo močjo in svojimi sredstvi. Kakor se poroča, je med tistimi, ki dobijo svinec ob zidu;, mnogokrat omenjena 'sabotaža' pri kolektivah. Povem lahko podomače: vsak človek bo napel vse moči, da mu ne crkne lastni konj, ker je njegov, če pa crkne konj na kolektivi, mu bo malo mar, in prav v tem je razlog, da ne pride do "Rajska doline", pač pa do polomije. Kjerkoli imajo zadruge ali kolektive vsaj v malem, so imeli enake skušnje, in šele po letih se je prikazal kak uspeh. S tem nikakor nočem oporekati ali kolekti vam nasprotovati, sam sem delal pri raznih zadrugah, le previdnosti je treba, ker neha osebna iniciativa, se ta prenese na skupnost, in tu ^mmmmmmmmmmmBSim
Kako bo s Kolontajevo, se ne ve, časopisje poroča le, ^ "tudi Kolontajevi je odkK ' kalo", in to je precej in do?™ ako je vse res, kakor se ca, o takih odklenkarijah v zagonetni in sovjetski gf. "Povežite v snope, da | sfcžge", j* zapisano.
-o-
Katoličan brez katoliške^ lista, je kakor vojak brez fl
ške! * ___
SKUPNI IZLETI V STARI KRAJ
Tudi to leto bodo naši potnik' • priliko, da potujejo v stari kraj j«tni družbi svojih rojakov in kajti tudi l*os priredimo več s««?-ieletov v star® domovin« in sic*®\,jJ 6. aprila sc vrši VELIKONO«£, IZLET na priljubljenem in seda) novljenem in rzboljšanem brzopar PARIS, Francoska linija.	g,
27. aprila priredimo MAJSK* LET na orjaškem modernem brz ' y, nikn Ctinard Liniie—OUEEN MA',„

1. junija odpotuje prva skup"\a SLOVENSKE ŽENSKE
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala1^
S OR. JOHN J. SMETANA
odpotuje druga, fij*
gsH-
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od f. $ zjutraj do 8:30 zvečer.
S
I i
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
ta------------------- . -o
V AMERIKI, ki ga ta orga'V2' in
priredi v juniju. Tudi drugi	»•
rojakinje so vabljene, da se PrK ' rc-tej skupini, ki odpotuje na slavne I kordnem brzoparniku — NOR11 ' DIE.
' 22. junija
skupina izleta SLOVENSKE r SKE ZVEZE in sicer na Pn'Jl'.££. nem brzoparniku ILE DE S to skupino potuje tudi P° |l0d" Leo Zakrajšek, ki bo skrbel, <'a gi0-njegovi sopotniki čim ugodnejše 1' vali. Tudi za to skupino so vabljenj, rpjaki in rojakinje, da se ji pr'('r^
IrUgi1"
Ako želite potovati s kakini o'
parnikom in ob drugem času, ^ ravno tako lahko postrežemo, ker stopamo vse linije in parnike. . ^j
Potnike, ki so namenjeni v starl meseca maja, junija ali julija, op0 j{ janio, da si čim prej rezervirajo • j, mesto na parniku, ker bo prostor* ^ manjkovalo radi velikega navala v t, času. Zato je v interesu vsakcg3 uika, da se čim prej priglasi na SP navedeni naslov.	i
Denarne pošiljk« • s{ Če pošiljate denar v stari kW' ^ tudi sedaj obrnite na našo tvrd"0' bodete dobro postreženi.
Notarska opravita ,lVjl» Ako rabite kako notarsko oPr',rU^ za stari kraj, ali ako imate kak ' ^ posel s starim krajem, ki ga «a» moret« opraviti, je v Vašem in<eI . da se obrnete na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. .
302 E. 72nd St., N«w